Ljubljana, petek, 19. novembra 1948
Poštnim plačam * gotovta&
UREDNIŠTVO IN UPRAVAt LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA 8TEV. t TELEFON 55-22 DO 55-2«
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
&
teto DL. Štev. 276. — Posamezna številka 2 din
GLASILO OSVOBODILNE
FRONTE
SLOVENIJE
IN SE BATNI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 88-32 88-88
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ST. S-HM1-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA «5 DIN
Uspehi v odkupu kmetijskih pridelkov v počastitev II. kongresa KP Slovenije
Drugi kongres KP Slovenije je dal tudi našim odkupnim upravam in okrajnim zadružnim zvezam pobudo, da so v njegovo počastitev pomno« žile svoje delovne napore in sprejele razne obveznosti v odkupu kmetijskih pridelkov. Tako se je okrajna zadružna zveza v Doljni Lendavi obvezala, da bo v čast II. kongresa presegla odkupni plan krompirja za 10%. V dneh 12. in 13. t- m. so vsi njeni uslužbenci odšli po vaseh in tekmovali, kdo bo odkupil več krompirja, da bo sprejeta obveznost čim višje prekoračena. Čeprav so nekateri morali prehoditi po 15 in več km, so se vračali v Doljno Lendavo veselih obrazov. Odkupni plan so presegli za 14%. Najbolj so se izkazale naslednje vasi. ki so oddale največ krompirja: Lipa 40.000 kg, Turnišče 19.000 kg, Gomilice 15-000 kg. Odranci 10.000 kg in Petešovci 9.800 kg. Tako je okrajna zadružna zveza v Dolnji Lendavi častno izpolnila sprejeto obveznost v čast II- kongresa.
Tudi murskosoboški okraj, ki je sprejel tekmovalno napoved radgonskega okraja, izkazuje lepe uspehe v odkupu krompirja. S pravilnim tolmačenjem so aktivisti okrajne zveze kmetijskih zadrug v nekaj dneh zbrali 62 vagonov krompirja, aktivisti okrajnega ljudskega odbora pa 24 vagonov krompirja, ki so ga kmetje oddali preko svojih predpisanih obvez. Tako je murskosoboški okraj v času tekmovanja v čast II- kongresu KPS izpolnil že 95 % odkupnega plana krompirja, iz okraja pa so odpremili že 85 % vseh predvidenih količin.
Slabo deluje v okraju še evidenčna služba o odkupih. Ker nekatere kmetijske zadruge sploh ne pošiljajo po« roči] ali pa le zelo površno, okrajni ljudski odbor nima pravega pregleda, koliko so posamezne zadruge krompirja že odkupile in koliko ga še bodo- Izrazita primera malomarnega odkupa in vodstva evidence sta kmetijski zadrugi v Hodošu in Krogu. Vzorno pa izpolnjujejo svoje naloge kmetjske zadruge v Tešanovcih, Moravcih, Prosenjakovcih in Rogašev« cfh. ki so že izpolnile odkupni plan krompirja, imajo točno evidenco in pošiljajo pregledna poročila.
Murskosoboški okraj je v zadnjih dneh visoko prekoračil tudi odkupni plan vseh vrst sadja. Tako je to točko tekmovanja že izpolnil, vendar odkupuje sadje še naprej do konca tega meseca. Uspešen odkup sadja je
predvsem zasluga dobre odkupne organizacije. Okraj je izvršil tudi že obračun odkupa žita in tako izpolnil tudi to tekmovalno točko-
Na sestanku, ki je bil po desetih dneh tekmovanja v Murski Soboti in ki so se ga udeležili zastopniki vseh sodelujočih, so sklenili, da bodo odkup krompirja še pospešili in tako plan v nekaj dneh stoodstotno iz« polnili.
Tudi v gornjeradgonskem okraju so se v dneh pred in med kongresom trudili, da bi dosegli čim lepše uspehe v odkupu krompirja, sadja, vina in da bi pripravili čim uspešneje odkup koruze. V teh dneh so ponovno kon-trahirali krompir, v nedeljo pa so ga množično odkupovali in dovažali na postajo. Hkrati so odkupovali tudi vino, sadje, prašiče, suhe gobe itd. Med zasedanjem kongresa je sindikalna podružnica okrajne zveze kmetijskih zadrug skupno s sindikalno po« družnico okrajnega ljudskega odbora
organizirala prostovoljno delo v pomoč kmetijski obdelovalni zadrugi v Apačah pri izkopavanju krompirja. Tega prostovoljnega dela se je dne 11. t- m. udeležilo nad 40 uslužbencev.
Vsem okrajnim zvezam kmetijskih zadrug v Sloveniji
Okrajna zveza kmetijskih zadrug v Dolnji Lendavi napoveduje vsem okrajnim zvezam kmetijskih zadrug v Sloveniji tekmovanje v odkupu koruze. Tekmovanje naj obsega naslednje točke:
L Katera okrajna zveza bo prva stoodstotno izvedla odkup koruze.
2- Katera okrajna zveza bo prva stoodstotno obračunala odkupljeno koruzo
3.	Katera okrajna zveza bo redneje poročala o odkupu koruze.
4.	Katera okrajna zveza bo Prva in stoodstotno obračunala zamenjavo krompirja in koruze.
V počastitev n. kongresa KPS je dala Ljubljana nad 74.000 prostovoljnih ur
Osvobodilna fronta mesta Ljubljane je počastila zasedanje II- kongresa Komunistične partije Slovenije z delovnimi akcijami na gradbiščih OF. — Medtem ko je večina sindikalnih podružnic v proslavo kongresa dala ves poudarek v delu za dvig proizvodnje, so ostali člani Fronte pohiteli na gradilišča, da tam s prostovoljnim delom dokažejo svoje spoštovanje in zaupanje v vodstvo naše Partije.
V dneh kongresa, od četrtka do vključno nedelje je delalo na gradbiščih — p» podatkih štaba delovnih brigad — skupaj 16.830 prostovoljcev. ki so naredili 74.388 delovnih ur. Najbolj obiskani gradbišči sta bali na Ambroževem trgu in na Dolenjski cesti in je zaradi tega tudi delovni učinek tam največji. Na Am,-broževem trgu je delalo v četrtek 927 delavcev, ki so nap ra tili 3427 delovnih ur. v petek pa 1126 delavcev 4222 ur. Storilnost se je znatno povečala tudi zaradi tega, ker so delali tudi ponoči. Tudi gradnja največjega stanovanjskega objekta na Poljanski cesti naglo napreduje in bo plan na Ambroževem trgu verjetno izpolnjen.
Na Dolenjski cesti je delalo v četrtek 757 prostovoljcev, ki so na-
pravili 3032 prostovoljnih delovnih ur, v petek pa 961 delavcev 4278 ur. Na Ježici je delalo v vseh dneh 246 prostovoljnih delavcev, ki so napra vili skupno 810 delovnih ur, železni carji pa so v dneh kongresa napravili preko 90 delovnih akcij. 1702 ljudi je napravilo 7165 delovnih ur in so pri tem izkopali, premetali in odpeljali 1055 kubikov materiala, 567 ton raznega materiala naložili ter prepeljali in zložili 5200 kosov opeke. Največ so delali pri železničarskem stanovanjskem bloku.
Vse delo na gradbiščih bi bilo še mnogo bolj razgibano, če ne bi v dni zasedanja kongresa sovpadle še nekatere druge akcije, kakor sečnja drv, pri kateri je sodelovalo okrog 2000 Ljubljančanov; člani sindikata pa so v počastitev kongresa delali po tovarnah in podjetjih,
Delo pri tlakovanju Dolenjske ce-6te bo te dni končano. K iemu je znatno pripomogla udeležba prostovoljcev v dneh kongresa, izkazala pa se je tudi mladinska delovna brigada »Josipa Vidmarja«, ki je v teh dneh presegala normo povprečno za 80 odstotkov. Prav tako pa tudi tlakovalci sami niso zaostajali, saj so presegali normo kar po 50 odstotkov.
Najboljši delovni kolektiv proizvodnje premoga v Jugoslaviji je izpolnil letni plan
Kolektiv premogovnika v Brezi, ki je za svoje velike uspehe v prvem polletju prejel častni naslov najbolj, šega delovnega kolektiva proizvodnje premoga v Jugoslaviji, je v torek pol. drugo uro pred polnočjo nakopal poslednji voziček premoga po proizvodni nalogi za leto 1948. V trenutku, ko je voziček zapustil jamo, so v vseh obratih zatulile sirene kot znamenje, da je izpolnjen letni proizvodni plan za leto 1948.
Borba za uresničenje plana ni bila lahka. Doseženi uspeh je rezultat stalnega tekmovanja in stalnega preseganja norm, ki se je stopnjevalo od meseca do meseca. Doseglo je svoj višek zadnji dan pred izpolnitvijo plana, ko je kolektiv rudnika izvršil dnevni plan s 135.6%.
Kolektiv rudnika v Brezi je bil tu. dl vedno pripravljen pomagati drugim rudnikom. Ko je spomladi ru-
darje v raškem premogovniku v Istri doletela velika nesreča, so ekipe rudarjev iz Breze takoj prihitele na pomoč tovarišem v Raši.
Naslednji dan po izpolnitvi plana so rudarji Breze s slovesnosti poslali maršalu Titu brzojavko, v kateri mu sporočajo, da so izvršili svojo obljubo 13 dni pred rokom, do katerega so se v počastitev V. kongresa KPJ zave. zali izpolniti plan. V brzojavki ob. ljubljajo maršalu Titu, da bodo tudi v bodoče vztrajali v prvi liniji borbe za zgraditev socializma.
Centralnemu odboru Enotnih sindikatov pa so rudarji v brzojavki spo. rodili, da so svojo plansko nalogo Izpolnili tri dni pred skrajšanim rokom, ki so ga sprejeli v počastitev I. kongresa Enotnih sindikatov. Hkrati so pozvali vse premogovnike v državi na tekmovanje za nadaljnje preseganje dnevnih planskih nalog do konca leta.
Pet republiških podjetij gradbene industrije je izvršilo svoje letošnje proizvodne naloge
Letošnje plansko leto je postavilo pred podjetja industrije gradbenega materiala dokaj težke naloge. Mnogo bolj kakor ostala industrijska proizvodnja je proizvodnja gradbenega materiala odvisna od vremenskih razmer, saj se v industriji gradbenega materiala številna dela izvršujejo na prostem. Zaradi letošnjega vremena bo bile prizadete zlasti opekarne, saj smo imeli od julija do oktobra skupaj 35 deževnih dni. Kljub temu so ee podjetja zavezala, da bodo letošnji proizvodnji plan, ki je znatno višji od lanskega, izpolnila že do 29. no. vembra.
Med republiškimi podjetji gradbene industrije je prva izpolnila plan Sol-
kanska industrija apna »Rdeča zvezda«, in sicer 76 pred koncem leta. Sledila so ji podjetja: Apnenica Zidani most, Industrija umetnega kamna v Ljubljani, Granitna industrija Josipdol na Pohorju in Ljutomerske opekarne. Kolektivi drugih podjetij, med njimi Celjske opekarne, Opekar. na Ilirska Bistrica in Industrija bi. tumena v Ljubljani so se zavezala, da bodo plan izpolnili vsaj do 29. no. vembra. Tudi ostala podjetja hočejo po zgledu že omenjenih čimprej izpolniti svojo letošnjo plansko nalogo. Delovni kolektivi republiških podjetij gradbene industrije se bodo tudi vnaprej z vso požrtvovalnostjo borili za nadaljnje dviganje proizvodnje svo. jih podjetij.
Ob izpolnitvi letnega plana so v lesnoindustrijskem obratu v Mislinji razglasili prve udarnike
Preteklo nedeljo je bila v Mislinji slovesnost, kakršne še niso doživeli. V mislinskem obratu Lesno-industrij-8kega podjeitja Slovenjgradec so bili prvič razglašeni udarniki — žagarji in lesno industrijski delavci. Slo. vesnosti staj se udeležila tudi sekretar glavne direkcije za lesno industrijo tov. Učakar in zastopnik glavnega odbora Enotnih sindikatov tov. Žanov.
Kolektiv mislinskega obrata je že ob koncu oktobra izpolnil svojo letoš. njo proizvodno nalogo in je celo prekoračil za 1%, čeprav je podjetje pre. jelo poleg osnovnega plana še dodatni plan. Na slovesnosti je bila z navdušenjem sprejeta resolucija, s katero se je kolektiv zavezal IL kongresu KPS, da bo do konca leta presegel plan za 20%.
Razglašenih je bilo 6 udarnikov, in
sicer: 4 gateristi, tov. Miha Gros, Franc Gros-Vivod, Franc Pečnik in Jože Oder, ter oirkularista Jože Korošec in Bernard Klemenc. Razen udarnikov je bilo pohvaljenih in nagrajenih še 12 drugih delavcev. Skupaj je uprava lesno-industrijskega podjetja razdelila za 30.000 din nagrad.
Okrajna opekarna v Gornji Radgoni je v celoti izvršila letni plan
Ob zaključku strojnega obratovanja okrajne opekarne v Gornji Radgoni je delovni kolektiv tega podjet-ja slavil tudi izpolnitev letošnje proizvodne naloge, ki je bila v primeri z lansko povišana za 40%, v primeri s predvojno proizvodnjo pa je bila za 85% večja, čeprav zaradi pomanjkanja strojnih delov ni bilo mogoče razširiti in mehanizirati obrata, kakor je bilo predvideno v planu, je kolektiv pod vodstvom svoje sindikalna pa. družnice s podvojenim in nadurnim delom kakor tudi s prostovoljnim de. lom dosegel izpolnitev povišane proizvodne naloge.
Ob ustavitvi strojnega obratovanja bo bili razglašeni za udarnike trije najboljši delavci: Kovač Štefan lončar, delavec Geza Fartek in mladinka Marija šajt, ki je prekoračila dnevno normo vseh ostalih delavk. Za raxaonalizatorja pa je bil razglašen šofer tovornega avtomobila, ki je z obnovo avtomobila, katerega popravilo so nekatere delavnice odklonile, prihranil 50.000 din. Pohvaljenih in nagrajenih je bilo še 12 delavcev In delavk.
V perspektivi petletnega plana je popolna mehanizacija obrata, ki bo omogočila povečanje proizvodne zmogljivosti v primeri s predvojno zmogljivostjo za 200%. Najprej bodo mehanizirali transportne naprave za prevoz materiala in polizdelkov. Vsa produktivna dela so bila že letos nor. mirana, prihodnje leto pa bo uveden brigadni sistem dela. V ta namen bo uprava podjetja priredila poseben tečaj za brigadirje. Da se dvigne živ. ljenska ravan delavstva, že gradijo dve štiristanovanjski hiši s sodobnimi stanovanjL Do konca petletke bo zgrajenih še 6 takih hiš. Delovni ko-lektiv se je zavezal, sodelovati pri gradnji stanovanjskih hiš, s prostovoljnim delom. Spričo doseženih uspehov pričakujemo, da bo oživelo tudi delo v sindikalni podružnici, zlasti kul tuma prosvetno dela
Nova kalorična centrala »Mali Kostolac« že preskrbuje Beograd z električno energijo
Delovni kolektiv Podjetja za montažo termo=elektram zveznega ministrstva za elektrogospodarstvo je ob koncu prejšnjega tedna končal montažo nove kalorične centrale poleg premogovnika v Kostolcu ob Donavi (vzhodno od Beograda). Nova cen« trala bo preskrbovala Beograd z električno energijo, tako da bodo odpadli stroški za prevoz premoga v Beograd-
V	centrali so montirali stroje iz stare beograjske centrale, ki so bili docela neizkoriščeni. Nova kalorična centrala Kostolac je 15- t. m- začela redno obratovati. V Kostolcu gradijo še drugo večjo kalorično centralo- Tako bodo premog iz velikega bazena lig-nitnega premoga v Kostolcu, najbolje izkoristili za proizvodnjo električne energije.
Gradnja novega železniškega mostu v Beogradu
V	zvezi z dalekosežno peureditvi-io beograjskega železniškega vozlišča so pred meseci začeli pri Ostružnici, zahodno od obstoječega železniškega mostu, graditi nov velik armirano « betonski železniški most, ki bo v srednjem največjem loku zgrajen iz železne konstrukcije. Betonske nosilce gradijo v širini dvotirnega mostu. Sprva bodo na velikem srednjem loku postavili le eno železno konstrukcijo za enotirni nromet, pozneje pa bodo postavili še drugo tako konstrukcijo. Pri grad nji tega velikega mostu sodeluie že mesec dni tamnavska posebna fron-tovska brigada.
Prva sladkorna tovarna, ki je izvršila svojo letoš' njo proizvodno nalogo
Delovni kolektiv sladkorne tovarne v Ćupriji je v torek, 29 dni pred Predvidenim rokom, izpolnil svoj letni plan predelave belega sladkorja in sedaj nadaljuje proizvodnjo nad letošnjim planom. K uspehu te tovarne je mnogo pripomoglo plansko dovažanje sladkorne pese. Izkoriščanje sladkorne pese se ie povečalo za 1%. kakovost sladkorja pa se je dvignila za 5%.
V	Zenici je valjarna ploče-
vine izpolnila plan
Med tekmovanjem v počastitev pete obletnice H. zasedanja AVNOJa v Jajcu in v borbi za Izpolnitev letošnjih proizvodnih nalog je kolektiv železarne v Zenici dosegel novo delovno zmago. V poostrenem tekmovanju so delavci valjarne pločevine v torek 45 dni pred koncem leta izpolnili svoj letni proizvodni plan. To je že drugi oddelek železarne, ki je pred rokom izpolnil svojo nalogo. V livarni so namreč že 2. novembra izpolnili svoj letni proizvodni plan.
