VnAtiiina plnfitn« v gotovim. fZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. uh poNaniezm številki Din VSO. TRGOVSKI UST Časopis asa trgovino^ industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.' Leto XIV. leiefon st. 2552. Ljubljana, v soboto, 25. aprila 1931. Telefon st ^552 štev. 47. Skupni davek in zadruge. Pred novimi težkočami. V pondeljek 27. aprila pričnejo v Beogradu v vsej tišini pogajanja za novo carinsko tarifno pogodbo z Avstrijo. Pogajanja so za gospodarske kroge v Dravski banovini, ki meji s približno 400 km meje neposredno na Avstrijo, posebnega pomena. Avstrijska pogodba tangi ra najširše interese našega narodnega gospodarstva — ker participira Avstrija s 17'68°/o na našem izvozu in z 16'82°/o na našem uvozu. Sedaj veljavna pogodba datira iz leta 1926 in je bila že dvakrat revidirana. Končno jo je Avstrija z noto z dne 30. marca odpovedala in poteka koncem meseca junija veljavnost pogodbe. Ako hočemo riskirati, da pridemo z Avstrijo v brezpogodbeno stanje, je treba do tedaj skleniti novo tarifno pogodbo. Predpogoji in izgledi za uspešno sklenitev nove pogodbe so letos bistveno manjši in brezupnejši kot kedaj poprej. Treba imeti pred očmi, da so- se že zadnja pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo v letu 1929 razbila in da se stališča pri najvažnejših predmetih kljub vsem naporom in žrtvam niso dala zbližati. Avstrija se je sistematično pripravljala na izpremembo kurza svoje carinske politike od dobe, ko so pričela leta 1925 na podlagi nove avstrijske tarife pogajanja z Jugoslavijo, je avstrijska republika uzakonila pet ca rinskih novel, katerih namen je bil, da dajo nekaterim panogam gospodarstva pojačeno carinsko zaščito. Brez odpovedi prvotnih trgovinskih pogodb bi bilo nemogoče uveljaviti povišane carine na poljedelske in industrijske proizvode. Zato je Avstrija letos po vrsti odpovedala madžarsko, češko in jugoslovansko trgovinsko pogodbo, samo da bi mogla neodvisno izpeljati svoj gospoda rsko-politični program zaščite poljedelske produkcije na celi črti. Priznati moramo, da je Avstrija v tem oziru v celem obsegu uspela. Slika, ki jo nudi današnja Avstrija napram oni neposredno po prevratu, je bistveno drugačna. Dočim je bila Avstrija glede živine, pšenice, krompirja, premega pred desetimi leti še absolutno odvisna od inozemstva, ima danes desetkratno površino napram oni z leta 1920 posejano s pšenico. Nekdaj tako revna Avstrija danes lahko izvaža krompir, premog in druge proizvode, kar se je nedavno se zdelo naravnost nemogoče. Tudi v živinoreji Avsrija odlično napreduje in ne rabi več našega dovoza. S tem je Dravski banovini kot eminentno živinorejski pokrajini prizadet težak udarec. Vse iluzije, da bi se dalo pri trgovinskih pogajanjih na tem položaju kaj bistveno izpremeniti, so prazne. Naše vino v Avstriji vsled ogromnih trošarinskih, prometnih in carinskih obremenitev, ki dosegajo skupno na 31. marca 1931. za plačilo Obrtniki so dolžni, da do konca tekočega meseca prijavijo zaloge blaga, upoštevaje pričakovane izpremiembe v cenah, ne glede lia lo, ali so bili dolžni voditi knjigo opravljenega prometa ali ne, le, če prodajajo izgotovljene izdelke, svoje ali kupljene. Prijave o zalogah so torej dolžni vložiti samo obrtniki, ki delajo na zalego in potem svoj© izdelke liter vina 9'80 dinarjev, ne mor^ uspešno konkurirati domačemu manj obremenjenemu ali francoskemu in italijanskemu kvalitetno boljšemu produktu. Najnižja carina, ki smo jo uživali do sedaj, ni mogla povečati konzuma naših štajerskih vin, niti našega savinjskega hmelja. Ko so se okrog Velike noči pojavili v časopisju glasovi o nemško-av-strijski carinski uniji, so mnogi mislili, da bo posleoica tega sporazuma, da se bodo v bodoče istočasno in skupno sklepale pogodbe z Avstrijo in Nemčijo. Ta domneva se je pozneje izkazala kot preuranjena. Zaenkrat je obdržala Avstrija svojo carinsko -politično individualnost in se bodo letošnjo spomlad vršila pogajanja z Avstrijo in Nemčijo z vsako posebej in zase, na podlagi avstriske na eni in nemške autonomne tarife na drugi strani. Jugoslavija je za Avstrijo izredno važno tržišče, predvsem za železarsko in papirno stroko, modno blago iz tekstilije. Avstrijske banke imajo na našem