Naročnina mesečno jdBP*^^	mmmmmm A. ^^^^^^	^ ^^^^^^ ^^^^ Cek račun: Ljub-
možem- Jll	^fB	^fc ^^^^^^	^ ^^^^^^ ^^^^^^^ Ijana it
ne-	w M WJHF s sov ■ ^m	m ^m Mm ^ io.J*<* za
Kopitarjevi ul. 6/UI ^^^^^	^^^^^	'^BMiVV	jevlb*telefon 2992
Sf^n^S^S	B nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	ittu^SHS
Japonske bombe se je jo smrt
in razdejanje
Japonci bodo zasedli tudi Nanking, če treba — Japonci stoje
že pred Harbinom
Prvi poskus razorožitve
V Ženevi se danes prične razorožitvena konferenca, za katero so borijo že vsa povojna leta državniki, znanstveniki in kulturni delavci iz skrbi za to revno človeštvo, žene in matere iz strahu za svoje drago in davkoplačevalci iz skrbi za tako težko prisluženi denar. Vsaj začela so bo ta konferenca! To je že nekaj, ako pomislimo, da je bila celo pred začetkom v nevarnosti; saj se je pred dvemi dnevi razširil iz Ženeve glas, da bodo konferenco odložili vsaj za nekaj dni, da bi prej rešili mandžurski spor in da bi razprav ne motilo grmenje topov na Daljnem Vzhodu, da bi konferenčne dvorane ne razsvetljevali plameni iz šanghajskih predmestij, da bi dobrega razpoloženja ne kvaril krik umirajočih, ki so s svojimi telesi skušali zastaviti pot japonskemu imperijalizmu, in jok njihovih staršev, žen in bratov.
Komaj pri začetku smo in krvava znamenja na nebu kažejo, da bo konec slab. Zveza narodov, na katero so posebno šibkejši narodi toliko računali, je odpovedala prav v trenutku, ko bi bila morala pokazali na resničnem primeru, v kitajsko-ja-ponskem sporu, da je oboroževanje odveč, ko ona ščiti napadanega pred napadalcem. Proti Japonski bi ne mogla poslati oborožene vojske, ker je nima, vendar bi morala izreči vsaj moralno obsodbo nad ! postopanjem Japoncev. Trenutni interesi posameznih velesil, ki odločujejo v Svetu Zveze narodov in katerim osvojevalna politika Japoncev utrjuje njihove kolonijalne posesti, so nadvladali nad občimi interesi človeštva. Prav ti posebni interesi posameznih držav bodo prevladovali tudi zdaj in na razorožitveni problem bodo predstavniki odločujočih velesil gledali z istim očesom, kakor gledajo na mandžurski spor.
Ozračje v Ženevi je prenasičeno. Strokovnjaki iu politiki so prispeli s torbami, polnimi listin, samo da bi lažje dokazali, da imajo njihove države pravico do še močnejše armade in še večjega števila topov; malokdo, morda nihče ni prišel z resničnim namenom, da od postavke za oboroževanje v državnem proračunu kaj črta. Svet je vznemirjen. >Francija jc nezadovoljna z Veliko Britanijo, ker ta simpatizira z Nemčijo, Velika Britanija pa ni zadovoljna s Francijo, češ, da ovira gospodarsko obnovo sveta. Nemčija je nezadovoljna z zadržanjem Francije in Britanije, Ameriške združene države pa so nezadovoljne z vsemi tremi, ker niso v stanu rešiti izključno evropsko stran svetovnega problema.« Tako je označil današnji svetovni položaj neki angleški časnikar. To razpoloženje se bo preneslo tudi v dvorano razorožitvene konference, saj ne pojde tu morda za kako teoretično razglabljanje o potrebi razorožitve, temveč za število mož in topov, ki naj se odmeri posameznim državam; tu pojde za moč armade, po kateri merijo države svoj prestiž in tudi svojo tnoč v odnosu do drugih.
Francija in njene manjše zaveznice se nočejo razorožiti, ker se zaradi neprestanih groženj z re-vanžo od strani Nemčije, Avstrije in Madjarske ne čutijo dovolj varne. Angliji, ki se smatra s svojimi dominijoni in kolonijami za svet zase, ne dišijo ni-kake tesnejše mednarodne obveze. Amerika meni, da je svojo oboroženo silo zmanjšala na minimum. Fašistična Italija, katere finance se rušijo pod težo njenih topov in oklopnic, a ki še vedno sanjari o pariteti s Francijo, bi rada znižala svoje vojaške stroške, ako bi jib tudi Francija. Nemčija, Avstrija in Madjarska zahtevajo razorožitev zato, ker so bile v smislu mirovnih pogodb same razorožene, na tihem pa upajo, da jim bodo zmagovalci zopet dovolili oboroževanje, ker se dobro zavedajo, da splošne razorožitve, kakor jo one zahtevajo, ni danes mogoče izvesti. Delo razorožitvene konference bodo silno ovirali običajni mednarodni demagogi, ki bodo tudi ta mednarodni forum skušali izrabiti za mednarodno propagando. Tako je Litvinov že napovedal, da bo zahteval splošno razorožitev in do zob oboroženi Mussolini bo pripravljen znižati svojo redno armado in milico na deset tisoč mož. Napovedujejo skupen nastop med Nemčijo in Rusijo proti francoski tezi, da je treba prej zagotoviti državam varnost, potem šele zahtevati od njih, tla izvedejo postopno razorožitev.
Kdor bo proučil vzroke lega vzdušja v Ženevi, bo ludi našel pot, ki pelje k resnični razorožitvi. Nacionalizem, namreč šovinistični nacionalizem, ki nastopa v obliki raznih fašizmov in razdvaja narode, se je po vojni razbohotil, kakor ni nihče pričakoval. Med narodi ni dovolj niti elementarne strpnosti, kaj šele, da bi mogli govoriti o mednarodni solidarnosti, ki je prvi pogoj za razorožitev. Kakor v zasebnem življenju, tako ludi v mednarodnem daje smernice medsebojnim odnošajem egoizem.
Amerika nam daje v tem pogledu prav tipičen primer. Njen proračun za leto 1030.-31. izkazuje 720 milijonov dolarjev izdatkov v vojaške namene, to jo 80% več kakor v letu 1013. (Francija je izdala v la namen v Istem času 547 milijonov dolarjev, Anglija 608, Italija 322, Poljska 122, Romunija 07, Jugoslavija 47 in Češkoslovaška 41 milijonov dolarjev; v primeru z letom 1913. so bili ti stroški v Franciji za 8% višji, v Italiji kar zn 45—50%, Anglija pa izdaja danes za vojaštvo prav toliko, kakor pred vojno.) Ameriška mornarica je po stoletnem tekmovanju dosegla pariteto z Angleško. Ameriški kongres je z največjo težavo odobril stroške za delegacijo na razorožitveni konferenci, češ, da jc povsem odveč, da gre delcgacija v Ženevo, saj jc Amerika žo itak skrčila svojo armado na minimum! Takšen zgled daje danes Amerika, kjer se je rodil VVilson, ustanovitelj Zveze narodov, tega ognjišča mednarodnega miru, bodočega najvišjega mednarodnega razsodišča, ki naj poravnava spore mirno in s tem posredno omogoči tudi razorožitev. Amerika danes prav nič nc skriva, da zahteva od Evrope razorožitev samo zato, da bi ta poteni lažje plačevala svoje dolgove. Vsa povojna francoska po-lilika je šla za tem, da bi Ameriko, ki ni hoteln
Strahovit bombardement
O naskoku japonskih pomorščakov na kitajsko mesto Šanghaja, Capej, ki je bil podvzet v petek, 29. januarja, na povelje admirala japonskih ladij pred Šanghajem, Šiosave, se poročajo strahovite podrobnosti.
Japoncev je bilo komaj 4000, dočim je bilo kitajskih vojakov, ki so branili mesto, najmanj trikrat toliko. Glavno orožje Japoncev je bila letalska eskadra, ki ie nastopila z brezobzirno silo. Japonska letala so metala v rednih intervalih bombe nad kitajsko mesto, sejajoč smrt in razrušenje. Bombe imajo velik kaliber in rušijo hiše. kakor bi bile iz papirja. Ruševine dosegajo ponekod višino 100 metrov! V ulicah pa so bombe izkopale ogromne kraterje. Obstreljevanje Čapeja je trajalo točno 14 ur.
Kitajski prebivalci Čapeja, ki niso absolutno ničesar vedeli o ultimatu admirala šiosave, so bili vsi doma, ko se je bombardement začel. Bombardement iz zraka jih je iznenadil kakor miši v mišnici. Nesrečneži so se v skupinah celih tisočev skušali rešiti v mednarodni del mesta, kjer pa so jim mednarodne čete branile vstop. Reveži so se nastanili tik ob meji. Med tem pa se je dvigal nad Capejem gost in črn oblak dima. Japonci so bili z bombami zažgali mesto, ki danes nc predstavlja ničesar drugega kakor en sam kup razvalin, pod katerimi je pokopanih na tisoče prebivalcev.
Po kratkem premirju zopet borba
Na prizadevanje inozemskih konzulov in poveljnikov internacionalnih čet se je v soboto sklenilo premirje, ki jc pa trajalo samo malo časa. V noči od sobote na nedeljo je namreč dospelo na severni kolodvor v Šanghaju več oklopnih vlakov s kitajskimi vojaki iz Nankinga, ker jc bila vlada sklenila, da se Japonski invaziji upre. Baje je došlo okoli 20.000 kitajskih vojakov, ki sicer nimajo nobenega enotnega poveljstva, so pa napolnjeni fanatičnega sovraštva do Japoncev, ki so napadli njihovo domovino ter razrušili kitajsko mesto. Tej veliki masi japonski admiral ni mogel postaviti nasproti več kot kakih 5000 mož mornarice in infanterije, ki jo je do zadnjega moža izkrcal s svojih ladij. General šiosava pa je izredno energičen mož, ki je sklenil, da bo, dokler iz Japonske ne dobi potrebnih ojačenj, spustil na Šanghaj vso maso svojih letal in neusmiljeno bombardiral, ako se kitajske čete ne bodo umaknile 6 milj daleč od japonske obrambne črte.
Kitajci so začeli ofenzivo proti Japoncem v nedeljo ob 10.30 ' osltiževali so se pri tem artilje-rije, ki je zažgala več hiš tudi v internacionalnem delu mesta. Ker so Kitajci bili v ogromni premoči, so se japonski matrozi počasi umaknili, nato pa so zopet stopila v akcijo japonska letala. Letala so zopet sejala strah in grozo. Obstala so nad onim delom Čapeja. v katerega so bili udrli Kitajci, in metala nanje in na hiše najmanj 10.000 bomb. Zopet so se proti nebu dvigali rdeči plameni, črni oblak pa je zatemnil ne samo Čapej, nego tudi mednarodno mesto, in pokril tudi morje.
Med tem so Japonci, ki so dobili nekaj ojačenj, začeli protiolenzivo, in sicer v oklopnih avtomobilih. Z res občudovanja vredno ueustraše-nostjo, ne meneč sc za smrt, so začeli pohod v mesto in z zažigalnimi bombami zažgali vsako hišo-iz katere so streljali Kitajci. Kitajski prostostrelci so raje v hišah končali sami sebi življenje, kakor da bi umrli v strašnih mukah plamenov požara.
Proglas maršala Cankajšeha
Med tem se je zvedelo, da jc maršal Čankaj-šek v Nankingu, dasi nima nobene oficielne funkcije v vladi, izdal proglas, v katerem izjavlja, da bo kitajska armada branila domovino do zadnjega in da bo vsak kitajski vojak raje žrtvoval svoje življenje, kakor da bi dopustil, da bi domovina
podpisati versailleskega miru in stopiti v Zvezo narodov, pritegnila v Evropo kot garanta za današnji istatus quo« — ta namen je imel tudi Briandov pakt — da bi tako dosegla večjo varnost in lažje privolila v razorožitev; toda vse njeno prizadevanje jc bilo zaman. Eric Drumniond, glavni tajnik Zveze narodov je z vsemi silami delal na to, cla bi pridobil Ameriko za skupno akcijo v mand-žurskem sporu, toda Amerika je zopet rekla: Ne! Ameriške združene države so s svojo abstinenčno politiko uničile Zvezo narodov in s tem tudi onemogočile razorožitev.
Razpoloženje v Ženevi jc torej pesimistično. Zato je danes med politiki in publicisti v pogledu razorožitvene konferenco toliko črnogledov. Tolažimo pa sc z dejstvom, da je razpoloženje mas, to je narodov samih, precej drugačno, kakor razpoloženje njihovih predstavnikov. Na vojne strahote ljudje še niso pozabili in tudi davčna bremena prehudo pritiskajo nanje, da bi vedno in vedno ne mislili na resnično razorožitev ali vsaj na omejitev oboroževanja. Zato bo želja o razorožitvi tlela še dalje v srcu narodov in zato pozdravljamo vsak poskus, da se ta želja uresniči, četudi bi se morda prvi ponesrečil.
doživela tolikšno sramoto. Obenem je odšel iz Nankinga v smeri proti Šanghaju 19. armadni zbor. Med prebivalstvom vlada ogromno ogorčenje proti Japoncem in navdušenje za vojno. Ko so vojaki odhajali, jc na tisoče oseb manifestiralo za domovino, noseč napis: »Ne pustite naprej napadalcev!«, »Branimo Šanghaj do zadnje kaplje krvi!«, »Živela vojska!«, *DoIi Japonci!«.
Ali bodo Kitajci uspeli?
V mednarodnih krogih dvomijo, da bi Kitajci mogli Japoncc ustaviti in vreči nazaj. Razmere na Kitajskem so namreč popolnoma obupne. Kakor ne obstoja nobena enotna kitajska vlada, lako ne obstoja enotna kitajska armada. Armada obstoji iz posameznih oddelkov, katerim poveljujejo generali. ki so med seboj čisto razprti.
Obeuem se poroča, da so se južno od Hanko-va zopet pojavile komunistične čete, ki so dobro oborožene in prodirajo proti Hankovu, Vučanu in Hanjangu ter »pretijo, da bodo napadle armado Čankajšeka v hrbet. Znano je tudi, da je bojna moč kitajske armade zelo majhna.
Drugače je seveda z Japonci. Njihova armada, ki operira v Mandžuriji, znaša 50.000 mož, na Japonskem jo pa pripravljenih nadaljnjih 200.000 mož, ki so popolnoma opremljeni in pripravljeni za takojšnji odhod, če treba.
Kitaj ni napovedal vojne
Dočim sc je 30. jan. mislilo, da je kitajska vlada v Nankingu napovedala Japonski vojno, pa se zadnja poročila glasijo popolnoma drugače. Res je, da je izvršilni odbor stranke Kuomintan sklenil, da ima vlada nemudoma proglasiti vojno proti Japoncem. Kitajska vlada sama pa tega sklepa še ni sprejela in ga tudi ne bo. ampak jc mimo sklenila, da se bo proti japonski invaziji hranila z vsemi silami, s katerimi razpolaga. Obenem pa jc kitajska vlada Nanking zapustila in se podala v Lo-jang.
Japonci hočejo zasesti Nanh nč
Med tem dospevajo v šaugnjsko luko nadaljnje japonske ladje in vojni transporti. Japonci izjavljajo, da bodo, ako sc kitajska vlada z njimi nc bo pobotala, po reki prodirali do Nankinga in ga,
če treba, zasedli. Fakt je, da so Evropejci v Nankingu od svojih vlad že dobili navodilo, cla naj vso pripravijo, da bi se mogli v najkrajšem času vkrcati na evropske ladje in uiesto zapustili.
London, 1. febr. tg. V nedeljo so se nadaljevali manjši boji za hotel Astor v šangaju in za National City banko. Angleški generalni konzul je sklical za danes novo konferenco, da bi se osnovala nevtralna cona. Angleški poveljnik je energično protestiral proti predlogu Japoncev, ki zahtevajo, da bi glavne dovozne ceste v mednarodno naselbino ostale v japonski posesti. Kitajci in Japonci so odklonili angleške in ameriške proti-predloge. Zato s« prišli do edinega uspeha, da bo premirje podaljša. V predmestju Cataj je bilo porušenih več kot 1000 poslopij. Stvarna škoda se
Velike skrbi velesil
Velesilo so v velikih skrbeh predvsem zaradi usode mednarodnega mesta v Šanghaju. Najbolj je v skrbeh Anglija, ki ima v Šanghaju investiranih najmanj 250 milijonov funtov. Čisto vse javne naprave, električne centrale in električni vodi, tramvaj, vodovod itd. — vse je zgrajeno 7. angleškim kapitalom. Ako si Kitajci ne bodo premislili in zopet podvzeli poizkus, cla Japoncc vržejo iz mesta, poteni je. katastrofa neizogibna. Japonci so namreč odločeni, cla bodo v slučaju ponovne kitajske ofenzive postopali z vso brezobzirnostjo in z vso svojo ogromno silo, kar bo imelo žalostno posledice tudi za mednarodni del mesta. Sicer štejejo mednarodno čete, ki so pod poveljstvom angleškega generala, okoli 20.000 mož, toda vprašanje je. če se liodo mogli evropski vojaki učinkovito ustaviti navalu kitajskih vojakov, ki bodo, ako jih bodo Japonci vrgli nazaj, udrli v mednarodno mesto. Če se bodo internacionalne čete temu uprle, bo nastalo strahovito krvolit.je, ako ne, pa bodo kitajski vojaki celo mesto izropali, kakor jc to njihova navada. Hazume se, da tudi Japonci tega ne bodo mirno gledali. Zaradi tega se zastopniki velesil z vsemi silami prizadevajo, tla bi se Japonci in Kitajci sporazumeli.
Jc pa zelo malo upanja, cla bi se lo posrečila
Japonci so že pred Harbinom
Medtem ko je pozornost velesil obrnjena na dogodke v Šanghaju, pa Japonci v severni Mandžuriji ninrširajo na liarbin. Tam se namreč vršijo ljuti boji med kitajskim poveljnikom slražne armade Vzhodnokitajske železnice Tinčaom in kitajskim generalom Sinčaoni, ki se med seboj borita za to, kdo bo zavladal v severni Mandžuriji, ki je sedaj brez gospodarja. To so izrabili Japonci, ki pod poveljstvom generala Hazobe korakajo iz Ki-rina v Harbin. Japonce jc razljutilo. da so člani ruske uprave Vzhodnokitajske železnice dali porušiti mostove in del železniške proge, da hi Japonci nc mogli prodirati. Porušili so pa zveze kitajski vojaki generala Tinčao, ki jc na strani Rusov. Japonci so se sedaj, kakor vedno, odločili, zn kratek proces in se v tem momentu nahajajo že 30 milj pred Harbinom. ki ga bodo, kakor sc poroča, zasedli še danes.
coni na 5 milijonov dolarjev. Ker jo bilo porušenih in zaprtih mnogo tovarn, je postalo brezposelnih pol milijona Kitajcev. Kitajske banke so danes otvorile svoje urade, 17 tovornih avtomobilov pa je moralo odpeljati iz mesta tiupla padlih Japoncev in Kitajcev.
London, 1. febr. Ig. po zadnjih poročilih iz Sangaja so jo tam položaj zopet poostril. Dasi je oficljelno še vedno v veljavi sklenjeno premirje, se jioroča iz Črttaja, da so lani zopet vzplamteli hudi boji. Japonski mornariški vojaki so v ponedeljek dopoldne zasedli poštno poslopje sredi meri-
Položaj v Šanghaju se je zelo
poslabšal
Ameriška flota je pripravljena
Šanghaj, 1. febr. ž. ''ogajauja za premirje so prekinjena, čeprav se niso niti pošteno začela. Japonski kontre-admiral se ni hotel razgovarjati s kitajskimi generali in se je najpreje obrnil na bri-tanskegag generalnega konzula ter pri tem ignoriral ameriškega gegneralnegr. konzula. Japonski kontre-admiral je zahteval, da Kitajska takoj umakne svoje čete in da britanska vlada skupno z Japonsko prevzame varnostno službo nad mestom. Pod takimi pogoji so seveda padli vsi ameriški in britanski poskusi za mirno likvidacijo s|>ora. v vodo. Sestanek se je vršil v poslopju britanskega generalnega konzulata, toda istočasno je nad Šanghajem krožilo 17 japonskih letal.
Takoj nato so Japonci stopili v akcijo, ker so jim prispele nove čete na pomoč in pričeli so tudi v mednarodnih koncesijah delati vse, kar smatrajo, da je za njih važno s strategičnega stališča. Izkrcavanje francoskih čet se zaenkrat vrši samo v francoski koncesiji. Japonci so pri tem zažgali tudi hotel Hankov, ki leži 1 km v notranjosti koncesij in ki je ameriška last. To so storili zaradi tega, ker so bili baje s strehe tega hotela obstreljevani. Predno so hotel zažgali, so zahtevali, Ja se vsi civilisti odstranijo iz hotela. Ponoči so sem-patja pokale puške, v zgodnjih jutranjih urah pa so začele peti strojnice. Takoj nato so japonske čete z druge strani napravile strahovit napad. Kitajci se obupno branijo in bijejo sc strašne borbe, v katerih hočejo Japonci iztrebiti vse Kitajce na bojišču.
Položaj v mednarodni koncesiji jc strašen, ker ima ljudstvo le za dva dni hrane. Japonci sc za Evropejce sploh ne brigajo, z druge strani pa smatrajo Kitajci mednarodno koncesijo za japonsko vojno bazo.
Včeraj so semkaj prispeli 4 ameriški rušilci, danes pa prihajajo nove ameriške ladje. Gros ameriške mornarice se isto tako pričakuje, da pripluje v najkrajšem času v azijske vode. Jutri pride v Šanghaj 31. pehotni polk iz Manile.