Hidrocentrala »Tito« je dosegla letni plan proizvodnje električne energije
Delovni kolektiv hidrocentrale Tito na reki Cetini v Dalmaciji, ki je ena največjih obstoječih hidrocentral v državi, je te dni v proizvodnji elek. trične energije izpolnil svoj letošnji plan. Uspeh delovnega kolektiva te hidrocentrale je tem večji, ker je centrala zaradi objektivnih razlogov v začetku lota zaostajala za planom.
V	avgustu je delovni kolektiv hidrocentrale »Tito« prejel častni naslov najboljšega delovnega kolektiva hidrocentral v Jugoslaviji.
Kolektiv rudnika mangana Čevljanovič se bori za čim večje prekoračenje plana
Med delovnimi kolektivi rudnikov črne metalurgije je kolektiv rudnika mangana Čevljanovič v Semizovcu pri Varešu izpolnil letošnji plan proizvodnje rude, in sicer 40 dni pred koncem leta. Po. Izpolnitvi plena so Be rudarji zavezali nadaljevati borbo za čim večje prekoračenje planet.
Nadaljnja podjetja, ki so izpolnila letni plan
V	ponedeljek je izpolnila letni proizvodni plan tovarna emajlirane In pocinkane posode »Gorica« v Zagrebu. Kolektiv tega podjetja je že prej izpolnil plan znižanja proizvodnih stroškov in finančni plan. Do praznika republike pa se je zavezal izpolniti plan tudi po asortimentu.
Varaždinska tekstilna tovarna »Varteks«, ki je že v oktobru izpolnila svojo proizvodnjo nalogo v konfekcijskem oddelku, je v torek izpolnila svoj celotni proizvodni plan. Na slovesnosti ob izpolnitvi plana je bilo razglašenih 46 udarnikov, 456 najboljših delavcev pa je prejelo na« građo v skupnem znesku 1,040.000 dnarjev, nadaljnjih 186 delavcev pa je prejelo pismene zahvale. V pozdravni brzojavki Centralnemu komiteju KPJ se je delovni kolektiv tovarne zavezal, da bo do konca leta plan presegel še za 15%.
Kolektiv livarne železa in temper-litin v Kikindi ie izpolnil svoj letni proizvodni plan. hkrati pa se je zavezal do konca leta še znatno prekoračiti plansko nolopo.
Odbor za proslavo 100-letnice smrti dr. Franceta Prešerna
Prezidi] Ljudske skupščine LRS im vlada LRS sta imenovala naslednji odbor za proslavo 100 letnice smrti dr. Franceta Prešerna:
predsednik dr. Kozak Ferdo, tajnik Osolnik Bogdan, člani: dr. Potrč Jože, Župančič Oton, dr. Kidrič France, dr. Melik Anton, Bevk France, Finžgar Franc, Jakac Božidar. Bratko Ivan, dr. Slodnjak Anton, Kranjc Miško, Kuhar Lovro Preži hov, Kozak Juš, Kozina Marjan, Skr-janc Lucijan M., Kalin Boris, Hribernik Rudolf, Župančič Mimi, Perov-šek France, Boštjančič Franc,
Zakonita zaščita pravic izumiteljev, novatorjev in racionalizaterjev
Zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLRJ sta te dni razpravljala o predlogu zakona o izumih in tehničnih izpopolnitvah, ki ga je predložila zvezna vlada. Sprejetje tega zakona bo važen korak za izpopolnitev našega izumiteljskega prava, kar bo imelo velik pomen za nadaljnji razvoj izumiteljske dejavnosti.
Že zaklon o petletnem planu poudarja, kako velik pomen ima dvig proizvodnosti dela za ves gospodarski razvoj in za povzdigo gmotnega in kulturnega življenja delovnega ljudstva. Zato postavlja v ospredje nalogo, razvijati delovni polet in ustvarjalno pobudo delavskega razreda, dvigniti znanost in tehniko, razviti znan stvene institute ter izdelati načrt za raziskovalna dela v vseh gospodarskih panogah. Tudi program Komunistične partije Jugoslavije, ki ga je sprejel nedavni kongres naglaša, da je dvig proizvodnosti dela z i-zpopol njevanjem tehnike in delovne organizacije eno najvažnejših sredstev za zmago našega družbenega reda. Zato si je Partija poleg drugih nalog postavila tudi nalogo, boriti se za stalno dviganje proizvodnje in storilnosti dela s tehničnim izpopolnjevanjem organizacije dela, z zniževanjem proizvodnih stroškov, socialističnim tekmovanjem, udamištvom, racjonaiizator-stvom, novatorstvom itd.
V izvajanju te pomembne naloge smo ustanovili v zadnjih letih že številne znanstvene institute. Izdani so bili tudi že najnujnejši ukrepi za pod-.piranje izumiteljstva in- za zavarovanje pravic izumiteljev, racio-nalizator-jev ie novatorjev. V letošnji prora čunski razpravi je tovariš Kidrič poudaril, da ima izkoriščanje skritih rezerv naše proizvodne zmogljivosti ter naših surovinskih baz tčr uvajanje no vih proizvodov velikanski pomen v borbi za našo gospodarsko izgraditev, v borbi za naš petletni plan. V ta namen moramo zbrati vse konstruktivne sile naše dnžave, od delovnih kolektivov v podjetjih do učenjakov in strokovnjakov. Temeljito mo ramo spremeniti odnos do rational! zatonjev, novatorjev in izmumiteljev, ki jih še vedno premalo upoštevamo in nagrajujemo. Angažirati moramo vse naše strokovne in znanstvene delavce, da pomagajo reševati naša osnovna in tehnična vprašanja.
Pri zvezni planski komisiji je bila letos ustanovljena uprava za pospeševanje proizvodnje z natego, organi ziratj tako sodelovanje naših strokovnjakov. Hkrati je bilo določeno, da je tej upravi pridržana pristojnost registrirati izume (patente), Republiškim upravam za pospeševanje proizvodnje pa je bilo naloženo, da vodijo po po obdastiiu zvezne uprave postopek za preizkušnjo izumov (patentov), tehničnih izpopolnitev in novih defovnih načinov.
Izdani so bili tudi predpisi, ki se nanašajo na nagrajevanje racjonaliza-toniev, novatorjev in izumiteljev. Tako je z zvezno in republiško uredbo o posebnih osebnih dodatkih državnih uslužbencev dotočen poseben dodatek do 3000 din mesečno za tistega uslužbenca, ki pripravlja kakšen izum, da bi se mu omogočila izvedba njegove zamisli. Z uredbo o dajanju nagrad iz skladov vodstva- in osrednjih skladov pa je predpisano, da je treba nova-torjem in radonalizatorjem dati nagrado takoj, ko se njihov predlog prizna in sprejme. Tudi sredstva osrednjega sklada pr,i operativnih upravnih voditeljih se lahko uporabijo za nagrade tehničnemu osebju v podjetjih, predvsem racionalizatorjem in novatorjem, zlasti če so bili njihovi izumi z uspehom uporabljeni tudi v drugih podjetjih in ustanovah. Ta uredba pa izrečno poudarja, da s temi nagradami niso prizadete pravice novatorjev in racionalizatorjev, po posebnih predpisih.
Ti posebni predpisi bodo sedaj izdani z zakonom o izumih in tehničnih izpopolnitvah, o katerem razpravlja Ljudska skupščina FLRJ. Osnovna naloga tega zakona je, pospešiti ustvarjalno pobudo ljudskih množic, zaščititi interese izumiteljev, novatorjev in racionalizatorjev, in zagotoviti popolno in pravočasno izkoriščanje izumov v vseh panogah našega gospodarstva.
Naše novo izumiteljsko pravo, k| se izraža v tem zakonu, se bistveno razlikuje od kapitalističnega. Vsi buržoazni zakoni o varstvu industrijske svojine varujejo le pravice lastnika patenta, ki mu dajejo izključno pravico uporabljati izum. O gmotnih pravicah izumitelja, ti zakoni sploh ne govore,
razen o pravici do pridobitve patenta, kar pa je zvezano z znatnimi stroški. Tako je v kapitalističnih državah izumitelj, ki nima sredstev za uresničenje svoje zamisli, po veliki večini prisiljen izum prodati kapitalistu. Še manj Pa ščitijo ti buržoazni zakoni izumitelja, ki je v službi podjetja uresničil izmum. Tako se takega izuma redno polasti podjetje.
Naše novo izumteljsko pravo Ima docela novo vsebino, ki je v skladu z našo družbeno ureditvijo in s potrebami socialističnega planskega gospodarstva. Predlog zakona o izumih in tehničnih izpopolnitvah stavlja izumiteljsko delavnost pod posebno varstvo in skrb države. Tudi pravica do izuma in do tehničnih izpopolnitev je zaščitena s tem zakonom, pri čemer ie lahko nosilec pravice posamezni državljan ali delovni kolektiv. Kot izum se šteje vsaka nova ustvarjalna uporaba kombinacije, prirodnih zakonov, izražene v rešitvi določenega tehničnega problema (mehaničnega, kemičnega, elektrotehničnega, zootehničnega, biotehničnega itd.), ki se lahko uporablja v pogojih kmetijske in industrijske proizvodnje ali v kaki drugi panogi narodnega gospodarstva. Prav posebno pa se še upoštevajo izumi, ki vsebujejo znanstveno odkritje.
Naše novo izumiteljsko pravo določa med drugim izumitelju, čigar izum je priznan za izkoriščanje, posebne ugodnosti, kakor so predpisane za avtorje znanstvenih, književnih in umetniških del. Daje mu pravico sodelovati pri nadalnjj izgradnji in pri nadaljnjem proučevanju izuma. Hkrati pa je izumitelj dolžan osebno skrbeti za uresničenje in za nadaljnjo izpopolnitev izuma in čuvati dejstva o izumu, če bi objavljanje lahko škodovalo državnim interesom. Enake pravice in dolžnosti določa zakon za no-vatorie in rationaiizatorje.
Zarad; zaščite pravice do izuma se izda posebna državna listina: izumiteljsko spričevalo (patent). To izumiteljsko spričevalo, ki predstavlja novo obliko socialističnega izumiteljskega prava, zagotavlja izumitelju poleg osebnih pravic tudi nagrado in druge ugodnosti v razmerju s tehnično važnostjo in koristnostjo izuma. Posebna dolžnost zvezne planske komisije je, skrbeti za pravilno izkoriščanje izumov in za to, da se izum takoj uporablja v vseh v poštev prihajajočih obratih in da prinese čimveč koristi socialistični državni skupnosti. Zvezna planska komisija ima tud' nalogo ščititi pravice izumiteljev, novatorjev in racionalizatorjev, neposredno pospeševanje izumiteljske delavnosti in vodstvo službe za zaščito izumiteljskih pravic pa spada v pristojnost zvezne uprave za izumiteljstvo, ki se ustanovi po tem zakonu.
Za pospeševanje izumiteljstva bo država nudila tehnično in drugo pomoč izumiteljem, novatorjem in racionalizatorjem po mreži posebnih ustanov. kakor so raziskovalni inštituti, biroji, laboratoriji itd. Važno vlogo v pospeševanju Izumiteljske, novatorske in ractenalizatorske delavnosti imajo tudi naši sindikati, zlasti glede množične pomoči v izumiteljskem delu in glede razvijanja izumiteljske pobude. Novi zakon bo brez dvoma bistveno, pripomogel, da se nadalje dvignejo ustvarjalni talenti naših delovnih ljudi, kar bo prineslo osebne koristi izumiteljem, racionalizatorjem in novatorjem, hkrati pa tudi veliko korist vsej naši skupnosti.
Iz zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLRJ Beograd, 18. nov. Zakonodajna odbora obeh domov Ljudske skupščine FLRJ sta sprejela včeraj predlog zakona o vojaških kaznivih dejanjih, ki ga je predložil minister za narodno obrambo maršal Josip Broz Tito.
Zakonodajni odbor sveta narodov je začel razpravljati pod predsedstvom Božidarja Maslariča o predlogu zako. na za izpremembe in dopolnitve zako. na o inšpekciji dela.
Dve novi skupini naših izseljencev se vračata v domovino
Beograd, 18. nov. Te dni bosta pri. speli na Reko dve skupini naših Izseljencev. Prva skupina s 23 izseljen, d iz Kanade in 42 iz ZDA bo prispela
23.	t. m., druga pa e »Partizanko« 29. t. m. Poleg naših izseljencev se bo vrnilo z ladjo »Radnik« večje število Madžarov.
Pred peto obletnico AVNOJ-a
Zasedanja AVNOJa važni mejniki razvoja nove Jugoslavije
Oboroženi upor v Jugoslaviji ne bi
bil tako mogočen in ljudske množice ne bi mogle vzdržati v njem, če ne bi vedele, da si bedo z zmago nad okupatorjem m domačimi izdajalci, izbojevale tudi boljše življenje, da se bodo osvobodile ne samo jarma okupatorja, ampak tudi jarma predvojnih tlačiteljev in izkoriščevalcev. Zato je naravno da je naša narodno osvobodilna borba iz leta v leto dobivala jasnejše perspektive, da bo z zmago v tej vojni prišel tudi nov; družbeni red, ki bo odpravil kričeče razlike,' socialna nasprotja .izkoriščanje človeka po človeku.
Vsa tri zapovrstna zasedanja AV-
NOJ-a čeprav v tako različnih časih in okoliščinah, imajo vendarle tiste skupne poteze, ki kažejo na uresničevanje pogojev za boljšo bodočnost narodov Jugoslavije. I. zasedanje AV-NOJ-a. ki je bilo v novembru 1942. v Bihaču. je imelo predvsem politične naloge. Vzpostavilo je skupno politično predstavništvo za vse svobodoljubne in pntriotične sile jugoslovanskih narodov. S tem je opravilo pomembno delo »pri združitvi vseh osvobodilnih sil naših narodov, a samo v manjši meri je moglo tedaj že postavljati konkretne smernice za bodoče sož tje naših narodov kakor tudi za konkretne oblike v izgradnji naše nove demokratične oblasti«. (Kardelj, Pot nove Jugoslavije, str. 45.)
Leto dni pozneje je bilo II. zasedanje AVNOJ-a v Jajcu. To zasedanje je bilo v času, ko so naši narodi v borbi dosegi! že velike vojaške in politične uspehe. To zasedanje je potrdilo kot najbolj demokratično obliko ljudske oblasti tiste organe, ki so nastali in zrasli v narodno osvobodilnem boju. To so bili narodno osvobodilni odbori, pa tudi vsi tisti višji forumi ljudske oblasti, ki so iz njih zrasli. I! zasedanje AVNOJ-a je že načelno uredilo vprašanje odnosov in zveze med narodi Jugoslavije in postavilo federativno ureditev kot osnovo notranjega sožitja jugoslovanskih narodov. V sklepih AVNOJ-a je jasno poudarjen nosilec oblasti v novi Jugoslaviji lin družbene spremembe. II. zasedanje AVNOJ-a je po svojih sklepih in za perspektivo bodočega razvoja nove Jugoslavije tako pomembno, da ga ie maršal Tito že takrat ocenil kot »prekretnico v zgodovini osvobodilnega boja«. Ti sklepi so že jasno predstavljal določeno pot izgradnje ljudske demokracije. Tov. Kardelj pravi, da je II. zasedanje AVNOJ-a opravilo »... prelomno vlogo v razvoju narodno osvobodilne vstaje. To zasedanje je še bolj utrdilo vero borcev v končno zmago.« (Referat na V. kongresu KPJ, str. 23.) Značaj ljudske oblasti je nujno dal pečat vsemu nadaljnjemu revolucionarnemu razvoju nove Jugoslavije. Sklep: II. zasedanja AVNOJ-a in njihovo uresničevanje kaže, kako se je osnovno vprašanje socialistične revolucije .vprašanje strmoglavljenja kapitalistične buržoazije z oblasti in vzpostavitev take ljudske oblasti v kateri ima delavski razred neposredno vodstvo reševalo že med vojno.
Sklep; III. zasedanja AVNOJ-a so samo naravna posledica sklepov prejšnjih dveh zasedanj. Jasno je da so se revolucionarne spremembe v oblasti morale izražat! tudi v našem gospodarstvu. 111. zasedanje AVNOJ-a je že bilo v času, ko je bila narodno osvobodilna vojna končana. To zasedanje je poleg važnih političnih zakonov prineslo tudi pomembne ekonomske sklepe. Zakoni, sprejeti na III. zasedanju AVNOJ-a kot začasne Ljudske skupščine, so prizadeli glavne nosilce reakcije v Jugoslaviji .kapitaliste in veleposestnike, ki so bili tudi najmočnejša okupatorjeva opora. Zakon o
agrarni reformi, o zaplembi okupatorjevega imetja in imetja narodnih izdajalcev in vrsta drugih zakonov, sprejetih na III. zasedanju AVNOJ-a, so nadaljevanje revolucionarnega procesa nove Jugoslavije. Ljudska oblast je dobila dovršenejše oblike in novi zakoni so dali tej demokraciji globoko socialno vsebino. Ljudske množice so vedele, »... da je ta oblast njihov lastni instrument, s pomočjo katerega bodo najhitreje našle pot do jutrišnjega blagostanja in sreče.« (Kardelj. Pot nove Jugoslavije, str. 137.)
Iz zakonov, sprejetih na III. zasedanju AVNOJ-a, so delovne množice narodov Jugoslavije nujno morale graditi tudi v ekonomiki take oblike, ki bi jih v bodoče zavarovale pred izkoriščanjem in ki so nujno morale ustvarjati drugačne pogoje delovnemu človeku, kot jih je imel poprej. Skratka, III. zasedanje AVNOJ-a je opravičilo besede tov. Kardelja, ki je dejal, da se na osnovi dela tega zasedanja »pred našim ljudstvom še jasneje rišejo svetle perspektive lepšega življenja.« (Pot nove Jugoslavije, stran 167.)