tržišču močno pozicijo in so v industriji globoko zasidrane. Domača železarska, papirna in tekstilna industrija se nahaja z avstrijsko v ostri konkurenčni borbi. Avstrijska industrija ima napram slovenski še prednost cenene ‘vodne poti po Donavi v cc-ntrumu naše države, na skoro enako dolgi poti za 3/i cenejše prevozne stroške. Dočim si je Avstrija ustvarila s povišanjem carin primerno podlago za pogajanja, smo mi izgubljali čas s premišljevanjem, ali naj sodimo čisto enostransko agrarno politiko ali pa je treba misliti tudi na zaščito domačega obrtniškega iri industrijskega dela. Tako stojimo danes pred pogajanji praznih rok — z minimalnimi carinami, ki so se v mnogem oziru že v toku preteklih petih let izkazale kot nezadostne. Zahtevamo popuste na agrarnih carinah — p referenci jat na pšenico, znižanje carin na živino — stavimo skratka zahteve, ki bodo izpolnjene ali vsaj deloma upoštevane le, če bo dobila avstrijska industrija za uvoz v našo državo nove popuste. Smo torej na križpotju in razni agrarni demagogi se že z gostobesedno zgovornostjo oglašajo in hočejo s praznimi frazami zaslepiti našo javnost, da je treba za par vagonov presežka produkcije pšenice v Vojvodini žrtvovati interese naše industrije, ki je za pretežen del naše države, ki je agrarno pasiven, edina bodočnost in eksistenca. Kratkovidna bi bila taka politika, nepopravljiva škoda bi bila njena posledica. No, gojimo še vedno trdno nado, da bo trezna razsodnost in dalekovidnost naših državnikov našla tudi iz te težke situacije pravi izhod in znala branili opravičene interese našega domačega obrtniškega dela in industrijske podjetnosti. prodajajo iz zaloge, dočim pri obrtnikih, ki delajo samo po .naročilu, prijava odpade, ker nimajo rednih trgovskih zalog blaga. Prijavo terjatev so dolžni vložiti isamo oni obrtniki, iki so bili po prejšnjih predpisih dolžni voditi knjigo opravljanega prometa, to je oni, ki so imeli preko 360.000 Din letnega prometa. Med raznimi presenečenji, ki so jih prinesli trgovini novi predpisi o skupnem davku, je gotovo eno največjih favoriziranje kmetijskih zadrug in nabav-ljalnih zadrug državnih nameščencev. Po členu 14., točka 7. uredbe o novem skupnem davku so omenjene zadruge za uvoz blaga za potrebe svojega članstva oproščene skupnega davka. Ta oprostitev ni v skladu z določilom § 4., odst. 1. zakona o skupnem davku, po katerem se pobira skupni davek pri uvozu ne glede na to, ali so osebe, ki blago uvažajo, podjetniki ali ne. Nadalje isti paragraf v 7. odstavku taksativno našteva vse blago, ki je pri uvozu oproščeno skupnega davka, vendar pa med tem blagom ne navaja blaga, katerega uvažajo zadruge. Nasprotno, § 14. navedenega zakona celo izrecno naglasa, da so ne glede na katerekoli oprostitve dolžne plačati skupni davek vse osebe, katere navaja uredba v svoji tarifi. Edina oprostitev, ki je ostala še v veljavi, se nanaša na osnovne proizvode kmetovalcev. S tem je jasno dokazano, da je šla uredba z oprostitvijo zadrug preko določil zakona. Oprostitev zadrug od skupnega davka za uvoženo blago pomenja veliko krivico napram trgovini, ki mora nositi občutna davčna bremena. Krivica je tem občutnejša, ker jo kontrola, ali in v ko-5iko ugodnostne zadruge poslujejo res samo s člani, v praksi jako težavna, če ne naravnost nemogoča. Sedanji skupni davek ima docela drug značaj nego prejšnji davek na poslovni promet, ki se je plačeval od vsakega iprometa. Skupni davek zajema vse promete, katere običajno napravi blago na svoji poti do konzumenta, in s tem občutno obremenjuje domačo produkcijo, deloma s tem, da obremenjuje tudi sirovine, polfabrikate in pomožni material, deloma pa s tem, da nalaga produkciji dolžnost,da pobira in odprem-lja nov davek. Da se konkurenčni pogoji domače produkcije glede skupnega davka izenačijo s konkurenčnimi pogoji uvoza, torej tuje produkcije, se pobira ob uvozu skupni davek na izenačenje. » Cim težji so pogoji za obstanek, čim bolj se mora trgovec boriti za svoj zaslužek, tem več vidimo v trgovini pojavov, ki kažejo, da v današnjem oospodarskem organizmu ni nekaj v redu. Danes, v dobi slabe konjunkture, gleda skoro vsak trgovec, kako bi si pridobil čim več odjemalcev, in misli, da so mu za dosego tega cilja dopuščena vsa