VCashington, 1. febr. ž. Vsa pacifiška flota, ki sestoji iz 60 vojnih ladij, jc krenila danes zjutraj v Havaj. Poveljnik Hote, admiral Leight, je izjavil, da se bodo vršili redili letni manevri, izjavil pa .je, da inora biti celokupna flota pripravljena na vsako eventualnost.
Tokio, 1. febr. Vest, da jc odplnla ameriška tihooceanska flota, jc vzbudila veliko vznemirjenje. Vsa japonska flota je v strogi pripravljenosti.
Newyork, 1. febr. Ig. Včeraj zjutraj jc zapustila Manili« vzhodnoazijska floia Združenih držav s kri žarko Ilousten in (i rušilci, 2000 mož kopnih čet in 400 mornarji. Povelje je dal predsednik lloover po dveurni konferenci z držvanlmi podtajniki. Amerika jc poslala te čete na prošnjo ameriškega generalnega konzula v Šanghaju, da se zaščitijo tamkajšnji ameriški državljani. K» sc bo položaj razjasnil, bo Amerika svoje čete zopet umaknila. Ker so_ Japonci kršili nedotakljivost mednarodne cone v šanghaju, jo Amerika skupno z Anglijo vložila v Toki ju protest.
w
Boj i v Šanghaju se nadaljujejo
Kitaj se bo branil do zadnjega
nerodne naselbine. Prebivalcem je prepovedano oddajati pisma ali jih prejemati.
šanghai, 1. lebr. tu, Mesto je popolnoma lio-liraao. Ker jo »manjkalo živil, so cene poskočile r, a Ml odstotkov. Kitajsko prebivalstvo beli »tra-bonia v mednarodna naselbino in {maroško koncesij«. Kljub premirju traja še vodno streljanje s strojnimi puškami. Tise,o. kitajskih civiliste,v je bilo ustreljenih brez dokaza krivde.
London, 1. febr, Ig. Zdi se, da je kitajska vlada odločena branit' državo do skrajnosti. V šanghaju je sedaj 57 vojnih ladij in a kjer 10 angleških, 9 ameriških, 5 francoskih, 3 italijanske in 30 japonskih, ter tfoGO mož mornariških čet, od katerih je	Angleiev, 1200 Američanov, tOOO Franco-
zov in 40t)0 Japoncev, šlevilo čot, ki se šo nahajajo na ladjah, ni znano. Kitajske čete pred šang-hajeni se cenijo na 25.000 mož. Med tam je japonska vlada odposlala v šanghaj še 8 ruSilcev in t torpedovke. Za nadaljevanje vojaških operacij pa jp dovolila še 2 milijona fUB+nv.
London, 1. febr. tg. Razen zunanjega ministra ko danes vsi člani vlade in kitajskih centralnih oblasti zapustili Nanking in -e preselili v Liijung. Dosedaj se niso potrdile vesti, da hi bile j aponske topničarke, ki vedno ležijo z japonskimi iu angleškimi topničarkami vred v prosti Juk i Nan-kinga, dale kitajskim četam povod' ?.< neprevidne korake. Barikade, ki so jih že ium '' na ulicah, da preprečijo izkrcavanje japonskih čet, so bile po odredbi oblasti zojiet odstranjene.
Boji tudi v Mandžuriji
London. 1. febr. tg. Vesti o večji bitki v bližini Harbina se ne potrjujejo in so očividno nastale zalo. ker «o v soboto Iregualrne kitajske čete napadle japonske vojaške transporte na mandžur-skl-železnici. V "diriurnem boju so Imeli Japonci 12 mrtvih in 10 ranjenih. Kitajci pa so imeti 400 mrtvih.
Jteneva. 1. febr. AA. Po dosedaj še nepotrjenih vesteh je prekinjen promet sibirske železnice.
ZcS«$«j® vest
Japonci napadli JVcmkmg?
London, 1. fehr. tg. Mornariško ministrstvo v tVashlajrtonii jc prejelo brezžično brzojavko od ameriškega ritšilca »Stimsomi.:, da je japonska kri-aarka, ki je bila \ utirana neposredno v njegovi bližini, naenkrat začela brez poprejšnjega »varila streljati na mesto Nauking, tako da je moral po-veljuik ameriškega rušilea dali povelje • umik iz nevarne (Otic. «'V je tu vest r, .uičua. sr, /i!a brezuspešna vsa prizadevali a kitajskih civilnih in vojaških oblasti, da Iii v ,aj v glavnem me»tu ne prišlo do nuheiiih iu« iiicntcv. Angleški listi so t!o>o-daj slavili v ■ upanje na to. da .lapcu. i proti g!av-»pnin n' -tu ne bodo stcrili nobenih korakov.
Šaw.gkwjj- središče požara rcss vzhodu
Sjiangaj, »Pariz daljnega vzhoda je največje mednarodno tržišče ogromne kitajske države in je veljal že nekaj desetletij za vz<jledno evropsko-anteriiko kolonijo. Shanijaj je ludi za na$e evropsko pojme velemesto. Obstoji namreč iz dveh, oziroma treh upravno po vsem ločenih mesi, čeprav te ločitve na msdu samem nikakor ne moremo opaziti. Meja m-jd kitajskim delom mesta in med mestom, ki je zračilo v glavnem radi mednarodnih kor.ce-ij, teče često po sredi kake ce:te in se označi le v »lučaj'u nevarr r>:i; za silo s provizorno izdelanimi žičnimi ovirami in z zidovi, zgrajenimi k vr«C- polnih peska.
Pravo kitajsko mealo c približno pol drugim milijoa.om prebivalstva kaž« 1« sem in tja znako modeme civilizacije. V gh1. ara. sreča v amo v mestu demačinov ozka, zamazane ulice z majhnimi stanovanjskimi hiša.ni zgrajeriral iz opeke, če?.'.o pa tudi iz lesa. Tem bolj o.ilen kontrast nudi seveda mednarodna naselbina, ki se razširja od brela reke V» hr.rgpu daiec \ notranjost ravnine. Moderni Shangaj ima dve tuji koncesiji. Prva pripada veliki mednarodni koncesiji, ki sc je združila iz svoječasnih angleških in ameriških konce^ sij in drugič iz povsem samostojno upravljane francoske koncesije.
Čeprav ne stoje ob nabrežju reke nebotičniki, vendar stoje tam najmanj desciorice najmodernejših, deloma do deset na'V,vopij visokih palač. Novo ogromno upravno poslopje ob nabrežju, v katerem imajo številne svetovno znane tvrdka svoje podružnice, bi bilo vsakemu velemestu v ponos. Prav tako so same krasne palače nova carinarnica, palača Hongito-g-Sha^gvSke banke In palača angleškega Norih China DaHy Ncws*. To v reenici internacionalno mesto je opremljeno z električno razsvetljavo, plinom, vodovodom tn kanalizacijo. Na meji med francoskim in mednarodnim delom me3ta pa se je razvil krasen okraj vil z bajnimi vrtovi.
Večina v Shangaju naseljenih inozetncev jc Japoncev. V glavnem so se naselili v Hongkewu, nekdanji ameriški koncesiji. Drut?a najmočnejša skupina so od prevrata v Rusiji dalje ruski emigranti, katerih bo približno 15—20.000. Poleg teh živi v Shangaju šs 3009 Angležev, prav toliko Američanov, 1500 Nemcev in 1G00 Francozov.
Meja med kitajskim meslom in med inozemskimi koncesijami se danes ne pozna več tako strogo kot nekdaj; zato živi tudi v območju koncesij nekaj nad lOO.OCO Kitajcev, ki smejo že nekaj let tem v tem terenu nakupovati lasten 6vet in kateri so kot deloma jako močni davkoplačevalci zastopali v občinskem svetu mednarodnih koncesij. Dočim kitajsko vojaštvo in policija kitajskega mesla ne smejo prestopiti ozsmlja mednarodnih koncesij, se udeležujejo v tem terenu naseljeni Kitajci prav aktivno obrambe mednarodnih koncesij.
To se godi na dva načina: Mednarodne koncesija imajo lastno policijo, katere moštvo obstoji skoro brez izjeme ie iz Kitajcev. Podčastniki in častniki pa so večino-ma Angleži iu bivši ruski častniki. Poleg le policije in stalne vojaške posadke, katero vzdržujejo velesile v teh koncesijah, je v mednarodnem delu mesla še milica, ki šteje okrog 2500 mož. Člani te milice sio sestavljeni iz evropskega, ameriškega, japonskega in tudi kitajskega civilnega prebivalstva. V milici so zastopane vse vrsie orožja. Vršijo se redne stalne orožme vaj« in milica je že često uspešno posegla vmes, ko je bilo treba ščititi koncesijo pred nameravanimi ropi. Posamezni oddelki te meščanske straže «0 deloma sestavljeni po narodnosti, deloma mešanica vseh teh, V normalnih razmerah je poveljnik vse te meščanske straže angleški major.' če na^tan« izredno stanje t e r' a j prevzame poveljstvo najstarejši izmed najvišjih mornar, častnikov od v pristanišču usidranih inozemskih voj-n h ladij. Najstarejši časLnik v sedarjem času pa je slučajno japonski kontreadmral Schio«awa, ki
Konferenca zun. ministrov M A
Obravnavanje važnih problemov
Prag«. 1- febr. tg. Prago r Presse objavlja danes komunike o današnji konferenci zastopnikov male anluute v Montreu.vu, ki pravi! -Vsi trije zunanji ministri Male antante so se 1. februarja sestali v Montreuxn. Razpravljali so o splošnem političnem položaju in izmenjali svojo informacije. Nato so obravnavali ona vprašanja, ki posebno in-teresirajo Malo antanto. Nasuuhijo pa so razmolri-vali prohlome, ki so nasitili radi razorožltvone konference. Vsi trije ministri so proučevali temeljna vprašanja iu metode, ki naj se uporabljajo. Sporazumeli so se o eventualnih sklepih, ki naj zagotovijo uspeh konference na ipodlagi določb pakta Zveze narodov.« — Zunan;i minister dr. Marinkovič je podal nato nastopno izjavo: Mi smo absolutno soglasni v tem, da so mora preprečiti formalna ali prikrita odgoditev konference. Težki mednarodni položaj no tipravičuje tako odgoditve In nam nalaga dolžnost, da dosežemo čimprej pozitivne in pametne rezultate. Mala anlanta bo storila vse, kar je v njeni moči. RazuroSitvena konferenca pa bi ~c morala izjaloviti, če bi ji stavili nedosegljive cilje. . Konferenca si mora postaviti nalogo, da najde hi- I tro in praktično rešitev. Ce bodo vse države poka- l
zale isto dobro voljo, bo uspeli golov. — Zunanji minister tir. Houet je izjavil; Absolutno smo edini v svoji trdni volji, .storiti pozitivno tlelo za uspeh konference. — Romunski zunanji minister, knez Ghika, je nato pristavil: .Srečni smo, tla predstavlja naša skupina čvrst element za ohranitev in zavarovanje Evrope na podlagi mednarodnih pogodb, — V splošnem so je jvoiiovno naglašttlo načelo, da se moro doseči razorožitev le v tesni zvezi z organizacijo mednarodnega zavarovanja.
Ženeva, 1. febr. tg. Napovedana konferenca zunanjih ministrov male antante je bila, kakor napovedano, v Montroimt v Palast-hotelu. Razgovori so sc začeli ob K in so bili končani ob 4 popoldne. Kakor doznava Vaš dopisnik, je bil predmet razprav tudi finančni iu gospodarski položaj na Češkoslovaškem kakor tudi v Romuniji in Jugoslaviji. O kakih novih načrtih glede donavske konfederacije pa baje tli bilo govora iu bi tudi ne bilo zanje časa. Razpravljali so očividno zelo podrobno o sovjetsko ruskih paktih o nenapadanju in se bodo tozadevni razgovori nadaljevali. Zaenkrat pa je konferenca zaključena.
Ukrajinsko vprašanje pred Zi
Kako je ZN likvidirala ukrajinsko narodno manjšino na Pob"shem
Ženeva, 1. febr. 1, Po vesteh, ki prihajajo od Sveta Zveze narodov, se da sklepati, da je ukrajinsko vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu, brez velike debate bilo preloženo v arhive. Znano je, da so Ukrajinci radi grozodejstev, ki so se dogajala po Galiciji iu katere je obžalovala tudi poljska vlada, češ, da so se vršila brez njene vednosti, poslali obširno spomenico na Zvezo narodov, v kateri prosijo za zaščito in za najstrožjo preiskavo. Ta .spomenica je prišla sedaj pred Svet Zveze narodov. Japonski delegat je bil izvoljen zn poročevalca. V svojem poročilu je navajal Japonec, tla so Ukrajinci zakrivili sami svojo nesrečo, ker so vprizori I i poskus teroristične revolucije proti državnim oblastem. Dogajali so se nekateri neizbežni nedostatki, katere je poljska vladi), obžalovala in krivce ludi kaznovala.
Edino lord Cecil ni soglašal s posočilom Japonca ter je zahteval, da se mora predmet natančneje preiskati, ker so poročila o grozodejstvih bila
takšna, da morajo omajati vsako civilizirano vest.
Poljski zunanji minister je v svojem obrambnem govoru naglašal, da bo njegova vlada vse storila, da se takšni neredi ne ponovijo več. Čudi se, tla je angleški zastopnik zavzel tako sovražno stališče, ker bi pričakoval ravno od Anglije, ki predstavlja ogromen imperij, več razumevanja za sredstva, katere morajo države včasih uporabljati za obrambo svojih interesov. Vsi prisotni so razumeli ta namig na Indijo. Svet Zveze narodov je torej navzlic nasprotnemu stališču Anglije poročilo japonskega delegata sprejel in s tem vprašanje pritožbe ukrajinske narodne manjšine definitivno odložil. V ukrajinskih krogih vlada veliko nezadovoljstvo nad načinom, kako je Zveza narodov likvidirata njihovo spomenico, ki je vsebovala toliko resničnih dejstev in ki bi morala izzvati s strani vseli kulturnih držav enodušno zahteve, tla se ukrajinska narodna manjšina v botloče zaščiti z mednarodnimi ga rane i ja nt i.
Preobrat v Albaniji?
Albanci se priiožniejo, da jih Ilai^a zantmatta
Helgrad. 1. febr. 1. V poslednjem času se opaža, da albanski listi v izredno strogem tonu komentirajo trgovinske odnošaje med Albanijo in Italijo, ki je zastopala v Albaniji uvoz v višini 70',;, med tem ko jp Albanija izvozila v Italijo lo ne-•/.n ihte množine svojega blaga. Vplivni dnevnik Ora . ki izhaja v Tirani, piše ob tej priliki, "dn bo potrebno zavzeti kritično stališče, ko se bo trgovinska pogodba med obema državama zopet obnavljala. Sedanja trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena 1. 1923. v Rimu, je potekla in trebn bo mis-
liti na novo. Do sedaj Italija albanskih interesov lil zadovoljila. List nadaljuje, da je res, tla je v rimskem paktu Italija tlobila nekatere politične pravice nad Albanijo, toda to se ne sme tolmačiti tako. kakor dn uživa Italija izredne privilegije v albanski trgovski politiki. Italija zanemarja povsem svojo zaveznico in kupuje svoje potrebščine po vsem svetu, santo v Albaniji ne. Albanija ni italijanska kolonija. Razumljivo je, da je italijanska vlada vložila protest proti takemu neprijaznemu pisanju albanskega lista.
[žito obvestilo izvoznikom v £§
Belgrad, t. febr. AA. Važno obvestilo našim
iz,\n/.nlkom v Češkoslovaško:
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razglaša, tia je češkoslovaško železniško ministrstvo podalo naši geneialni direkciji državnih železnic tole obvestilo;
V zmislu naredbe češkoslovaške vlade z dne 18. jat. 1932 (šl. 7, Zbirnika zakonov in naredb republike Češkoslovaške 1. 19321 morajo biti pošiljke tistih vrst blaga, ki so namenjene uvozu v Češkoslovaško iu ki so naštete v posebnem seznamu, objavljenem v uradnem listu republike Češkoslovaške, dne 21). Jan. 1932, št. 10, od trenutka, ko pasirajo češkoslovaško carinsko mejo, opremljene ali z izkazilom češkoslovaške narodne banke, da so dovoljena plačilna sredstva za pošiljko. ali z izkazilom iste banke, da se du kompenzaciji na drugi način dobiti, ali pa morajo biti op emljcne z izjavo pošiljatelja na tovornem listu, ktlo Ima to nakazilo in kje prebiva lastnik izkazila na Češkoslovaškem.
Ce ne bi bilo ustreženo vsaj enemu izmed navedenih pogojev, taka pošiljka, namenjena uvozu. ne bo prevzeta na češkoslovaški meji za uvc>z čez mejo.
Ti predpisi veljajo za pošiljke, namenjene uvozu, ki so bile predane v prevoz železnici na inozemskih odpremnih postajah za izvoz v Češkoslovaško republiko po 25. jan. 1932 (datum na predajnem žigu).
Uročilo se opozarja, da ti predpisi ne veljajo za tranzitne pošiljke, ki gredo čez češkoslo-
[šehfrai&he vesli
Belgrad, t, iebr. 1, Iz Aten poročajo, da je prispel tja podgttverner angleške banke Nymayer, ki ima nalogo, proučiti finančni položaj Grčije v svtho dovolitve petletnega moratorija, za katerega je Grčija zaprosila za vfa svoja inozemska plačila Zvezo narodov v Ženevi.
Uvoz. temen. Belgrad, 1. febr. AA. Poročilo o v mesecu decembru 1931 uvoženih količinah kulturnih in industrijskih rastlin. Po poročilu ljublj. kmetijske postaje je bilo uvoženega Industrijskega in kulturnega semena 118.034 kg, Tomaževega umetnega gnojita 145.000 kg in kalijeve soli 45 tisoč. kg.
vaški carinski teritorij z direktnim tovornim listom, in tudi ne za tiste pošiljke, ki se morajo iznova predati za roekspedicijo na češkoslovaških obmejnih postajah brez. pretovarjanja, v svrho prevozit čez mejo v inozemstvo.
Veljajo pa li predpisi za liste pošiljke, ki bi morale hiti deponirane na Češkoslovaškem v ca-i rinskih skladiščih in za katere bi bilo trobit glede kraja, kpntor so namenjene, naknadno šele izdali dovoljenje.
Češkoslovaški konzulati bodo dajali pojasnila o vrstah blaga, ki jih našteva go: i omenjeni seznam in ki so podvržene omenjenim omejitvam uvoza blagit na češkoslovaško.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovuie opozarja naše izvoznike, da se morajo točno držati navedenih odredb, dokler ne sklenejo naša pristojna ministrstva glede tega s Češkoslovaško vlado posebne pogodbe.
sedaj poveljuje meščanski straži v mednarodnih koncesijah.
Kolodvor leži v Shangaju v kitajskem delu mesla, vendar se naslanja na trg pred kolodvorom tudi že me-ja mednarodnih koncesij. V isti višini s kolodvorom leži že v obsegu mednarodne koncesijc sedanji japonski del mesta Hon,gkev, iz čigar meje «o koncentrirali izkrcano Japonsko moštvo proti kolodvoru. Kolodvor je prehodna postaja železnice Nanking—WtMiin,g. V Wusttngtt, ki leži ob zoženem izlivu-reke Whangpu v reko Jang-cefkjatig, leži kitajska trdnjava, ki povsem obvlada dovoz v shangajeko pristanišče. Hkrati je tam nameščena kitajska radio-prwtaja. Železnica Shan-gaj -Wusung t»če skozi kitajski del shangaiakega mesla, ki se imenuje Čapej in taga so Japonci zlasti z letali izredno napadali ki z bombami porušili.
Nov francoski posfanik v BetgvaeSu
Pariz, I. Iebr. AA. Havas poroča: Pooblaščeni minister druge stopnje iu ravnatelj oddelka za Azijo in Oceanijo v ministrstvu za zunanje zadeve Nagiard je imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra irancoske republike v Belgradu.
Nagiard se je rodil 3. maja 188'J v Lyouti. V ministrstvo za zunanje zadeve je stopil leta 1908. Zavzemal jc razna konzularna mesta v Aziji in Ameriki, K o se je vrnil v Francijo, je bil imenovan za šefa oddeika francoske akcije v inozemstvu. Odlikovan je bil kot tak z jugoslovanskim redom sv. Save. Pozneja je postal francoski generalni konzul v Šanghaju, kjer je v težkih trenutkih branil Irancoske interese, Lela 1928. se jc ponovno vrnil v Francijo ter bil imenovan za ravnatelja oddelka za Azijo in dobil naslov pooblaščenega ministra. Diplomiral jc na pravni fakulteti in na šoli za politične vede.
Pogreb rr-$ke$a škofa
Reka, 1, fehr. ž. Danes je bil pogreb reškega škofa Izidorja Saina. Pogreba so se udeležili med številnimi ji.odstavniki vojaških in civilnih oblf-sli tudi tržaški škof Fogar, zadrski škof Muncano iu administrator goriške škofije Siroiti. Pokojnik ie pokopan na reškem pokopališču, doktor titii no bodo zgradili lastne grobnico.
Kssko se sme moka
po šli jati
Belgrad, 1. febr. A A. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal finančnim direkcijam okrožnico, v kateri objavlja, da sc mora moka na prevozu po železnici opremiti s plombo Privilegirane družbe za izvoz kmetskih pridelkov. Finančne direkcije bodo potom organov finančne kontrole sporočile trgovskim mlinom, da smejo pošiljati rženo in ječmenovo moko samo s spremnico pristojnega oddelka finančne kontrole. Kadar sprejme kttpec take moke pošiljko, je dolžan prijaviti svojemu oddelku finančne kontrole in predložiti spremnico na vpogled. Finančni oddelek bo moko pregledal in če sc mu bot spremnica zdela sumljiva. bo vzel vzorec inoke in ga jioslal v analizo najbližjemu državnemu laboratoriju ter bo po dobljenem poročilu laboratorija nastopal po zakonu, to je, če bi bila moka pšenična ali pšetiična in ržena ali pa mešana z ječmenom, poslal referat o tem sreskeinu načelstvu, ki je pristojno za pošiljatelja moke. Ce bi se taka moka zalotila brez spremnice, sc bo nastopilo po zakonu, moka bo zaplenjena in poslana v analizo. Ce analiza ugotovi, da jc moka mešana, se bo vsa količina smatrala za pšenično moko.