Z zmago v narodno osvobodilni vojni, s prevzemom oblasti v svoje roke, z organizacijo državnega aparata, z obračunanjem s sodelavci okupatorja je bila glavna borba na vojaški in na politični fronti končana in se je naravno morala začeti borba na fronti gospodarske izgraditve. Ta prehod je na V. kongresu KPJ označil tov. Kidrič takole:	»Jugoslovanska
ljudska revolucija in iz osvobodilne vojne izišla revolucionarna ljudska oblast v FLRJ pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije sta lahko v gospodarskem in družbenem pogledu ubrali samo eno smer — smer graditve socializma v naši deželi na temelju nauka marksizma - leninizma. Vsaka druga smer bi prej ali slej povzročila nastanek in zmago kontrarevolucije ter nacionalne odvisnosti od imperializma, likvidacijo ljudske oblasti in drugih ljudsko-demokratičnih pridobitev narodno osvobodilne borbe.«
Smer gospodarske graditve v Jugoslaviji je morala biti nujno ustvarjena z graditvijo nove demokratične Jugoslavije, zrasle v procesu osvobodilnega boja, na ruševinah stare Jugoslavije in njenega državnega aparata. Proces nastajanja in oblikovanja ljudske oblasti je bil hkrati proces eko-nomsko-družbenih sprememb. V tem procesu pa so vsa tri zasedanja AVNOJ-a značilni mejniki. Ves razvoj ljudske oblasti pri nas je nujno moral dobivati zmerom širšo in globljo socialno vsebino.
Iz pogojev razvoja ljudske oblasti, kot so bili pri nas, so morali vzporedno nastati pogoji graditve socialističnega gospodarstva. Kakor pa je dajala uresničitev ljudske oblasti temelje ekonomskim perspektivam, tako si tudi »... brez temeljitih ekonomskih sprememb ni mogoče niti zamisliti trajne ohranitve obstoječega političnega stanja v Jugoslaviji, se ne bi mogla utrditi in poglabljati resnična ljudska oblast, se ne bi mogla ohraniti demokracija novega tipa, ljudska demokracija.« (Tito. Temelji demokracije novega tipa, »Komunist« II., str. 1-2.)
Letos je šest let od I. zasedanja AVNOJ-a, pet let od II. in tri leta od
III.	zasedanja. Narodi Jugoslavije gradijo svoje socialistično gospodarstvo, zavedajoč se, da izpolnjujejo tisto, za kar so se borili, in podpirajo z vsemi silami osnovne gospodarske ukrepe socialističnega značaja; iz dneva v dan bcaujejo težak boj v izpolnitvi prvega petletnega plana, videč v njem svojo gospodarsko in socialno zmago.
PRENOS POSMRTNIH OSTANKOV BORCEV, m SO PADLI ZA OSVOBODITEV BEOGRADA
Btog-ad, 18. nov. Včeraj so prenesi! posmrtne ostanke borcev Rdeče a. made m Narodnoosvobodilne vojske, ki so padli na Rakovic, med boj; za osvoboditev Beograda, na novo pokopališče v Beogradu. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki Sovjetske zveze in vojaški ataše generalmajor Sidorovič, predstavniki jugoslovanske armade z generalmajorjem Rajkom Vujovičem na čelu. dalje predstavniki krajevnega komi'eia KP Srbije za Beograd. ljudskih oblasti, Ljudske fronte in množičnih organizacij.
Na novem pokopališču so se po« slovili od padlih borcev generalma-iOr Sidorovič v imenu Sovjetske armade, generalmajor Ratko Vujovič in polkovnik Blažo Lompar pa v imenu Jugoslovanske armade.
Častna četa Jugoslovanske armade ie počastila padle borce s salvo.
Na grobove sovjetskih in naših borcev so položili vence predstavniki Sovjetske armade. Jugoslovanske armade, krajevnega komiteja KP Srbije za Beograd, Ljudske fronte in drugi
V ljubljanskem okoliškem okraju bo v kratkem dograjenih več zadružnih domov
V	okraju Ljubljana - okolica so spomladi sklenili, da bodo zgradili 27 zadružnih domov. Najbolj so se za zgraditev domov zavzeli v Polhovem Gradcu, žažarju, na Igu in v Litiji, kjer so domove že dogradili in jih odprli. V Polhovem Gradcu so tudi v notranjosti dom že uredili. V lepo opremljeni dvorani imajo prireditve in sestanke zadružnikov. Na Igu se je v zgrajeni dom že vselila zadruga, vendar pa vsi notranji prostori še niso dokončno urejeni in opremljeni.
V	Bizoviku so svoj zadružni dom že postavili v surovem stanju. Razen nekaj večjih kmetov, ki jim je napredek malih in srednjih kmetov trn v peti. je pri graditvi doma sodelovalo vse prebivalstvo. Pri delu se je odlikovala zlasti bizoviška mladina, saj je ves čas delala s toliko vnemo, da je obdržala okrajno mladinsko prehodno zastavico.
Tudi v Notranjih goricah so zadnji čas zelo potegnili z delom in bodo skoraj dom odprli. V surovem stanju je dom že zgrajen, te dni pa hitijo s postavljanjem ostrešja. Tu so razen Bizovika najbolje organizirali delovno silo ter načrtno določili vrstni red za udeležbo pri delu. Na Verdu so sami izdelali 12 tisoč zidakov ter iz lastnih virov poskrbeli za ves ostali gradbeni material.
V	Črnučah prav tako že postavljajo strešno konstrukcijo. Za svoj dom so si v lastni opekarni izdelali vso potrebno opeko. Precej težav pa imajo z mobilizacijo delovne sile, zaradi česar se delo doslej ni moglo načrtno razvijati.
Precej so naredili tudi v Borovnici in Vrbljenjih, kjer trenutno gradijo zunanje zidovje. Vrbljenci so v opekarni v Dragi izdelali za svoj dom že nad 30.000 kosov opeke.
Na ostalih gradiščih večinoma betonirajo temelje. V Dobrunjah so zabetonirali že 194 kubikov temeljev. v celoti pa so za zadružni dom opravili 16.755 prostovoljnih ur dela. V Šmartnem, kjer so temelje že zabetonirali so se pri delu odlikovale se so zelo živo poprijeli za delo tudi v Vnanjih goricah, kjer sedaj delajo prav vsak dan. Vnanjegoriška frontna brigada je na Brdu izdelala za zadružni dom 46.000 zidakov in 1000 strešnikov. Na Savi pri Litiji že betonirajo temelje, dom pa bodo sezidali iz kamna. Na Lavrici so se dela za zadružni dom najbolj vneto posebno žene in mladina. Za opeko,
ki jim je primanjkuje, bodo dali drva. V Bevkah so s prodajo peska pridobili za zadružni dom nad 80 tisoč din. Z graditvijo so začeli in sedaj betonirajo temelje. Zadnje ča-lotile 'žene, Tu sicer šele kopljejo temelje, vendar pa delo zelo naglo napreduje, ker delajo vsak dan in po brigadnem načinu.
Na nekaterih gradiščih so doslej razmeroma prav malo naredili ter se izgovarjajo s pomanjkanjem delovne sile. Poglavitni vzrok pa ni v pomanjkanju delovne sile, ampak v slabi in pomanjkljivi organizaciji. V Notranjih goricah stvar ni šla. dokler niso pravilno postavili organizacije in izdelali načrta za razpored delovne sile. Ko so to storili, je začel dom vidno rasti. V Dolu so za-
čeli že spomladi kopati temelje, a jih doslej še niso izkopali. Med tednom dela na gradišču en sam človek in še ta je plačan, prav redki vaščani pa pomagajo samo ob nedeljah. V Medvodah, kjer sicer sedaj tudi že betonirajo temelje, pa se vse preveč zanašajo samo na pomoč sindikalnih podružnic. V Podgorici so doslej izkopali nekaj kubikov temeljev, popolnoma pa so popustili z delom v Podpeči in Iški vasi. Na Dobrovi in v Šmartnem -Gameljnah se pripravljajo na adaptacijo, na Črnem vrhu pa so se šele pred nekaj dnevi odločili za prostor. kjer bodo postavili zadružni dom. Kakor drugod, tako bo treba tudi tu organizirati sistem dela in sestaviti razpored delovne sile.
Na čast II. kongresu KPS so odprli zadružni dom v Tomačevem
Letos v avgustu so začeli v Tomačevem pripravljati gradbeni material za zadružni dom. Ogromno je bilo dela, toda zavedni vaščani Tomačevega so premagali vse težave ter pričeli kmalu kopati temelje in kleti. Delali so v glavnem ponoči, ker so bili podnevi zaposleni pri delih na polju.
Na množičnem sestanku so sprejeli obveznost, da bodo zgradili dom do II. kongresa KPS. Svojo obveznost niso samo izpolnili, temveč čeki prekoračili. Dom so pokrili sedem dni pred rokom. Do kongresa pa so že v petih prostorih novega zadružnega
doma obili strop z deskami ter ga pripravili za ometavanje. Zasuli so dvorano in zgradili oder. Sedaj pa stoji pred njimi nova velika naloga. Še letos mora biti v novi popolnoma urejeni dvorani prva prireditev.
Ogromno zaslug za dejo imajo okoliški kmetje, ki so ves gradbeni material sami zvozili na gradbišče. Posebno se je izkazal tov. Jože Granda, ki je prejel za svoje požrtvovalno delo na zadružnem domu zlato značko
I.	reda. Trem kmetom so bde podeljene srebrne značke I. reda, ena bronasta I. reda, 6 zlatih z rdečo zvezdo, 4 zlate, 12 srebrnih in 30 bronasiih značk.
Otvoritev prvega zadružnega doma v Beli Krajini
V nedeljo 14. t m. je bfl slavnostno otvorjen zadružni dom v Dragatušu, kd je obenem prvi v Beli krajini.
Dom je slavnostno otvoril Kutnp Lojze, ki je pozdravil graditelje doma in navzoče, nakar je dal besedo Škrinjar Žanu predsedniku OZKZ, ki je poudaril pomen novega zadružništva iin napore delovnega ljudstva za boljšo bodočnost. Prvemu zadružnemu domu so izročili več daril kot so radio aparat, ki ga je podarila invalidska organizacija in 15 najboljših sodobnih knjig, kj jih je daroval okrajni odbor OF.
Zlasti pomemben prizor ie bil podelitev značk, po katere so hodili zasluženo in z aplavzi pozdravljeni najboljši graditelji od 70 let starega Cestnika Janka, ki je ves trud vložil v
dom in na svojo Iniciativo dovažal material, ter do najmlajšega graditelja pionirja Brodariča Franca. Podeljenih je bilo skupno 39 značk.
Kot najboljši graditelji so brez dvoma: Jože Adlešič iz Brdercev, ki ie pokazal veliko iniciative in bil ves čas duša doma. Prav tako se je dobro izkazal Leopold Bečaj, ki je kot preprost) zMar vodil vsa dela pri zadružnem domu, ki je po svojem obsegu in velikosti zahteval veliko tehničnega znanja, kar posebno priča velika dvorana z odrom in balkonom in drugi prostori, k; bodo služili v gospodarske namene. Brez dvoma je pri delu veliko pripomogel okrajni sindikalni svet, posebno pa sindikalni podružnic) finančnih uslužbencev in opekarne v Kanižarici
Plačevanje obrokov ljudskega posojila
Ljudsko posojilo petletnega plana ea razvoj narodnega gospodarstva, ki ga je razpisala vlada FLRJ v letošnjem letu, je prvo jugoslovansko demokratično posojilo In sestavni del našega petletnega plana.
Naše ljudske množice, predvsem naši delavci in nameščenci, po večini pa tudi delovni kmetje, ki so pravilno razumeli velik pomen razpisanega posojila, so z množičnim vpisovanjem dokazali visoko državljansko zavest in Izrazili neomajno voljo neposrednega sodelovanja v Izpolnjevanju temeljnih nalog našega petletnega plana.
Z izjavo o popisu posojila Je vsak vpisnik prostovoljno In zavestno prevzel obveznost, da bo vpisani znesek posojila pravočasno in v redu plačal. Vpisniki se te svoje dolžnosti po veliki večini tudi zavedajo in plačujejo, če niso vsega posojila vplačali takoj ob vpisu, dospele mesečne obroke v prvih dneh vsakega meseca. So pa tudi nekateri posamezniki, ki so iz malomarnosti ali pozabljivosti svojo obveznost docela zanemarili. Jasno je, da do teh nepravilnosti ne bi prišlo, če bi se ljudske organizacije in komisije, katerim je bilo zaupano važno delo v zvezi z ljudskim posojilom, zavedale vseh svojih nalog, če bi ravnale po točnih navodilih in posameznikom pravilno tolmačile pomen posojila za naš gospodarski razvoj.
Kakor je bil uspeh vpisa v posameznih krajih In okrajih odvisen od osnovnih množičnih organizacij in ko. misij, tako bo uspeh plačila vpisanega posojila odvisen od njihovega nadaljnjega prizadevanja.
že pregled dosedanjega, plačila vpis. nega posojila nam kaže, da »o prav tisti okraji, ki so dosegli najboljše uspehe pri vpisovanju posojila, posvetili tudi organizaciji plačila vso svojo skrb; nasprotno pa se neaktivnost osnovnih organizacij in komisij pri vpisu v drugih okrajih kaže tudi pri vsem nadaljnjem delu glede ljudskega posojila, predvsem pri organizaciji plačevanja mesečnih obrokov.
Mnoge vpisne komisije in osnovne organizacije ne ravnajo po navodilih o plačevanju mesečnih obrokov, po katerih bi morali zbirati denar od posameznih vpisnikov blagajniki ali druge odgovorne osebe osnovnih organizacij. Vrhu tega sploh nimajo pregleda o plačilih obrokov posameznih vpisnikov in se za to tudi ne zanimajo. V nekaterih primerih, kakor je to konkretno ugotovljeno za vpisna mesta Dobravo — Dobrovce. Ostrožno. Košnico ih Hudinjo v okraju Celje mesto, celo ne razdeljujejo vpisnikom položnic Narodne banke. Popolno brezbrižnost za zaupane jim naloge pa kažejo nekatere osnovne organizacije, sindikalne podružnice in organizacije Osvobodilne fronte, s tem, da kljub ponovnim pozivom višjih komisij še sedaj niso uredile vpisnega materiala in ga izročile na prostojna mesto ter sploh ne odgovarjajo na pozive, kar onemogoča vsako kontrolo nad vplačili mesečnih obrokov posa. meznih vpisnikov.
Zamujeno je treba popraviti. Nujno pa je, da se vse osnovne organizacije in komisije zavedajo svojih dolžnosti, ki so jim bile zaupane v zvezi z ljudskim posojilom ter se resno ln teme-
ljito lotijo dela, da dosežejo popoln uspeh.
Predvsem morajo osnovne organiza. cije in komisije takoj pregledati, ali so njihova vpisna mesta uredila ves svoj spisni material, in poskrbeti, da bo to material v redu izročen pristojnemu sedežu Narodne banke oziroma Državi^ investicijske banke. Sindikalne podružnice se morajo stalno zanimati, ali računovodstva njihovih podjetij in ustanov pravilno odtegujejo mesečne obroke delavcem in nameščencem, ali odtegnjene obroke po poimenskih seznamih v redu in pravočasno nakazujejo Državni investicij, skl banki in ali ob premestitvah delavcev in nameščencev pravilno uporabljajo obraze# št. 9. Naloga osnovnih organizacij Osvobodilne fronte Pa je, da si takoj preskrbe sezname vpis. nikov, prekontrolirajo plačila dosedanjih mesečnih obrokov In morebitne zamudnike takoj opozore na izpolnitev obveznosti, ki so jo prevzeli s vpisom posojila.
Z delom je treba pohiteti, kajti po uredbi o ljudskem posojilu morajo hiti mesečni obroki v celoti plačani najkasneje do 10. decembra 1948. Če se vpisano posojilo ne plača v aeloti do navedenega dne, se za delno plačilo vpisnikom ne bodo izdale obvez, nice. Mnogim vpisnikom to ni znano. Zato je osnovna dolžnost vseh organizacij in komisij, da na to izrecno opozore posamezne plačnike in zamudnike, ker bodo sicer največ po sokrivdi organizacij in komisij, ki se za posamezne vpisnike ne zanimajo, oškodovani s tem, da jim bodo že plačani obroki zapadli.
29. novembra bo mladina predala domovini svoje delo na Cesti bratstva in enotnosti
Ljudska mladina Jugoslavije je začela v letu 1948 graditi enega največjih objektov petletnega plana — cesto »Bratstva in enotnosti«.
V začetku meseca oktobra je I. Savska udarna brigada IV. kongresa SKOJ-a dospela na 32 km.
Dnevi so minevali, končani kilometri ceste so se množili, avtomobili so zabrneli po njej. naši uspeh- pa so vsak dan večji. Brigada je že dve-krat udarna, enkrat pohvaljena in vedno med najboljšimi na 'sekciji. Rezultati potrjujejo naše delo: doslej je brigada renovirala preko 50.000 m2 trupa ceste, pri izkopu kanalov izmetala preko 900 m3 zemlje, očistila nad 56 tisoč m2 betonskega kolovoza ter še mnogo ostalih del. Brigada na delu presega normo za preko 250 % dnevno.
Kulturno prosvetno delo v brigad! je ravno tako lepo razvito. Tečaj cirilice obiskujejo vsi brigadirji, ki ne znajo ciriiice. Vsi so se naučili pisati, prihodnji teden pa bodo polagali izpite. Predavanja in politične informacije imamo tedensko. V čitalnih skupinah predelujemo program KPJ. V diskusiji vsi odobravajo program in statut KPJ, saj vemo, da le na tak način lahko dosežemo zgraditev socializma.