sredstva. Pri tem pa ne gleda samo za tem, da bi sebi pridobil nove odjemalce, ampak gleda tudi za tem, da uniči ali vsaj oškoduje svojega konkurenta ter da se preko njega povzpne do svojega cilja. Tako nastane medsebojna borba, ki se po svojem načinu in namenu upira čutu poštenega človeka. Ta borba, ki se označuje kot nelojalna konkurenca, je v zadnjem času zavzela že take razmahe po vseh državah, da je bilo nujno potrebno, podvzeti zakonske mere proti nji. Tudi mi smo dobili zakon o pobijanju nelojalne konkurence, ki se pa žalibog danes ne izvršuje povsod tako, kakor bi se moral. Kakor pri vseh zakonikih, velja tudi tu pravilo, da zakon doseže svoj namen le tedaj, kadar se ta upravlja s sodelovanjem Ako se uvoz oprosti skupnega davka, je s to oprostitvijo občutno prizadeta domača produkcija, občutno škodo pa trpi uidi legitimna trgovina, ki mora konkurirati z zadrugami, ki so oproščene davkov in sedaj za uvoz tudi skupnega davka, dočim plačuje ona visoke davke in poleg tega za uvoženo blago še skupni davek, ki je razmeroma visok. Gospodarske korporacije so upoštevajo ta dejstva, že storile primerne korake, da se v zakonu neosnovana neenakost ukine. Prepričani smo, da bodo tudi merodajni krogi uvideli težavo, v katero so z oprostitvijo zadrug postavili legitimno trgovino, ki ne zahteva drugega, nego poslovanje pod enakimi konkurenčnimi pogoji. Odplačilo davčnih zaostankov iz prejšnjih let. Za odplačevanje davčnih zaostankov iz predpisa davkov po prejšnjih zakonih, to je do konca leta 1930., je ministrstvo za finance dovolilo ugodnost, ki obstoji v tem, da se navedeni zaostanki odplačajo od 1. januarja 198.1 dalje v petih enakih letnih obrokih. Pri ugotavljanju iznosa davčnih zaostankov, ki uživajo gornjo ugodnost, so nastali dvomi, ali se plačilo v kronskih piiznanicah in v potrdilih bonov vojne odškodnine, izvršeno v mesecih januar—marec 1930, zaračuna izjemoma za poravnavo tekočih davkov za 1. 1929. in 1930. Na predmetno vprašanje je ministrstvo za finance z odlokom z dne 20. februarja 1981., br. 11285, pojasnilo, da je že v samem zakonu o porabi kronskih priznanic in potrdil bonov vojne odškodnine št. 10 določeno, da se morejo sprejemati samo za odplačilo davkov za prejšnja leta, vštevši leto 1928., ne pa tudi za odplačilo tekočih davkov za leto 1929. in 1980. Padi tega se pri določanju davčnih zaostankov plačila, izvršena z boni in potrdili o odškodnini vojne škode, ne morejo smatrali za odplačila davka za leto 1929. in 1930. vseh tistih, v katerih zaščito je napravljen; zato bi morali vsi trgovci usmeriti svoje delovanje ne samo za tem, da ne pridejo v konflikt s predmetnim zakonom, ampak bi morali tudi gledati na to, da povzdignejo splošni nivo poslovne morale tako pri sebi, kakor tudi pri drugih. Nikakor pa ne smemo pri tem misliti, da je omenjeni zakon naperjen proti svobodni konkurenci; pobijanje te bi značilo škodovali interesu tako trgovcev kakor kupcev. Zakon o nelojalni konkurenci pa je izdelan bas v cilju zaščite in pospeševanja načina solidnega trgovanja, s čemer na j omogoči vsakemu trgovskemu poslu uspeh pod istimi pogoji. Svobodna konkurenca pozna mejo, do kamor sme ta segati; kar gre preko te meje, je proti poslovni morali, in to je treba ščititi. Trgovec ima na razpolago zlasti dvoje sredstev, s katerimi lahko zaide na polje nelojalne konkurence: reklama in agenti. Poudarjati pa je treba, da ni borba proti nelojalni konkurenci naperjena niti proti reklami niti proti agentom. Opetovano smo že naglašali, da je baš reklama danes tisto sredstvo, brez katere Prijave obrtnikov o zalogah in terjatvah na dan davka na poslovni promet. Pobijajmo nelojalno konkurenco. si trgovine niti misliti ne moremo in katera lahko trgovcu najuspešnejše pripomore do cilja. To pa velja samo ca tisto reklamo, ki odgovarja etičnim načelom, velja samo za solidno reklamo. Tu je treba omeniti naše koasu-mente, ki slepo nasedajo takemu slepljivemu klicu, mesto da bi kritično pretehtali, ali je možno, da jim kdo proda blago, ki je vredno 1000 Din, za 100 Din. Škode, ki jim tako nastane, ne trpe oni sami, ampak tudi oni solidni trgovec, ki se s svojo poštenostjo ni hotel poslužiti neprimernega sredstva, da bi pridobil odjemalca za svoje kvalitativno blago. Zato