V vednost izvoznikom
Belgrad, 1. febr. AA. Zavod zn pospeševanj« zunanje trgovine razglaša, dn jo registracija izvoznikov živine, živinskih proizvodov in izdelkov končana. Naknadne prijave ne pridejo več vpoštev.
Izvozniki, katerih prijave se nahajajo pri Zavodu, pa ni v njih navedeno ime komisijonarja, ki so z njim dozdaj v Avstriji delali, ga morajo takoj prijaviti Zavodu.
Nepopolne prijave, ki niso v skladu s predpisi na podlagi čl. 5. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine in živinskih proizvodov in izdelkov, se morajo izpopolniti najdelj do G. t. m., drugače ne pridejo v poštev.
Osebne vesfi
Belgrad, 1. febr. A A. Z ukazom Nj. Vel kralja in na predlog prosvetnega ministra sta premeščen;! : na prvo realno gimnazijo v Ljubljano g. Fianjo Stopar, prof. druge realne gimnazije v Ljubljani. 4. skupine, na tretjo realno gimnazijo v Ljubljani dr. Joža Lovrenčič, prof. 1. realne gimnazije v Ljubljani. -- Premeščen je za profesorja 7. skupine na realno gimnazijo v Novem mestu g. Franc Rojšek, prof realne gimnazije v Mariboru. iste skupine.
Belgrad, 1. lebr. 1. :>Službene novine« objavljajo ukaz. Nj. Vel. kralja, s katerim je postavljen za kasacijskega sodnika v 2. skupini II. stopnje pri Stolu sedmorice v Zagrebu dr. Vladimir Golia, podpredsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Ker je oddelek B (za Slovenijo) že zaseden, pride dr. Vladimir Golia v oddelek A (Hrvatska in Slavonija),
Zadnji® poročila:
Nov protest velesil v
Japonci neaadoma pozdravljajo evropske bojne ladje
London. 1. febr. tg. MacDonald je po več-urnih razgovorih z angleškim iu ameriškim poslanikom, obenem s podpiranjem italijanskega poslaniku, danes Se enkrat v Tokiu protestiral proti postopanju Japoncev v Šangaju in proti temu, da so Japonci porabili ludi mednarodni del mesta za svoje vojaške operacije. Poročilo japonskega zun. urada Izjavlja, da japonska vlada pozdravlja poai-ljatev bojnih sil in ladij iz Amerike in Evrope v kitajsko ozemlje, ker se nahaja tujska naselbina v Šangaju v veliki nevarnosti. Ce bi druge državo ne ukrenile takih previdnostnih korakov, hi bila Japonska prisiljena, poslati ua Kitajsko vsaj eno divizijo svojo Tojsko, kar bi drugi lahko tolmačili napačno.
Amerrha se ne udeleži preiskave
London, 1. fehr. tg. Po vesteh >Exhange Te-lpgrapha iz Washingtona se Združene državo ameriške no bodo udeležile preiskovalne komisije Zvezo narodov, ki naj preišče vzrok spopadov v Mandžuriji. Italijanski poslanik v Wnshingtonu je obvestil ameriški državni departemenl, tla bo Italija sodelovala z Združenimi državami v šangaju. Tudi Francija jo izrekla, da je pripravljena k sodelov an ju, i u bo stavila svoje. Čete, ki so stacionirane v mednarodnem ozemlju pod vrhovno poveljstvo mednarodne naselbine.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno. pozneje sneg, viharni severni vetrovi, pozneje u i ž ju temperatura,
V
se vrat a msr
London, i. febr. Ig. Na podlagi informacij, ki jih je dobil angleški zunanji urad iz šangaja, je ostal položaj nespremenjen. Med konzuli in poveljniki sovražnih čet se razpravlja o nevtralni coni, predlogi pa so se izkazali, tla se v prvotno predlagani obliki ne morejo Izvršili. Upanje je, da so bo premirje lo oh.anilo, ker se po dosedanjih vesteh vršijo samo majhne praske brez večjih spo-jiadov.
Kišagska se samo hram
Žonova, 1. fpbr. tg. O vesti, ki je predvčerajšnjim prišla iz, Reulerjevega viru o tem, tla bi bila Kitajska napovedala Japonski vojno, prinaša oficlelett denianti nota kitajskega zun. ministra Lovenkana, ki je datnnna iz, Nankinga 1. febr. ob 10. Nota izjavlja, da se omejuje Kitajska samo na pravico samoobrambe in izpolnjuje kljub brezobzirnemu postopanju japonske nasilne in napadalna politike vse obveznosti iz, pakla Zveze narodov, iz pariškega pakta in iz pakta, sklenjenega med devetimi državami. Kitajska tiola ob loncu zelo spravljivo dostavlja, du kitajska vlada, dokler japonske čet v ne bodo začelo nobenih napadalnih korakov proti Kitajski, s svoje strani i\o bo ukrenila nobenih soviažuih korakov proti Japonski.
Japonska pa je predložila daljši opis dogoJ-kov od $8. jan, dalje in izjr.vo svoje vlade od 29. jan., ki zopet obremenjujejo kitajske čelo in kitajske oblasti, da so samo one odgovorne za dogodku v aac^ j tu
Ob 50letnici Cirilskega društva
Pred zgodovina
Ko se je v četrtem desetletju preteklega stoletja začela nenadoma buditi narodna zavest med Slovenci, se je pojavilo po vseh slovenskih semeniščih živahno gibanje in delovanje zn narodni preporod. Bil je pa ludi skrajni čas, da se je obrnilo na boljše. Saj je bila dotlej edina duhovščina nositeljica narodne zavesti slovenske in
Dr. Frančišek Larape, ustanovitelj Cirilskega društva.
malone edina gojiteljica slovenskega jezika in slovstva. Večina svetne inteligence sc je potuj-čila, kakor hitro je napravila prvi korak čez prag domače koče v svel. A tudi duhovščina je morala boriti hud boj za narodni obstanek in v potu svojega obrazil orati pusto, zapuščeno slovensko ledino. Slomšek pripoveduje, kako se ji je godilo: »Po tri duhovnijo ali fare si lahko prehodil poprej, ko si... slovensko evangelije našel, in če je kdo znal sveti pasjon Citati, ali pa sveto evangelije povedati, bil je ljudem imeniten kakor prerok... Ni bilo dobiti slovenskih propovedij. jih pa tudi duhovniki pisali niso. Iz nemških in latinskih knjig so po vrhu mlatili; lahko se umo-je, da je bilo več plev, ko pa zrnja, kar govor zadene.« »Duhovniki so slovenska evangelija šele čitati začeli, kadar so službo nastopili. V treh du-hovnijah ni bilo ne ene slovenske knjige, in mislil sem, da imam velik zaklad v roki, ko so mi od daleko za neke dni dobili staro evangelije na posodo. Slišati eno tistih pesnij, ki jih je neki kranjski žlahtnik natisniti dal, smo mislili, da smo v nebesih.c
Višja duhovščina sama je uvidela, da tako ne more več dalje iti, zato je skrbno podpirala trude mladih bogoslovcev in duhovnikov. V Celovcu je spirituai Slomšek začel buditi pri bogo-slovcih zanimanje za slovenščino. Podpirali so ga v tem Val. Wiery (poznejši škof), M. Piki (po-rjiejši prošt lavantlnski) in o. Placid Javornik, O. S. B.; bogoslovci so prinašali Wiery-u slovensko spisane pridige in Wiery jih je popravljal. Še bolj se je dvignilo delovanje po vstopu nekaterih jako nadarjenih bogoslovcev, n. pr. Majarja, Einspieler-ja, Kosarja idr. Ustanovili so si »bralno društvo«, kateremu so se pridružili vnanji udje. (Apih, Slo-.venci in 1848 leto, str. 15.)
V	Gorici je budil bogoslovce kanonik Valentin Stanič. Omenjam izmed tedanjih bogoslov-:ev Jakoba Volčiča, Št. Kocijančiča i. dr.
V	Gradcu so ustanovili okoli 1. 1840. slovenski bogoslovci svojo slovensko knjižnico, s ka-lero je bil zvezan »Slovenischer Leseverein-. Društvo je lepo uspevalo pod pokroviteljstvom spirituala (poznejšega prosta) dr. Josipa Biichin-ger-ja. Slovenščina je bila obvezen predmet za slovenske bogoslovce na graškent vseučilišču že od 1. 1825. Učil jih je prof. Kol. Kvas. Tudi mnogi Nemci so se zanimali za ta pouk. Znameniti bogoslovci iz one dobe so n. pr. Muršec, Matjašič, Trstenjak i. dr., (Krempl, Dogodivšine, str. 252. — Slovan, 1880 str. 170. Slovenska knjižnica v graškem bogoslovju, spisal J. Tikvič.)
V	Zagrebu je stopilo v življenje z novim letom 1837. »Društvo mladih rodoljuba-: po trudu bogosloven Jakoba Petka. L. 1838. sta ga obiskala Slomšek in Gaj. Ker je bilo pa kmalu razpuščeno, gn je i znova oživotvoril Ilinko Janušič 1. 1840; živelo je do 1. 1818. Od leta 1857. pa se nazivlje »Sbor duhovne mladeži zagrebačke. (Dom in svet. 1880, str. '209.)
Namen vseh teh bogoslovskih društev je bil I vaja v materinem (slovenskem, oziroma hrvatskem) jeziku, katerega so šole jako zanemarjale; pozneje pa tudi gojitev slovanskih jezikov, posebe pa še učenje staroslovenščine.
Ako pomislimo, da se je vršilo vse to v dobi strogega absolutizmu, se nam ni čuditi, da so to povsem nedolžne bogoslovske vaje obrnile nase celo pozornost vlade, da so bili ponekod nastavljeni celo vohuni, ki so pazili na vsak korak v semeniških zidovih, kakor n. pr. v Celovcu. Slomšek sam je bil na sumu kot »panslavist«, a modri mož se za to ni zmenil, uverjen, »da se tisti, kdor žrtvuje svoje proste uro učenju materinščine, udeležuje tudi odločno omikanja svojega naroda; zaradi tega pa še ni »panslavist«. Dalje je učil Slomšek: »A s slovenščino naj se druži praktičen smoter: koristiti narodu; nikdar ne sme sredstvo postati smoter, kakor je navada nekaterim prenapetežem naše dobe." 7. april: »Slovenci in 1848 leto-. Ljubljana, 1888.)
Na zunaj se ta društva niso mnogo javljala, ker so bila zasebna. Le zagrebški »Sbor je izdal že lepo število knjig, izmed katerih so mnoge doživele celo po več izdaj. Celovški bogoslovci so izdali 1. 1838. Pripovedi za otroke; ; mariborski pa so se včasih javno pokazali v »Drobtinicah.?. Pod vodstvom g. spirituala J. Bohinca so poslovenili tudi Kempčana »Hojo za Kristusom«.
Za drugimi slovenskimi semenišči ni zaostajalo ljubljansko. Leta 1810. je ustanovila vlada v Ljubljani stolico za slovenščino za izobraženje duhovnikov in bodočih državnih uradnikov in sploh slehernega, ker je v tej deželi slovenščina narodni jezik in potrebna osobito duhovščini in uradnikom okrajnih gosposk.<- (Program ljublj. gimn. 1887.) Važnost in korist te slolice so uvideli samo mladi duhovniki. Kakšno oduševljenje je vladalo v ljubljanskem semenišču okoli I. 1830., je znano nekoliko iz življenjepisa tedanjega bogoslovnega profesorja dr. Jakoba Zupana. V tej dobi je bil semeniški spirituai J. Burger, znani metel-čičar; izmed bogoslovcev omenjam .1. E. Kovačiča, J. Volca, J. Žentljo i. dr.
A v tej dobi ni bilo v ljubljanskem semenišču nobenega društva, šele v 1. 1841. je oživelo »S 1 a v o - i 1 i r s k o d r u š t v o«, vzbujeno po tedanji iliiski ideji. Društvo je ustanovilo svojo lastno »ilirsko knjižnico« v semenišču, katera je bila odslej jedro narodnemu življenju in gibanju j med bogoslovci. Pravi njen početnik in starešina je bil tedanji semeniški duhovnik Lovro Pintar v družbi z. nekaterimi drugimi nadarjenimi lovnriši.
Semeniški portal
Bogoslovna fakulteta — Alojzijevišče (z vrta).
Slavo-ilirsko društvo
Prvotna pravila »Slavo-iiirskega društva« niso ohranjena, vendar pa je na upravo in namen društva mogoče sklepati vsaj nekoliko iz redkih ohranjenih papirjev. — Ciani so bili trojne vrste: 1. ljubljanski bogoslovci, 2. zunanji duhovniki in svetni možje, 3. oni učenci ljubljanskega liceja, ki so se odlikovali po svoji nadaijenosti in navduševali za narodno stvar. Vsak član je plačeval mesečno po 30 kr., samo po sebi se razume, da so bili mnogi bolj radodarni. Iz semenišča izsto-pivši bogoslovci so ostajali navadno tudi kot duhovniki člani knjižnice, katero so podpirali z denarjem iu s knjigami. Društvo sta vodila knjižničar kot vodja in blagajnik kot podvodja. Pravega odbora do 1. 1855. ni bilo; le sklepno vsakoletne račune so pregledali iu potrdili trije ali štirje izmed članov. Prvi knjižničar je bil Jakob Krasna in prvi blagajnik Lovro Pintar. Izposojenih je bilo prvo leto (od 1. jan. do t. avg. 1841) 397 knjig znamenje, kako marljivo so čitali. V gmotno zadrego knjižnica v prvih letih nikdar ni prišla, za to je skrbel kaplan Pintar, ki ji je pomagal, kolikor ji je mogel. L. 1847. je prodal Gerberju rokopis: »Molitve za duše v vicah« za natis. Vso svoto je odstopil »iz ljubezni do domovine« knjižnici. Kakor Pintar, lako so ludi drugi soustanov-niki obdarovali knjižnico z mnogimi vsakovrstnimi knjigami. Hazvcti leh in poznejših bogoslovcev so darovali mnogo knjig tudi starejši duhovniki in svetni možje n. pr. F. Metelko, Stanko Vraz, M. Cigale, V. RadiSie, dr. J. Zupan i. dr.
Med knjižničnimi člani je bilo tudi precej frančiškanskih bogoslovcev, dalje čitamo v zapisniku znana imena n. pr. grof Hyacint Thurn. Lovro To man, Luka Svetec, A. Pirnat itd. Izmed domačih bogoslovcev jih je bilo v tej dobi vpisanih 20- 30. lota 1854. jih je bilo 30 in I. 1850. pa 40.
Prvi knjižničarji (J. Krasna, L. Pintar, A. Žakelj, A. Res, L. .Teran in N. Zic) in blagajniki (L. Pintar, D. Preveč in J. Stritar) so pisali zapisnike izključno le v ilirščini. To nam svedoči, kako vnele pristaše jo imel L. Gaj v ljubljanskem semenišču, vse je gorelo za ilirsko idejo. Krasna sam je pisal 1. 1842. Stanku Vrazu, da se v ljubljanskem semenišču razlega le ilirska govorica. (F. Fekonjn, Slovenci o književni vzajemnosti s Hrvati, Ljub. Zvon, 1885. str. 555.) To nam kaže tudi veliko število hrvatskih knjig v knjižnici, katere so si nabavili v oni dobi. Vseli knjig sc je nabriUo do leta 1865. ravno 700 in ako omenim.
da so bila med njimi najboljša dela iz tedanje slovanske literature, mora vsakdo priznati veliko požrtvovalnost vrlih mladeničev. — V ta krog je zahajal vedno tudi Bleivveis; v tem krogu se je učil oče slovenskega naroda slovenskega jezika, ko je že izdajal »Novice«, ter se učil pravega delovnega rodoljubja; preiskoval je s prijatelji rane in bremenil svojega naroda ter hkrati z njuni iskal zdravil in uspešne pomoči. V lem krogu se je utrdil do dobra v onih načelih, katerim je ostal zvest v vsem svojem dolgotrajnem delovanju na političnem polju, boreč se vztrajno za svetinje slovenskega naroda in zboljšanje njegovega gmotnega stanja. (Apih, Slovenci in 1848. lelo. Str. 39.)
Semeniško-bralno društvo
Knezoškol dr. Rozman in semeniški ravn. kanonik Ig. Nadrah z bogoslovci pred kočo na Mart»iljku.
Z I. 1855. se je »slavo-ilirsko društvo« zelo izpremenilo. Društvo kol tako je prenehalo in poslej je znano le »semeniško bralno društvo . Skupna čitanja so se celo že preje opustila (mislim, d u 1. 1849.), u zveza je imela vedno še Mi namen kakor nekdaj. Na podlagi prejšnjih pravil, katera so bila razveljavljena po »Strafgesetzbuch 1. 1853., so kmalu zrasla z malimi premembami nova.
Tedanja voditelja Bralnega društva« Matija Torkar (knjižničar) in Jožef Marn (blagajnik) sta si, pridobila z, izredno marljivostjo mnogo zaslug za knjižnico. Po njunem trudu so se osnovala nova pravila, po katerih se je hirajoče društvo zopet poživilo; tudi sta ona dva prva priredila natančnejše zapisnike. Blagajnik, ki je dve leti opravljal svojo službo, je privabil loliko novih članov, da je njih število daleč preseglo vse dotedanje številke.
Do leta 1869 je število knjig društvene knjižnice zraslo od 700 nit 1310. Med njimi je mnogo znamenitih starinskih slovenskih del, katere je podaril kaplan Jernej Lenček, v letih bogoslovskih študij zelo marlijv knjižničar. Med drugimi knjižničnimi dobrotniki v dobi 1855—1869. so se odlikovali posebno: knezoškofijski ordinarijat ljubljanski, kanonik g. J. Poklukar (do svoje smrti knjižnici eden izmed glavnih stebrov), vodja in kanonik g. Josip Novak, A. Einspieler, M. Miijnr, dr. Bleivveis, dr. Rački, J. Marn in mnogo drugih bivših bogoslovcev.
V tej dobi se jo pojavila nova vesela prikazen v semenišču. L. 1860. so nekateri bogoslovci pod vodstvom bogosloven dr. J. št.benca začeli izdajati svoj časopis, ki je izhajal po potrebi, navadno sta izšli vsak mesec ena ali dve številki. List je imel naslov »Slovenska Lipa«, urednik se je vsako leto menjal. Izhajal je listič celih 12 let. Na občnem knjižničnem zboru 10. okt. 1872. so sklenili z enajstimi glasovi proli sedmim (33 bogoslovcev, ki so le čitali list, ne pa pisali vtinj. se glasovanja ni udeležilo), naj se --Lipa« posuši. Nedvomno je to skromno domaČo pisateljevanje vplivalo na marsikoga, da je pozneje tudi v javnosti nastopil kot pisatelj. Mnogi spisi iz »Slovenske Lipe« so biii ]>oz,nejc objavljeni v raznih časopisih.
Omenjena pravila semeniškega bralnega društva« so veljala z nekaterimi neznatnimi spremembami in dodatki (iz občnih zborov 31. julija 1858, 21. jul. 1861 (in 13. dec. 1S02) do 1. novembra 1869.
Slovenska knjižnica ljubljanskih bogoslovcev
L. 186,9. jo zveza ljubljanskih bogoslovcev ! prenehala biti »Bralno društvo«, odslej se je ime-| novala »Slovenska knjižnica ljubljanskih bogoslov-j cev«. Na občnem zboru 1. novembra 1869 so bile j končno stilizirane dotične spremembe pravil, ka-lere je <xlbor že prej v mnogih nemirnih sejah pretresal. Pet let pozneje pa so se pravila zopet v mnogih točkah spremenila in pomnožila; to je potrdil občni zbor 25. marca 1874. leta. Nekatere malenkosti sta popravila še občna zbora 21. de-eembra 1876 1. in 11. juliju 1880. leta. Vsa la stara, nova in popravljena pravila je občni zbor 28. marca 1886 znova potrdil ter jih dal na novo uredili in prepisati.
Smoter društva je ostal neizpremenjen, po izrečni želji nekaterih članov so ga le še opredelili in poudarili.
Cl. 13. je določal: Knjižnica ljubljanskih bogoslovcev ima privaten značaj, ona ni lastnina semenišča, temveč vseh onih gospodov, ki so jo kot bogoslovci od njene ustanovitve I. 1841. podpirali. Zato se mora, ko bi društvo razpadlo knjižnični imetek — — — darovati zavodu, ki je duhovščini v prid in stoji na narodni podlagi, vendar vedno, če je le mogoče s tem (>ogojem, da se je smejo ljubljanski bogoslovci še pozneje posluževati, in da se knjižnica ne razdeli, temveč celotna ostane itd.
Knjižnica je imela ludi v le,j dobi mnogo odličnih prijateljev, ki so jo podpirali tako z denarjem kakor tudi s knjigami. Med njimi je mnogo bivših ljubljanskih bogoslovcev, dalje škof Strossmajer, prof. dr. Vončina, prof. dr. Lesar, kanonik (sedanji nadškof) dr. Jeglič, bivša spirituala K. Heidrich in 1. Flls, beneficiat M. Kotnik ild. Največja podpornika in dobrotnika knjižnični! pa stn prof. kanonik J. Marn in prof. dr. Lampe. Prvi ji je podaril več sto vsakovrstnih slovanskih knjig in poleg lega ludi izdatne denarne podpore. Enako darežljivega se je izkazal ludi dr. Lam pe.
Scmcniika knjižnica.