Kulturno zabavne prireditve so pestro prirejene s žaljivkami in resnimi skeči iz življenja brigade iz narodno osvobodilne borbe.
Tudi ples m zabav si privoščimo. Po-sebno zanimanje kažemo pri čitanju dnevnega časopisa, ko zasledujemo dogodke v naši državi.
Tudi na fizkulturo naša brigada ni pozabila: proste vaje odbojka, lahka atletika, so pri brigadirjih zelo priljubljene panoge.
Ob petih zjutraj harmonika zbudi brigadirje. Po jutranji telovadbi in pospravljanju prostorov je brigada že postrojena za razvitje zastave. Pri petju državne himne zaplapola vsako jutro slovenska trobojnica s peterokrako zvezdo. Po toplem zajtrku krenemo s pesmijo na deio. »Danes hočemo osvojiti prehodno zastavico«, se čuje glas tov. Pepce v Trbovliah. »Tudi mi nočemo več nositi polža,« se oglasi mali Janez v četrti četi. Vsak dan tekmujejo čete, katera bo osvojila prehodno zastavico.
Vedrih čel in rdečih lic se vračajo mladinci in mladinke z dela. Pesem doni po dolini čez njive, ki so že posejane z o-zimino.
Po kosilu in opoldanskem odmoru ca se začne ideološko vzgojno delov brigadi. Tečaji, predavanja, politične informacije in drugo, vse to daje mladincem novo znanje, novo podporo pri delu.
Ko snamejo zastavo, se urijo za nedeljske prireditve, včasih pa prirede večerne zabave.
Tako je pri nas v brigadi. Ob lepem vremenu, megli, dežju in mraku tekmujemo in zmagujemo. Brigadirji so ponosni na svoje zmage, ker vedo. da grade zase, za svoj narod, zato, ker jih je pozvala Partija in tov. Tito.
29.	novembra bomo vsi graditelji pokazali, kaj smo se naučili in predali svoje delo ljudstvu Jugoslavije.
S to zmago hočemo pobiti vso domačo reakcijo in dokazati vsemu svetu, da bratstvo in enotnost naših narodov pod vodstvom KPJ vzgaja nov duh v naši mladini. Z delom bomo odločno odgovoriti na klevete proti naši Partiji in naši mladinski organizaciji.
Nadaljnje tekstilne tovarne so izpolnile püan
Delovni kolektiv tovarne volnenih tkanin »Ivan Miljutinovič« v Beogradu je v sredo zjutraj izdelal poslednji meter tkanine po letošnjem proizvodnem planu. V zadnjih dneh pred izpolnitvijo plana so proizvodne brigad* povprečno presegale svoje norme za 45%.
Tudi vrvarsko in tekstilno podjetj* Ivo-Rlbar-Lola v Odžaclh ie v sredo
izpolnilo svoj letni proizvodnji plan s 103%. V predkongresnem tekmovanju so v podjetju uvedli brigadni sistem dela, kar je omogočilo že v prvem mesecu prekoračenja mesečnega proizvodnega plana za 47%. Delovni kolektiv tega podjetja pa je letos še izven plana izdelal 200.000 m tkanine.
Kolektiv tkalnic svile »Avala« in »Slavija« v Zemunu je že 70 dni pred koncem leta izvršil svojo proizvodnjo nalogo in sedaj dela z vso vnemo, da bj s čim večjem odstotkom presegel ietošnji plan. Kakovost-svilenih tkanin se je v obeh obratih zboljšala za 10 oziroma 15%.

_______________-#
Ullsf z mladinskega festivala
V novo detinjstvo, druže, zagrljeni, u novo, što pruža naša Republika — s pesmnm ćemo poći, vozom okićenim i svirače celim putem harmonika!
(Veles Perić)
Stari Beograjčani so s prijetnim začudenjem opazovali po vseh ulicah hiteče narodne noše. zastavne mladince v veselem pomenku med sabo, s smehom na licih. Marsikoga je zdramil iz zamišljenosti vriskajoči smeh in mladostni korak, ki je vzgi-baval šumeča krila mladih lepotic iz vseh krajev naše države. Kaj takega zares Beograd že dolga leta ni videl. Mladinski festival je v organizaciji Ljudske mladine Jugoslavije priklical v našo prestolnico nad tri tisoč mladih pevcev, plesalcev, godcev -zboristov in lepo število najbolj nadarjenih solistov iz vrst mladine.
Najnovejša številka »Omladine« in prva številka dnevnika »Festival omladine Jugoslavije« sta priobčila
program prireditev. Ce so koga vse prireditve zanimale, se je zastonj veselil da jih bo videl; ne samo zaradi lega. ker je bilo težko za vstopnice, temveč predvsem zaradi tega, ker je bilo v programu po več prireditev v istem času.
Festival se je v glavnem delil v dva dela: v konkurz skupin in solistov in v manifestativni del, kjer so nastopale zdaj republiške delegacije vsaka zase, zdaj spet udeleženci festivala po posameznih istovrstnih grupah n. pr. folklora, zdaj zopet najboljši udeleženci iz vseh republik v mešanem programu. Za pameten razpored vseh grup in solistov je bilo treba organizaciji temeljito misliti Ne le prehrana in prenočišče, tudi prireditve same so bile tako dobro organizirane in informativna služba tako na višini, da razen nekaj izjem ni bilo izprememb v programu. Nasprotno; še med festivalom so organizirali vrsto prireditev,
ki niso bile v načrtu: na primer za železničarje, za JA, za nekatere tovarne, gradilišča in podjetja. Najbrž je malo Beograjčanov, ki niso videli nobene prireditve. Če drugega ne, so vsaj na večer 7. novembra, ko so udeleženci festivala proslavljali obletnico Oktobrske revolucije, morali obstati za hip in prisluhniti petju neutrudnih plesalcev ali glasu madekonskega bobna in pihal, ki jim nc vem imena. Saj se je spričo razigranih plešočih vrst moral ustaviti na Slavij) celo tramvaj — v veliko zadovoljstvo voznika in kondukterke, ki sta opazovala živi vrtinec pisanih noš z zvišenega mesta, da so jima zavidali glave stegujoči ljudje, ki so morda po dolgem času želeli razločno videti nošnjo svojega kraja.
Nikogar ni motilo, če je skoraj ves čas na mesto pršil siten jesenski dež in je zdaj zdaj zoprno potegnila košava. Tu so se vrteli Istrani, ple-saje svoj »balun«, tam so visoko v zrak poskakovali Črnogorci, zopet drugje so s kretnjami, ki izražajo veliko notranjo intenzivnost, pritegnili pozornost ljudi Makedonci. Vse od Slavije preko Terazij do Trga republike je pošumevala reka ljudi v odmevih bobna, piščali, kitar in ubrane pesmi neutrudnih plesalcev. In nikomur ni bilo mar, če mu je malo curLalo za vrat s konice sosedovega dežnika.
To je bil večer, ki je gotovo vsakega Beograjčana, ki je šel mimo, prijetno iznenadil, da je pripovedoval tudi doma o zanimivih in radoživih nastopih.
Jasno, da nisem videl vseh prireditev, saj jih je bilo v dvanajstih dneh okrog devetdeset Vi3el pa sem jih kljub temu toliko, da ne vem, če je bolj na mestu, da prej omenim plesalce ali pevce, soliste ali ansamble. Tudi ne morem reči, ali je napravil name močnejši vtis zbor »Ivo Lola - Ribar«, ki je čudovito izvajal pesem Skaiovskega »Makedonski ero«, ali folklorna grupa »Jože Vlahovič«, ki je sijajno odplesala dalmatinsko »Vraneško« kolo; ali je bolj občudovanja in priznanja vreden sedemnajstletni plesalec Beograjčan Dušan Trninič, ki se je z že nevarno eleganco in popolno lahkoto Igral z ravnotežjem ali štirinajstletni Črnogorec Mirko Bratičevič, ki je na klavirju pogumno in lepo zaigral Beethovnovo Patetično sonato; ali je pristnejša in zanimivejša pesem guslarja iz Črne gore Cvetka Radonjiča ali njegovega soseda, makedonskega narodnega pevca Borisa Angelovskega; ali grafika Iveta Šubica ali pesem Velesa Periča.
No, strokovno mišljenje tako o skupinah kakor o posameznikih so izrekli: umetniški svet in žirije, ki so bile sestavljene iz vrst naših najboljših umetnikov in drugih kul-
turnih delavcev Delale so žirije: za zbore, za folkloro, za balet, za dramske grupe, za mlade kjižeVnike, za mlade likovne umetnike, za mlade komponiste, za instrumentalne. za vokalne soliste, za mlade dirigente.
Večinoma so žirije izrekle tudi mišljenje publike, ki je z vnetim ploskanjem izražala svoje odobravanje in občudovanje nad uspehi mladih umetnikov. Seveda je bilo po razglasitvi mest ogromno živahnih komentarjev, zagrizenih in vročih kot jih je sposoben samo mlad, z razgreto domišljijo in včasih prebogato'asociativnostjo obdarjen rod Tudi solze, tudi objesten smeh je bila posledica odločb žirij Toda sol ze in prepiri in občutki objestnega ponosa so skopneli spričo ogromnega doživetja, ki je srca večine mla dih ljudi navdajalo z medsebojnim globokimn spoštovanjem in prijateljskim čustvom, spričo doživetja namreč, da so v isti hiši in ob isti skupni pesmi mladi Srbi. Makedonci, Slovenci in Hrvati in Crnogorc'1 in Bosanci. Puljski Italriani in Romuni in Slovaki in Madžari \z Vojvodine — manifestirali svoje najdražje, namreč bratstvo in edinstvo, ki je naše narode pod vodstvom Partije pripeljalo skozi najtežje preiz kušnje borbe v pravo svobodo, kjer je odprta pot m omogočen razvoj vsakemu pošteno mislečemu d, lovnemu človeku, Ta ideja je dajala tun
in pečat slehernemu nastopu, slehernemu srečar.iu med mladimi, nastajajočimi umetniki, pa naj so b'li to pevci, plesalci alj mladi književniki. In prav zaradi tega je festival nedvomno da! in bo dal tem \eč;e rezultate, ki bodo v ponos naši državi in vreden prispevek k naši borbi za boljše življenje.
Druga črta, črta, ki je bila v večini nastopov značilna za napore :n uspehe mladih ustvarjalcev, je ozka povezanost umetniškega oblikovanja z našo stvarnostjo. Veselje je bilo pogledati razstavo mladih likovrih umetnikov. Kakor koli razstave naših starejših likovnih umetnikov izžarevajo novega duha in novo stvarnost bolj ali manj posredno, se vendar s takšno svežino, iskrenostjo in prostodušnostjo ne morejo pohvaliti. To je v glavnem tudi razumljivo, kajti s spremembami v naši družbeni stvarnosti se vzporedno spreminja in se tudi nujno bo do neke mere spremenil likovni nazor sam. Predmel in njegova vsebina, pomen, torej ideja slike skoraj nikdar ni nejasna, zamegljena. Mnoga likovna dela odražajo predmet tako direktno, da preseneča slika ne — po komplicirani ne nevarni, eksperimentov željni slikarski izraznosti, temveč po nekakšni vzvišeni pre-prostosii. ki je lastnost velikih ki vedrih duhov. Takšni so nekaieri portreti Ljube Laha iz Sarajeva,
Zasedanje Generalne skupščine OZN.
Nova spletka ZDA proti načelu soglasja med velesilami v Varnostnem svetu
Ameriški predlog, da naj se »mali skupščini« podaljša mandat za eno leto in ustanovi stalni odbor Generalne skupščine, ki b i opravljal njene posle
edujejo
Pariz, 17. nov. (Tanjug) Danes je na seji posebnega političnega komiteja angloameriški blok pod vodstvom delegata ZDA Forster ja Dul-lesa znova sprožil akcijo proti načelu o soglasnosti Velesil n Varnostnem svetu. KOiiiile je začel proučevati poročlo iako imenovane male skupščine, ki so jo lani ustanovili kol organ Generalne skupščin;. Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska, Češkoslovaška, Ukrajina in Bela Busija so, kakor znano, odklonile so-delotannje v mali skupščini. V po ročilu zahtevajo, naj bi se delo male skupščine nadaljevalo in predlaga o, naj se ustanovi stalni odbor Generalne skupščine, ki bi prevzel posle male skupščine in reševal mednarodna politična vprašanja med rednimi zasedanji Generalne skupščine.
Ameriški delegat Dulles, ki so ga podprli predstavniki Velike Britaniie. Švedske. Bolivije, monarhofašistične Grčije. Belgije, Panama, San Dominga in Ekvadorja, je predlagal, naj se tako imenovali mali skupščini podaljša mandat še za eno leto. Za neuspeh enoletnega dela te skupščine je hotel naprtiti krivdo sovjetsk-in m ostalim slovanskim delegacijam, ki bojkotirajo malo skupščino.
Kamen ameriškega manevra je razkril poljski delegat Lange, ki je opozoril, da je sestava male skupščine v nasprotju z Ustanovno listino OZN, ki določa, da mora reševali vsa politična vprašanja, ki so velikega mednarodnega pomena. Generalna skupščina sama na strojih rednih in izrednih zasedanjih. Mala skupščina je bila ustanovljena z namenom, da bi konkurirala Varnostnemu svetu v vprašanjih važnih mednarodnih sporov, glede katerih se veiesile ne bi sporazumele v Varnostnem svetu. Osnovni namen pobudnikov ustanovitve male skupščine je bil. da bj z malo skupščino obšli načelo o soglasnosti Velesil v Varnostnem svetu, kar pa je kršitev odredb Ustanovne listine OZN. Mala skupščina ni mogla uresničiti svojega osnovnega namena samo zato, ker je že sama misel o delu za hrbtom Varnostnega sveta nerealna in neuresničljiva. Poljski delegat je končno odklonil ameriški predlog, nai se mali skupščini podaljša man-dant in ustanovi stalni komite Generalne skupščine, ka bi opravljal njene posle.
Glasovalni stroj proti pravici človeka do dela in zaščiti pred brezposelnostjo
Tretji komite Generalne skupščine OZN je sprejel čl. 19. deklaracije o človečanskih pravicah, ki govori o pravici do urejanja javnih zadev in o pravici do javnih funkcij. Predloženi dodatni predlogi se nanašajo predvsem na vprašanje volivne pravice. Delegat Sovjetske zveze Pavlov je zahteval, naj se vnese v ta člen načelo o volivni tajnosti, enakosti in splošni udeležbi državljanov pri volitvah. Pavlov je poudaril, da je večstrankarski sistem odraz kapitalistične družbene ureditve, v kateri vladajo razredna nasprotja. V Sovjetski zvezi takšnih nasprotij ni, ker imajo delavci in kmetje iste skupne interese v socialistični državi. Načela, ki jih je predlagal sovjetski delegat, so vnesli z nekaterimi spremembami in sprejeli potem čl. 19. z 32 proti 1 glasu, ena delegacija pa ni glasovala.
Nato so začeli razpravljati o čl. 20., kii govori o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah človeka. Sovjetski dodatni predlog določa jamstvo za pravice, ki jih člen zahteva Glasovalna večina je sovjetski predlog odklonila.
Čl. 21. določa pravico do dela m zaščito pred brezposelnostjo. Delegat Sovjetske zveze Pavlov je poudaril, da mora čl. 21. zajamčiti vsem osebam ne glede na plemensko ali nacionalno pripadnost pravico do enakega zaslužka za isto delo. Da bi izpodkopala načelo o pravici človeka do dela in do zaščite pred brezposelnostjo, o pravici do svobodne izbire poklica in do enakega zaslužka za isto delo, je glasovalna večina odklonila čl. 21. v celoti skupno s spremembami. Predstavnik Perua je
nato predlagal, naj se znova začne razprava o čl. 21., najbrž zato. da bi obveljal, kot ga hočejo predstavniki kapitalističnih držav.
Predstavnik Ukrajinske SSR Dam-čenko je govoril o spletkah anglo-ameriškega bloka in poudaril, da se upirajo ČL 21., ki govori o osnovnih pravicah delovnega človeka, samo sovražniki preprostih ljudi. Zgodovina si bo zapomnila takšno stališče braniteljev kapitalističnih interesov.
Na današnji seji komiteja so obravnavali čl. 22. deklaracije o človečanskih pravicah, ki govori o zagotovitvi zdravniške pomoči in zaščiti zdravja kakor tudi o zavarovanju za primer brezposelnosti, starosti in nesposobnosti za delo.
Jugoslovanska delegacija je stavila predlo« v katerem zahteva, naj imajo nezakonski otroci iste pravice kot zakonski. V obrazložitvi dodatnega predloga je predstavnik Jugoslavije Raiko Pleič dejal med drugimi
»V mnogih državah so nezakonski otroci na različne načine oropani vrste rodbinskih in dednih pravic;
prepovedujejo jim pa ljanje nekaterih služb
tudi oprav-kakor tudi izvrševanje določenih javnih funkcij. Zato je veliko število ljudi, ki so bili rojeni kot nezakonski otroci, že za rojstva ponižanih v svojem človeškem dostojanstvu, v svojih osnovnih človeških pravicah. Odstotek izven zakona rojenih otrok v nekaterih kapitalističnih državah dosega 30 «/o, kar pomeni, da ravnajo v teh državah na različne načine
ftristransko s tisoči in tisoči držav-janov brez najmanjše njihove krivde.
Združeni narodi so dolžni sprejeti v deklaracijah o osnovnih človečanskih pravicah načelo enakopravnosti nezakonskih in zakonskih otrok ter določbo, ki bo zagotavljala nezakonskim otrokom socialno zaščito. Jugoslovanski dodatni predlog vsebuje načelo družbene pravičnosti. Komiteju predlagam, naj v celoti sprejme ta dodatni predlog.«
Razen jugoslovanskega predstavnika so stavili dodatne predloge, tudi delegati Sovjetske zveze, republike San Domingo, Argentine, Libanona, Egipta in Nov« Zelandije.