bi bila naloga tudi vseh konsu-mentov, da aktivno sodelujejo v borbi proti nelojalni konkurenci ter tako pripomorejo do sigurnosti i sebi i trgovcem. Enotno obdačenje trgovinskih obratov. Po členu 44. noveliranega zakona o neposrednih davkih se praviloma smatra vsako podjetje in vsak obrat za podoben davčni predmet tudi takrat, kadar pripade v obliki glavnega in postranskega posla (centrala in podružnica) istemu davčnemu zavezancu. Samo pri industrijskih in pri oniih obrtnih podjetjih, o katerih ugotovi finančna direkcija, da so večjega obsega, s© smatrajo vse panog© podjetja za en davčni predmet, ki ise enotno obdači tako za centralo kakor /a filijalo. Ker so nastali v praksi dvomi, ali pristoja pravica na enotno o!xlačenje tudi trgovinskim podjetjem, ki so na ©notnem obdačenju jako inleresirana, se je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obrnila na ministrstvo za finance, da avtentično pojasni, ali in v 'koliko imajo tudi trgovinska podjetja večjega obsega pravico na ©notno obdačenje. Na predmetno spomenico je ministrstvo za finance z odlokom z dne 11. marca 1931 št. 17491 pojasnilo, nla po § 10. izprememb in dopolnitev z dne 18. maja 1930 v zvezi s čl. 44. zakona o neposrednih davkih ocenjujejo davčna oblastva po obsegu obrata do-tičnega podjetja, ali naj le mu odmeri pridobniua za vsako podružnico ali pa za vse podružnice hkratu s centralo na kraju sedeža dotičnega podjetja«. Za pravico enotnega obdačenja torej ni merodajna vrsta obratovanja, temveč večji obseg. Občuten tečajni padec na vseh borzah. Svetovna borzna kupčija je morala prestati v tednu od 11. do 18. aprila občuten napad slabosti. Vse l>orze so zaključile ta teden z večinoma težkimi izgubami. Zlasti hudo so bili prizadeti Berlin, Amsterdam Bruselj, Stockholm, Curih in Budimpešta. Mednarodni borzni indeks, ki kaže razvoj delniških tečajev na dvanajst običajno imenovanih borzah, je padel v imenovanem tednu za 4 odstotke od 69 na 66-3, ko ji padec je prav zelo oster. Sedaj je ta indeks že 6 'A% pod letošnjim maksimom na koncu februarja in samo še 33/4°/o nad letošnjim minimom v sredi januarja. Sedanji indeks odgovarja skoraj natančno onemu od pričetka tekočega leta. Tu podamo seznani, pri čemer je.indeks za leto 1927. enak 100. Berlin London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Curih f)unaj Budimpešta Praga Milan Newyork leta 1929. dalje Pariz in Newyork, zlasti pa Bruselj. Zagrebačlti zbor Začetek 4 -11.4. 11.-18.4. 1929 1931 1931 113-6 55*5 62*0 102-6 49-5 47-9 156-8 92*5 90-0 133-8 55-9 51-9 104-5 56-3 52-1 109-0 73-2 69-5 101-0 76-9 73-9 91-4 57-3 57-2 109-2 64-2 60-2 108-3 79-1 78-2 124-0 79-6 77-7 137-3 87-8 84-5 globoko sta padla od 25. IV.-4. V. 1951 Vlil. salon avtomobilov motornih kolos, biciklov in potrebščin. XV. specijaini sejem poljedelska (stroji, gnojila, potrebščine) perutnine in kuncev (samo 25. 28. IV.) Razstava holandskega cvetja, turistike in športnih potrebščin higijena Z legitimacijo Zagrebačkega zbora brozpla-čen povratek na železnicah, na parobrodih pa višji razred za ceno nižjega razreda. Vsem članom sreskega gremija trgovcev v Celju. Z ozirom na predpise novega zakona o skupnem davku na poslovni promet je načelstvo razposlalo vsem gremjalnim zaupnikom razumljiva in točna navodila, kako se imajo davčni zavezanci ravnati pri prijavi tega davka. V vsaki občini greinijalnega področja je postavljen gremijalni zaupnik za dotie-no občino, ter pozivamo vse člane, da se v predmetnem vprašanju obrnejo direktno na te, ali pa pridejo osebno po informacije v tajništvo gremija. — Načelstvo. Vabilo na X. redni občni zbor, ki se vrši v petek 1. maja 1931 ob pol 11. uri dopoldne v dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o desetletnem delovanju gremija. 3. 'Proračun za J. 1931. 4. Železniške zadeve (otvoritev železniške proge pri Hodošu). 5. Kazni predlogi. 6. Slučajnosti. — Z ozirom na desetletni obstoj gremija se vrši občni zbor dne 1. maja 1931, ker je greinij tudi dne 1. maja 1921 ustanovljen, vsled teg bo ta svečani občni zbor v proslavo desetletnice. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži tega občnega zbora, na katerega smo povabili tudi Zbornico za TOl, ZvGovo-im v imenu množic, ki vsled brezposelnosti najbolj trpijo.