I Leta 1891. je imela knjižnica že 3056 knjig. | Med njimi je bilo 1504 slovenskih, 130 nemških (a takih, ki so razpravljale o slovenski ali slovanski literaturi sploh, o slovenski zemlji itd.) in 100 muziknlij; vse druge knjige so bilo v raznih slovanskih jezikih. Mod knjigami te dobe so i pomembna zlasti delit slovanskih velikanov, n. I pr. Dobrovvskega, Šafarika, Kopitarja, Pahickcga, | Hankeja, Miklošiča, llanuša, Schleichei ja i. dr.
Najstarejša knjiga knjižnična je Dalmatinovo i sveto pismo iz 1. 158-1. Kupil jo je knjižničar A. ReS 28. okt. 1812. 1. za 6 gold. — Iz. 17. in 18. stol. ima knjižnica okoli 20O knjig slovenskih. Najstarejša je »Sv. Roženkranc- od M. Kastelca iz leta 1678.
V poznejših letih se jc radi neprevidnosti, pa ti d i radi nern/umevania ncKaterih knijzničarjev mnogo dragocenih knjigg izgubilo ali uničilo.
Javno se sicer nikdar ni javilo niti Slavo-ibrsko društvo« niti 'Semeniško bralno društvo« niti -Slovenska knjižnica« s tem. da bi izdali ka* ko posebno knjižico, a vendar ni ostalo brez pomenu za slovensko javnost. Marsikateremu duhovniku je namreč knjižnica vzbudila veselje do slovenskega slovstva ter mu potisnila v roko pisateljsko pero. Zato s ponosom poudarja tedanji dru-1 štveni kronist J. Benkovič v kroniki: »Vsekako pa je ta knjižnica krasen spomenik mlademu naraščaju kranjske duhovščine zadnjih 50 let. Ta usta-j nova je hkrati eden najlepših in najsijajnejših do-| kazov požrtvovalnosti in iskrenega domoljubja I njenih ustanovnikov in pod|>ornikov. Bogoslovci, večinoma iz preprostih selskih domov, brez vsakih stalnih dohodkov, so darovali na domovinski oltar svoje skromne, često trdo prihranjene novce in tako zgradili veličastno stavbo, ki je veljala okrog 4500 goldinarjev.
Cirilsko društvo
Po 1. 1891. nastopi za Slovensko knjižnico« ljubljanskih bogoslovcev nova iu zadnja doba življenja in dela. Ker jc namreč že po 1. 1881. začelo tedaj na novo osnovano ^Društvo sv. Cirila in Metoda«, oz. poznejše »Cirilsko društvo« zbirati vse bogoslovce, ki so čutili v sebi bodisi pesniško, bodisi pisateljsko nagnjenje, iu to z uspehom, se je Slovenska knjižnica morala vedno bolj umikati s pozorišča semeniškega udejstvovanja. Omejila se jc skoro popolnoma na skrb za nakup novih knjig za knjižnico, za izposojanje knjig, naročanje revij in časopisov za skupno čitalnico. S lem jc seveda društvo šc vedno zelo mnogo dobrega storilo in na ta način zelo uspešno podpiralo delo v posameznih novoustanovljenih krožkih, zlasti pa v literarno usmerjenem Cirilskem društvu.
To društvo, ki danes praznuje svojo petdesetletnico, je ustanovil dr. Franc Lampe. Bogo-slovca Lampeta je zelo bolelo, ko jc večkrat slišal in čital očitke, da so katoličani pri posameznih narodih kulturno zaostali in dn je katoliška inteligenca mnogo manj delavna kakor nekatoliška. Iz, ljubezni do Cerkve in slovenskega naroda je sklenil tako delati, dn tak očitek ne sme veljali r za Slovence. Porodila se mu je misel, da bi za-I snoval list, posvečen znanstvu in leposlovju. Sam si je veliko upal, vendar je dobro vedel, da taki nalogi sam ne bo mogel biti kos. Gojil je najrazr ličnejše stroke povsod je hotel biti vsaj toliko i I nI en, da bi lahko ocenjeval spise poleg teoloških | ludi drugih znanosti in umetnosti. Svoje tovariše-• bogoslovce je vsetransko navduševal za znanstve-i no delo, posebno pa jih je nagovarjal k pisateljevanju, jim pri mnogih prijateljskih sestankili
vnernai pogum in dajal navodila za slovstveno delo. Če je pri tovariših zapazil le količkaj razpoloženja za to ali ono stroko, takoj je imel pri rokah kopico praktičnih nasvetov, kako pričui, kako nadaljuj. — Ideja za znanstven in leposloven list je mlademu Lampetu nehote rodila drugo idejo: zasnovati v semenišču, prijateljsko zvezo mladih pisateljev. Ob koncu leta 1881. in v začetku 1. 1882. je Franc Lampe že ustanovil mlado pisateljsko zvezo in jo nazval »Cirilsko društvo«. Iz, teh vrst mladih Cirilcev, navdušenih za napredovanje našega naroda, je Lampe upal zbrati okoli sebe sotrudnike, ki bi mu pomagali uresničevati njegove tako bogate in tako na široko zasnovane
idealne načrte. 2elel je, da bi naraščaj, ki se bo vzgajal v tem društvu, dajal zdravo in koristno hrano svojemu narodu in to v religioznem in kulturne uioziru. V »Cirilskem društvu« si je hotel vzgojiti pisatelje za »Dom in svet«, ki ga je ustanovil 1. 1888. in ga že v nekaj letih povzdigni! do veljave uglednega leposlovnega glasila. V tem društvu se je razvilo mnogo lepih sil, ki so z lepo in zdravo besedo bogatile naše slovstvo ;Ciril«ko dr ustvo« je iodilo uekaj »Glasnikov«, doset letnikov ; Pomladnih glasov :, »Almanah« I. 1901., leta 1902. »Marjetice«, - Za resnico« in nekaj prav odličnih slovenskih pisateljev-duhovnikov.
Veliko socialno delo Slovencev
v Zagrebu
Dva razgovora
Da bi še nekoliko natančneje zvedel kakšne razmere so bile tedaj, ko je Fr. Lampe ustanavljal »Cirilsko društvo«, sem stopil v MarijanišSe h
g. prelatu Andreju Kalauu,
ki je bil drugi predsednik tega društva. Gospod prelat se je lako-le izrazil: ; France Lampe je ustanovil Cirilsko društvo. Razpoloženje za društvo je dobro pripravil z živahno agitacijo pri posameznih bogoslovcih. Poudarjal je važnost in potrebo slovstvenega delovanja. Spodbujal jih je in navduševal. Vse je delal brc/, šuma. Po resno in trezno pripravljalnem načrtu in z vednostjo seineniškega vodstva. O svojem delu za snovanje društva je poročal med diugimi tudi dr. Mahniču, ki ga je v lepem pismu potrdil v njegovih namerah ter dostavil, da tudi on snuje med goriškimi bogoslovci tak prijateljski krožek.
Lampetov "namen je bil, da pridobi z ustanovitvijo literarnega društva med bogoslovci sotrudnikov za razne književne prispevke, ki jih je že takrat rabil pri Glasih katol. družbe, pri »Drobtinicah in pozneje pri leposlovnem listu, ki ga je nameraval čimpreje izdajati. Tako je prav posebno pripravljal delo za »Dom in svet<", ki se mu je zdel pot.eben, da se slovensko slovstvo razvija na podlagi etičnih nazorov, ki so v skladu z ver-sko-nravnimi načeli, ki morajo vladati tudi v lepi knjigi, za kar do tedaj obstoječi nekateri leposlovni listi niso dajali dovolj poroštva.
»Med odličnimi člani novega društva je bil Janez Ev. Krek, ki je šel po posredovanju seme-niškega vodje dr. J. Kulavic-a na Dunaj v Avgu-štinej spopolnoval svoje bogoslovne študije. V tistih letih je sloveči dr. Lueger p esnavljal židov-sko-liberalni Dunaj v kivčanskc-socialno mesto. Tam se je Krek navzel novega, socialnega duha, ki ga je zanesel po svojem prihodu v našo slovensko domovino in zanj delal in trpel vse svoje življenje. Tako se je po vnetem delovanju slovenske duhovščine krepila in preobrazovala katoliška misel med slovenskim narcdoni primerno sp eminja-jočim se in napredujočim kullurnim razmeram. j)uhovnik ni bil samo v cerkvi v družbi s svojimi verniki, ampak je vstopal tudi v društva in razne kulturne in gospoda ske organizacije in pripravljal pot za pravo katoliško akcijo, kateri imena nismo poznali, ki smo pa dejanski mnogo in ne brez uspeha delovali zanjo v družbi z narodom. Čim manj je bilo za to usposobljenih laikov, tembolj so morah posegati tudi v javno življenie duhovniki. Sedaj je hvala Rogu dovolj katoliških in-teligentov laikov v raznih slanovih, zato se duhovnih lažje in bolj temeljito posveča svoji stroki: oživljati v mladini in v narodu versko mišljenje in življenje. To je bil življenjski program, žal p e-rano umrlega, nepozabnega dr. Franceta Larnpeta, zasnovatelja ,Cirilskega društva'.«
Pri Fr. S. Finžgarjtt.
Ko sem se poslovil od g. prelita Andreja Kalana sem se napotil p oti Sv. Krištofu in potrkal na vrata gospoda in pis.telja F. S. Finžgarja, ki je bil tudi predsednik Ci.ilskega društva«, je ljubeznivi gospod župnik na vprašanje: »Kakšen vpliv je imelo .Cirilsko društvo' na pisateljski krog, ki jo izšel iz njega?« odgovoril:
Kdor se nameri v javnost, potrebuje dvojega: pobude iu šibe. Zlasti še mlad človek, ko v njem še vse kipi in je vse nedozorelo. Vsolt tak m samo zato. da se mrno vda delu, kakor mu ga narekuje poklic, marveč je v njem še nekaj, ki nagonsko klije na dan. nujno potrebuje pobude, poguma in iz tega veselje do dela. Tak pogum nam je brez dvoma dajalo Cirilsko društvo. Za nami in z nami je bil dr. F. Lampe, ki je ves gorel za prosvetno delo in zlasti neuguano vzpodbujal mlade bogo-slovce za znanstveno in leposlovno udejstvovanje. Ril pa je zelo modro previden in ni nikdar hva-lisal. Pretresel je kritike bogoslovcev in za skle.p sam razsodil, kar je bilo nam vsem veljavno. Zapiski zborovanj pričajo, da se mož ni motil. Te kritike, ki so bile redno zelo ostre, se dotikale vsebine, zgraje črtic, pesmi, ideje in tudi jezika, so pa bile prepotrebna šiba za nas vse, ki nam je preganjala tako škodljivo zaljubljenost vase in v naše nebogljene prvorojenčke. Te dve koristni zaslugi. se mi zdi, da sta očiščevalno in vzpodbudno vplivali na nas vse, ki smo se tedaj udeleževali cirilskih sestankov.«
Kako je vplivalo Cirilsko društvo na Vas? (Pomladni glasil)
»Name je vplivalo lako, da mi je zgodaj do-povedalo. kam naj bi se usmeril. S prebranimi pesmaricami sem vselej slovesno pogorel, proza je žela več potrditve. Sloga ocena jezika in slovnice je budila v meni tisto resnobno spoštovanje
iu ljubezen do lepe slovenščine, pa tudi zavesi, kako težko je lepo pisati, ki me je spremljala skozi vse življenje. In še to je bilo koristno: Tisti, ki res uismo odložili peresa, prišedši iz semenišča, smo se nenavadno vzljubili. Ko smo bili že po službah razmetani po vseh krajih, smo si dopisovali, se bodrili, shajali. Prvo vprašanje, kadar smo se našli, je bilo: Kaj delaš? In še se spominjam ko sva z Medvedom slučajno srečala tako nadarjenega epika Hribarja in ga je Medved vprašal: -Tone, zakaj več ne delaš? • Pa mu je Hribar nekam potrt, a vendar poln humorja, odgovoril: - Po novem ne znam peti, po starem me pa ne poslušajo.« Dobro je bilo zame, da sem moral kot Cirilovec prevzeti urejevanje »Vrtca? ob Tomšičevi bolezni, kesneje tudi »Pomladne glase , ki jih je bilo po moji sodbi zelo škoda, ker so prenehali. Urejevanje je pravi primež, so klešče za človeka. Ob tem delu pojeta slovnica in slovar bi-ez nehanja.«
Kako ste tedaj ocenjevali religiozno stanje ljudstva in o vplivu janzenizma na ljudsko pro-
sveto?
»Ob mojem času sta bili v semenišču dve struji: ena silno narodna, druga mo da le preveč formalistično verska. Da me prav razumete, tole v pojasnilo. Tedaj se je začelo gojiti in izboljševati cerkveno pelje (cečilijansko). Postavili so trditev : Kjer ni latinskega petja na koru, tam ne sme biti nikoli pete maše. Torej: V hribih, brez orgel, kjer so peli kaki samouki pevci stare Riharjeve, naj bi ne bilo nikdar slovesne maše, ker se ti ljudje niso mogli naučiti umetnih latinskih skladb. Borba je bila zelo viharna, vsi »peresnikfc smo bili za ši\oko svobodo in za ljudsko petje, ki gre ljudem i vse drugače do srca in duše kot preumetno petje in še slabo izvajano. V samem tem primeru (bilo je več takih pravil, o katerih je vodja prelat S. Kulovic rekel: audio, inter vos schismata esse et ex parte čredo — po Pavlovem pismu) sodim, da i je bil v nas bolj podzavestni kot zavedni čut, da ni religija zgolj razumsko prepričanje, je tudi zadeva volje in srca in zalo, čim bolj prisrčno občutena in doživeta, tem gorkejša bolj živa in bolj dejavna je. Jnsno je tudi, da nas je mlade pismarje literarna žilica sama, ki tako hrepeni po široki J svobodi, gnala v borbo zoper janzenizem, v kolikor je ta p erigorozno jiojmoval odnose žene do moža. Rila je bolj slutnja kot jasno gledanje, da je literaturi treba več sproščenja — seveda v okviru krščanske morale in etike — kolikor ga je bilo doslej. Lahko pa bi izpričal, da je bilo pri starejših, naravnost svetniških duhovnih, ne da bi se zavedali, še mnogo, mnogo janzenistovske osi osti, ki nas je mlade, v pisani besedi presvobodne kaplane trdo sodila. Tedaj smo rogovilili. danes se človek uasmeone, ko ve, da je bilo na obeh plateh prav.«
Kaj menite o današnji slovenski literaturi, zlasti z ozirom na duhovnost našega proletarca?
»Literatura in duhovnost proletarca — to je pa vp ašanje, ki bi ga rad rešil, pa ga ne morem. Moja vera je, da je slroj človeka ubil. Privezal ga je tako nase. da je postal sam stroj. Njegova du-ševnost je strta, zmaterializirana. Veldkapital ga je izrabil zase, mu zastudil grudo in ga zaeno opijanil s prečudnim opijem: ponudi proletsrcu službo na grudi, odkloni jo, ponudi mu še smrdljivo tovarno in luknjo za stan in še slabo plačo — spreime ti vse. Kdo bo spravil kapital nn pravo pot, kdo bo od demagoštva razburjeno, od kapitala otrovano proletarčevo duševnost uravnovesil — ne vem. Vem pa. da je to svetovni problem, ki se ga mora lotiti tudi literarno pero.«
Zagreb, 29. jan. 1932. Dekliško zavetišče, ki ga je ustanovilo društvo /-Naš Dom?, prav lepo uspeva. Vsaki dan prenočuje v njem 14 do 17 deklet. V zavetišču se odlašajo tudi take, ki so bolj potrebne sirotišča ko pa zavetišča. Tudi njim gre odbor takoj na roko, da dobe česar potrebujejo. Društvo ima svojega duhovnika, ki jim daje duševno tolažbo, ima svojega zdravnika, ki jih pregledava in jiin daje navodila, ima dalje tudi svojega advokata, ki dekleta brezplačno ščiti pred poslodavei in zlikovci v eventualnih odnošajih. članice zavetišča imajo torej velikanske ugodnosti, katerih se pa danes morda še ue zavedajo.	<
Za zavetišče se že danes interesirajo ugledne zagrebške gospe in celo dvorske dame ter se upi-sujejo za utemeljiteljice. Društvo ne dela nobene posebne reklame v časopisju, glas o zavetišču gre od ust do ust in mnogo zagrebških gospodinj že ve, kje jc Trenkova ulica 18.
Društvo je prejelo ta mesec nekoliko pisem, kjer se pozdravlja plemenito tlelo zagrebških rojakov. Zanimivo je med njimi pismo iz Pariza, kjer naš rodoljub želi, tla društvo Naš Dom;: raz-
širi svoje delovanje tudi na inozemstvo in na vsa večja mesta v domovini. Posebno, pravi, da so potrebna dekleta, ki služijo v tujini, zaščite, ker ono padajo prečeeto kot žrtve pohlepa iu izrabljanja. Drugo interesantno pismo je prejelo društvo z otoka Uljana, kjer piše prijatelj našega naroda In pfosi, tla se društvo prime tudi organizacije za srečne zakone, kalere bi pri poroki materijalno podprlo, jih kot člane lake organizacije odgajalo iu iz njih napravilo dobre državljane in rodoljube. Mnogo je siromašnih deklet in fantov v državi, pravi pisatelj, ki bi sigurno bili dobri državljani, dobri očetje in matere, ko bi imeli potrebno ekzi-stonco. Ker se za nje nihče noče zavzeti, propadajo po krčmah in beznicah in bordelih, vsak dobro stoječ človek take ljudi zaničuje, a nihče jim ne pomaga ...
Pisma tolmačijo, da imamo še vedno zdrave idealiste, resnične prijatelje našega mladega naroda in s tem ima moralno zadoščenje odbor, ki sc bo v resnici brigal, da bodo naša dekleta dobila spoštovanje, ki jim gre, da ne bodo moderni sužnji modernih družin v modernih časih egoizma iu materijalizma...
Velenjska elektrika v okolici
Komende
Komenda, 1. febr.
V soboto popoldne se je električno omrežje v vaseh Komenda, Suhadole, Moste, Križ in Kaplja vas priključilo na banovinsko električno omrežje, odnoeno na velenjski daljnovod. Prisotni so bili g. ravnatelj Kranjskih deželnih elektraren ing. Mi-klavc z nekaterimi svojimi inženirji, dalje vodstvo
krajevnega odbora za elektrifikacijo z g. Štrcinom na čelu ter seveda tudi mnogi drugi domačini. S tem so vsa požrtvovalna, prizadevanja mnogili domačih in drugih odločujočih laktorjev kronana z uspehom. Zlasti je ob tem treba poudariti delo iu skrb bivšega poslanca g. šlrcina, ki se je za razvoj elektrifikacije v svoji bližnji okolici na vso moč trudil in si prizadeval zanjo.
Strašna smrt žene mučenice
O tragediji na Svšrhovem vrhu
Metlika, 30. januarja.
Človeka kar mraz strese ob lem groznem činu, ki se je zgodil na Svirkovem vrhu pri Metliki v noči od 29. do 30. januarja, o katerem je »Slovenec : žc poročal. Jožef V r v i š č a r , posestnik in občinski odbornik metliške občine je namreč zadavil svojo lastno ženo, ji iztrgal jezik in izbil zobe. To jo suho dejstvo grozovitega in morda doslej še nezaslišanega zločina.
Nekako o polnoči listi večer je začul domači 8 letni edini sinček, ki je s staro materjo spal v sobi zraven, da oče nekaj govori. Fantek je to povedal stari materi. Ona je posluhnila in menila, tla se morda z ženo prepira, a ženinega glasu ni bilo nič čuti. In tako se ni zn vse nič zmenila. Zjutraj ob pol 6 pa je prišel on k materi in rekel: »Mati, strašna, velika kača me je bolela umoriti, pa sem umoril jaz njo.« S strahom je šla mati gledat, kaj naj te besede pomenijo, in odkril se ji je strašen prizor. Ilitela je klicat ljudi in divja novica je šla od vrat do vrat, od ust do ust in ob 7 so jo že oznanili zvonovi. Prišli so orožniki in nesrečnika odpeljali.
Že tri mesece je bilo ua tem možu opažati čudne spremembe. Ves mrk. sini v sebe zaprt je ure in ure presedeval in Bog ve, kake misli so se mu podile po glavi. Človek je imel vtis, da ga neke temne misli nasilno tirajo v svojo smer in
bili so lo nekaki pojavi globoke duševne zmedenosti. On sam se je parkrat izjavil, tla se boji, da se bo zgodilo nekaj groznega, iu menil je, da je zaklet k nekemu grozodejstvu.
Žena, ki je bila zelo blaga duša, globokoverna, zvesta trpinka na zemlji in tolažnica svojemu možu, je s strahom na njem opažala te spremembe, ki so se pojavile od tedaj, ko so začeli ljudje o njem nekaj govoriti, kar je najbolj prizadevalo njo. Pisala je moževemu bratu v Ljubljano, naj pride in ga za nekaj časa odpelje. Dan pred usodno nočjo sta oba spremila brata na postajo, ki se je iz obiska vračal v Ljubljano, ne tla bi mogel kaj slutiti. Ona dva sta pa oba slutila nekaj težkega, oba sta
To so žalostni prizori te resnične žaloigre, sotlho o vsem pa moramo pustiti Bogu.
Žrlev zločina, nečloveško umorjena žena, je bila blaga, plemenita žena. ki je zatlnja tri leta silno mnogo trpela in je molče prenašala bridkosti, ki jih je imela trpeti od raznih strani. Bila je dolgo let tudi cerkvena pevka. Strašna je bila njena smrt, toda Bog ve, če je ne bi zadelo v življenju se hujše trpljenje.
Moža morilca so takoj zaprli, popoldne pa jo poskusil celo ubežati iz zapora in so mu beg še komaj preprečili.