Osvobodilna vojna na Kitajskem
Hsučou — „vrata Nankinga“ ogrožen
Nanking, 18. nov. (Reuter) V Nankingu so uradno potrdili, da so enote kitajske narodno osvobodilne armade izvršile nov prodor ler s tem še bolj ogrožajo Čungkajškovo trdnjavo Hsučou — »vrata Nankinga«.
Kakor poroča Internacional News Service, je razglasila čangkajškova vlada v pristanišču Cingtauu obsedno stanje. Ta ukrep je posledica osvolmditve Čangtelia in Paotinga, prestolnic provinc Jeliol in Ilopej. Po mišljenju opazovalcev se vlada boji, da se bo ofenziva narodno osvobodilne armade razširila tudi na Cingtau — vojaško pomorsko oporišče Združenih držav Amerike.
Po Reuterjevi vesli mobilizirajo Kuomintagove oblasti v Tiencinu vse moške od 18 do 45 let starosti za »obrambo mesta«. Poveljnik mestne garnizije je razglasil, da bo moralo približno 100.(100 ljudi utrjevati mesto.
Medtem je Tiencin zapustilo približno 450 tujcev, štab skupne ameriške vojaške in posvetovalne skupine je objavil v Nankingu, da je izvršena izpraznitev rodbin- in njihovega ostbja iz kuomintanske prestolnice po zračni l>oti. Evakuirane o-sebe bodo odpotovale čez Šanghaj v ZDA.
Agencija Nova Kitajska poroča, da je narodno osvobodilna armada zaplenila v mandžurskem mestu čangčunu mnogo vojaškega gradiva ameriškega izvora. Po dosedanjih podatkih je bilo samo v 7 od 63 skladišč zaplenjenih 300 ameriških topov in 200.000 granat. Pole« tega so doslej našteli v teh skladiščih 110 težkih strojnic, 563 lahkih strojnic, 11.899 pušk in samokresov, 367 pu-škomitraljezov. 19 protitankovskih pušk in 2,893.000 nabojev, vse ameriškega izvora. Narodno osvobodilna vojska je prav tako zaplenila 50 radiotelefonskili postaj in 3 velike radiooddajne postaje. Vojno gradivo v 56 vojaških skladiščih še popisujejo.
Čeprav smatrajo predstavniki ameriške uprave za gospodarsko sodelovanje kitajsko vojaško postojanko za izgubljeno, so se vendarle izrekli za nadaljnje pošiljanje pomoči Čangkajškovi Kitajski.
Kitajski tisk poroča, da je prispel na Kitajsko iz ZDA bivši veleposlanik v Moskvi in Washington« William Bullitt, ki ga je poslal posebni kogresni odbor, da bi nadziral, kako uporabljajo ameriško »pomoč« na Kitajskem.
Monarliofašlsti zaman napadajo oporišče Vikovik na Viciju
Atene, 17. nov. (Tamjug) Enote demokratične armade so odbile v zadnjih dneh vse poskuse monarho/aši-stičnih sil. da bi vnovič zasedle oporišče Vikovik na Viciju, ki so ga zgubile 10. novembra. Izgube na moštvu, ki jih je v teh borbah imela monarhofaštetična vojska, znašajo pri. bližno 1.600 mrtvih, ranjenih in ujetih. Enote demokratične armade so zavzele več novih postojank ter pritiskajo monaThofašistiene sile proti Ardeji in Vodenu. Pri loh podvigih demokratične armade je zgubil sovražnik tudi velike količine vojaškega gradiva.
Agencija France Presse poroča, da je oltsodilo monarhofašistično naglo sodišče v Triipolisu na smrt 7 grških rodoljubov, obtoženih zaradi podpiranja demokratične armade. Ista agencija poroča, da so obelili v Ate-nah'na smrt 2 bivša letalska oficirja, v Solunu pa 4 demokratično usmerjene državljane.
Vladna kriza v Atenah še ni rešena
Atene, 17. nov. (Tass) Vladna kiiza še vedno ni rešena- Sofulis in faltla-ris se pogajata o zopetni postavitvi vlade dveh strank in razdelitev ministrskih listnic. Venizeloe, ki ga podpira 58 poslancev, je izjavil, da no bo sodeloval v novi vladi. Venizelosovi
pristaši so zahtevali, naj skliče Sofulis izredno zasedanje parlamentarne skupine liberalne stranke zaradi stališča stranke, kar pa je Sofulis odklonil. 16. novembra je Venizelos kon-feriral z ameriškim in britanskim veleposlanikom, ki ga skušata pridobiti za vstop v Sofuiis—C a.darisovo vlado.
Razsodba v obravnavi proti Lulčevu ,v Sofiji
Sofija, 15. nov. (Tanjug) Danes popoldne se je končala velika obravnava proti članom vodstva opozicijske socialno demokratske stranke s Kosto Lulčevom na čelu, ki so bili obtoženi zarada sabotaže proti gospodarskim ukrepom oblasti, da so pošiljali lažna poročila v inozemstvo o stanju v Bolgariji in sodelovali s fašističnim legionarskim središčem. ki je bilo ustanovljeno v Sofiji za borbo proti ljudskim oblastem. Vsi obtoženi so priznali svojo krivdo ter prosili za čim milejšo kazen.
Danes popoldne je bila izrečena razsodba. Kosta Liličev je bil obsojen na 15 let strogega zapora, Geor-gij Petkov (v odsotnosti) na dosmrtno ječo, 7 obtožencev pa na 10—12 let zapora. Vsi obtoženci so bil» prav tako obsojeni na denarne kaz^ij in zaplembo delne imovine.
Sedmi teden rudarske stavke v Franciji
Neuspešni poizkusi vlade, da bi prisilila rudarje k delu
Pariz, 18. nov. (Tanjug) Kljub policijskemu nasilju in občutnim kazenskim ukrepom francoski rudarji še vedno stavkajo. Vsi časopisi priznavajo, da se je v zadnjem času število stavkokazov znatno skrčilo. V rudniku Lavaleres se je znova priključilo stavki 175 rudarjev. V rudniku Saint Louis je v zadnjih dneh nehalo delati 1300 rudarjev. Vlada skuša z vsemi sredstvi streti stavko in prisiliti rudarje, da bi se vrnili na delo. Kako brezplodni so ti ukrepi, najbolje dokazuje primer v rudniku Lignv, kjer se od trenutka, ko se je policija umaknila, noben delavec ni vrnil v rudnik. V bazenu Loire stavka 90«/» vseli rudarjev. Celo reakcionarni časopisi in novinarske agencije morajo priznati, da stavka narašča. Vladna agencija France Presse je priznala, da je v bazenu Bouche du Erhaone število stavkokazov znatno manjše, degoli-stična agencija Express pa priznava, da se stavka še ne bo kmalu končala.
Vlada je pozvala vse inozemske delavce, naj se vrnejo na delo in jim zagrozila, da jih bo sicer izgnala iz države. Policija je že izgnala pet poljskih družin. Iz solidarnosti jih je spremilo na postajo čez 5000 francoskih rudarjev. V nekem rudniku je policija pretepla in aretirala člane stavkovnega Odbora.
Po stavki pristaniških delavcev v 12 velikih francoskih pristaniščih so se zedinili za stavko tudi delavci v Dunkerque.
Danes so nadaljevali v narodni skupščini razpravo o interpelacijah komunističnih narodnih poslancev Lecaira, Garaudyja, Pationa in Rou-cota, ki obtožujejo notranjega ministra Julesa Mocha, da hoče s silo zadušiti stavkovno gibanje francoskih delavcev.
Od Julesa Mocha zahtevajo inter-pelanti, naj pokaže listine, s kate-
rimi bo upravičil svoj« trditve, da gre za tuje vmešavanje v notranje stvari Francije, in naj obrazloži okolnosti, na katere se je skliceval v izjavi, da je to vmešavanje vplivalo na izbruh in razvoj stavke francoskih rudarjev, ki jo je mogoče pojasniti samo s težkim življenjem francoskih rudarjev,
V interpelacijah komunističnih narodnih poslancev so navedena porazna dejstva o revščini in obupnem življenju delavskega razreda Francije. Govorniki so zlasti obsodili divjaške napade orožništva, vojaštva in policije na rudarje ter njihov© družine, umore delavcev in ukrepe vlade, s katerimi preganja tuj© delavce.
De Gaulle zahteva razpust parlamenta in nove volitve
General De Gaulle je imel v Parizu tiskovno konferenco, na kateri je ponovil svoje navadne napade na komu nistično partijo Francije in potrdil, da namerava vzpostaviti totalitarni in avtoritativni režim. Ko je poudaril, da je njegovo gibanje še vedno na poho. du. se je De Gaulle spravil na ustavo četrte republike in znova zahteval razpust parlamenta ter razpis novih volitev. Prav tako, kot notranji mi nister Jules Moch. je tudi E>e Gaulle napadel z divjim sovraštvom sindikate in ponovil klevete, da je komunistična partija Francije v službi tujine. Izjavil je. da njegov program ne dopušča obstoja katpre koli stranke, ki ovira »obnovo* Francije. Potrdil je da bo vsestransko podprl vsako akcijo za onemogočenje in prepoved komunistične partije.
Iz te De Gaulleove izjave je jasno razvidno, da je sklical tiskovno konferenco z namenom, da bi podprl osredotočene napade strank tretje sile proti komunistični partiji in njeni parlamentarni skupini, ki jih vodi pomočijo vseh poslancev desnice imenu Quenilleove vlade Jules Moch.
De Gasperi proučuje v Bruslju zahodni vojaški pakt
Rim, 18. nov. (Tanjug) V zvezi z vesijo, da je predsednik italijanske vlade De Gasperi nocoj odpotoval v Bruselj in da je njegovo polovanje »zasebnega značaja*, piše rimski večerni demokratični časopis »Repubbli-ea«, da namerava De Gasperi v Brus-
lju in Parizu osebno proučiti vpra. sanje dokončnega pristopa Italije k 7* hodnemu vojaškemu paktu kakor tu
di vojaške obveznosti, ki jih nalaga ta pakt,
Ameriško izzivanje v sovjetski coni Nemčije
i. Dunaj, 18. nov. (Tanjug) Včeraj je poslalo sovjetsko poveljstvo v Avstriji svoj protest poveljstvu ameriških okupacijskih sil zaiadi izzivanja ameriških lovskih letal Po obvestilu sovjetskega poveljstva je izvršilo 6 ameriških lovskih letal demonstrativni polet nad mestom Amstetten. Letala so se z višine 800 m polnih 20 minut spuščala proti mestu, s čimer so izzvala preplah pri delu prebivalstva.
Izzivanje ameriških letal nad Am-stettnom, je rečeno v protestu, je težka kršitev odločbe Zavezniškega kontrolnega sveta za Avstrijo o preletavanju okupacijskih con v Avstriji. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je opozorilo ob tej priliki ameriško okupacijsko poveljstvo tudi na prejšnje podobne prekrške.
V Angliji bodo podaljšali vojaško službo
London, 17. nov. »News Chronicle* poroča, da proučujejo sedaj v Britaniji vrsto načrtov o podaljšanju vojaške službe. Računajo, da ho vojaška obveznost podaljšana za leto dni, mogoče pa tudi za 2 leti.
Bivši madžarski poslanik Czornoky obsojen na smrt
Budimpešta, 16. nov. Ljudsko sodišče v Budimpešti je obsodilo bivšega madžarskega poslanika v Kairu Viktora Czomokyja zaradi izdajstva, poneverb in tihotapljanja na smrt z obe-šeiiijein, na izgubo položaja in zaplembo premoženja. Czornoky je zet bivšega predsednika Madžarske republike Zoltana Ttldyja, ki je moral prav zaradi afere svojega zeta odstopiti.
grafika Iveta Šubica in nekaterih drugih študentov ljubljanske akademije. takšen je v razvojni liniji napor mladih študentov umetnostne obrtne šole iz Beograda, ki je razstavila dva kartona za mozaik Prav v stremljenju priučiti se tehnike, ki že delj časa ni bila v rabi, ki pa zanjo zopet prihaja čas, prav ti napori so vredni vsega priznanja. Isto velja za študente zagrebške akademije. ki so razstavili skico za fresko in študente beograjske, ki se z uspehom poskušajo v velikem formatu reliefa.
Za ljubljanske študente, ki so ostali nekako bolj pri drobnih stvaritvah in se še premalo zamislili ob potrebah današnjega in jutrišnjega dne, predstavlja ta razstava nedvomno veliko izkušn:o in vzpodbudo, škoda, da ni nastopila s svojimi deli na razstavi ljubljanska šola za umetno obrt ki bi z deli. kakršne je razstavila poleti v Ljubljani, lahko konkurirala s šolami iz Beograda in Skop-lja, pa tudi z akademijami — prav v orientaciji k študiju nekterih novih, za naš čas primernih tehnik in panog likovnega ustvarjanja sploh (freska, plakat, dekoracija in podobno).
Mnogo od mladih likovnih ustvarjalcev so prav v risarskih krožkih delovnih brigad prvikrat temeljiteje
prijeli svinčnik v roke in tako našli pot v šolo. Prav tako je kulturno udejstvovanje v brigadi dvignilo mnoge mlade igralce in recitatorje, med njimi šestnajstletno Gordano Kovačevič, ki je za talentirano in smiselno prednašanje Zogovičeve »Pesmi o tovarišu Titu«, ki jo je naštudirala sama, prejela drugo nagrado. Na festivalu so mnogi izmed mladih talentov spoznali svojo kvaliteto, spoznali pa tudi ob nastopih tovarišev iz drugih republik svoje nedostatke, ki jih bo treba odpravili
Duha tovariškega tekmovanja so mladi udeleženci festivala vnesli tudi v svoje začasno bivališče v Novem Beogradu Srbska delegacija je 'napovedala tekmovanje v pogledu čistoče, reda in smotrnega izkoriščanja prostega časa. Sama je dolgo časa ohranila prvo mesto.
Ena velikih pridobitev festivala je nedvomno ta, da so si udeleženci lahko ogledali prireditve delegacij iz bratskih republik in se pri tem mmogočesa naučili, škoda, da ni bila ta misel do konca izvedena, kajti mnogo skupin je odšlo domov ie v sredi festivala.
Slovenska delegacija je dosegla koka j šest prvih mest. Ta rezultat nas nikakor ne more zadovoljiti. Morda je kriva tega neka zmotna miselnost, češ saj smo tako in tako kul-
turnejši od naših južnih bratov. Festival je dokazal, da v bratskili republikah mladina ne počiva, temveč s hitrimi koraki ubira pot napredka tudi v kulturnem pogledu. V udeležbi je odpovedalo naše centralno gledališče (balet?!) kakor tudi, kar je 'še manj razumljivo. Akademija za igralsko umetnost, če bi se pomerila naša akademija s skupino dramskega študija iz Beograda ali pa celo s kako amatersko skupino, Di bilo prav težko reči, kdo po kvaliteti prednjači. Na vsak način pa bi bila tovariška tekma med republiškimi mladimi igralskimi kolektivi prispevala k pestrosti festivala in k razširjenju obzorja igralcev samih. Zdi se, da tudi v sestavu udeležencev lahko iščemo vzrokov za relativno šibek uspeh na festivalu.
Festival je predstavljal za ustvarjalce tako pestro in bogato revijo narodnega blaga, da dejansko lahko pričakujemo od naših koreografov, kolikor so bili navzoči im kolikor je bila njihova udeležba v načrtu, da bodo črpali iz lega bogastva in ustvarili našim narodom res našo visoko kvalitetno plesno umetnost. Velik razkol namreč, ki' ga jc bilo občutiti na ©ni strani med razmeroma visoko kvaliteto v izvajanju klasike ir med redkimi točkami naših domačih umetnikov — koreo-
grafov dejansko terja podvojen napor v pogledu študija naše plesne folklore in iskanja našega izvirnega izraza v plesni umetnosti. 1’rav tako so komponisti v pevski motiviki, ki se še drži plesa (melos Makedoncev, pa tudi naših koroških plesov^ lahko našli vzjiodbuđe in inspiracije za našo bodisi množično, bodisi kompozicijsko bolj komplicirano koncertno pesem ali instrumentalno delo.
Članica Centralnega veča Ljudske mladine Jugoslavije Slana Tomaše-vič je v otvoritveni besedi dejala: »Festival naj bo pregled rezultatov, do katerih se je povzpela naša mladina v kulturno-prosvetnem delu. festival naj prikaže, kakšne možnosti in perspektive ima mladina FLRJ v pogledu kulturnega in umetniškega razvoja«. Beograd je imel v dneh festivala ne le živahnejše, temveč tudi zadovoljnejše in žlahtnejše lice. Kdor je bil na festivalu, je spozna), da je želja po ustvarjanju v naši mladini velika, da tudi sposobnosti ne manjka. Kdor je te dni v Beogradu sledil življenju m nastopom mladine, je občutil, da je skrb Partije in naše ljudske oblasti že omogočila mladini širok razmah In razvoj in da ga bo omogočila v prihodnosti še v večji meri.
Franc« Kosmač
KRATKE VESTI
Jugoslovanska razstava v Baslu. V Baslu so odprti dokumentarno razstavo fotografij, grafikonov, časopisov, knjig in narodnih ročnih del narodov KLR Ju. goslavije. Največji del razstave zavzemajo fotografije, ki prikazujejo graditev socializma v novi JugosJaviji in najpomembnejše trenutke iz narodno osvobodilne vojne. Slovesne otvoritve razstave so se udeležili Karl Mouville, član baselske kantonalne vlade in poslanec delavske stranke v zveznem parlamentu, po oblaščeni minister FLRJ v'Bernu Milan Ristič s člani jugoslovanskega poslaništva v Bernu, številni švicarski kulturni in javni delavca, novinarji in mladinci, ki so delali v švicarskih mladi naići h briga dah v Jugoslaviji. Ob otvoritvi razstave sta govorila poslanik Ristič in Karl Mouville, ki je na koncu svojega govora poudaril, da bodo jugoslovanski narodi v miru dosegli enako zmago, kakršno so izvojevah med narodno osvobodilno vojno.