« DRŽAVNA AGRARNA BANKA V ROMUNIJI. Del v Parizu sklenjenega investicijskega posojila bodo porabili v Romuniji o zarja jo na zlorabe in pretnje z intervencijo oblasti, gotovo neupravičeni in neumestni. Pridobivaj si odjemalce! Sedanja gospodarska kriza je pokazala, da je producirati zelo laliko, da pa je tem težje dobiti si primerni trg za svoje produkte, kajti baš ta je tisti, ki odločuje rentabilnost trgovskega in industrijskega podjetja. Zato gleda vsak trgovec, da bi si pridobil danes čim več odjemalcev. Vprašanje pa nastane, kaka sredstva naj podvzame, da bo to njegovo prizadevanje rodilo zaželjeni uspeh. Katero najuspešnejših sredstev prihaja pri tem v poštev — reklama. Berlinski institut za proučevanje konjunkture pravi v svojem lanskoletnem poročilu, da je praksa pokazala, da občutijo slabo konjunkturo veliko manj oni trgovci, ki v sedanjem času ne štedijo z reklamo Za fvoje predmete. Tega dejstva se prav do-ro zavedajo angleški trgovci in angleš-o asopisje samo priznava, da 9e trgovci anes veliko bolj .poshižujijo reklame, kot pa v času visoke konjunkture. Vidimo pa tudi, da drugi narodi posvečajo veliko več pažnje temu vprašanju kot pa mi. Tako ima n. pr. najznamenitejša ame-fiška Harvardska univerza posebno ustanovo, iz katere se izplačuje vsako leto nagrada za onega, ki si domisli najboljše reklamno sredstvo, pa naj bo to v sliki, besedah ali pa glasu. Izgovor, da je za reklamo treba denarja, ne drži, kajti vsakemu trgovcu je dano, da z malimi sredstvi doseže v tem oziru kar največjo uspehe. Potrebna je za to le iznajdljivost in nekoliko psihološkega čuta. Pod reklamo namreč ne smemo razumeti samo običajnih časopisnih insera-tov, plakatov, letakov in podobnih sredstev, ki vplivajo na človeka, da se odloči, kupiti gotov predmet pod nekim tujim vplivom. Vzemimo n. pr. dva trgovca, ki prodajati isti predmet; eden ima svojo hišo ali zunanjost svojega lokala lepo pobarvano s čitljivim in nevsiljivo originalnim napisom, drugi pa je pravo nasprotje tega. Skoro ni dvoma, da se bo kupec v takem primeru odločil za prvega trgovca in vendar je tudi to reklamno sredstvo, ki prav imalo stane. Pa tudi ni vseeno, kake reklame se poslužujemo. Reklama mora biti nevsiljiva. Človek je namreč že tako ustvarjen, da se takoj postavi v bran, kakor hitro mu hoče kdo njegovo voljo in njegove želje omejiti ali oelo vsiliti druge. Namen reklame pa je, da človeka pritegne in pridobi za gotov namen tako, n«. ceio nemogoče. (Jotovo pa je, da se da tak cut vzgojiti. Zato so velikega pomena za trgovce razni tečaji » ic.numi in utf s.vOuovaio oi niKoniur, če bi poznal tuui tozadevne teoi etične in praktične spise, katerih pozna tuja iite-piav \e.iivo število. Omeniti je se irei»a notranjo reklamo, to so posebne odlike, ki uajejo enemu predmetu piednost preu urugnni p, ou-meti iste srste. Ne 'igra iu \iogo samo cena in kvameta, ainjpaik picuno&t naj bo taka, da odgovarja uluiu casa. Težko bi bilo uanes prouau koio predvojnega tipa. z,ato naj bi se predmeti i produ'-centa i trgovca vedno odlikovali po svoji naprednosti, po svoji sodoonosli. m a luai livaineto iu ceno je treoa prilagoditi zantevam časa: danes kupujejo ljudje raje cenejše predmete, jutri dražje, z.,pet enkrat boijse kvalitete, drugič slabše. JJividenda zuanega fotografskega podjetja »Zeis« se je n. pr. povišala od ti na i'b% in to samo raui lega, ker je podjetje pričelo izdelovati aparate cenejše vrste, kakršne ljudje danes radi kupu-jejo. Trgovec mora biti sodoben. Včasih že nema oolika predmeta daje prednost pred predmeti iste vrste. Danes imamo že toliko vrst mila v vseh mogočih oblikah, toda nobeni tvor-nici ni še padlo na um — baje v zadnjem času neki angleški tvornici — da bi začela izdelovati milo v obliki krogelj. Ta nova oblika, v kateri bi se predmet izdeloval iu prodajal, bi skoro gotovo pridobila številne nove odjemalce. Podal sem teh par bežnih slik, da pokažem, kako široko je polje, v katerem trgovec lahko udejstvuje svojo podjetnost. Ne potrebuje za to nikakih posebnih izdatkov, imeti mora samo nekoliko iznajdljivosti in čuta, ki stremi za tem, da pridobi kupca za svoj predmet, in čim večji bo promet v njegovi trgovini, tem bolje bo prospevala in tem lažje bo