Divni Boč - dom divjih svinj
Nad 40 divjih prašičev se roga lovski smoli
1920
193(-32
Izredno velik pomen za CD. ima I. 1020., ko je bila v Ljubljani ustanovljena teološka fakulteta. S tem je društvo nastopilo novo fazo svojega življenja. Na zunaj je postalo javno akademsko društvo in kot tako takoj stopilo v zvezo z drugimi akad. društvi; na znoiraj pa je doživelo še večjo i/premeinbo: fakulteta je namreč s svojimi seminarji vzela življenjsko potrebnost skoro vsem znanstvenim krožkom, ki so drug za drugim Izginjali. Najchlje se je branil socijalni krožek, ki je bil imel vedno dovolj članov. A ko so bila vpeljana tudi radi nerazumevanja nekaterih knjižničarjev prenehal
In mnogim se je že zdelo, da bi CD. lahko brez škode prenehalo. Res se zdi tako; a kdor spozna, da je ta doba doba iskanja in usmerjanja, ta bo priznal, da bo v bližnji bodočnosti dobra organizacija še zelo potrebna. Pred nami vstajajo mogočni problemi, ki jih bo mogoče rešiti samo z organiziranim delom.
»Županska zveza
za dravsko banovino"
Tako se imenuje organizacija, ki ima za seboj že troje desetletij plodonosnega delovanja. — Iz prvotne Kmetsike županske zveze je po preosnovi pravil leta 1921 nastala obnovljena in prerojena »Županska zveza za Slovenijo'?. Udeležencem županskih poučnih tečajev je gotovo še v dobrem spominu, kako neumorno in živahno je bilo njeno delovanje v korist In prospeh občin
Po upravni razdelitvi države na oblasti se je razdelila tudi županska organizacija na dvoje županskih zvez: za ljubljansko in za mariborsko oblast. Nova upravna razdelitev države na banovine pa je zopet prinesla nujno posledico: združitev obeh ločenih županskih zvez v enotno in skupno organizacijo, ki se imenuje sedaj: »Županska zveza 7a dravsko banovino v Ljubljani«.
Preosnova pravil obeli prejšnjih — že po sklepu občnega zbora dne 23. julija 1930 leta združenih županskih organizacij v skupno župansko zvezo za dravsko banovino v Ljubljani je bila odobrena (odnosno se n I prepovedala) z odlokom kr. ban-ske uprave dravske banovino z dne 15. maja 1931 leta, II. No. 1094/3. To o postanku in zgodovini obstoječe, zgoraj navedene Županske zveze.
V zinislu § 1. svojih pravil je ustanovila Županska zveza za dravsko banovino v Ljubljani/' lastno in stalno tajništvo, kjer bodo mogli člani in članice — občine dobivati od 8 do 12 dopoldne iu od pol 3 do 5 popoldne strokovna pojasnila v vseh zadevah javne, predvsem občinske uprave. — O tem so bila obveščena vsa žuoan-
stva 1065 občin dravske banovine s posebno okrožnico, razposlano jim še preden je bila ustanovljena neka nova organizacija, ki se imenuje »Županska zveza v Ljubljani:. Na razliko v imenovahju je torej treba paziti.
»Županska zveza za dravsko b a n o v i -n o< (a n e druga nova organizacija) ima svoje lajništvo v palači »Vzajemne zavarovalnice:. ta čas skupno s »Karitasv, Masarykova cesta, pritličje.
F. K—n, tajnik.
Ločitev zakonov
Ljubljana, 1. febr.
Sodniki-jpoedinci deželnega sodišča so Sani obravnavali 1137 novih pravd, kjer je šlo za zneske od R250 do 125.000 Din. Spore, ki so presegali to vrednostno mejo. sta obravnavala dva senata, trgovski in navadni. Velikih pravd je bilo 55. Nekatere pravde so zadevale milijonske vsote in trajajo že nad 2 leti. Mnogo je tudi raznih odškodninskih pravd, zlasti zaradi avtobusnih in železniških ncereč.
Deželno sodišče sicer ne vodi posebne evidence o pravdah za ločitev zakona, toda lahko pa rečemo, da so ee te pravde zadnja leta nekako ustalile okoli številke 80. Prva povojna leta se je bolezen za ločitev zakona močno razpasla tudi med podeželskim ljudstvom, a sedaj so ločitve na deželi med kmetflkim prebivakstvom prav redke. Lani je deželno sodišče obravnavalo 84 ločitev zakona. V 11 slučajih je bila dosežena sporazumna ločitev zakona, a v 18 zadevah je sodišče izreklo končno sodbo, dočim eo se v ostalih primerih stranke poravnale, ali pa sploh tožbo na ločitev umaknile.
Poljčane, 31. januarja 1932.
Zadnji četrtek. 28. januarja — bil je napovedan velik lov na divje svinje, ki so si prisvojile za svoj dom divni, z veličastnim stolpom venčani ; naš Boč. Ta zvorjad je prišla k nam že leta 1903 j ali 1904. Takratni gospod kaplan Roman Skerbs, j sdaj vpokojeni župnik prevorski, jc rad zahajal na i Boč na lov na divje peteline. Nekega dne prisopiha ves znojen domov ter pripoveduje neverjetno vest, da je zbežal pred velikim divjim merjascem na drevo, ker ni imel puške na kroglo. Ko se je zver odstranila, si je vzel s seboj kot dokaz nekaj dolgih prašičjih dlak. katere je pobral v mlaki, ki je služila prašiču za kopel.
No, Poljančani so se mu vsi povprek smejali, češ da naš Boč pač ne glešta takih mrein. A gospod kaplan lo ni odnehal trditi svojo — je večkrat naletel na divje prašiče, mladiče in starce, a lovska sreča mu ni bila mila. Ko je odšel na župnijo Pre-vorje, bi bili Poljčanfani kmalu pozabili na divje .svinje; prav nihče ni mislil na lov na nje; seveda so ee mrcine kmalu razmnožile; obilna škoda po njivah, ležečih ob obronkih gozdov, je Poljčančane podučila o resnični navzočnosti divjih svinj.
Toda še le pred par leti se je začel resen lov na nje. Lansko leto so naši lovci postrelili 3 mladiče, ki so dali krasno pečenko; tudi Makolčanj so imeli nekaj sreče; ugonobili so dva večja prašiča. Kakor povedano, je bil napovedati za zadnji četrtek zopet velik lov, a žal je prišlo nanj samo 22 lovcev z 20 gonjači. Seveda ni bilo mogoče lov-
Šahovski turnir fantovskih odsekov
Ljubljana, 1. febr.
Včeraj dopoldne se je v trnovskem prosvet-nem domu odigralo četrto in predzadnje kolo lega turnirja, ki postaja ob vsakem novem kolu zanimivejši. Ta prireditev, ki je prva te vrste v naših fantovskih odsekih,_ vzbuja tudi drugod po deželi dovolj zanimanja. Če bo ta turnir vsaj v bližnjih odsekih ljubljanske okolice pridobil novih prijateljev tej plemeniti igri, bo drugo leto turnir lahko še pestrejši. Fantovsko okrožje je pripravilo za trikratnega zaporednega zmagovalca lep lokal, zalo bo seveda borba pri šahovnicah vsako leto huda. Letošnji jirvak si bo moral lo meslo še na dveh turnirjih osvojili, čemur pa se bodo drugi odseki z vso silo branili.
Včeraj f.o si med seboj stale sletleče vrste: Sv. Jakob - Ježica (6 :2); Vič - Trnovo I. (4 :4) ler Sv. Peter - Trnovo II. z G in pol proli 1 in pol točke. V sledečem zadnjem kolu imajo igrati še Trnovo I. proti Ježicl, Trnovo II. proli Sv. Jakobu ter Vič proti Sv. Petru.
Na prvem mestu je zdaj Sv. Jakob z 20 in pol točkami. Sletli mu Trnovo 1. 20, Vič z 18, Sv. Peler 10 iu pol, Ježica 13 in pol ler Trnovo II. 0 in pol točkami. S tem so morali Trnovčani prvo mesto prepustili Šenljakobčimoin, s katerimi so ves čas turnirja stali v ostri borbi. Seveda so kljub temu pri zadnjem kolu še mogoča presenečenja. Kakor
skega terena zadostno obkoliti, pozabili so k stolpu postaviti par strelcev; in to so mrcine pridno porabile. Izmuznilo ee jih je lovcem 5 v višje lege ter so kakih 60 korakov pod stolpom udobno mar-širale proti zapadu. Ravnokar sta odšla do stolpa župnik Lojze Cileušek in oskrbnik restavracije — ki pa nista bila na lovu ter sta gledala in občudovala prve Iri, po 100 kg težke svinje; oskrbnik jo imel sicer s seboj puško, a samo s šibrami nabito — je pogodil tudi tretjo zver, da je hudo krvavela, a ni mogel tlaleč za njo .radi težavnega z ledom pokritega terena; tudi na pozneje došli zverini ni bilo mogoče streljati. Pač lovska smola!
Pač pa je bil petek dan lovskega uspeha. Najemnik lova Ivan Hauptman z dvema sinovoma in še par drugimi lovci so zasačili v Lovniku, blizu podružnice Marija Ljubično, pravega velikana, ki je dolg nad poldrug meter ter težek čez 200 kg; izpraznjen tehta še vedno 152 kg. Pogled nanj, zlasti na njegove dolge, zakrivljene čekane, vzbuja marsikomu neprijetne občutke. — A boj je bil hud; trajal je ves dan do večera; 14 krogel je dobil, a še ni hotel pasti — zalezel ee je v svoj brlog v Žlebarkah, kjer so ga drugi dan t. j. sobolo našli lovci še toplega, a rnrlvega. Z nepopisnim veseljem so ga privlekli popolnoma od poiu premočeni 4 lovci na Hauptmanov dom.
Upamo, da se bo v doglednem času posrečile zmanjšati čredo, ki šteje samo na Boču najmanj 4(1 glav, ler tako obvarovati posestnike njiv jako ob-čulljive škode.
je videti, bo tudi sporna točka, ki med Šentjakob čani in Šentpeterčani ni še rešena, igrala pri mo, rebitni majhni razliki točk važno vlogo pri vprašanju, kdo naj izide iz turnirja zmagovalec. Saj s< Trnovčani zaoslali le za pol točke. Pri zadnjem kolu pa igra tako Trnovo kakor Sv. Jakob s 'sla-bejšima nasprotnikoma.
Prihodnjo nedeljo bo igrano zadnje kolo turnirja na Ježici v Prosvetnem domu. Začetek ofc pol treh popoldne.
Šoštanj
Ogenj. V nedeljo dopoldne, ravno ko so se ljudje vračali od službe božje iz mestne cerkve, je izbruhnil ogenj v Cerovškem gospodarskem poslopju na Kralja Petra trgu. Vzrok še dosedaj ni pojiolnoma pojasnjen. Na kraj nesreče so kmalu prihiteli gasilci tovarniškega in mestnega gasilnega društva, ki so ogenj pogasili in obvarovali sosednja poslopja. Škoda je precejšnja. Poleg poslopja je poškodovana tudi velika množina krme, poljsko orodje itd.
Na cesti. Minuli teden je bilo na velenjskem rudniku zopet odpuščenih 30 delavcev. Brez kruha ..,
Občni zbori. Krajevni odbor Rdečega križa ima svoj redni občni zbor 12. febr. pri Mravljaku. — Protifuberkulozna liga, ki šteje 163 članov, pa bo zborovala 20. t. m. v Zadružnem domu.
Ljubljana
„Jur\i" v cunjah
V StreliSki ulici je majhna baraka, iz katere moli na ulico le dimnik. Naj je kdo še tolikokrat hodil po Stretiški ulici, vendar se ne bo spomnil, da bi kdaj videl koga iti notri ali ven iz te bara-kice. V tej baraki je stanovala duševno omejena reva Polonica. Ta stara ženica ni beračila, temveč je vse svoje življenje pridno delala. Največje razočaranje v življenju je doživela že pred leti, ko je preštela svoje prihranke, jili nesla v banko, kjer so njene krone delili s štirimi in ji dali toliko dinarjev. Tedaj so začeli nekaj govoriti, da ima ta skromna reva spravljen denar. Te govorice so ponehale, nihče pa ni vedel, da je Polonica prihranjeni denar skrbno shranila, bankam pa od tiste menjave ni več zaupala. Skopo je živela, ni si privoščila prav nič. Pred leti je bila zaradi svoje slaboumnosti postavljena tudi pod kuratelo. Ni še dolgo tega, kar je bila ta reva deložirana. Prišli so delavci, pograbili so njeno revščino, to je polomljeno posteljo, omaro" ter nekaj cunj in vse skupaj odpeljali na mestno pristavo, kjer so vse naložili v star avtomobilski kason. Pri tej deložaciji so našli nekaj hranilnih knjižic, ki so jih izročili varuhu slaboumne reve. Polonica sama pa je morala v bolnišnico za duševne bolezni. Pred nekaj dnevi pa so mestni delavci pod nadzorstvom magistralnega uradnika g. Kotnika izvrševali naročilo glavnega varuha, predsednika v p. g. Levičnika, ki je naročil: »Prodajte vso šaro za nekaj kovačev! Na mestni pristavi so prekladali posteljo in omaro, omara pa je padla na tla in iz nje se je vsulo nekaj starih cunj. Med cunjami pa se je že zasvetil velik bankovec. Bil je pristen »jurij Narodne banke v Belgradu. Delavci' so pregledali vse cunje in izvlekli iz starih cunj celih 13 jurjev, 34 metuljev, 8 kovačev in 212 kosov drobiža po 10 par. Skupno torej 16.501 Din 20 par. Ta pozabljeni denar, ki ga je <^lo reva Polonica pri deložaciji pozabila, so izročili sedaj sodišču in ga bo v dobro Polonice upravljal njen varuh.
Kaj bo danes
Drama: ob 15: »Jurčeki. Znižane ceno. Izven. — Ob 20: »Vzrok«. Izven. Znižane cene.
Opera: Ob 15: »Rigoletto«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Trije mušketirji«. Izven.
Union, bela dvorana: Ob 11: Misijonsko predavanje za učiteljstvo.
Uršulinski samostan, meščanska šola: Ob 10: Praktično poučno predavanje o kulturnem pomenu slov. misijonarja Barage.
Rokodelski dom: Ob pol 20: »Lumpacij va-gabund«.
Šišensko prosvetno druttvo: Dobrodelna akademija ob 20.
Prosveta Trnovo: »Lumpacij vagabund«, burka v 3 dej. ob pol 3 ponoldne.
Prosvetno društvo Sv. Krištof: Ob pol 20: »Tsta na konju«.
Ljudski kino Vie-Glince ob 4 in 6 »Pravica močnejšega«.
Društveni dom Glinrc: »Dan pred porokoc, Baloigra v treh dejanjih. Dram. družina Prosvete. Ob 8 zvečer.
Kino Kodeljevo: Ob pol 4, pol 6 in 8 Rihard Tauber v filmu »Ne verujem več nobeni žc
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Uslar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34 (Šiška).
0 Jubilejna slovesnost na Rakovniku. Kakor smo poročali že v nedeljo in tudi v naši včerajšnji ponedeljslti izdaji, je slavil salezijanski zavod na Rakovniku 30 letnico svojega obstoja. Proslava se je izvršila na najslovesnejši način in se je je udeležilo zelo mnogo odličnih osebnosti, zlasti pa velika množica vernikov. Zjutraj je ob pol 10 pridigal v polni cerkvi stolni župnik, kanonik dr. T. Klinar, nakar je sledila slovesna služba božja, pri kateri je lepo pel mešani deški zbor. Ob pol 4 ie dospel na Rakovnik prevzvišeni g. knezoškof dr. Oregorij Rožman. Slovesen sprejem je po knezo-škofovi želji odpadel, pač pa so ga kleriki ob po-trkavanju zvonov sprejeli in pozdravili pred vhodom v zavod. Knezoškof je nato v cerkvi pridigal. V svoji pridigi je z lepimi besedami povzdigoval vse vrline salezijanske vzgoje, ki toliko skrbi za zapuščeno mladino. Cerkev je bila med pridigo natlačeno polna, tako da so se morali domači gojenci in celo običajni oratorijanci umakniti na zgornje kore. Zlasti popoldne so namreč obiskali Rakovnik prebivalci ljubljanske okolice. Prav tako je bila ob 5 popoldne tudi nabito polna dvorana, ko so domači gojenci igrali krasno dramo: »Valovi strasti in ljubezni«, Iti je zelo lepo uspela. Vsa proslava se je izvršila veličastno in bo ostala vsem, ki so se je udeležili, v najlepšem spominu. Sale-zijanskemu zavodu pa dela ta proslava vso čast.
Dentist tehnik
H. Franken
Novi Vodmat zopet redno ordinira
0 Gledatiska predstava v Rokodelskem do-rou. Drevi bo vpriaorilo društvo rokodelskih pomočnikov velezabavno burko »Lumpacij vagabund«. Igra je polna smeha; pri njej nastopijo znani društveni komiki. Režiser je g. J. Novak. Igra bo gotovo ugajala vsem udeležencem. Vstopnico se dobijo v predprodaji danes dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Pričetek je točno ob pol 8.
0 Slogin komorni večer .se vrši v ponedeljek. 8. februarja v veliki koncertni dvorani kina Ljubljanski Dvor. Koncert bo novost. Na sporedu sta Mozartova in Rimskega-Korsakova kvinteta za flauto, klarinet, fagot, rog in klavir, ter Rorichov trio za flauto, klarinet in fagot. Komorna glasba na pihala se pri nas skoraj nič ne goji, dasi je silno zanimiva; zato je treba tembolj pozdraviti našo novo komorno enoto, ki so jo ustanovili člani orkestra narodnega gledališča gg. Korošec Slavko (llauta). Gregorec Janko (klarinet), Hauck Viljem (fagot) in Lukas Robert (rog). Ti gg. izvajajo z g. Svelelotn pri klavirju velezanimiv spored tega koncerta, ki bo golovo posebnost letošnje koncertne sezone.
0 Kralj goslačev. Tak naslov je dala svetovna glasbena kritika slavnemu violinskemu vir-tuozu Vaši Prihodi, sinu češkoslovaškega naroda. Poleg Hubennanna je Vaša Prihoda danes brez dvoma največji violinski virtuoz, kar jih koncer-tira na tem božjem svetu. Na kateremkoli koncertnem odru se pojavi Vaša Prihoda, ga obsip-lje publika pa tudi kritika z najlaskavejšimi priznanji ter posluša njegovo igro z neko posebno in ubrano pobožnostjo. V tehničnem pogledu je nedosegljiv, ravno tak pa jc tudi v izražanju čuv-stev. Gosli v njegovih rokah v resnici čudežno pojo. Vaša Prihoda je v resiici velik umetnik. V Ljubljani koncertira v petek 5. t. m. ob 20 v Unionski dvorani. Spored je skoro izključno klasičen, zastopani so skladatelji Brahms, Bach, Čajkovski, Mendelssohn, Rihard Strauss in Sarassate.
KINO KODELJEVO
Danes ob «>a4. MRa|«HM Danes ob '/j6. in 8., jutri ob 8. RiH<*rc9 Tauber v zvočnem filmu Ne verujem več nobeni ženski.
Vstopnina suino Ion 8, G, & in 4.
Sedeži od 40 Din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni,
0 Predavanje v Rokodelskem domu. V sredo zvečer ob 8 bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. ravnatelj Fr. GabrovSek. Predmet predavanja je lanska kolonijalna razstava v Parizu. Nikdar ni bilo v zadnjem času zbranih toliko predmetov iz raznih delov sveta, kakor na tej razstavi. Posamezne predmete bodo jutri pri predavanju pokazale mnogoštevilne skioptiftne slike. Pričetek predavanja je točno ob 8 zvečer.
0 Razpis davčnih zavezancev sc vrši pri mestnem načelstvu, Mestni trg 2-1, soba 21 nasproti mestne posvetovalnice, Vsi hišni lastniki ali upravitelji, ki za svoje hiše do 3. t. m. ne bi prejeli pol, naj sc zglasijo v sobi 21 od 8 do 14.
© Hotel Bellevue naznanja cenj. gostom, da je restavracija od L t. m. dalje tudi čez teden v obratu.
0 Kdo je neznana ženska? V nedeljo popoldne se je v ftelenburgovi ulici zgrudila neznana žena. Napadla jo je neka bolezen/ morda krči ali kaj drugega. Ljudje so poklicali reševalni avto, ki je ženo prepeljal v bolnišnico. Žena pa se še vedno nahaja v nekem letargičnem stanju, ne more nič govoriti, niti pisati. Žene nihče ne pozna in v bolnišnici se zaman trudijo ugotovili njeno idenliteto. Tudi še ne morejo ugotoviti, kaj jo prav za prav tej ženski. Žena jo srednje visoko postave, izgleda še precej dobro in ima kostanjeve lase. Tudi oblečena je čedno. Ce bi kdo pogrešil kakšno tako žensko, naj se javi v bolnišnici ter tako pomnga ugotoviti njeno ideutiteto in tudi njeno bolezen.
© Zbirka vlomilskega orodja. V soboto so, kakor sino poročali, vlomili v tvrdko Jugoinaterial na Dunajski cesti. Zaradi tega vloma je bila nlar-lnirana policija, ki je popoldne zlasti strogo pazila na vse sumljive ljudi. Na Glavnem kolodvoru je detektiv aretiral dva sumljiva mladeniča. Uspeh je bil nepričakovan. Pri njiju so naši: celo zbirko vlomilskega orodja, in sicer najmodernejših tipov, zn katero hi ju zavidat vsak kriminalen muzej. Pošteni ljudje mislijo, da obstojajo samo vetrihi za starinske in nerodne ključavnice, če bi pa videli to zbirko, bi spoznali vetrihe tudi za Wertheimove in druge komplicirane ključavnice. V raznih variantah in velikostih imajo ti vetrihi po 4, 5 ali še več zob nn bradi. Vlomilca sta 20 letni Ferdinand Laznik, krojač iz Šmartna ob Pnki, in 23 letni Anton Medija iz Želeč pri IJledu. Pri njiju je našla policija več novih žepnih ur. Zaenkrat jima policija vloma v tvrdko Jugoniaterial ne more dokazati, čeprav sta imela pri sebi vitrihe, ki bi odprti vrata tudi v prostore ie tvrdke, vendar pa policija upa, da bo v preiskavi proti tema dvema zlikovrema prišlo še marsikaj zanimivega na dan.