Centralni svet splošne delavske sindikalne zveze v Sofiji je poslal francoski generalni konfederaciji dela 1,500.000 le vov kot pomoč francoskim rudarjem, ki stavkajo- Razne sindikalne organizacije pošiljajo še nadalje denarne prispevke francoskim rudarjem. Delavci tovarne gumija v Burgesu so poslali 50 000 levov. Perniški rudarji pa so določili v ta namen del svojih mezd.
Biconski nadzorstveni urad je sporočil, da je treba zaradi katastrofalnega položajo v preskrbi z električnim tokom računati v prihodnjih zimskih mesecih s splošno ustavitvijo toka v biconiji. Kakor je razvidno iz poročila nadzorstvenega urada, je zaradi pomanjkanja toka v številnih industrijskih panogah biconije proizvodnja znatno nazadovala
Poslanci demokratične opozicije i Luigi Longom, Nenmijesm, Borelinijem in Seottijein na čelu so obiskala predsednika Italijanske republike Eilnaudd.ja in mu izročili formalni protest proti krva »emu francovemu terorju v Španiji. Poslanci so zahtevali, noj predsednik republike takoj intervenira za rešitev španskih antifašistov, ka jih je pred dnevi obsodilo fašistično sodišče v La Gorani na smrt.
Uradni list Francije je ojbavil sklep vlade o novem povečanju cen blaga široke potrošnje. Tako se je električni tok podražil za 33 */•, plin za 25 'it, sladkor za 46 •/«, olje za 120 •/., margarina za 115*/», maščobe za 97 in milo za 93 odstotkov.
„Tovariš“ štev. 47
prinaša na osmih straneh bakrotiska:
Konji na potoku Državno posestvo v Jablah Novo življenje na Križu Poštni promet sovjetske metropole Veter in železo kmetu v pomoč Naši novi planinski domovi Festival Ljudske mladine Jugoslavije v Beogradu
Umetnine kiparja Lojzeta Dolinarja. Na šestnajstih straneh besedila:
Po II. kongresu KPS Ljudsko-demokratična republika Koreja
Festival Ljudske mladine Jugoslavije Naše planinske postojanke se naglo obnavljajo
Zadružno prizadevanje v Pučah Razdrto gnezdo (Vera Čapljina)
Iz znanosti m tehnike (Razdalja ln čas, Zagonetni kamni. Filmska kamera v rokah znanstvenikov)
Filmski obzornik
Dve desetletji »Tihega Dona«
Prva brazda (črtica Milovana Gli-šlča)
Močvirnata dolina Rtrumlce ae spreminja v rodovitno zemljo Pred dvohojem Trst-Ljubljana v vajah na orodju
Zajtrk Jacka Phlllppsa (satirična črtica)
Murnu (povest Ivana 8 Turgenjeva) Poleg tega filatelijo In šah. kulturne zapiske, filmske novice, križanko, radio. večerno razvedrilo Vse to poleg kopice Ilustracij.
'Posamezna številka »Tovariša« stane 8 din. mesečna naročnina. 20 din. Uprava »Tovariša« je v Ljubllani še-ienburgova ulica I, telefon 88-98,
17 NABIRAINIKA
ftöWv&ega
Neodgovoren odnos
do doma igre in dela v Slovenjem gradcu
le devetkrat ie odšla upravnica »Doma igre in dela« oz. ena vzgoji* teljic v Dravograd, da oskrbi končno šipe za usicnovo, ki ima itak silno težke pogoje v prostorih ob ljudski šoli. Dodeljen jim je bil za prvo silo kontingent 2 m* okenskega stekla, fd je bilo pa že tudi plačano pri Okraj-nem magazinu v Dravogradu in ni bilo treba drugega, kakor da se prepelje iz Dravograda v Slovenjgradec. Pokazalo pa se je kaj čudno poslova-nje v omenjenem trgovskem aparata. Nihče na upravi Okrajnega magazina ne ve, kam so te že plačane Šipe prišle. Po intervenciji poverjenika za Prosveto pri okrajnem ljudskem odt boru so končno prišli na trdite\>, da so bile šipe dostavljene nekemu privatniku Šrimpfu v Slovenjgradcu, kjer so pa izginile neznano kam.
V Slovenjgradcu je bila ob volit* v ah v AFt odbor odprta trgovina za noseče matere. tene so ur a1 e, da bodo tu dobile, kur pač rabijo za male. V trgovini, ki bi jo moral oskrbovati Okrajni magazin, pa ni" majo niti cucljev, povojev, otroških stekleničk, blaga — le nekaj igračk še najdeš. Ob nekoliko večji pozor» nosti bi bila ta edina trgovina ie vrste v okraju lahko založena vsaj s takimi artikli, ki jih imajo ponekod celo druge trgovine.	F.
BREJICE. Zopet »mo fmeH priliko prisostvovati kulturni prireditvi v okvira razpisanega abonmaja brežiškega krajevnega strokovnega sveta. Bogat in razgiban spored so Izvajali člani ljubljanske Opero in Drame. Slovenski vokalni kvintet In Fran Milčinskl-Ježek. Glasbena prireditev je nudila v prvem dela Številnim poslušalcem umetniški užitek, drugi del sporeda pa je razgibal poslušalce v veselo razpoloženje In dobro voljo. Spored je bli izvajan dvakrat: v soboto, 6. novembra zvečer za mesto in okolico, v nedeljo. 7. novembra dopoldne pa je bil namenjen mladini in prosvetnim delavcem južnega dela krškega okraja. Številen obisk v veliki Viteški dvorani je ponovna priča, kako hvaležno so »prejetji gostovanja In kako željno je naše Posavje, da se kuitumo-umetno-stijo obogati.
DOMŽALE. Pri Krajevnem strokovnem svetu Domžale so pred nekaj meseci ustanovili Sindikalno kulturno-umetn ško društvo, h kateremu so takoj pristopili: Ljudski oder, Igralska družina OF, orkester LMS in Prešernova knjižnica Vsi trije odseki društva: gledališki, glasbeni in knjižnica kažejo doslej živahno delavnost. Orkester je na zadnjem mlad n-skem festivalu prejel drugo oceno mladinskih orkestrov v Sloveniji, knjižnica Je med prvimi v kamniškem okraju» gledališki odsek pa je pripravil prvo predstavo Cankarjevih »Hlapcev« za ▼ soboto, 13. novembra. S sindikalnim gledališčem so dobile Domžale kot industrijsko središče kamniškega okraja važno k ul turno-prosvetno ustanovo. Od sodelovanja sindikalnih in ostalih množičnih, zlasti mladinskih organizacij, pa ho odvisno delovanje in napredek te važne kulturne ustanove.
POSTOJNA S 1. novembrom je začela obratovati v Postojni prva delavsko-nanteščenska restavracija pod imenom »Poštna delavsko-uslužbenska restavracija«. Restavracija je bila dobro organizirana ter posluje brezhibno, tako da pomeni v pogledu prekrbe velik korak naprej in občutno zboljšanje prehrane v primeri s prehrano v drugih menzah. Hrana jo okusna in dobro pripravljena. Skoda, da so prostori bolj tesni in nimajo zmogljivosti za večje število abonentov. Po dolgem času je mesto odprlo dne 14. novembra še en gostinski obrat v lokalih znane gostilne pri »Spodnjem Burgerju«, kar je bilo z ozirom na potrebe lokalnega in tujskega prometa nujno potrebno, posebno še iz razloga, da v spodnjem dein mesta v zadnji m času ni obratovala nobena gest ih: a. Mesto ima v Garzaroil!jevi hiši n« Titovem trgu poleg restavracije tuđi kavarno» Ker se na tem trgu ustavljajo vsi avtobusi, je kavarna zlasti /a številno skozi Postojno potujoče občim’vo posebno v zimskem času zelo potrebna. Ta kavarna pa v resnici ne nudi .-koro ničesar. Prav za prav imena »kavarna* niti ne zasluži, ker kave ali ka^niga surogata že dolgo sploh nimajo, čaj. ki ga nudijo, pa sliči bolj gorki vodi kakor Čaju. Z ozirom na lego je obisk kljub vsem kričečim nedostatkom velik. Kavarna doslej sploh še ni bila kurjena, dasi smo imeli že prav mrzle dneve. Gostje, ki včasih zaradi čakanja na zveze, prebijejo po več ur v kavarni, bi si gotovo želeli več časopisov in revij. Nihče ne poskrbi, da bi bili jul ra nji časopisi kmalu na razpolago. Nimajo niti vseh slovenskih časopisov in revij, kakor n. pr. »Kmetskega lista«, »Naše žene«; nanieto dveh ali treh Izvodov obeh ljubljanskih dnevnikov pa imajo po en sam izvod. Se vedno je odprto vprašanje prenočišč za tujce. Kdor mora čez noč obtičati v Postojni, ostane tako rekoč na cesti. Že davno bi bii čas. da bi se opremile in popravile vsaj nekatero sobe nekdanjega hotela »Patcrnost«.
DOL. TOPLICE. Š kulturno prosvetnim delom so v Dol. Toplicah začeli takoj, ko so bila glavna večerna kmečka dela končana in so večeri prosti, da se domačini lahko posvetijo prosvetnemu delu. Ljudska univerza je s prosvetnim delom prva začela in imajo domači predavatelji že za daljšo dobo sestavljen načrt. Za ljudsko univerzo pričenja svoje izobraževalne delo splošna izobraževalna šola, ki je namenjena mladini ln jo tudi odrasli radi obiskujejo, ker se še vedno kaj naučijo. V splošnem se bo v prosvetni Šoli obravnavala snov nižje gimnazije. Ljudska knjižnica se je v zadnjem času ?e zopet pomnožila in naša mladina že pridno posega po dobrih knjigah. V letošnjem načrtu so tudi skupni bralni večeri, ki bodo podprli In razširili snov prosvetne šole. V teh večerih se bo zlasti mladina seznanjala z najboljšimi deli naših književnikov in političnih pisateljev. Tudi načrt za kulturno javno prireditev je že sestavljen. Poleg praznovanja naših državnih in kulturnih praznikov, zlasti SCletnice smrti Ivana Cankarja in lßWetniee Prešernove smrti, naj hi kar najbolj slovesno proslavili. Da bodo proslave in kulturne prireditve čira bolj žive bo skrbel pevski zbor pod vodstvom tovarišice Sobarjeve.
Kulrurno prosvetno delo* bo še bolj poživljeno, ko bo dograjena prostorna dvorana v novem zadružnem domu. Trdna volja vseh je da se prosvetna dvorana Čim nrej dogradi. Sindikalne organizacije so se dogovorile, da bodo v prosvetnem dein sodelovale, ker je v skupnosti najlenši in najboljši nspeb-
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe STANJE DNE 18. NOVEMBRA: jadranska depresija se je premaknila na Jonsko morje, zaradi čeoar se Je umaknilo deževje v osrednje ln južne predele Jugoslavije. Na Alpah In Karpatih »e je razvilo področje visokega zračnega pritiska, ki neposredno vpliva na vreme ▼ Sloveniji. Severno odtod se gibljejo številne atlantske depresije v smeri od jugozahoda prot! severovzhodu.
VREMENSKA NAPOVED za petek 13. novembra 1348.
Pq večini jasno, z dopoldansko meglo.

FIZKULTURA in PORT
Danes pridejo tržaški telovadci
Danes ob 18. prispejo z vlakom Iz Trsta tržaški telovadci ln telovadke, ki bodo Jutri nastopili na dvoboju v vajah na orodju med Trstom in Ljubljano ter istočasno Izvedli svojo telovadno akademijo. Tržaško moško reprezentanco sestavljajo Strgar Miloš, Žerjal Marijan, Janovski Lado, Reinhardt Enlo, Bajec Berto In Dolgan Marijan, žensko pa šuban Neva, Jankovič Jadranka, Gerini Ester. Derln Mari-uca, Miškulin Lini In Bavčar Natalija. Dopoldanski del dvoboja bo v telovadnici na Taboru, večerni del pa v veliki unionski dvorani, združen s telovadno akademijo Tržačanov.
V nedeljo bodo vsi odpotovali v Maribor, kjer bodo tržaški telovadci in telovadke ponovili svojo akademijo, združeno s propagandnim nastopom najboljših orodnih telovadcev, nato pa se v ponedeljek vrnejo v Ljubljano,
kjer bodo zvečer izvedli svoj nastop v tovarni Litostroj za delavstvo tamkajšnje tovarne.
Vstopnice za sobotno prireditev so v predprodaji v pisarni TD Ljubljana I., vendar opozarjamo občinstvo, naj si pravočasno rezervira vstopnice, ker Je zanimanje za tekmo Trst : Ljubljana zelo veliko.
Udeležite se sprejema
Mestni telovadni odbor ln Krajevni sindikalni svet Ljubljana pozivata vsa telovadna društva in sindikalne podružnice, da se članstvo v čim večjem številu udeleži sprejema tržaških fiz-kulturnikov danes ob 18. na glavni postaji.
S sprejemom bomo dokazali bratsko ljubezen do tržaških fizkultumikov in prijateljske odnose do naših sosedov.
Nezavednost smučarjev TÜ Prešerna
Smučarska vzpenjača na Vitrancu pri Kranjski gori je letos glavna skrb naših smučarjev, ki že nestrpno čakajo njene dograditve. Vso jesen se pridno udeležujejo prostovoljnega dela, da bo nova smučarska naprava čim-prej služila svojemu namenu. Med njimi pa je še vedno nekaj takih, ki se ne zavedajo svoje dolžnosti, o čemer priča naslednji dopis z Bleda:
Za nedeljo 14. t. m. je bilo dogovorjeno v smučarski sekciji TD Prešern, da se čim več članstva udeleži prostovoljnega dela v Kranjski gori na Vitrancu Agitacija za udeležbo pa je bila zelo slaba, zato sta prišla le tov. predsednik smučarske sekcije aktiva Bled in mladinec Jože Ulčar. Upamo, da se to ne bo več ponovilo in da se bo članstvo prihodnjič prostovoljnega dela polnoštevilno'udeležilo.
NAMIZNI TENIS
Železničar (Mb) : Udarnik
V	nedeljo ob 8. se bosta v ligaškem
namiznoteniškem dvoboju srečala v Kranju mariborski Železničar in domači Udarnik. Nastopile bodo moške, mladinsko in ženske ekipe. Dvoboj bo zanimiv in je vredno, da si ga prijatelji namiznega tenisa ogledajo- Igrali bodo v Mladinskem domu.
*
V	nadaljevanju tekmovanja za pokal Kranja sta bila v IV. kolu dosežena naslednja rezultata:
Tkanina II. : Tekstilna I. 5:0 Inteks I- : Tekstilna I. 5:1 V soboto ob 16. Igrajo v Mladinskem doma Ekonomski : Inteks II.
G-imnaiija II- : Iskra Gimnazija I. : Tiskanima I*
V nedeljo Enotnost i
Železničar (M-)
Na stadionu Enotnosti bo v nedeljo ob 14 zanimivo prijateljsko srečanje med ligaško enajstorico Enotnosti in jesenskim prvakom slovenskega prvenstva Železničarjem iz Ljubljane. Po dveh le-tih bo to prva tekma, v kateri bosta pomerila svoje moči dva ljubljanska tekmeca.
Oba nasprotnika bosta nastopila s svojimi najboljšimi močmi, tako da je prl-Čapovati, da bo tekma, ki je prestižnega pomena^ borbena in zadovoljila ljubitelje
nogometa.
V	predtekmi, z začetkom ob 12.15, bosta igrala Krim in Miličnik.
Razpis tekmovanja med okrajnimi strelskimi odbori
Na drugem plenumu Strelske zveze Slovenije, ki j,e bil v nedeljo, 14. t. m. v Ljubljani, je okrajni strelski odbor Ljubijana.okoliea napovedal tekmovanje vsem okrajnim strelskim odborom ln sicer v naslednjih točkah:
1.	Kateri okrajni strelski odbor bo postavil večje število strelskih družin z večjim številom članstva.
2.	Kateri okrajni strelski odbor bo zgradil in obnovil več strelišč in čuval orožje v najboljšem stanju.
3.	Kateri okrajni strelski odbor bo Imel boljšo evidenco nad svojimi člani, nad svojim orožjem ln municijo ter nad strelišči v svojem okraju.
4.	Kateri okraj bo najboljše in najhitreje izvrševal navodila Strelske zveze Slovenije in se izkazal najbolj discipliniran.
Tekmovanje se vrši do skupščine Strelske zveze Slovenije, ki bo sredi decembra. Na skupščini bo razglašen izid tekmovanja in nagrajen najboljši okraj.
Drobne zanimivosti
Zadnja tekma na mednarodnem turnirju v hokeja na ledu na Dunaju med »Vien-no« in »Stockholmom« se je končala z zmago »Vienne« 4:3 (0:1, 1:2, 3:0). Na turnirju je tako zmagala »Sparta« iz Prage s 5 točkami pred »Vienno«, ki ima 4 točke in »Stockholmom« a 3 točkami.