premostila vse težkooe, ki ji stoje na poti. vseh vrsf eno- in večbarvne Jugografika Ljubljana, Sv. Petra nasip 23 PADEC V SVETOVNI GRADBI LADIJ. ■f>o Lloyd Register-u je bilo na koncu letošnjega marca v gradbi ca. 2 milijona ton ladij proti 2,330.000 tonam na koncu preteklega decembra in 3,270.000 tonam na koncu lanskega marca. Delež Anglije na svetovni ladjegradbeni to*-naži je znašal na koncu letošnjega marca samo 84'7 odstotkov proti 49'5 odstotkov na koncu lanskega marca. Na koncu marca 1931 se je gradilo v Angliji 694.000 ton proti 909.000 tonam na koncu decembra 1930 in 1,610.000 tonam na koncu marca 1930. Razen v letu 1922 je padec naročil v gradbi ladij v Angliji letos največji v dolgi vrsti let. — Zanimivo je, da je dosegel Glasgow, največje britansko ladjegradbeno mesto — znano tudi pri nas —, pri letošnjem ljudskem štetju nad 2 milijona prebivalcev in je s tem za Londonom daleko pred vsemi drugimi mesti Velike Britanije. »PROBLEMI OD JUTRI.« Na Dunaju je govoril pod tem naslovom dr. E. Ledermann o sedanji gospodarski krizi. Najznačilnejši znak sedanje krize je preobilica, čeprav se to sliši paradoksno. Naša gospodarska kriza je kriza razdelitve blaga. Ta aparat ne funkcionira, zakon o povpraševanju in ponudbi je skoraj izginil. Borba med individualnim in kolektivnim gospodarstvom, ki se sedaj vrši, je pravi vzrok sedanjega položaja. In kljub temu ali prav zato je pričakovati že v bližnji bodočnosti zboljšanja v gospodarskem položaju. Merodajni činitelji se zmeraj bolj nagibajo k razvojni smeri smotrenega gospodarstva. SOVJETSKI SLADKOR PROTI ČSLOV. SLADKORJU. Grška je krila doslej velik del svoje sladkorne potrebe v Češkoslovaški, do-čim je prodajala v Češkoslovaško velike množine svojega tobaka. V zadnjem času je pa pričela dobavljati Grčija znatne množine sladkorja na reparacijski račun iz Nemčije. Dobave iz Češkoslovaške so pričele močno padati. Zato je sklenila, vlada v Pragi, da pošlje komisijo strokovnjakov v Atene, in da naj bi se sklenila z Grčijo primerna trgovska pogodba. In baš sedaj je pričela Sovjetska Rusija preplavljati grški trg z ruskim sladkorjem. V Solun na primer je prispelo 100 ton ruskega sladkorja, ki so ga ponudili /a 63/« angl. funtov, dočini stane čslov. sladkor 8 funtov. Napram diplomatskim korakom stoji Grčija kot pri žitu na stališču, da kupuje lam, kjer je ceneje. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. ftkrolii in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. l’ere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. RUSIJA PRODAJA LAN. Rusko trgovsko zastopstvo v Parizu je prodalo pravkar večjo postavko lanu v Belgijo. Cena je bila kot običajno nižja kakor so svetovnotržne oene. Trgovsko zastopstvo je ponudilo v nakup še nadaljnje postavke lanu, a jih ni moglo prodati vsled močne konkurence latvijskega in poljskega lanu. Pomanjkanje denarja med madžarskimi poljedelci. — Z vinom plačujejo. Iz Budimpešte poročajo: V nekaterih vinorodnih krajih Ogrske tako zelo poinanj-kuje denarja, da so v obliki vina uvedli novo valuto. Vinski producenti plačujejo vsako izvršeno delo, včasih tudi svoje nakupe ne z gotovino, marveč z vinom. Dnevna mezda vinogradniških delavcev znaša dva do štiri litre vina. Vinski producenti plačujejo kmetovalcem za vožnjo tudi z vinom in dajo poljedelskim delavcem že danes v obliki vina preduj-: me za delo, ki ga bodo vršili poleti oziroma jeseni. Izvoz prašičev iz Poljske na Čehoslo-vaško. Varšavska »Gazetta Handlowa« piše, da je uvozna carina, ki jo je uvedla čehoslovaška republika na uvoz polj'-skih prašičev, povzročila, da je popolnoma prenehal izvoz poljskih prašičev na Čehoslovaško. V poslednjih tednih sploh niso poslali iz'Poljske na Celio-slovaško nobenih prašičev, le v preteklem tednu so uvozili 103 komade, dočim so prej uvozili tedensko 3.000 do 4.000 prašičev, včasih tudi 7.000. List konsta-tira, da znači to za poljsko zunanjo trgovino izgubo 100 milijonov zlotov. VIKTOR MEDEN veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač Ljubljana, Celovika c. 10 Banka za financiranje zunanje trgovine v Združenih državah severoameri-ških. Iz Newyorka poročajo, da so napravili načfrt za ustanovitev banke, ki naj financira zunanjo trgovino. Novi denarni zavod, ki