0 Kemično čisti nbleke Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
Maribor
Namesto podpore - delo
Zaposlitev brezposeinih - Graditev ceste na Kalvarijo preložena «
Popravljajo se ceste v mestu
Maribor, 1. februarja.
Danes je zaposlila mestna občina v Mariboru prvo partijo brezposelnih delavcev, da jim nudi namesto običajne podpore v naravi zaslužek, katerega sj pridobe z delom svojih rok. Zaenkrat šteje la partija samo še 3!) delavcev, todn prihodnji teden se bo to število pomnožilo za novih 39 in tako bo naraščalo od tedna do tedna, da se bo l>o možnosti čim večjemu številu brezposelnih nudilo zaslužka, namcsslo podpore, ki je za marsikoga kot miloščina mučna. Zaposlitev brezposelnega delavstva vodi vodstvo pomožne akcije. Zaposlujejo pa se zaenkrat v prvi vrsti družinski očetje z večjim številom otrok, ki so najtežje obremenjevali prehranjevalno akcijo. — Za posameznika plača namreč pomožna akcija dnevno za prehrano, to je za opoldansko kosilo in za dve porciji mleka s kruhom Din 7.50. Pri brezposelnih 7, velikimi družinami je seveda pomenila njihova prehrana znatno obremenitev; lako jim nudi sedaj občina zaposlitev s plačo 4 Din na uro, ki pri takih brezposelnih nekaj |>rihrani, pač pa bi pri posameznikih, ki nimajo družine, pri zaposlitvi doplačevala. Iz teh
ozirov se bo delo nudilo prvenstveno samo delavstvu 7. družinami, posamezniki bodo pa še nadalje prejemali |>odpore v naravi.
Prvotno je nameravala mestna občina zaposliti brezposelne pri graditvi nove ceste na Kalvarijo- Ker pa je ta načrt naletel med občinstvom na nekatere protivnike, je oklenil upravni odbor mestne občine na zadnji seji v soboto, da se vprašanje cesle mi Kalvarijo odloži ter sc končna odločitev prepusti občinskemu svetu, ki se sestane dne 18. februarja. Upravni odbor je sklenil zaenkrat pričeti s popravljanjem ceet v mestu samem. Danes so se spravili najeti brezposelni nn podaljšek Gregorčičeve ceste, ki vodi od starega mestnega pokopališča dalje med novo kolonijo vil ob Ljudskem vrtu. Cesta je bila doslej zelo zapuščena ter bodo to ureditev gotovo pozdravili vsi prebivalci te kolonije in obiskovalci Ljudskega vrta. Izvršila se bo hkrati kanalizacija ceste in priključilo tudi kar.aliziranje Mladinskega doma v ljudskem vrtu. Po ureditvi te ceste se bodo vršila cestna dela tudi v ostalih mestnih delih, zlasti v predmestjih, kjer so ceste še zapuščene.
□ Maratonci zmagali. V nabito polni dvorani Zadružne gospodarske banke je bil v nedeljo zvečer nastop najboljših rokoborcev in boksačev dravske, oziroma savske banovine. Preizkusili so se najprej boksači SSK Maratona ter SK Croatie i« Zagreba; rezultati so bili sledeči: Kainpič (M) je po točkah zmagal nad Buo (C), Drozg (M) je po točkah premagal Petrinca (C), Jug (C) pa štruklja (M); v rokoborbi pa je bil izid: Brcko (M) je podlegel Brankoviču (C), spoprijem med Fišerjem (M) in Božičevičem (C) je ostal neodločen, Gobec (M) je v prvi minuti položil Vodopivca (C), Pirher (Al) pa Vrše;ika (C). Maratonci, dasi v mladem klubu, so pokazali pri nedeljskem nastopu veliko vztrajnosti, ambicije in volje do zmage, za kar jim gre najtoplejše priznanje, posebno, ker so imeli za nasprotnike same prvake Savske banovine ter preizkušene borce. Sodila sta izmenično gg. Bergant (SSK Maribor) ter g. Richter (Croatia) v obče zadovoljstvo. Kakor čujemo, je ležkoatlelska sekcija Maratona že v pogajanjih s težkoatletsko sekcijo Ilirije za takšen nastop.
□	Mariborski zdravniki, ki so zborovali v nedeljo, so si izvolili letos zopel stari odbor s predsednikom dr. Jankovičem na čelu. Razen njega so v odboru podpredsednik dr. černič, tajnik dr. Kristan, blagajnik dr. Marin, knjižničar dr. Robič, odborniki dr. Honigmann, dr. Klasinc iz Pragerske-ga, dr. Rajšp. gospa dr. Kukovec in gospa dr. Kovač. Za preglednika sta bila ponovno izvoljena dr. Stamol i:n dr. Kramberger iz Št. Lenarta v Slov. goricah, za namestnika pa dr. Rainšak iz Črne in dr. V. Vrečko iz Ptuja.
□	Poročila sta sc- snoči tovarnar mesnih izdelkov v Krčevini pri Mariboru g. Herman \Vo-gerer in kontesa Sabeo iz Fale pri Mariboru. Iskreno čestitamo!
□	Občni zbor društva hišnih posestnikov. O zborovanju hišnih posestnikov pri Orlu smo poročali že včeraj. Omenjamo še izid volitev, pri katerih je bil izvoljen po večini stari odbor in sicer za predsednika g. Meglič, za podpredsednika g. Saks. za tajnika g. Merčun in za blagajnika dr. Marin.
Kulturm obzornik
NEBEŠKE ROŽE. IV.
Mihael Hoiman: Sv. rožni venec in lavretanske litanije.
Ljubljana, 1931. Izdaja in urejuje Alojzij Stroj.
Str. 160. Cena broš. 15 Din, vez. 20 Din. Takole opisuje sloviti francoski pisatelj Cha-teaubriand v svoji »Poti v Jeruzalem« viharno vožnjo po morju:
»Ob eni ponoči smo se I. avgusta 1807 vkrcali v Trstu. Vetrovi so nam bili že sovražni, ko smo krenili iz pristanišča. Istra je segala v morje s svojo položno obalo, ki je prehajala v ozadju v gorske grebene. Sredozemsko morje, ki se preliva sredi kulturnih dežel in je posejano s prijaznimi otoki in ga obdajajo smehljajoče se obale, kjer zelenijo mirte, palme in oljke, vzbuja vzvišena čuv-stva o božji veličini in vsemogočnosti.
Opoldne 2. avgusta smo imeli ugoden veter, a oblaki, ki so se zbirali na zapadu, so oznanjali vihar. Ob hrvatski obali smo zaslišali prvi grom. Ob treh so spuslili jadra in prižgali drobno lučko pred Marijino podobo v kapitanovi kajuti. — Kako ginljiva, 6em si mislil ob tem pogledu, je pobožna vera, ki zaupa v priprošnjo ponižne Device, da obvlada vihar in ima moč, da ga pojniri. Pomorščaki so na suhem pač lahko svobodornisleci kakor kdorkoli, ki zapade v nevero in se vda ne-nravnosti, a v nevarnosti človeška modrost odpove. V takih trenutkih postane človek pobožen in v grozi viharja mu nudi bakla filozofije mani miru
nego goreča lučka pred podobo svete Device. — Ob sedmih zvečer je divjala vihra najhuje. Vsi smo molili. Kapitan je molil naprej, pomorščaki so vsi odkriti — nekateri stoje, drugi kleče — odgovarjali, medtem ko je lilo kakor v potokih in je grmelo, kakor bi se podiral svet.
Nikdar v svojem življenju nisem molil tako pobožno kakor tu na morju lavretanskih litanij, zlasti pozdrava: Devica verna, prosi za nas! — Vihar ni trajal več dolgo, povrnila sc je tišina in z jutrom smo imeli že prijetno vožnjo. Marija se nam je ljubeznivo izikazala kot Pomoč kristjanov in Zgodnja Danica,«
Tako Chateaubriand.
Še bolj toplo, še bolj prisrčno pa je pisal trideset let pozneje o Mariji, rožnem vencu in lavre-tanskih litanijah Friderik Baraga, misijonar na otoku Gorenjega jezera v Ameriki, ko se je preko oceana vrnil za nekaj časa v domovino. Kakor je bil med Indijanci goreč apostol, tako je tudi v domovini hotel poglobiti pravo krščansko življenje s pobožnostjo do Marije in je zato pripomogel do izdaje lepe pobožne knjige »Pripomoček sv. rožni kranc Bogu in Mariji dopadljivo moliti«, k) lo je spisal, moremo reči, svetniški Mihael H o f m a n (1755—1826). Tej knjigi je. Baraga napisal prisrčen predgovor, v katerem pravi med drugim: »Jaz vam jo prav prisrčno priporočam. Zelo sem vesel, da izide la lepa knjiga, da jo boste, preljubi moji Slovenci, lahko brali in tako bolj spoznati, kako zveličavna molitev je sveti rožni venec, če se prav opravi. — Prosim vas, naj ne bo moie priporočilo zastonj!«
V najnevarnejših časih svete Cerkve so priporočali paneži molitev svetega rožnega venen in
že v prvih časih krščanstva so klicali verniki Marijo na pomoč in jo slavili, kakor jo tudi mi šc vedno v lavretanskih litanijah. Prečesto pa se zigo-di, da ob molitvah in prošnjah govorimo in slišimo samo besede, ne da bi se poglobili v njihov smisel in pomen. Hofmanova knjiga, ki je izšla zdaj kot četrti zvezek Nebeških rož, nam pomore do poglobitve in prave pobožnosti, saj ob njegovi razlagi sv. rožnega venca in litanij se človek ob prijetni domači besedi zatopi v zveličavne skrivnosti in Marijino slavo in tako krepi svojo duhovno rast.
Stara je primera, da je naše življenje kakor ladja na viharnem morju. Stara je, a priznali moramo, da je še vedno resnična, kar nam potrjuje zlasti naš čas, ko je človeštvo bolj ko kdaj zbegano in vidimo, kako išče po rešitvi. Rešitve ne bo našlo v hlastanju po gmotnih dobrinah, v sebi jo bo našlo, aiko 6e povrne po Mariji k Bogu, v katerem je polnost vsega, kar more umiriti in osrečiti človeku srce in dušo. Pobožnost do Marije naj bo v našem življenju kakor ona lučka, o kateri govori Chateaubriand, in grozeči viharji se poležejo in v zlata jutra notranjega mirti bo plula ladja našega življenja.
Hofmanova knjiga »Sv. rožni venec in lavretanske litanije« je kakor svetilnik, ki bo kazala pot in smer vsem, ki hočejo varno preko morja življenja v zadnji pristan.
Knjiga, ki je je bil vesel božji služabnik Ba-: aga in jo tako toplo priporočil Slovencem, je zaslužila, da je izšla v novi izdaji zlasti v našem času, ko smo tako potrebni duhovne obnove. Baraigovo .^cljo bomo izpolnili, ako sežemo po nji, ki bo golovo na njegovo priprošnjo r blagoslov našim dtršant.	Dr. J. L,
Zakaj brez kofeina?
Navadna kava vsebuje 1—2% koieina, rastlinskega strupa, ki lahko pri mnogih ljudeh povzroči težkoče srca, poviianje krvnega tlaka, motenje spanj«, razdrazenje živcev ali ledvic. Zaradi koicln« na) bi otroci sploh nc pili kave. Kofein jc vzrok, da mora zdravnik takorekoč dnevno zabranjevati navadno kavo. Venomer bolj potrebna je postala prava kava, ki ji je odvzet kofein. Kava Hag je prava najplemenitejša zrnaia kava, ali brez kofeina, ter popolnoma neškodljiva, tako zdravim,
ili .l'|di bo,nim- C"'0 d"r» sme I"«* pomisleku piti mleko s kavo Hag. Najnovejša raziskovanja so pokazala, da mleko, začinjeno s kavo Hag, ni samo tečnejše, ampak tudi najlažje prebavljivo. Kava Hag je vseskozi kvalitetna, le najboljše vrste kave tvorijo njeno mešanico. Izdatnost ji je neoporečna, Posebna organ izacija pa skrbi, da kavo Hag dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovini z zitUl Servira se na željo tudi v hotelu in kavarni. Brezplačen vzorec prejmete — ako poiljete izrezek tega oglasa in 1 Din za odpreranc stroške — od KaTe Hag d. d., Tomaiičeva ul. 4, Zagreb.
Namesto dr. K u koven je bil izvoljen v odbor ie dr Lašič.
□	Do vštntegH 5. februarja se morajo /.glasili pri mestnem knjigovodstvu nn Slomškovem trgu H vm, ki spadajo v seznam obvezancev za kuluk Več na mestni razglašal deski.
□	Glasovnice... V soboto so bile volitve odbora tukajšnje železničarske Nabavljalne zadruge; volitve so se izvršile kar v delavnicah drž. železnic m sicer lako, da so delavci prejeli neke glasovnice k so jih jim predložili v podpis. Zakaj neki takšno glasovanje?! Nekateri delavci 80 upravičeno o<lrf kali svoj podpis na teh glasovnicah. Čemu razbur jati delavstvo po nepotrebnem?
□	Iz Jugoslovanske strokovne zvezo Običajni sestanek, ki bi se imel vršiti v *redo, izostane, ker se istočasno vrši dobrodelna akademija v korist pomožne akcije.
□	SSK Maraton. Zimskosportni odsek v četrtek sestanek. - Plavalni odsek danes nima tre-nmga; jutrišnji trening se predčasno zaključi za radi dobrodelne akademije. Zato točno ob pol tO!
□	SSK Maraton. Načelniki sekcij se vljudno vabijo, da se udeležijo skupne seje danes ob 20 t klubovi pisarni. Važno! Lah koal letskega treninga jutri v sredo radi koncerta pomožne akcije ne bo
□	V skladiščih tukajšnje carinarnice bo jutri ob (I javna prodaja raznega blaga.
i □ Na mariborskem zelenem polju se danes I srečata SK Celje in SK Železničar. Moštvo SK Celja je precej ambiciozno in bodo morali Železni 1 carji paziti, da... Pričetek tekme 0b 15 na ,V*ri-j borovem igrišču. V nedeljo pa bo revnnŽna tekma med Mariborci in Slurmovti iz Gradca. Mariborski -navijači« upajo, da bodo Mariborci odnesli zmago. 1 nčetek tekme ob 15 ua Mariborovem igrišču. | □ »Groteska sedanjosti«, zanimiva polilična satira mariborskega podžupana in pisatelja g R Oolouha, bo doživela svojo krstno predstavo na mariborskem odru v sobolo. Reiira g. Kovič. Za to predstavo vlada že sedaj veliko zanimanje, kf je vsekakor upravičeno, saj je lo delo prav svojevrsten i>ojav v naši literaturi.
□	Smrt kosi. y Frankopanovi ulici je umrla v starosti IS let zasebniea Marija Mak. Pogreb bo danes popoldne na Pobrežje. — V (»tarosti 57 |ei je izdihnila zasebniea Marija Re-bernik. Pokopana bo danes popoldne na pobreškem pokopališču Naj počivata v miru, žalujočim naše sožalje!
I. Smrtne posledice pretepa. 18. januarja so pripeljali iz ZlatolifSja v mariborsko bolnišnico 30 let starega delavca Ivana Zupanca, ki je zadobit \ nekem fantovskem pretepu hude poškodbe. Na okrevanju Zupanca so zdravniki žo takoj skraj.i dvomili in res so bile njegove poškodbe tako hude, da je v nedeljo podlegel in izdihnil. Včeraj j>o-poldne se je vršila sodna obdukcija trupla, da * dožene vzrok njegove smrti.
□	Licitacija mesa. Dne t. februarja se vrši ob 11 na vojaškem okrožnem uradu licitacija mesa zn mariborsko garnizijo. Kavcija v znesku 5000 Din se mora položiti pri blagajniku 46. jieh. polk«.
□	22 jurjev in Se več je inkasiral 37 letni Vladimir Mihajlovič, trgovski zastopnik, v času od !>. aprila do 1). septembra li«3t pri uekatorih mariborskih podjetnikih. Mihajlovič je v tem času kol podzastopnik mlinov »Karolina v Osijeku in »Reii ko?, v Slavonski Požegi prišel tudi v Maribor, da plasira m lovske izdelke teh tvrdk na mariborskem trgu. Ni pa krnel Mihajlovič pravice in kasa, kar ga pa ni motilo, da ne bi bil pri osmih trgovcih v Mariboru, Studencih in na Tesnem kasiral na račun naročil skupnega zneska 22.372.50 Din. kateri ane sek pa si je, kakor sn je kmalu izkazalo, pridržal Včeraj se je Mihajlovič zagovarjal pred tukajšnjim malim senatom radi zlocinstva prevare. V svoj zagovor je navajal obdolženec, da je nekoč izgubil 7000 Din, ki jih ni mogel več založiti. Razpravo jr vodil dr. Tombak, prisednika dr. čemer in Kolšeli. državni pravdnik Sever, zagovornik dr. Tomšič. Mihajlovič je bil obsojen na osem mesecev «lrogegu zapora, 1800 Din kazni, v slučaju neizterljivosti n« nadaljnjih 30 dni ter triletno izgubo častnih pravic.
□	Radijski prenos dobrodelnega koncerta. Dt "streže tozadevnim željam mariborskega prebival stva bo ljubljanski radio izvršil prenos veli.keca dobrodelnega koncerta, ki bo v sredo v veliki unionski dvorani.
□	Krelanje tujcev v Mariboru. V' preteklem mesecu je obiskalo Maribor 1490 tujcev, ki so .»e prijavili in prenočili v mestu. Od tega števila je bilo 370 inozemcev.
□	Rod mariborski narašča. V ljudskem giba nju beleži pretekli mesec razveseljivo bilanco 20 rojstev več kakor slučajev smrti. In sicer se je na rodilo v tem mesecu 80 novih meščanov, v večnost jih je odšlo 60, poročilo pa se je 27 parov.
□	Čigava je denarnica? Pri nedeljski športni prireditvi SSK Maratonu je nekdo izgubil usnja lo denarnico, v kateri je bilo tudi nekaj šilingov Denarnica se dobi v upravi Slovenca na Koro ski cesti 1.
□	Ti nesrečni berači - policija jim m d;< miru. Včeraj so zopet morali trije v luknjo, ker -m takorekoč odjedali kruh mariborskim reveatnm. kv so se priklatili v mesto iz daljnih krajev. Je res hudo. na deželi si reveži podajajo kar drug za din giim kljuko., tako dn odpade zn vsakega le uiafcn kost, v mestu, kjer upa lak siromak, da hu naletel na več usmiljenih src ter si malo opomogi I. pn ga zgrabi stražnik za ovratnik in hajd v luknjo in od lam po odgonu nazaj v domovinsko občino.
Narotejte .Slovenca* I
Dnevna kronika
Koledar
Torek, 2. februarja: Svečnica. Darovanje Gospodovo,
Novi grobovi
+ A' Mariboru je umrla gospa Elizabeta Welle, hišna posestnica. Blag ji spomin! Žalujočim naše oožalje!
Osebne vesti
—	li vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za kapelnika godbe 1. pešpolka nižji voj. kapelnik IV. razr. Karlo Lorbeg; za kapelnika godbe 5. pešpolka. nižji voj. kapelnik IV. razreda Tomislav Zidar; za vršilca dolžnosti glavnega knji-govodje računskega odseka kontrolno-proračunskega oddelka ministrstva vojske in mornarice peh. kap. I. razr. Slavko FarkaS; za vodnika 10. pešpolka peh. podporočnik Lazar Kokoruš in za upravnika materijala pri avtopoveljstvu ministrstva vojske in mornarice peh. kap. I. razreda Božidar Košar.
Zdravila bodo cenejša
Pod tem naslovom so prinesli ljubljanski dnevniki brzojavno vest, poslano od Agencije Avale iz Belgrada, da je izdalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje novo lekarniško takso, po kateri se zdravila s 1. t. m. za 15 do 25 odstotkov pocenijo. Poročilo je netočno in utegne, kakor so posamezni slučaji v ljubljanskih lekarnah že pokazali, zavesti publiko v zmoto.
Res je, da je izdalo navedeno ministrstvo novo lekarniško takso, ki pa še ni razposlana in velja stara tarifa, dokler lekarnarji ne prejmejo nove. Res je tudi, da bo po novi taksi cela vrsta zdravil cenejša, nc samo za 25%, temveč nekatera celo za 40—50%. Obratno pa se je veliko število preparatov prav občutno podražilo. Celi vrsti zdravil pa je ostala cena neizpremenijena. Vzrok temu ie, da se cene apotekarske takse vedno ravnajo po cenah svetovnega trga. — Bakarčič, član taksne komisije pri ministrstvu za soc. politiko in narodno zdravje.
Oprostilna razsodba
Ljubljana, 1. februarja.
Brez odvetnika in z lahkim srcem je 6topil mladi posestnik in gostilničar Jakob Petkov-šek iz Rovt pri Logatcu v veliko razpravno dvorano št. 79. da odgovarja pred kazenskim sodni-kom-poedincem deželnega sodišča zaradi prestopka olena 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda. Državni tožilec ga je obtožil, češ, da je 3. septembra lani v svoji gostilni rabil žaljive izraze proti Sokolu kot državni ustanovi.
Obtoženec je kratko izjavil, da je nedolžen. Omenjenega dne je prejel posebno izdajo Slovenca«, ki je objavil vsebino nove ustave. To je pat-Ijivo čital. V gostilni sta bila posestnik France Jurca in mesar Mlakir iz Žirov. Inkriminiranih besed ni govoril. Oba s,a pač govorila o Sokolu in je sam pozneje Mlakarju odvrnil. dn ne pristopi, ker je vseeno lahko dober državljan.