SSD Krim — smučarska sekcija vabi vse smučarje, da se v nedeljo 21. t. m-polnoštevilno udeleže prostovoljnega -dela na vzpenjači v Kranjski gori. Odhod ob 5-20 z glavne postaje. Zbirališče pred postajo do 5. ure- Voznina bo poravnana. Hrano vzemiti s seboj. Smučarji z Rakovnika. udeležite se polnoštevilno! 2197-n
sah®
BRZOPOTEZNI TURNIRJI ZA PRVENSTVO LJUBLJANE
Po sklepu občnega zbora ljubljanskega šahovskega odbora bodo v bodoče redno vsak mesec brzopotezni turnirji, in sicer v treh skupinah: C. B in A.
Brzopotezno C kategorijo in pravico igranja v skupini C imajo četrtokate-gorniki in igralci brez kategorij. Tretje-kategorniki imajo brzopotezno B-kate-gorijo. Igralci II in I kategorije ter mojstrski kandidati in mojstri imajo brzopotezno A-kategordjo. Igralec ki v svoji skupini doseže 70 % dosegljivih točk, si pridobi višjo brzopotezno kategorijo, igralec pa, ki ne doseže 30 % točk, pade za eno brzopotezno kategorijo nazaj. V vsaki skupini so predvidene nagrade.
BrzotumiTji za november 1948 bodo ob sledečih dneh:
C - skupina v petek 19. novembra B - skupina v torek 23. novembra A - skupina v torek 30. novembra
vsakokrat točno ob pol 20 v Šahovskem domu, kavarna Union.
*
V Zagrebu je bila ustanovna skupščina hrvatske šahovske zveze. Sprejeli so nova pravila, izdelali delovni načrt za prihodnje leto in izbrali novo vodstvo. Za predsednika so izvolili Ivana Bukoviča, pomočnika ministra za trgovino in preskrbo LR Hrvatske- Podpredsedniki so Bogoljub Rapajič, Mil-jenko Grubelič, Ivo Gruber in Ivan Toemeo. sekretarji pa Mato Domjanovič. Dubravko Timet in Ivan Zorec.
Brzoturnir v Kranju. V ponedeljek 15. novembra j© bil brzoturnir kranjskega sindikalnega šahovskega društva. Udeležba je bila zelo velika, tako da niti vsi niso mogli sodelovati, zlasti je bilo mnogo mladine iz tovarn in učencev z gimnazije. Prvo nagrado si je priboril inž. Sikošek, drugo nagrado je dobil tov. Pogačnik Jože, tretjo tov. Beden, četrto pa tov. Fajon.
KOLEDAR
Petek, 19. novembra: Elizabeta, Jelisava. Sobota, 20. novembra: Srečko. Vladiboj-SPOMINSKI DNEVI 19. XI. 1808. — Rojen Janez Bleiweis v Kranju.
19. november. — Dan sovjetske artilerije. 19. XI. 19-14. — Maršal Tito proglašen za narodnega heroja.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromost je. Marijin trg št. 5.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA V LJUBLJANI
Soboia, 20. novembra ob 20.: Sheridan: šola za obrekovanje- Gostovanje v Celju.
Nedelja- 21- novembra, ob 16-: Sheridan: Šola za obrekovanje. Gostovanje, v Celju. — Ob 20.: Sheridan:	Šola za
obrekovanje. Gostovanje v Celju OPERA V LJUBLJANI Sobota, 20. novembra, ob 20:	Dvorak*
Mlakar: Cekin ali gosli. Kozina Mlakar: Diptihom Balet. Zaključena predstava za Sindikate.
Nedelja, 21. novembra, ob 20-: Puccini: Tosca. Premiera. Izven.
GLEDALIŠČE MARIBOR Sobota. 20 novembra, ob 20.:	Moliere:
Učene žonske. Red Ll.
Nedelja. 21- novembra, ob 15.: Moliere: Učene ženske. Izven. — Ob 20-: Baletni večer. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Nedelja, 21. novembra, ob 15.: B. NuŠič: »Žalujoči ostali-, popoldanska predstava Ker pri zadnji nedeljski predstavi
mnogo obiskovalcev ni dobilo vstopnic, jih kupite že v predprodaji pri Državni založbi, Kongresni trg 11. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti okoliške obiskovalce-
SINDIKALNO GLEDALIŠČE DOMŽALE
Petek, 19 novembra, ob 15-:	Cankar:
Hlapci. Predstava za gimnazije Domžale in Kamnik. Znižane cene.
Sobota, 20. novembra, ob 19.: Cankar: Hlapci.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 20. novembra, ob 19-30: Simonov: Rusko vprašanje.
Pri po]K)ldanskih predstavah zveze z vlaki ugodne.	2193-n
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 20. novembra, ob 20.: Sheridan: Šola za obrekovanje. Gostovanje ljubljanske Drame.
Nedelja, 21. novembra, ob 16-: Sheridan: Šola za obrekovanje. Gostovanje ljubljanske Drame. — Ob 20.:	Sheridan:
Šola za obrekovanje Gostovanje ljubljanske Drame
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE GOSTOVANJE NA VRANSKEM
Sobota, 2C. novembra, ob 20-: I. Cankar: Jakob Ruda.
Nedelja. 21. novembra, ob 15-: I. Cankar: Jakob Rtida.	2188-n
LJUDSKO GLEDALIŠČE PTUJ Petek, 19. novembra, ob 20-:	Življenje
kliče- Predstava za sindikate. Cene od 20 din navzdol.
Nedelja. 21. novembra, ob 15.: Življenje kliče. Cena od 30 din navzdol. 2194-n
ZVEZA BORCEV NA VRANSKEM obvešča vse sorodnike in znance ustreljenih talcev ln padlih borcev na Vranskem, da bo izkop in polaganje v krste t soboto 20. t m., pogreb v skupni grob in žalna svečanost pa v nedeljo 21. t. m. ob pol 10. dopoldne.	2186-n
Prvo poljudno znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva bo v sredo 24-t. m. ob 20. uri v povečani mineraloški predavalnici na univerzi. Predaval bo dr. Mirko Karlin, šef pljučnega oddelka interne klinike, o temi: Zakaj cepimo z BCG. Vabljeni vsi! Vstopnice dobite pri vratarju!	2195-n
Občni zbor Zveze koroških borcev. V nedeljo, dne 21- novembra 1948 ob 10. uri dopoldne bo v mali sindikalni dvorani Sindikalnega doma na Miklošičevi cesti št. 22, soba 71. občni zbor Zveze koroških borcev. Pozivamo, da se tega občnega zbora udeleže tudi koroški borcl-partiza-ni. — Glavni odbor Zveze koroških borcev.	2019-n
Objava. Sporočamo vsem ustanovam in podjetjem, da se jo Uprava Gradbenega tehnikuma LRS preselila iz dosedanjih prostorov Aškerčeva 9/1 v Gorupovo ul. št. 10/III. Tel. št. 44-46.	2135-n
Namesto cvetja na grob pokoj. Franca Laznika daruje za osirotele otroke 300 din obitelj Berlič.	2198-n
Kinematografi
LJUBLJANA MOSKVA: sovjetski film »Sinja pota«, tednik. — SLOGA: sovjetski film »Vrnitev iz zmage« tednik. Predstave ob 16-15. 18.15 in 20-15. ŠIŠKA: sovjetski film »Življenje v Ci-tadeli«. tednik- Predstava ob 20. MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film »Pot v bodočnost«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski film 'Pravljica o sibirski zemlji« Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30.
CELJE METROPOL: sovjet- film »Srednji napadalec«, tednik. — DOM: sovjetski film »Aleksander Matrosov«, tednik.
KRANJ MESTNI:	jugoslovanski film
»Življenje je naše«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Rdeča ruta«, tednik.
Radio Ljubljana Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA PETEK
6.00 Polka in valčki. 6.10 Napoved čaša in poročila. 6-20 Jutranja telovadba. 6-30 Jutranji koncert. 7.00 Napoved časa, radijski koledar, poročila in objave. 7.10 Sovjetska lahka glasba. 12.30 Napoved časa itn poročila. 12.40 Zabavna glasba,
: mali oglasi in objave. 13.00 Lahek opoldanski spored. 14.00 Gospodarski pregled. 14.10 Slovenske narodne in umetne pesmi i 14-30 Napoved časa, poročila in objava I večernega sporeda. 14.45 Samospeve Vilharja poje Vida Rudolf - Brezigar, pri klavirju Danilo Švara. 18.00 Igra godba Doma Armije p. v. Stepana Dleska. 18.30 ; Pogovor s pionirji. 18.50 Glasebna med-; igra. 19.00 Oddaja za ljudske odbore. 19-20 j Glasbena medigra. 19.30 Natpoved časa in ■ poročila. 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (6. lekcija). 20.20 Pojo zbori. 20.40 Vilko Ukmar: Glasbeno predavanje. 21.00 Simfonični koncert. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.30 Plesna glasba. 22.50 Komorna ura jugoslovanske glasbe. Sodeluje: Liga Doroghy. Rupel Karlo, Lipovšek Marjan in Cenda Šedlbauer. 23-30 Zaključek oddaje.
ljubljanske naročnike,
ki so v zaostanku z naročnino, opozarjamo, naj jo eimpreje poravnajo, sicer jim 20. t. m. list ustavimo.
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
Uradne objave
POPRAVEK
V nagradnem natečaju za kmetijske gospodarske zgradbe, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo LRS in ki je bi'l objavljen v štev. 275 »Slovenskega poročevalca« z dne 18. t. m-, se je vrinila v del II. razpisa pod točko 3. napaka v navedbi številk. II. del razpisa, točka 3. se mora pravilno glasiti:	»3. Načrt
kombiniranega svinjaka za 10 plemenskih svinj in 50 do 80 pitancev.«
Opozorilo
V zadnjem času je zelo naraslo število nesreč na železnici. Nekatere so zelo velike:	med njimi so nekatere terjale
celo smrtne žrtve, druge pa povzročile ,-eliko materialno škodo.
Preiskave so pokazale, da je te nezgode največkrat zakrivilo občinstvo samo, ker ni upoštevalo najosnovnejših želez-niško-varnostnih predpisov.
Podrobni vzroki teh nesreč »o v glavnem:	neupoštevanje navodil in odredb
ki sa nanašajo na varnost prometa prestopanje železniške proge na nezavarovanih prelazih, ne da bi se ljudje prej prepričali, če se jim ne bliža vlak. in sicer peš, jahaje, na kolesu, s cestnimi ali motornimi vozili; skakanje na vozeče vlake in raz nje:	puščanje živine brez
nadzorstva ob železniški progi ter njenih napravah; odpiranje in preskakovanje zaprtih zapornic; metanje predmetov skozi vagonska okna, s čemer se lahko povzroči škoda; posnemanje železniških signalov kakor tudi zloraba zasilne za vore:	neupravičeno posluževali je želeiz
niških varnostnih naprav, signalov, kretnic itd.; plezanje v vagone in iz vagonov skozi okna; vožnja na strehi, stopnicah in med vagoni; vnašanje vnetljivih predmetov v vagone in na postajne prostore; odpiranje vrat na potniških vozovih med vožnjo ali pri postanku vlaka na nedovoljeni strani za stopanje, poškodovanje železniške proge, njenih naprav, vozil, nakladalnih pripomočkov puščanje predmetov na tirih ali preblizu proge itd.
Da se to nevzdržno stanje popravi, je železniška direkcija naročila svojemu osebju, da najstrožje postopa s kršilo? železniških predpisov in od njih za po samezne lažje prekrške na kraju samem izterja kazen na osnovi »Odredbe vzdrževanju reda in snage V vlakih in na žlezemiških postajah« odnosno »Navodil ministrstva za notranje zadeve LRS o kaznovanju lažjih prekrškov železniško-vamostnih predpisov«.
Višine teh kazni so razvidne i« posebnih objav, ki so razohešene v železniških čakalnicah in vežah.
Prekrški težjega značaja se kaznujejo
rednem upravnem kazenskem postopku.
Glavna direkcija za eksploatacijo železnic Ljubljana
ZASLUŽEK
PISARNIŠKO MO e za nekaj ur dnevno takoj sprejme podružnica SP Kranj.	35242-4
URADNICA z znanjem strojepisja in stenografije išče honorarno zaposlitev. Ponudbe pod Poldnevno na ogl. oddelek.	352S1-4
SPREJMEM takoj snažilko. Naslov v oglasnem oddelku.	35343-4
HITRA STROJEPISKA želi zaposlitve dvakrat tedensko nekaj ur. Ponudbe pod Hitra na oglasni oddelek. 35279-4 ZA IZGOTOVITETV GARAŽ nujno potrebujemo enega tesarja in enega delavca za nekaj dni. Lahko tudi samo za popoldanske ure. Gozdarsko avto-podjetje. Ljubljana, Komenskega ulica št. 17.	35178-4
STAREJŠI ZENSKI dam hrano in stanovanje, ki bi čuvala 3 leta starega otroka Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje.	35120-4
GOSPODINJSKO MO C. tudi začetnico, iščem za dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku.	35219-4
ŠIVILJO na. dom Iščem takoj. Studenec 7.	35220-4
MIZARJA za pomoč v popoldanskih urah sprejmem. Breg 14.	35223-4
KNJIGOVODJO (-kinjo). tudi honorarnega za nekaj ur dnevno in EKONO MA sprejme Delavsko - uslužbenska restavracija Vič» Tržaška eesta številka 71.	35288-4
PRODAM
100 KOSOV PLOŠCIC za oblaganje štedilnika prodam. Naslov v oglas, oddelek.	35284-5
TRENIRKO, modro, ugodno prodam. Ponudbe pod Trenirka na oglasni oddelek.	35335-5
ČEVLJE, moške, visoke št. 41 prodam.
Naslov v ogl. odd.	35286-5
DVA GUMI PLAŠČA ln zračnici za kolo, novo prodam. — Ponudbe pod zračnici na ogl. odd.	35336-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. odd. 35338-5 LEPO ŽENSKO KODO z novimi plašči in zračnicami, prodam. Naslov v ogl. odd.	35339-5
DVE POSODI za kisanje zelja po 35 1 in livelna vaga (Wasserwage) prodam. Pojasnila daje hišnik, Staničeva štev. 20.	35341-5
ZLAT POROČNI PRSTAN prodam. — Naslov v ogl. odd.	35247-5
SPALNI KAVČ in 4 veliki fotelji s šlarafijo vložki naprodaj. Poizve: Žitnik. Rožna ul 15.	35238-5
NOVE ŽENSKE ČEVLJE, črne, št. 37 do 38, boks, in kolovrat, prodam. — Naslov v ogl. odd.	35237-5
LEP LESTENEC znamke »Pieking« — prodam. Ogled vsaki dan od S. do 12. Naslov v ogl. odd.	35241-5
MIZICO SOBNO in tri stole, tapecirane. lepo ohranjeno prodam. Hišnik, Medvedova B/a.	35244-5
RADIO Universal, petcevni, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 35298-5
UPRAVA MLO TRBOVLJE
POŽARJA VSE LASTNIKE PSOV
da bo obvezno cepljenje vseh psov proti pasji steklini dne 23. t. m. ob 8. uri v klavnici MLO Trbovlje za kraje: Trbovlje, Sv. Pianina, Gabersko, Sv. Urh, Dobovec in Čeče. Cepljenje je strogo obvezno! Cena cepiva je 35 din.
AVTOOBNOVA,
LJUBLJANA, Bežigrad štev. 11
obvešča vsa podjetja in ustanove, da se bodo v bodoče zaradi pravilnega poslovanja sprejemala v popravilo vozila in ostali avtodell, kakor tudi ista oddajala po izvršenem popravilu vsak delovni dan izključno samo od 8. do 11. ure zjutraj.
IZVEN TEGA ČASA
bo vsako naročilo odklonjeno.
JEDILNI PRIBOR (Berndorf) rje prost, in kavni servis prodam. Na
slov v oglasnem oddelku. 35266-i POLHOV MUF, primerno darilo, pro dam. Naslov v oglasnem odd. 35265-ELEKTRICNI STERILIZATOR za ste-liriziranje medicinskih Inštrumentov, prodam. Ogled šmartinska c. 10, dvorišče od 8. do 16.	35245-5
ENO OBLEKO, eno suknjo za visoko postavo, dobro ohranjeno, in čevlj št. 45 prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35316-
SIVO BLAGO za plašč ali moško obleko ugodno prodam, železnikarjeva štev. 6.	35315-r
KUHINJSKO URO, lavor in porcela nast vrč prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35314-5
CEMENT, 12 vreč, prodam 1 Naslov v oglasnem oddelku.	35311-5
GLOBOK VOZIČEK, dobro ohranjen, avtomodel, prodam. Naslov v oglas nem oddelku.	35310-6
PISALNA MIZA, dobro ohranjena, — naprodaj. Naslov v oglasnem oddel ku SP.	35334-5
ŠKORNJE in gojzarje št. 41 prodam Švablčeva 15. Potočnik.	35328-5
ŠTEDILNIK, zidan z modicami slono koščene barve, prodam. Ponudbe pod Desni na ogl. oddelek.	35329-5
KMEČKA KOBILA prama- šestletna, naprodaj. Pojasnila: Lovšin - Dolni čar, Gradišče 13, Ljubljana. 35330-5 ZAPESTNO URO na deset kamnov — prodam Pratneker, Salendrova ulica št. 4'.	35333-5
OBLEKO, dekliško za 10—12 letno, vinsko temnordeč žamet, skoraj novo. krasno izdelavo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35287-5
KRAVJI GNOJ prodam. Naslov v ogl oddelku.	35277-5
RAZNAŠALCA (*KO)
časopisov zaHUJEinČIBOE
takoj sprejme
Podružnica »Slov. poročevalca« Kran
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in dve kilograma prave kave prodam. — Hren, Podutiška 25.	35280-5
MLADI VOLČJAKI, čistokrvni, napro daj. Maribor, Trstenjakova štev 7, Melje.	35115-15
VEČJO HLADILNO OMARO in večjo trodelno ptičjo kletko prodam. Na-slvo v podr. SP Kranj.	35114-5
BOO, ameriški »skunks«, novo, pro dam. Resljeva cesta 4 a, pritličje, desno.	35212-5
KOPALNO KAD, rabljeno, prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 35214-5 ŠTEDILNIK, belo emajliran, in kopal no peč z baterijo, prho, prodam. — Naslov v oglasnem odd.	35221-5
MOŠKE ŠKORNJE št. 41 in ženske se miš rjave 37Vi prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35226-5
DVE SPIRALI za kuhalnik prodam.