bo zavzemal med ameriškimi bančnimi zavodi posebno stalir šče, bo pričel v najkrajšem času delovati. S kapitalom se bodo udeležili nekateri 'največji ameriški industrijci in izvozniki. Akcijski kapital nove banke bo baje znašal 10 milijonov dolarjev. Nova banka v Budimpešti za podpiranje izvoza vina. V Budimpešti Sodo v kratkem ustanovili novo banko, ki bo imela edini namen financirati izvoz madžarskega vina. Vlada podpira ustanovitev te banke, ki bo predvsem delovala s številnimi vinarskimi zadrugami. »Wiener Bankverein« bo iz čistega dobička v znesku 24-8 mil. šil. razdelil 5-odstotno dividendo ali 20 šilingov. Kljub splošni gospodarski krizi je ostal čisti dobiček na prejšnji višini. Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 4. maja t. 1. ponudbe glede dobave pocinkane pločevine. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 6. maja 't. 1. ponudbe glede dobave dveh stiskalnic, 50 kg špirita, 100 kg solne kisline in 10 kg žveplene kisline. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 7. maja t. i. ponudbe glede dobave 1000 kg to volne masti, 200 plošč žeVzne pločevine in 2325 komadov raznih pil. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 11. maja t. 1. ponudbe glede dobave 40 tisoč 800 kg pšenične moke. — Pomorska vojna akademija Dubrovnik sprejema do 11. maja t. 1. ponudbe glede ao-bave uniform za gojence pomorske vojne akademije. — Dne 11. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu ofertalna licitacija glede dobave raznega lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice z TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 8. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 2800 m volnenega blaga. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ekonomskem oddelku omenjene komande). Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 7. maja t. 1. ponudbe glede dobave 280 metrov balat-jer-men. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 7. maja t. 1. ponudbe glede dobave 56 kub. m smrekovih ali borovih desk ter glede dobave raznega električnega materijala. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg riža in 40.800 kg pšenične moke. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. maja t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave 7 električnih motorjev s pripadajočimi deli; pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave tekstilnega materijala (jadrenina, kokosove preproge, tapetniški materijal); dne 13. maja t. 1. pa glede dobave vrvarskega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani interesentom na vpogled.) Ocldaja zakupa restavracije na postaji Vrhovine-Plitvička jezera se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 12. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) ji ju jiomriLi TRŽNE CENE V MARIBORU dne 15. aprila 1931. Govedina: 1 kg I. 18—20 Din, II. 14—16, III. 9—12, jezika svežega 18 do 20, vampov 5—12, pljuč 5—8, ledvic 16 do 18, možganov 20, parkljev 4—5, vimena 8—10, loja 2-50—10. Teletina: 1 kg I. 22—35 Din, II. 12 do 18, jeter 20—25, pljuč 16. Svinjina: 1 kg mesa 14—24 Din, sala 14—16, črevne masti 10—12, pljuč 8 do 10, jeter 8—12, ledvic 20—24, glave 8 do 10, nog 6—8, slanine sveže 12—15, papricirane 18—24, prekajene 18—20, masti 16—20, prekajenega mesa 16 do 32, gnjati 24—28, prekajenih nog 6—8, prekajenega jezika 18—30, prekajene glave 8—10. Drobnica: 1 kg kozličjega mesa 22 do 25 Din, 1 kom. kozlička 80—120. Klobase: 1 kg krakovskih klobas 28 do 32 Din, debrecinskili 26—28, brunš-viških 16—19, pariških 28, posebnih 25, safalad 25, hrenovk 25—28, kranjskih 34, 1 kom. prekajenih 5—6, 1 kg mesenega sira 28, tlačenk 18—20, salame 80 do 100. Konjsko meso: 1 kg I. 10 Din, II. 5. Kože: 1 kom. konjske 125 Din, 1 kg goveje 10, telečje 18, svinjske 7, gornjega usnja 65—90, podplatov 60—65. Perutnina: 1 kom. piščanec majhen 18—20 Din, večji 30—45, kokoši 30—45, race 30—40, gosi 60—80, purani 60 do 100, zajca domačega majh. 10, večjega 40 Din. Ribe: 1 kg krapov 22 Din, morskih rib 16—36j polenovke 12—20. