NAŠI LJUDJE IN NJIHOVA DELA
JANEZTRPINseyerod/7/. 1908 v L/ubljani. N/egovoče se/e bavil z restavratorstvom in sina Janeza že kototroka uvajat v likovni svet. Po osnovni šoli na bližnji Ledini je obiskoval poljansko gimnazijo, torej kar v rodnemdeluLjubljane. Grafične-litografske stroke se/e izučil v tedanji Jugoslovanski tiskarni —sedanji tiskarni Ljudske pra-vice, nato pa je delal kot strokovnjak za uporabno grafiko v raznih podjetjih, med drugim ok. leta 1930 tudi v Saturnusu.
Želja po izpopolnitvi in nadaljnji grafični izobrazbi ga je pripeljala na tedaj v Evropi edino tško državno akademijo v Leipzigu. Po kon-čanem štiriletnem študiju pa se je specializiral že v Berlinu pri zna-menitem mojstru grafiku Juppu Wiertzu.
Po vrnitvi v Ljubljano I. 1937 seje osamosvojil, se naslednje leto poročil in I. 1941 preselil na Kodeljevo, kjerje živei in delal kot svo-bodni umetnik —strokovnjak za uporabno grafiko do konca svojega življenja. Vmes je po osvoboditvi nekaj časa tudi poučeval na gra-fični šoli. Ustvarjalno so ga privlačili predvsem propagandni plakati, knjižna oprema, otroške slikanice, načrti za znamke, opremljanje raznih razstav... Medokupacijo je sodelovalz OFnajveč tako, daje za aktiviste in ilegalce ponarejal okupatorske prepustnice in legiti-macije.
Za svoje deloje prejel več priznanjin nagrad doma in na tujem. Kot pionirja moderne uporabne grafike svojega časa ga šte/e društvo li-kovnih oblikovalcev Slovenije med svoje prve, ustanovne člane. Bil paje tudi dober fotografin že pred vojno je prejel več mednarodnih priznanj za umetniško fotografijo, predvsem $ slovensko realistično motiviko; med prvimi pa se je pri nas bavil tudi z barvno fotografijo.
Umrljel. 1973.
Iz njegove še nepopolne zapuščine, kijo hranijo njegovi domaei, ob/avljamo dva primera njegovega plakata in nekaj primerkov znamk, ki je zanje napravil načrte.
Načrte za znamke je Janez Trpin delal že pred vojno in 1.1934 npr. je izšla »njego-va" znamka z mptivom Dubrovnika. Po osvoboditvi pa je izšlo po njegovih načrtiti mnogo znamk, npr, že I. 1947 serija Ireh znamk za Balkaniado v Ljubljani; I. 1948 znamka Lovrenca Kožirja; I. 1949 znacnka s smučarjem v skoku (ob 10-letnici plani-ške skakalnice); nato I. 1952 serija šestih znamk s športnimi moiivi STT — VUJA; I. 1953 serija štirih znarnk za mednarodne avto in moto dirke v Beogradu in Opatiji ter 2. alpski ralty; I. 1966 serija petih znamk ob mednarodnih športnih igrah (hokej na ledu, veslanja in balkanske igre). Ohranjen je tudi nagrajeni osnutek kompleta dvanajstih znamk z živalskimi motivi.