Priča France Jure a jc povedni, da je bil res pogovor o pristopu lc Sokolu, toda obtoženec je čital pose-bno izdajo »Slovenca« in sc ni dosti zmenil za pogovor. Tudi priča Jurca sam je pripomnil Mlakarju, da ne pristopi, ker je prav tako lahko dober državljan. Priča je odločno zanikal, da bi bil obtoženec izrekel inkriminirane besede.
Priča meear Mlakar iz Žirov je omenil, da je bil res pogovor o Sokolu in je trdil, da je obto-žeaiec re« rabil inkriminirane besede. Razna poročila so navajala, da je bil Mlakar nekoliko vinjen. kar je tudi sam priznal. JSodnik-poedin«- je Jakoba Petkovška popolnoma oprostil z motivacijo, da je več verjeti prvi priči kakor drugi, kajti besedam opitega človeka ni verjeti. Stvar je prišla na sodišče na ta način, da je mesar Mlakar po-zneje stvar pripovedoval orožnikom. • ' " "
Ostale vesti
—	Nedeljen ponk na srednjih -olali. Banska uprava jg izdal odlok, s katerim sc zopet uvede nedeljeni pouk na srednjih šolah v dravski banovini s 1. februarjem.
—	Razpis nagrade za slavnostno uverturo. Filharmonična družba v Ljubljani razpisuje nagrado v znesku Din 5000.— za najboljšo slavnestno uverturo za veliki orkester. Pogoji: izvedba I rajaj štiri do 06em minut; želeti je, da imej skladba slovensko narodno obeležje; tekmovanja se morejo udeležiti vsi jugoslovanski skladatelji; rokopisna partitura naj se pošlje brez označbe skladateljevega imena, ki naj se priloži v zaprti kuverti; rok oddaje do 15. aprila 1932.
— V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine št. 8 od 30. januarja t. 1. je objavljena »Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem ministrstev pravde, za poljedelstvo, za šume ln rudnike, za trgovino in industrijo, za gradbe In za socialno politiko in narodno zdravje« dalje »Hišni red za kazenske zavode«, »Odločba o občasnem pregledu in žigosanju meril«, »Ustanovitev tehničnih razdelkov pri okrajnih načelstvih«, »Pravila o obliki, sestavi in načinu oznamenovanja sodov in o mejah njih točnosti«, »Objava o drugem zasedanju banovinskega sveta dravske banovine«, »Pojasnila o elastičnih gumah pri motornih vozilih« in »Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932«.
—	Načelnik gremija za okraj Krško sprejema stranke v gremijalni pisarni v Krškem vsako prvo sredo v mesecu od pol 9 dopoldne do 1 popoldne. — Načelstvo.
—	Upraviteljstva osnovnih, meščanskih ln srednjih šol opozarjamo, da 6e vrši v četrtek 4. t. m. ob 9 prenos Strossmayerjeve proslave s 1. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Ravnateljstva in upraviteljstva naj vključijo šolski radio in oddajo pred-našanja šolski mladini.
—	Vremensko poročilo ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani po stanju dne 1. t. m. ob 8 zjutraj: Bistrica—Bohinjsko jezero —3, oblačno, snega 18 cm; Brežice —7, jasno; Celje —5, megla; Dravograd-Meža —6, jasno, snega 8 cm; Jesenice —1, oblačno; Kamnik —2, jasno; Kranjska gora —8, jaeno; Kočevje —4, jasno; Kotoriba —3, jasno; Ljubljana gl. kol. —3, jasno; Ljutomer —4, jasno; Maribor gl. kol. —4, jasno; Novo me-
zdravijo
Izvirne francoske pastilje
VAL, D A"
sto —7, megla, snega 3 cm; Št. Jani na Dolenjskem —8, jasno; Tržič —1, oblačno; Rakek —2, jasno.
—	Strokovni pouk o mlekarstvu v ljubljanski okolici. V preteklem mesecu so se vršila v nekaterih okoliških občinah mlekarska predavanja, ki so nad vse pričakovano dobro uspela. Okoličani so takrat pokazali, da je njihov interes za mlekarstvo kar največji, zato pa je tudi bila udeležba pred in popoldne zelo popolna. Poleg banov, uradnika za mlekarstvo je sodeloval na tečajih tudi okrajni kmet. referent predavanja o živinoreji. Tekom meseca se bodo vršili tečaji v sledečih krajih: 3. t. m. na Barju, 5. v Medvodah, 6. v Černučah, 8. v Šmartnem pod Šm. goro, 10. na Igu, 11. na Dobravi, 12. v Šmarju pri Grosupljem, 13. v Dev. Mar. v Polju, 15. v Brezovici, 17. v Dobrunju, 18. v Rudniku in 19. v Groeuplju.
Spoznajmo -jih
Z mlekom požlahtnjena je
Mlekita S kavinim okusom pa Kavita
S finim maslom je zabeljena Maslita
Kdor pa grenko ljubi, zanj je le (irenkita
Tako se namreč imenujejo štiri nove čokoladne špecijalitete tovarne Mirim. Prodajajo se v običajnih tablicah. Zapomnimo si končnico ita , da bomo lahko v potrehi zahtevali po svojem okusu.
—	Utopljenec v Muri. V sobolo so na Moli blizu Ljutomera potegnili iz Mure že precej razpadlo truplo utopljenca. Ugotovilo 6e je, da gre az hlapca Matija Kramarja iz Gornje Bistrce, ki so ga pogrešali že cd 8. novembra preteklega lela. Truplo je bilo pokojnino na ljutomerskem pokopališču.
—	1'oiar i Otavirah. V nedeljo zvečer je nastal večji požar v Otavicah pri Ribnici. Vnela sc je hiša posestnika Knavsa št. 14. Na pomoč so prihiteli vaščani, ki so skušali rešiti, kar se je pač dalo, čeprav poslopja pred ognjenim elementom že ni bilo mogoče več rešiti. Na streho goreče hiše je splezal tudi Knavsov sin. 27 letni delavec Anton, ki je z vso vnemo pomagal gasiti. Ko je splezal na strešno slepi e se je to pod njim vdrlo in mladi Knavs je padel na tla ter si zlomil levo roko. Knavsa so pripeljali \ČPraj v ljubljan. bolnišnico.
—	Pri teikočah v želodca, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritiaku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaia naravne »Franz-Josef« grenčtcc točno poživlienje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef' vodo kot važno pomožno sredstvo proli griži in obolenju .'.elcdca, ki nastopata v družbi mrzlicc. •Franz-Josef-. fctenfica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in specerjskih trgovinah.
Nevaren rigan ujet p« treh letih lasle-
ilnv.mja. Orožnikom v čakovcu sc jc le dni posrečilo, da sn prijeli zelo nevarnega cigana Josipa Kokoško. Orožniki so tega cigana iskali že tri leta. Do sedaj je bit cigan skupno obsojen na 14 let težke ječe, nikoli pa ni prisostvoval razpravi. Pred kratkim je izvršil večji rop v Ve). Bukovcu. Tam je vlomil ludi v cerkev. Na vesti jma zločin posilstva ter ntnogo tatvin, vlomov in ropov. Cigan priznava vse zločine. Izdal je tudi sokrivce, ker pravi, dn so ga izsiljevali.
—	V -udju je življenje. To je označeno v besedi Sadvila (vita latinsko življenje). Kdor uživa Sadvito sadje v čokoladi, mora potrditi:
Res v sadju je življenje«. Vrečice sortiranegn 5 Din.
—	Nove knjige: Knjiga o lepem vedenju (Bon Ion), spisal Urbanu«. Tretja zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja. Ljubljana 1982, 388 strani. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Elegantno vezana 04 Din. — Od prejšnjih izdaj se nova razlikuje predvsem v tem. da uvodoma ne prinaša onih navodil lepega vedenja, ki pomenijo uajele-menlarnejša načela omike in olike, katera so danes po delu cerkve, šole in prosvetnih društev ter naravnega kulturnega napredka prešla že v ineso in kri. Nova izdaja je prilagodena do podrobnosti novim razmeram našega duhovnega in materialnega življenja. Posveča veliko skrb obveznostim, ki jih ima dandanašnji meščanski človek do nove družbe: novo je pravilo pismenega občevanja. O knjigi spregovorimo Se obširneje. — Kako sem ubila svojega otroka. Povest, spisal Pierre L'Er-mite. poslovenil Joža Gregorič. Ljubljana 1932, 239 strani (Ljudska knjižnica 44. zvezek), vezano 45 Din. -- Pisatelja L'Ermile poznamo žc iz povesti: Deklica z zaprtimi očmi in Deklica z odprtimi očmi, ki so istotako na razpolago. Kdor je bral ti dve povesti, ne bo zamudil prilike, da si ue bi nabavil tudi lo povesi. — Sestrica gre, mladinski igrokaz v enem dejanju, spisal Ivan Albreht. Ljubljana 1932, 32 strani. Cena 8 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna. Izredno ljubka igrica bo prirediteljem mladinskih predstav vsled pomanjkanja primernih predstav dobrodošla.
PRI BOLEČINAH V KRIŽU
je ustroj mišičevja v bedrih središče vsakovrstnih bolnih usedlin. Te bolne substance odstranjujejo trajno Pistyanski blatni ob-kladki. Dobivajo se v 2 oblikah za zdravljenje na domu pri drogeriji Gregorič. Ljubljana, Prešernova 5.
Kranj
Poroke. V nedeljo, 31. jan so se v kranjski farni cerkvi poročili; Strgar Jakob, elektromon-ter z Bohinjske Bistrice, in Jelar Katarina, delavka iz Zg. Brnika; Benedičič Ciril, delavec s Koroške Bele in Jeras Marija, tkalka z Ježice; Koš-nik Franc, delavec, in Anica Tende, posestnikova hči, oba s Primskovega; Gašperlin Matija, mesarski pomočnik v Šenčurju, in cebulj Marija, posestnikova hči iz Voklega.
Smrtna kosa. V nedeljo dop. ie umrl v 65. letu starosti čevljar Jamnik Jakob. Pokopali ga bodo danes pop. ob pol 5. N. p. v m.!
Živinski sejem v Kranju dne 1. febr. Na trg so prignali: I bika. 79 volov, 39 krav, 16 telic, 5 telet, 46 prašičev; skupaj 186 živali. — Cene: bik Din 3 za kg žive teže; voli I. vrste Din 5.50. II. Din 4, III. Din 3; krave I. vrste Din 3, H. Din 2; telice Din 4, teleta Din 5 in 6; pitani prašiči Din 7 in Din 8, mladi prašiči za rejo par Din 200. — Cene živini na kranjskem sejmu se že dalj časa držijo na enaki višini.
Trbovlje
Naborniki, roj. 1907 do 1912. ki bi radi šli v Trbovljah na nabor, dasi so drugam pristojni, naj se v to svrho prijavijo na občini.
Hitijo letos zakona željni s porokami, ker je tako kratek predpust. V nedeljo so se poročili: Ban j Anton, rud. Žagar, z Leveč Anico; Seiko Tomo, 1 rudar, z (polte/ Pavlo; Klavžer Franc, rudar, s i Skobe Jožefo; Frajle Jožef, kmečki sin, z žužek Justino; Cestnik Leon, rudar, s Krašovec Stano; Tomše Alcjz, rudar, z Oven Jožefo; Perčič Jakob, ; rudar, z Mur Franco; Logar ivan, rudar, z Vajdec Julko; Žnidaršič Lovro. rudar, z Pirman Terezijo. Izven Trbovelj so se šli poročit; Skubič Ivan. rudar, z Radič Ludmilo; Bučevec Alojz, kmet. sin, z Cirar Angelo; Podbevšek Simon, posest, sin, z Napret Ju Iko.
25 letnico praznuje danes popoldne Dekliška zveza v Društvenem domu z govorom, petjem in dvema kratkima igrama. K lepemu jubileju tihega in vztrajnega dela med našo žensko mladino ča-stitamo in vabimo k udeležbi!
Celje
uspešno pobijajo vse lezni dihal.
bo-
Prodajajo vse lekarne in drogerije.
—	Knjigo: Cankar, Hiša Marije pomočnice,
broširano, išče Jugoslov. knjigarna.
—	Imenik osebja dravske direkcijc pošte in
telegrafa v Ljubljani po stanju 1. januarja 1932, Sestavil svetnik dr. Janko Tavzes. Brošura velikega formata obsega 84 strani. V njej je seznam direkcijskega osebja, imenik vseh nameščencev, mesečni prejemki drž. uslužbencev: uradnikov, uradniških pripravnikov, zvaničnikov in služiteljev, prejemki pogodbenih poštarjev, pristojbine za službena potovanja, potni stroškovnik, pristojbine za nočno službo in čezurno delo, dnevnice osebja pri spremstvu potujočih pošt. V izkazu so navedene vse pošte. Pri državnih poštnih uradih jc naveden tudi njih red, pri pogodbenih pa njih razred in stopnja z označbo telegrafa in telefona. Vsaka pošta ima tudi ime in priimek uradnega predstojnika. Papir je bel, tisk čist, cena pa 15 Din. Z brošuro jc ustreženo poštnim uslužlbencem ter tudi poslovnemu 6vetu.
Cerkveni vestnih
V Križankah danes popoldne ob t! cerkveni shod ondotne moške in mladeniškc Mariiine družbe.
Pr Repriia »Dveh veselih ragabundovc t Ljudskem domu. Ker pri premijeri veseloigra >Dva vesela vagabunda zaradi velikega navala občinstva niso mogli dobiti vsi vstopnic, bo Krekova družina igro ponovila v torek, na praznik 2. febr. ob pol 4 popoldne. Sodeluje železnicarska godba.
Županstvo Celje okolica razpisuje ponovno oddajo prevoza gramoza za občinske ceste v smislu tozadevnega sklepa seje občinskega odbora dne 30. januarja t. 1. Ponovna licitacija se bo vršila v soboto 6. t. m. ob 9 dopoldne v občinskem uradu na Bregu.
® Predavanje dr. Kugyja. Ker je prvo predavanje znanega alpinista dr. Julija Kugyja v sredo 51 t. m. že popolnoma razprodano, a je še veliko interesentov, se vrši v četrtek 4. t. m. ob pol 9 zvečer v dvorani mestnega kina drugo predavanje o temi Noči v gorah, bivak*.
d Družabni klub priredi v soboto ti. t. m. ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma družabni večor, na katerega se najvljudneje vabijo prijatelji in člani kluba.
ff Smrtna ko»a. V javni bolnišnici je umrl v nedeljo 31. januarja v starosti 45 let mali posestnik Grobin Jožef iz okolice Šmarja pri Jelšah. — Včeraj, ponedeljek 1. t. m. pa je uinrl v javni bolnišnici v starosti 50 let dninar Javornik Martin od Sv. Jurija ob j. ž. — Rajnima blag spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožaljel
0 Napad z nniem. V nedeljo 31. januarja t. 1. okoli 11 zvečer je v temi na poti med Babnem in Ostrožnem nek fant napadel 22 letnega rudarja Franca Zalokarja iz Liboj in ga težko ranil r. nožem. Prerezal mu je obraz od desnega čela preko lica do grla. Napadenega Zalokarja so našli mimoidoči ljudje ter ga hitro spravili v Babno v Janičcvo gostilno, od koder so poklicali telefonično rešilni avto, ki je ranjenca prepeljal v javno bolnišnico.
PfUf
Izbris iz državljanstva. Na podlagi čl. 53 uredbe /.a izvrševanje zakona o državljanstvu, so se na podlagi čl. 28. zakona o državljanstvu izbrisale naslednje osebe iz domovinskega katastra mestne občine ptujske, ker so po 30 letnem neizpolnjevanju državljanskih dolžnosti prenehali biti naši državljani oziroma si niso preskrbeli izkaza o izpolnjevanju državljanskih obvez, in sicer: Franc Zahl-briickner, roj. 1890; Kari NussmUller. roj. 1865; Anton NussmUller, roj. 1888; Jožef Arnuš, roj. 1883; Rupert liapp, roj. 1871: Ivan Rapp, roj 1873; dr. Egidij Itaiz, roj. 1867: Rudolf Polazzi. roj. 1890; in Kari (irainer, roj. 1894.
Krvava gostija. Ob priliki neke gostije na Ptujski gori je prišlo med fanti zaradi zaužitega alkohola do prepira in pretepa. Med udeleženci je bil ludi Martin Predikaka, posestnikov sin s Ptujske gore. Ker je fant bolj slabotne narave, se ni mogel napada uspešno ubraniti, kar je imelo za posledico, da je dobil težke udarce z železnim drogom in ročico po glavi; poškodbe so bile tako hude, da je fant obležal nezavesten. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. Napadalci so prijavljeni sodišču.
Divji lovci so se pojavili na občinskem lovišču v Sloini. Ugotovljeno je, da so streljali tudi srne. Zakupnik lova odvetnik dr. Visenjak je prišel divjim lovcem na sled ter jih naznanil sodišču, ki je že uvedlo preiskavo.
V tukajšnjem gledališču priredijo daues na Svečnico ob 3 popoldne gojenkc drž. ženskega učiteljišča v Mariboru izvrstno šaloigro Peg, srček moj« v režiji prof. Potokarja. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo revnim gojenkam, sc občinstvo vljudno naproša, da se predstave v obilnem številu udeleži.
Nedeljski šport
Prošlo nedeljo pri nas ni bilo drugih pri. reditev kot samo one, ki imajo zimski značaj. V Ljubljani je bilo tekmovanje v drsanju za prehodno darilo bivšega svetovnega prvaka dr. Fuch-«a. Zmagovalec v tem tekmovanju je postal prvič Svab, ki jc od vseh tekmovalcev pokazal največ rutine^ To je bila edina športna prireditev v Ljubljani. Zalo je bilo pa bolj živahno na Gorenjskem. Naši dve smučarski podzvezi sta priredili svoja prVetU,»1»a' Gorenici v Kranjski gori, Ljubljančani pa v Mojstrani. Skupno je startalo 80 tekmovalcev, kar je pač dokaz, da imamo lepo število smu-čarjev-tekmovalcev. Škoda, da ta armada ni nastopila skupno. Bolj svečano so seveda svoje prvenstvo priredili v Kranjski gori. Na svojem pr-venstvu so imeli veliko oficielnih gostov, ki sc prireditev samo šc bolj povzdignili. Prvak Gorenjske podzveze je postal naš stari tekmovalec ing. Janko Janša, ki si je priboril največ točk. Ta' koj za njim pa Jakopič Albin. Vsi tekmovalci sc pa pokazali, da so v dobri formi. Tekmovanj« Ljubljanske podzveze v celoti še ni končano, drugi del prvenstva — skoki — bo šele danes. V Delnicah so pa Zagrebčani imeli 6voje prvenstvo. Ti so se pa še bolj postavili. Nimajo take prilike za smučanje, kakor jo imamo n. pr. mi. K nam morajo, ako hočejo smučati, in vendar je 6tartalo 128 tekmovalcev. To veliko število tekmovalcev dokazuje, da so naše planine bolj privlačne za Zagrebčane kot pa za domačine. Samo dam jc startalo 12, med lem ko na naših prireditvah dame sploh ne startajo. Pretekla nedelja je pokazala, da so smuči izpodrinile ves drugi zimski spori. Izpraznile so se celo plesne dvorane. To je uspeh, ki ga nc beleži nobena športna panoga.
Tudi Logatčani so imeli smučarsko prireditev. Nastopili so juniorji, ki so tekmovali v treb skupinah. Prva skupina —mladina od 10 do 14 let — na 3 km progi. Nastopilo je 12 tekmovalcev, od katerih je prispel prvi na cilj Jamnikar Anton v času 20:35 min. V drugi skupini — stari do 17 let — je startalo 14 tekmovalcev na 3 km progi, prvi je prišel na cilj Brus Slavko, ki je progo prevozil v 18.58 min. V Iretji skupini so startali najmlajši do 10 let. Imeli so krajšo progo, in sicer samo 2 km. Največ je bilo teh malčkov, in sicer 15. Najmlajši od teli Jelo Verbič je imel komaj 5 lel in je prišel na cilj v 21,01 min. Prvi je prišel v tej skupini na cilj Primic Rado v 14:56 min. Dosegel je celo boljši čas kot zmagovalec v prvi skupini. Sploh so se pa malčki bolje odrezali kot starejši, lekmam je prisostvovalo okoli 300 gledalcev, kar dokazuje, da se tudi Logatčani zanimajo za ta lepi spori.
Pole g teh velikih zimskosportnih prireditev so imeli v Mariboru še nogometni turnir v korist dobrodelne sekcije. Zmagovalec v turnirju je postal Maribor. V Belgradu so pa zopet gostovali Madjari, in siccr budimpeštanski Kispest, lci j« gladko izgubil 6 5:2 proti Jugoslaviji.
Liublfans-fro gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 Torek, 2. februarja: Ob 15: JITRČF.K. Mladinska predstava po znižanih cenah. Ob 20: VZROK. Izven. Znižane cene. Sreda. 3. februarja: Zaprto. Četrtek. 4. februarja: REVNA KOT CERKVENA
MIŠ. Red B. Petek, 5. decembra: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 20 Torek. 2. februarja: Ob 15: RIGOLETTO. Izven. Znižane cene. — Ob 20: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven.
Sreda. 3. februarja: KNEZ IGOR. Red E. Četrtek, 4. februarja: CARMEN. Red A. Petek, 5. februarja: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Torek, 2. februarja: Ob 15: RDEČA KAPICA. Znižane cene. — Ob 20: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Sreda. 3. februarja: Zaprto. Četrtek. 4. februarja: Ob 20: LUTKA. Ab. B. ZnU žane ccne. Zadnjič.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 8. februarja: Ob 20: ŽENITEV. Oosto-vanje mariborskega gledališča.