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 lit. mleka 2—3 Din, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega 44—48, kuhanega 40—48, ementalskega sira 60—80, polementalskega 20—24, trapistovskega 26—34, grojskega 30, tilsitskega 30—32, parmezana 80, sirčeka 7—8, 1 kom jajca 0-75—1. Pijače: 1 lit.' vina novega 8—14 Din, starega 16—26, piva 9, 1 steki, piva 5 do 5-50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 lit. žganja 36—44, ruma 36—56, sadjevca 4 do 5, 1 steki, pokalic 1-50—2. Kruh: 1 kg belega 4 Din, črnega 3-50, 1 kom. žemlje 0-50. VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske „ ttQ, £>jubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna In solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki deljnov 42—56, orehov 8, luščenih 30, rozin 14—24, maka 12—16. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 40 do 90 Din, II. 40—70, pražene 1. 44—96, II. 44—64, čaja 60—250, soli 2-75, popra celega 44—60, mletega 48—60, cimeta 54—60, paprike 40—60, testenin 7—10, marmelade 18—36, pekmez 8—10, medu 13—24, sladkorja v prahu 13—14, v kristalu 11-50—12-50, v kockah 13—14, kvasa 34—40^ škroba pšen. 12—16, riževega 16—20, riža 4—19, 1 1 kisove kisline 45—50, kisa navadnega 2—2-50, vinskega 3—8, olja olivnega 17—20, bučnega 11—14, špirita den. 7—11, 1 kg mila 12—18, sode 1-80—2, ječmenove kave 8—15, cikorije 17—24. Žito: 1 kg pšenice 1"60—2 Din, rži 1-50—2, ječmena 1-50—2, ovsa 1-75 do 2-50, koruze 1-30—2, prosa l-50—2-50, ajde 1-60—2, fižola 1-50—3, graha 12 do 14, le.e 10—14. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke OOg 3-10—3-50 Din, 0 3-10—3-50, 1 3—, 2 2-90—3-25, 4 2-75—3, 5 2-60—3-25, 6 2-35—3, 7 1-75—2, ržene moke I. 2-75 do 3-20, II. 2-75—3, prosene kaše 3-20 do 4-50, ječmenčka 3-40—14, otrobov 1 do 1-75, koruzne moke 1-40—2, koruznega zdroba 2-25—3-75, pšeničnega zdroba 3-30—4-50, ajdove moke št. 1 5—6, št. 2 4-50—5, kaše 4—6. Krma: 1 q sena 120—160 Din, otave 120—135, slame 55—65. Kurivo: kub. met. trdih drv 120—145 dinarjev, mehkih 90—110, premoga trb. 40—45, velenj 24—28, 1 kg oglja 1-50 do 2, koksa 0-75—1, 1 lit. petroleja 7, bencina 7—8, 1 kg karbida 7, sveč 14 do 32. Zelenjava: 1 kom. salate 2—4 Din, 1 kupček berivke 1, regrata 1, motovilca 1, radiča 1, 1 glava ohrovta 2—5, 1 kom. karfijola 4—14, 1 kupček špinače 1, 1 šopek peteršilja 0-25—0-50, zelene kom. 1—6, 1 šopek zelenjava za kuho 0-50, 1 kg čebule 3-50, česna 18—20, 1 kom. pora 0-50, 1 kupček korenja vrtnega 1, pese rdeče 1, repe 0-25, kolerabe 1-50 do 4, 1 kg krompirja 1—1-50, hrena 16, zelja kislega 4, repe kisle 2. Motvoz Grosuplje A “T domač slovenski izdelek • Svoji k svojim ! motvoza ian vrvarna «L d. e pri ^Brzojavi: ŽJ(rispercoloniale £jubljana — ‘Gele/on št. 2263 Antm Krisper Ceioniffil«* Eastnik: Je>si& V&vlič ''Veletrgovina koloni- Zaloga špirita, jalne robe. £LS)Jg GM-SUP M.0 5-s. raznega žganja in ‘Velepražarna kave. n\ ■ ; , ji konjaka. Mlini za dišave. -UunCtJSkCt Cesta JJ Mineralne vode. ‘Gočna postrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER Ttlefon St 20-60 LJUBLJANA prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skiadišt«. Mastne trošarina prosto skladišč«. Carinsko posredovan:«. P r a v o t pohištva s pohištvenimi vozovi In avtomobili Tiskarna MERKUR UUBLIANA Gregorčičeva ulica Si. 25 TELEFON 25-52 se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke. memorande. kuverte. časopise, knjige, brošure cenike, štatute, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih conah. Za večja naročila zahtevajte proračune I USTNA KIJIGOVEZIICA Sode vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportira-nje vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Postrežba točna! Delo solidno! Franjo Repič sotiarsko podjetje Ljubljana »Trnovo, Holezijska utica 18 Brezobrestna posolila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom ft JUGRAD“ Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1. Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48. Pravila proti plačilu Din 5"— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8.—12. in 14,—18. Ustanovljeno leta 1906. Najboljši sivo ji I Vsak. kupec najboljša referenca Tudi na obroke dobavi tvrdka GjubljcniaL {jfVOLd.išče 1C Telefon 2268 Etigreb Ustanovljeno leta 1908. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgoviko - Industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.