Naslov v ogl. oddelku.	35222-5
ŽELEZNO POSTELJO in fino športno uro prodam. Karlovška 16.	35229-5
DRSALKE, montirane na Specialne čevlje (šeksni) olimpijske, inozemski izdelek, nove. št. 39—-39Vi naprodaj. Ogled od 9 do 13 ure, Naslov v ' oglasnem oddelku.	35184-6
ELEKTRIČNO PEC na dva grelca in gašperček. obložen s šamotom ln cevmi, prodam. Ogled od 13 do 15 Naslov v oglasnem odd.	35225-5
TRODELNO ŽIMNICO, hrastov čebri-ček in otroško železno posteljico prodam. Ogled samo od 14 do 16. — Naslov v oglasnem oddelku. 35300-5 AVTO »DKW«, štirisedežna kabrio-li-muzina z odličnim brezhibnim stro jem »Meisterklasse«, registriran, izredno pripraven za predelavo v pol-tovorni voz. — ugodno naprodaj. Ponudbe pod Redka prilika na oglas ni oddelek.	35291-5
MOŠKO KOLO prodam. Vladimir Mo die. Zaloška cesta 117, Moste. Ogled od 12 ure dalje.	35295-5
KOLPORTERJA (-KO)
ZA PRODAJO ČASOPISOV
takoj sprejme
Podružnica »Slov. ooročevalca« Kranj
MOTOR NSU 500 ccm prodam. Ogled iz prijaznosti pri Stražar, Podgorje št. 115. Kamnik.	35294-5
KOS KRZNA, kuna, za manšete ali ovratnik, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	35293-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, šiva, veze, entla, salonski kabinet v omarici — prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	35303-5
GARE, nove, brez koles, prodam. Oblak Matevž, Preska 25 pri Medvodah.	35302-5
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na tri plošče s pečnjakom prodam. Ponudbe pod 18.000 na ogl. odd.	35321-5
BRILJANTEN UHAN prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35209-5
SAMSKO SOBO iz trdega lesa. rabljeno, ugodno prodam Rožna dolina. Cesta II št 18.	35195-5
KUPIM
GLAVO od šivalnega stroja kupim, tudi če je malo pokvarjena. Bačnik. Glince 15. Ljubljana VII. 35251-6 VSAKO KOLIČINE jeiševega rezanega LESA, debelina 30 do 100 mm — Kupimo. Ponudbe na: Iskra, tovarna za elektrotehniko in sino mehaniko, Kranj.	35342-6
GLOBOK, tapeciran otroški voziček — kupim. Plačam tugi v naturalijah. Ponudbe na ogls. odd. pod Tapeciran.	35234-6
20 KOŽIC od belih zajcev kupim. Ponudbe na Kokra — Kamnolom pri Kranju.	35256-6
MOŠKE ROBCE, kupim. Naslov v podružnici SP Kranj.	35257-6
OTROČJE SNEŽKE št. 23, dobro ohranjene kupim. Naslov v podružnici SP Trbovlje	35258-6
KLJUČAVNICE in ostalo okovje za spalnico kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	35246-6
18 m BOLJŠEGA BLAGA za pohištvo kupim. Ponudbe pod Gladko na ogl. oddelek	35249-6
ELEKTRIČNI HLADILNIK ln brzo-parilnik kupim. Poizve se: Poljanska št. 2, Kuhinja.	35250-6
NAVADNIH plitvih krožnikov, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod 35230.	35230-6
PEC NA ŽAGANJE kupim. Naslov v Naslov v oglasnem oddelku. 35313-6 ŽIMO ali žimnice za dve postelji kupim. Naslov v oglasnem oddelku Sl. poročevalca.	35327-6
GAŠPERČEK kupim. »Frizer«, Ljubljana, Erjavčeva 15.	35218-6
KUPIM večjo zbirko ali partijo znamk, Evropo in Prekomorje (tudi klasiko), v polah, kompletnih serijah ali v posameznih kosih. Vzamem tudi še neurejeno zbirko. Ker sem le filatelist, od trgovca ne vzamem. Ponudbe pod Zbiralec znamk na ogl. odd. 35216-6 RJAV KRZNEN PLAŠČ. lep. nujno kupim. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	35270-6
MIZARSKE STROJE, različne, kupi mo. Ponudbe na: Mestna obrtno-sto-rltvena podjetja, Muiška Sbbbta -Prekmurje.	35272
AVTO, tovfJml, poltovorni ln osebni -kupimo. Pontidbe poslati na Mestna obrtno-storltvena podjetja. Murska Sobota.	35271 ‘
PODPLATE za dva para manjših čev ljev In mal kos gornjega usnja ku plm. Naslov v ogl. odd.	36227-
ŽEDEZNA VRATA za ograjo kupim, Naslov v ogl. oddelku.	85224-f
LUŽNI KAMEN kupim, dam pro tl vred' nost. Naslov v oglasnem oddelku Sl, poročevalca.	35805-
KOZARCE za vlaganje. 6—10 1, kupi mo. Ponudbe poslati Tovarni usnja »Indus«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 72.	35319
DVE KADI za zelje v dobrem stanju kupi tovarna »Indus«, Ljubljana, Sv, Petra eesta 72.	' 35307-6
KUPIMO JEKLENO pleteno žično vrv 3—5 mm od 12 m naprej. Tovarna testenin Ljubljana. Tržaška cesta številka 44 a	34908-6
KONJSKO OPREMO, samo boljše in predpisne stilske izdelave za lahko vožnjo, eno-, dvo- in večvprežne, rabljene, tudi defektne, če Je okovje v redu, kupujemo. Naslov v oglasnem oddelku	35182-6
KUPIM HOKEJCE brez čevljev. Plačam po dogovoru, takoj. Naslov v og.l oddelku.	35124-6
ŽIMNICO, eno ali dve, kupim. — Jap' ljeva št. 4.	35235-6
4 DO 5 VEZANIH PLOŠO 4—5 mm de beline kupim ali dam zanje radio Te-lefunken ali žensko kolo. Naslov v oglasnem oddelku.	35283-6
DVE PREŠITI ODEJI in diamant za rezanje stekla kupim. Naslov v podružnici SP Ptuj.	35121-6
GUMI KABEL 4x16 m2 ali 3x16 m2 proti plačilu ali zamenjam za drugo blago, kupi Podjetje »Kamen«, Kotnikova 16.	35110-6
KUPIMO dva tricikla, kompletna ln dobro ohranjena ali pa samo ogrodja, več pisalnih strojev, dobro ohranjenih po možnosti večjega formata kakor tudi pisalne stroje z dolgimi valji ln več električnih ali ročnih računskih strojev. — Zamenjamo dva Industrijska toplomera od 0—1200 c, dolžine 140 cm za toplomere od 0 do 1500 C, dolžine 40 cm. Ponudbe poslati na naslov Podjetje »Kamnik« v Kamniku	34834-6
VEG PETTONSKIH GUM. voz za konjsko vprego kupimo. Naslov ogalsnem oddelku.	35060-6
ZAMENJAM
kg PRAVE KAVE zamenjam za krompir ali prodam. Naslov v oglas, oddelku	35285-7
GUMIJASTE ŠKORNJE št. 35—36 kupim aii zamenjam za živež. Ponudbe pod Zamenjava 36 na oglasni oddelek	35340-7
8 m TETRE zamenjam za 8m flanele.
Naslov v ogl. odd.	85276-7
ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči zamenjam za dobro kuhinjsko stensko uro in malo budilko. Naslov: Tyrševa cesta 58, tapetnik. 35267-7 MOŠKO KOLO, dobro, trpežno In gumiran dežni plašč zamenjam za prašiča ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	35267-7
MODERNO NOVO SPALNICO orehova imitacija, zamenjani za prašiča ali zidno opeko. Naslov v oglasnem oddelku	35233-7
MOŠKE DELOVNE ČEVLJE zamenjam za gurAi škornje, lahko že malo rabljene. Zglasiti se: Povšetove ulica 38 p, Kodeljevo.	85312-7
NEPREMIČNINE
LESENO STANOVANJSKO HIŠO — barako ali že izdelan les za njo, ku plm. Plačam v denarju, dam prašiča, radioaparat, ostalo po dogovoru. Naslov poslati na podružnico SP Celje pod Barako 17532	34516-8
HIŠO ali polovico dvodružlnske hiše kupim. Ponudbe pod Tramvaj na ogl, oddelek.	35274-8
HIŠO v planini na Gorenjskem zamenjam za enostanovanjsko hišo v Ljubljani, okolici ali kjerkoli. Ponudbe pod Ravnina na oglasni oddelek	35297-8
SOßE - SIANOVANJA
SOLIDNO opremljeno sobo, Išče soliden fant. Plača v naturalijah. Ponudbe pod Rabim nujno na oglasni oddelek	35253-10
DVOSOBNO STANOVANJE v Trnovem zamenjam za dvosobno s kabinetom. Ponudbe pod Večje na ogl. oddelek.	35337-10
OFICIR JA Išče v centru mesta opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod Soliden na oglasni oddelek.	35248-10
DIJAKA, ki ima lastno posteljno perilo in odejo, sprejmem v kabinet (prehodna soba). Ponudbe pod kabinet na ogl. odd.	35252-10
SINDIKALNA podružnica Slovenskega narodnega gledališča (Opera) potrebuje za novoangažirane člane orkestra (Italijane) opremljene so-be. Ponudbe poslati na naslov: Sind. podr. SNG (Opera).	35231-10
DVOSOBNO STANOVANJE poleg Papirnice Vevče zamenjam za istotake-ga v Ljubljani najrajši na Kodeljevem. Naslov v ogl. odd. 35232-10 SOBO s posebnim vhodom na Tyrševl cesti, blizu avtobusa, želim zamenjati za enako v Šiški. Naslov v oglas, oddelku	35236-10
SOLIDEN STAREJŠI ŠTUDENT tehnike išče opremljeno sobo. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd pod Strojnik.	35240-10
MIREN ŠTUDENT Išče skromno sobo. Ima lastno posteljnino. Plačam po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd pod Tehnik.	35239-10
LEPO SOBICO ln plačo dobi upokojenka ali postrežnica za pomoč v gospodinjstvu Naslov v ogl odd 35268-10 DVA ŠTUDENTA TEHNIKE nujno potrebujeta opremljeno sobo. Plačata v naturalijah ali v denarju. Ponudbe pod Arhitekt na oglas. odd. 35299-10 OPREMLJENO SOBO iščem. Pomagam v gospodinjstvu Ponudbe pod Poštena na ogl. oddelek.	35278-10
DVE VELIKI SOBI, sončni, z uporabo pritiklin, zamenjam za dvosobno ali enosobno stanovanje s kabinetom — Naslov v ogl. oddelku.	35213-10
ZAMENJAM lepo prazno sobo s posebnim vhodom ob tramvaju v Mostah Za slično v centru. Plačam prevoz. Ponudbe pod Priložnost na oglasni oddelek.	35292-10
KOMFORTNO SOBO. sončno s posebnim vhodom Iz stopnišča v novi hiši, zamenjam za enako kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod Zamenjava II na oglasni oddelek.	35322-10
ROKAVICO iz sivega usnja sem iz-: mbil 17. t. m. dopoldne na poti po Rimski in Emonski cesti. Prosim poštenega najditelja, da jo odda proti dobri nagradi pri Jelačinu, Rimska cesta, št l-II.	35323-14
POGREŠAM denarnico, šofersko knjižico ln razne dokumente na Ime: Zalokar Jože. — Posten najditelj naj proti nagradi vrne: Sv. Petra cesta št. 79 a.	35325-14
POIZVEDBE
PROSIMO VSAKOGAR, ki bi vedet kje se nahaja Koder Jože, je slabo» umen, močne postave, oblečen v rjav suknjič, sive hlače ln visoke čevlje, naj javi očetu: Koder Jože, Trbovlje — Retje 137.	35259-16
I. Naznanjamo vsem sorodnikom * in znancem, da je naš nepozabni mož, oče ln brat
RUDOLF RAPOTEC
dne 18. novembra t. 1. po kratki la težki bolezni umrl. Pokopan bo v soboto popoldne na Kozini.
Žalujoči: Antonija, žena; Marica, bsčl.j bratje in sestre ter ostale rodbine.
★ Za svobodo ln boljšo bodočnost naših narodov Je daroval svoj* mlado življenje moj ljubljeni sin
TONE JAKŠE — Č0RN1
borec NOV
Padel je v borbi z Italijani v Junija 1942 pod vasjo Vrhe pri Žužemberku. Njegove posmrtne ostanke prepeljemo v soboto 20. t. m. v Ponikve. Pogreb bo v nedeljo ob 10. izpred hiše žalosti v Ponikvah št. 8 na pokopališče v Dobrepolje.
Z njim je utihnila pesem ln ugasnil* luč v našem domu.
Ponikve, Rašica, Ljubljana, Kranj, 20. novembra 1948.
Neutolažljiva mati Terezija Jakš* roj. Blatnik.
+ Naznanjamo žalostno vest, da j« po dolgi, mučni bolezni preminula naša bad vse ljubljena mama in stara mama
MARIJA BERGANT
ROJENA GROŠELJ
Pogreb bo v petek. 19. t. m ob 18. uri z žal, iz kapele sv. Janeža ni pokopališče.
Trst, Ljubljana, 18. novembra 1948.
Žalujoči: Lenka, Krista, Fani, Angela, Katarina, Cilka, Ivanka, hčere; Feliks, Francelj, sinova; vnuk! in vnukinje in ostalo sorodstvo.
I Umrla nam Je naša preljuba ao-* proga, sestra svakinja teta
mr. ph. MILICA KLEINRATH
ROJENA JEZOVŠEK lekamarica
Pogreb nepozabne bo v petek. 19. t. m. popoldne v Gornji Lendavi.
Gornja Lendava Murska Sobota Celje. 16. novembra 1948.
Kleinrath Kalman, soprog, in ostalo sorodstvo.
Sporočamo, da bomo prepeljali zem-ske ostanke našega dragega sina in brata
Ing. arh. BOGO PRAŠNIKARJA
danes Iz Borovnice. Pogreb bo v nedeljo. 21. novembra ob 15. uri iz kapele sv. Andreja na pokopališče med talce.
Ljubljana, Zagreb, 19. nov. 1948. Rodbine: Prašnikar, Dubokovič.
Naznanjamo žalostno vest, da nam je umrl naš dragi mož. sla brat. svak ln stric
FRANC TITOVŠEK
vlakovodja drž. železnic Pogreb dragega pokojnika bo v petek 19. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Radečah. Radeče, 17. novembra 1948.
Žalujoča žena In ostalo sorodstvo.
Umrl nam Je danes 17. t. m. v Mošnjah naš najboljši oče. stari in prastari oče, brat, stric itd.
FRANC MAYER
gozdar v pokoju,
94. letu starosti Pokopali ga bomo petek 19. novembra ob 3. popoldne na domačem pokopališču.
Mošnje, 17. novembra 1948.
Žalujoči: hčerki Fani Šinkovec ln Jul-či; vnuk Ing. Luci. Zdenka in Olga, vnukinji; Miroslav, brat; in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. — Ob izgubi naše skrbne. drage mame, sestre in tašče
MARIJE ČERNE
RAZNO
LEPO NAGRADO dam tistemu, ki ml sporoči, kam se Je zatekel šestmesečni volčjak »Cort« — Rangus B. — Kranj.	35254-14
IZGUBILA SEM denarnico v soboto zvečer. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne na ogl. oddelek.	35243-14
NAŠLA se je aktovka z vojaškimi dokumenti. Dobi se: Gosposvetska cesta 13, vrata 68.	35282-14
V TRžIŠKEM VLAKU je bila dne 5. t. m. pozabljena aktovka. Najditelja naprošam, da v njej najdene papirje proti nagradi vrne na naslov: Ahačič, Tržič Dolniska cesta 1. 35324-14 IZGUBIL SEM DENARNICO z dokumenti v kinu Sloga. Prosim najditelja, da vrne vsaj dokumente na naslov v oglasnem oddelku. 35290-14
Izrekamo vsem, ki so nam stali v teh težkih dneh ob strani, iskreno zahva-Posebno se zahvaljujemo zdravnikom-, krajevnemu pevskemu zboru in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti ln okrasili njen grob s cvetjem.
Ohranimo jo v trajnem spominu.
Logatec, Ljubljana, 17. nov. 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA. — Ob težki izgubi našega ljubljenega očka, brata, strica in nečaka
IVANA KRNC
nameščenca opekarne Brdo
se Iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mu bili dobri v njegovi težki bolezni* posebno pa primariju dr. Blumauerju in sestri Jelki. Nadalje se zahvaljujemo sindikalni podružnici in Industrijski gasilski četi opekarne za častno spremstvo, pevcem terena Vrhovci za v srce segajoče žalostinke, direktorju tov. Dolencu za tople poslovilne besede, vsem množičnim organizacijam za krasne vence in prav vsem. ki ste ga v tako velikem številu spremili n& njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Ivanka, hčerka; Kristina in Ida, sestri; Bojan, nečak In teta.
Urejuje urednldld odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica fit, 6/U
Telefon ureijnjStva la uprave St 55-22 do 55-25, telefon uprave za ljubljanske naročnike St, 88-23 — TteK&raa »Slovenskega poročevalca« - Odgovorni
urednik Cene Kranj«	'