Poizvedovanja
1000 Din jc zgubila v nedeljo mlada gospa Karla Gostič na poti od Mestnega trga pa do Kar-lovske ceste. Pošteni najditelj je naprošen, da odda najdeni denar proti primerni nagradi v upravi •Slovenca«:.
Radio
ig
Danes na Svečnico ob treh popoldne vas vabi prosvetno društvo v Katol. dom, kjer bo petje, veseloigra in smeha dovolj. Ne bo dolgo trajalo, a bo prijetno. Ponavljanje bo v nedeljo, 7. febr. zvečer ob sedmih. — Tudi knjižnica vas vabi po lep eslovenske knjige. Sedaj je dobila nove knjige, Kari Mayeve potopise, ki jdi vse tako rado bere. Pridi še li po knjige!
Grosuplje
Poročil se je dne 31. t. m. na Grosupljem g. Vinko Vidic, čevljarski mojster in posestnik iz Višnje gore z gdč. Marijo Zaviršek iz Krške vasi, župnija Krka. Poročal je g. ekspozit Ravnihar. Ženin jc iz ugledne Primčeve rodbine. Skozi dolga leta je bil duša višenslcega prosvetnega društva ter voditelj tamošnje godbe. Udejstvoval se jc tudi 1 kot agilen javni delavec ter ob vseh prilikah kazal odločno krščansko prepričanje. Mlademu paru čestitamo in želimo srečno življenjsko not.
Programi tiadio-Llublfana i
Torek, 2. februarja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Vereko predavanje. — 10.30 A. Zupane: Izseljevanje Belokrajincev. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, vesti, plošče. — 15.00 Viktor Pirnal: Dolenjski šaljivec po Štempiharje-vih. — 15.30 Dekliška ura: Kristus in žena (gdč. Lebar). — 16.00 Slovenske narodne s salonskim kvintetom pojejo gdč. Korenčan in gg. Jelačin ia Žagar. — 17.00 Mell: Igra z apostoli (Ljudski oder). — 20.00 Dt. Veber: Eksperimentalno fonetični študij. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila.
Sreda, 3. februarja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr. Reya: Morje. — 19.00 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. — 19.30 Literarna ura; Lippert: »Od duše do duše« (Fr. Vodnik). — 20.00 Prenos dobrodelne akademije iz Maribora. — 21.00 Lahka glasba, izvaja salonski kvintet. — 22.00 Čas, poročila.
Drugi programi t
Sreda, 3. februarja.
Belgrad: 12.05 Radio orkester. 20.00 Orgelski koncert. 20.30 Komedija. 21.30 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.30 Plesna glasba. 20.3t Operni prenos. — Budapest: 12.05 Opoldanski koiv cert. 19.00 Radio orkester. 21.00 Večerni koncert 22.45 Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 J. Weinbcr-ger: češke pesmi in plesi. 19.45 Plesna glaska 20.45 Iz del G. Trkala. 22.20 Večerna glasba. -Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 17.4! Pester koncert. 21.00 Operni prenos. — Stuttgart: 12.05 Promenadni koncert. 19.45 Zabavna glasba 21.30 Colegium muzikum. — Berlin: 20.00 Kame-rad. 22.45 Plesna glasba. — Barcelona: 19.00 Trio 20.30 Plošče. 21.05 Radio orkester. 22.30 Vokalni koncert. — Praga: 20.00 Včerni koncert. — Lan-genberg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 Karneval. 22.35 Večerni koncert. — Katovice: 12.10 Plošče. 17.35 Italijanska glasba. 21.20 Chopinov koncert. 22.40 Plošče. — Toulouse: 20.15 Operne pesmi. 20.30 Koncerl vojaške godbe. 22.45 Operna glasba. — Trst: 11.45 Radio kvintet. 19.05 Radio kvintet. 20.30 Pestra tflasba. 20.45 Komedija.
Iz Savinjske doline smo prejeli tale dopis, ki jasno označuje težke razmere tamošnjega kmetijstva, ki jo vc-dao bolj potrebno pomori:
Glavni pridelek dolino je hmelj. Tega so kmetje vnoveili največ po 5—8 Din zu kg. le eno tretjino približno po 10 Din. Nekateri ho ga prodali celo po 12 Din, toda la cena je bila le par dni. Nekaj hmelja je še ostalo.
Ker je bila suša, so bili ostali pridelki bolj 'pičli. Posebno trda nam gro pri živinski krmi. Marsikateri posestnik premišljuje kako bo pre-hrimil živino do spomladi, čeprav je-povsod krma zelo reducirana. Tudi živine so ljudje mnogo zaklali doma. Pri sedanjih razmerah pa niti na en niti na drug način ne pridejo do znosnih cen. Mnogo kmetovalcev si je pomagalo s tem, da so posekali les, katerega s.o jim prihranili predniki zadnja leta. Z njim so nadomestili izgubo pri ostalih panogah kmetovanja. Sedaj pa je tudi za les težko dobili kupca, če ga pa dobi, komaj skupi za stroške, ali pa še tega ne. Pač pa je ostalo neizpre-menjeno davčno, iu obrestno breme iz prejšnjih let. Poleg tega je prišlo še novo bia-me: število brezposelnih in ubogih vedno bolj narašča in prosjače-nje se je radi slabih gospodarskih razmer zelo raz-jiaslo.
Pri nas so večinoma srednje kmetije, ki rede par konj, istotako par goveje živine. Povprečno
Oddaja postrvi. Ljubljana, 1. f br. AA. Banska uprava .objavlja: Banovinski ribogojni zavod v Bohinjski Bistrici bo oddajal postrvi zarod po sledečih cenah: 1. Ikre po 80 Din 1000 komadov franko Ribogoini zavod v Bohinjski Bistrici odnosno vališče na"Gamelščici. 2. Zarod 110 Din za 1000 komadov istotako Iranko vališče. Prošnje je vlo/.iti neposredno na Banovinski ribogojni zavod v Bohinjski Bistrici.
Naš pomorski promet, li uradnih podatkov jo razvidno, da jo lani prišlo v naša pristanišča 93.9 7 ladij s skupno tonažo 11,101.000 ton pod našo zastavo. Leta 1930 je prišlo v naša pristanišča 88.605 ladij z 11,720.000 tonami, lela 1929 pa 84.390 ladij z 11.378.000 tonami. Iz Itga vidimo, da je naša zastava vedno bolj dobro zastopana v našem pomorskem prometu, kar odgovarja stalnemu naraščanju ionaže naše domače mornarice. Na drugi strani pa je manjše število tujih ladij in njih to-naža. Lela 1031 jih je priplulo v naša pristanišča 7035 s 3,'229.000 tonami, leta 1980 jih je prišlo 7455 s 3,575.000 tonami in leta 1929 7007 s 3,592.000 tonami. Skupno je prišlo lani v naša pristanišča ladij s 17,380.000 tonami v primeri s 15,295.000 v lelu 1930 in 14,970.000 tonami v letu 1929.
Neposredni davki. Pregled najvažnejših davčnih določb. Piiredil višji linančiii svOlni'; Josip M ose t i zli. Cena knjigi 30 Din. —- Davčno reformo siao res dobili šele pred par Ieli, vendar se je nabrala v kratki dobi izza lota 1928 do danes že cela vrsta raznih davčnih in vrhu tega nebroj spreminj« valnih in dopolnjevalnih zakonov t r pravilnikov, obsegajočih skupno nad 251H1 tiskanih utrnili. Ogromna snov knjig • je pr. gledno razdeljena lia pet delov. V splošni m dolu razpravlja o značaju in namenu davkov, o davčni zakonodaji, finančni upravi in važnejših duvenotehniskih izrazih. V drugem delu podaja pregled neposrednih .davkov, nato pa razpravlja ločeno o posameznih 'davčnih vr tf.h (zemljarina, /grndmina. pridobnina, -eni.ima, družbeni davek, vojnica davek na no-cženjeue osebi', prometni davek, davčna jirosto-t oseb z devet ali več otroci). Tretji del vsebuje 11 i-
Savinjski dolini
plačajo davka lake kmetije 2—4000. Din. Ker so se vslcd nerentabilnosti zadolžile za p« 100.000 dinarjev, je treba letno šteti 10.000 Din ohresti, k temu je prišteti še zavarovalnino poslopij okrog 1000, tako da znašajo vsi stroški okoli 15.000 Din. Pridelkov dajo take kuiotije komaj za svojo potrebo. Nadalje je treba še orodja iu drugih življenjskih potrebščin dokupiti, kar stane dnevno okoli 30 Din, in vštevši delavce in druge moči za delo, ki ga sam kmet ne more opraviti, torej skupno okoli ll.OOODin. Zato mora tak kmet skupiti okoli 25.000 Din letno, da se vzdrži. Koliko pa dobi v resnici?
Pridela navadno 10 do 15 slotov hmelja, kar daje okoli 0—8000 Din, polovica gre takoj obiravr čem, ostanek znaša kakih 4—5000 Din. Ce proda kvečjemu kravo pri sedanjih cenah za 700 Din in dve težki svinji za okoli 2000 Din. Skupno torej bi se skupino na taki kmetiji, če gre vse po sreči, 5 do 7000 Din. Kakšna je tu bilanca za kmeta, si lahko vsak sam naredi račun. Tudi če bi se davki znižali in obresti za hipotekarne dolgove zmanjšale na 5%, bi še mnogo kmetij životarilo. Pri takih razmerah je propad nujen. Kriza je sedaj pri nas gotovo že na višku. In zato je umestno, da zahtevamo od države, naj pomaga tudi nam, kakor je pomagala Vojvodini, ki pa še ni tako daleč kakor je v Sloveniji Savinjska dolina!
redbeno postopanje (prijave za odmero davkov, davčni odbori, odmera davka, pritožbe, zastaranje, jamstvo), četrti del govori o pobiranju in prisilnem izterjevanju davkov in pe'i del o davčnih kaznih in davčnokazenskem postopanju. Knjiga bo brez-dvoma dobrodošla ne le davčnim zavezancem, marveč tudi pravnikom, odvetniškim in notarskim pisarnam, javnim oblastvom, gospodarskim institucijam itd.
Borza
Dne 1. februarja 1932.
Denar
V današnjem deviznem prometu so tečaji ostali v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil srednji in je Narodna banka dala vse zaključene devize, največ Trsta.
Ljubljana. Amsterdam 2260.80—2272.10, Berlin' 1327.01—i337.81, Bruselj 783.46 - 787.40, Curih 1096.15—1101.65, London 193.48 195.08, Newyork ček 5595.73— 5323.99, P. riz 221.14—222.26, Praga 166.32—167.18, Trst 280.39—282.79.
Zagreb. Amsterdam 2260.80 2272.16, Bruselj 783.10—787.40, London 193.48—195.08, Milan 280.39 —282.79, Ne\v,ork kabel 5617.78—5645.99, ček 5595.73 5628.99, Pariz 221.14-2 >2.26, Praga 166.32 —167.18, Curih 1096.15—1101.65.
Skupni promet brez kompenzacij 8.7 milij. Din.
Belgrad. Amsterdam 2206.80 - 2272.16. Berlin 1327.01—1337.81, Bruselj 783.46—787.40. Curih 1096.15—1101.65. London 193,48-195.08, Newyork 5595.73 5623.99, Pariz 221.14-222 26, Praga 166.32 —167.18, Trst 280.39—282.79.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1725, London 17.67. Nevvjork 512.50, Bruselj 71.50, Milan 25.575, Madrid 42.20, Amsterdam 206.25, Berlin 121.25, stobkholm 9!), Oslo 96. Kopenhagen 97.50, Sofija 3.71, Praga 15.175, Varšava 57.35, Aleue C.4Ji, Cas ligrad 2.45, Bukarešta 3.05,. Helsindfors 7.70.
Dinar notira na Dunaju: valuta 12.50.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje ,je bila danes čvr-slejša in so tečaji bili višji kot v petek. Nn b:-l-grajski borzi je bil naslednji promet: agrarji 10 tisoč. begi. obveznice 93.000, vojna škoda promptns 500 kom., za marec 300 kom., 7% Blerovo posivilo 3000 dol. in 7% pos. Drž. hip. banke 5000 dol. Nadalje jo_ bilo zaključenih 10 kom. delnic Narodno banke. Zagrebška borza pa izkazuje tn-le promet: vojna škoda 1000 kom., 8% Bler. pos. 4000 dol.. 7% Bler. pos. 3000 dol. in begi. obv. 50.000.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 56 lil., 7% Bler pos. 47 bi., Stavbna 40 den., liuše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 56—58, agrarji 28—32, vojna škoda kasa 281 -235 (232, 238, 234, 235), 2. 232—233, 3. 232 den., 8% Bler. pos. kasa 50.875—53 (52, 53), 7% Bler. pos. kasa 46—46.25 (46, 46,50), 7% pos. Drž. hip. banke kasa 46.50— 46.75, 6% begi. obv. 37—37.50 (37).
Belgrad. Narodna banka zaklj. 5000, 4950, 7% inv. pos. 57 den., agrarji 29—30 (29), vojna škoda 236-238 (234, 235, 236), 3. 231 den. (232), 6% begi. obv. zaklj. 37.75, 38, 38.50. H% Bler. pos 53 bi., 7% Bler. pos. zaklj. 46.50, 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 47.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 96.25, Wiencr Bamkverein 11.45, Escompteges. 113, Mundus 09, Alpine 11.80, Trboveljska 32.90.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet: 26 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica marec 12.65—12.87, zaklj. 12.69—12.70, maj 13.41—13.60, zaklj. 13.43—13.45, rž marec 14.31 — 14.61, zaklj. 14.38-14.40, maj 14.85-15.10. zaklj. , 14.92—14.93, koruza maj 14.60—14.79, zaklj. 14.61 ' —14.62.
AiVinnipog. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 03.25, 1 julij 64.50, okt. 65.75.
Chicatro. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 56.75, maj 59.125, julij 59.625, sept. 61.125, koruza marec i 37.75, maj 40.625, julij 42.50, sept. 43.375, oves maj 26.125, rž maj 46.875, julij 47.875.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky et Comp., Dunaj.) Na trg je bilo prip»- : Ijanih 2500 goved, in sicer 1197 volov, 007 bikov, 756 krav. Iz Jugoslavije je bilo pripeljanih 169 goved. Cena: voli najboljši 1.80—1.85, 1. 1.40—1.65, II. 1.20—1.30, III. 0.80—1.10, krave I. 0.95 1.05, II. 0.75—0.80, biki 0.75—1.—, klavna živina 0.42 do 0.72. Tcndence: cene za vole in krave so padle zn 5 grošev, za bike pa za 10 grošev.
Jajca
Položaj na mednarodnem jajčnem tržišču je trenotno jako mlačen. V splošnem se računa 7. nadaljnjim padcem cen in odjemalci kupujejo samo za dnevno uporabo. Cene dalje padajo. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 30. jan. 1932.
Cerknica
Katoliško picsvet* o druStvo priredi danes d^anio petdejanko »-Kapelica na Šmarni gori <. Vstopnina znižana. Vsi vljudno vabijenil
Veselice nc bo priredilo tukajšnje »Prostovoljno gasilno društvo«. Ker jc v teh težkih časih res trda za denar, je ta sklep posnemanja vreden.
Tukoj&nja prosvetna knjižnica si je v zadnjem 6asu zopet nabavila več novih knjig, tako da presega število vseh knjig 650. Ker se knjige izposo-jiijcjo tudi nečlanom, seveda proti primerni odškodnini, zato ste vabljeni vsi, ki 6e zanimate za dobro ttivo.
SkoHa Loka
Umrla je v četrtek zvečer Jerica De r mota, dolgoletna otroška gospodinja, ki je vzgojila celo generacije dečkov in deklic. Bila je tudi vneta članica Prosvetnega društva, na katerega odru je znala izvrstno nastopali. Krasen pogreb v soboto popoldne je pričal o splošnem spoštovanju, ki ga jo uživala v mestu in okolici.
Kupčija s človeškim življenjem je žal i bog tudi v Loki in ok; u precej živahna.
Zvočni kino Društveni dom bo predvajal na Svečnico znameniti humoristični lilin . Lainjivi feldmar&nU, na katerega opozarjamo.
rwt w • w
Trztc
Koncert orkestra na orglice. Najnovejši način glasbene vzgoje bo pokazal v nedeljo, dne 7. februarja v Tržiču v dvorani meščanske šole s koncertom orkestra na orglice njegov ustanovitelj iti znani crlasbcni pedagog konserv. prof. g. Karel Jeraj. Njegov orkester na orglice izvaja narodne >ii umetne skladbe sporeda tako dovršeno umetniško, da ostane koncert vsakemu v nepozabnem spominu. Orkester preseneti po odličnem izvajanju in po svojem očarljivem zvoku. Dopoldnp se vrši koncert za mladino, popoldne za odrasle ' . i obeh koncertih sodeluje z recitacijo slovenska pisateljica ga. Vida Jerajeva. Opozarjamo p. n. občinstvo, da naj si preskrbi vstopnice že v predprodaji, ker se vršita koncerta le v slučaju, ako bo dovolj vstopnic prodanih.
Javljamo pretužno vest, da je naš dolgoletni predsednik in član lekarniške zbornice, gospod
Mag. Pharm.
iraško Hos
umrl v nedeljo 31. januarja 1932.
Pogreb našega zaslužnega predsednika bo v torek 2. februarja ob pol treh popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice.
Ohranite mu trajen spomin! Ljubljana, 1. febr. 1932.
ZVEZA LEKARNIŠKIH
SOTRUDNIUOV, SEKCIJA LJUBLJANA
H MESECIH mm ŽREBANJ
I
je doseglo loterijsko pod;etje Dobrodelnega društva sv. Vincenca v Belgradu v svrho
hrf ^IPISHO-HATOLISNE KATEDRALI f BILGRA
ogromen uspeh!
m
2 X Din 2 500.000 -2 X „ 500.000 -10 X „ 100.000'-100 X „ 10.000-
Din 5.000.600'-„ 1.000.000' „ 1000.000'-« l
Din S,000.000
Cene srcfft:
«/, (cela)........Din 11MK
1/.j (polovica).......„
(četrt,na) .......	„ 25'
r&reJfeorršf^e
1. iYtoja> £933. Ne odlašajte, ker lahko zamudite priliko, ?ato kupite še danes
srečke za zgradbo Icatecirale
po katerih se sedaj mnogo povprašuje. Z velikodušno podporo vseh slojev naroda se pričakuje popolna razprodaja ter
Samo €>no. vloga	konečni uspch	Ne igra sc m kola (razrede)
Sr€C!&€ prodaaio: vse kolekture, denarni zavodi, rimsko-katoliški župni uradi, cerkvene in druge ustanove etc.
Glavna uprava: BEOGRAD	Prodajna podružnica: ZAGREB
ULICA JOVAM RISIlCA 20
IVSIIlfOVA ULICA 5
J. V.:
Sličice iz življenja bogoslov cev
Bogoslovec. Bogoslovec je lepo, da, včasih skoraj elegantno oblečen gospod. Bogoslovec jc že vsak »gospod«. Na cesti ga dobiš oblečenega v črno suknjo z žametom na ovratniku, s črnim klobukom in navadno z usnjenimi rokavicami. To ni nič posebnega, v nobenem oziru ne. Saj je vsak tak. Toda včasih so bili bogoslovci vse kaj drugega. Cilinder so imeli, prosim, prave »nohcilindre«. In človek se mora nehote zasmejati, če mu pride n. pr. na misel: Kaj če bi danes dali bogoslovceni cilindre in bi tako šli po mestu. No, vsem Ljubljančanom, ki so sicer žilav rod, ki marsikaj prenese, vsem bi slabo prišlo, ali pa bi morda mislili, da je zdaj \ Ljubljani državna skupščina ali kaka ženevska razorožitvena konferenca. In mislite si še, da bi se tisti gospodje začeli kepati in bi frčali po zraku cilindri. .. Bogata bi bila ljubljanska kronika! Danes ni več cilindrov, izginili so s časom in s časom je prišla tudi nova moda.
Sicer so pa bogoslovci ohranili vse vrline in čednosti svojih predhodnikov; so zelo prijazni in vljudni, včasih zelo zgovorni, seveda ne vselej in povsod, vljudni pač vedno in povsod. Kdor bogosloven prvikrat vidi, pa ga vidi, recimo, ko gre zjutraj v šolo v tisti »kikli« •(uradni izraz je talar), se mu zdi naravnost smešen. Pa ni to prav nič smešnega, ljudje se temu čudovito hitro privadijo. Prav tako je tudi, ko bogoslovec prvikrat stopi v talarju na ulico. Misli si, da ga vsak, prav vsa Ljubljana gleda češ: poglejte ga, ta je pa nov ... Toda ljudje se še menijo ne zanj, niti ne vidijo ga ne, so pač navajeni.
Bogoslovci so izvrstni tekači. Pa nimajo nikakega Športnega kluba ljubljanskih bogo-slovcev ( v časopisih bi bilo: SKLB). Stvar je namreč taka, da razložim: Bogoslovci gredo vsak dan na sprehod. Na sprehod jih gre več skupaj, enega samega" redko kdaj dobiš in še v tistih redkih slučajih pride tisti sam navadno - vsaj za nekaj trenutkov v nezaželjeno družbo in drugi dan najbrže ne bo več sam ... Kam hodijo? Povsod jih dobiš, na vseh kontih in krajih Ljubljane, v mestu in na periferiji: Od Rožnika do Golovca in od Trnovega do Sv. Križa; saj veste koliko se da v eni uri ali recimo v poldrugi uri obhoditi; in še nekaj več morate računati, ker so bogoslovci bolj urni kot ste vi, se mi zdi. Res, v Ljubljani so bogoslovci sploh na glasu kot silno hitri in urni ljudje in zaradi tega jim nekateri podtikajo — seveda po krivici — športno ali celo zgolj re-kordersko usmerjenost. Največkrat so v Tivolskem hribu (turisti pa so bogoslovci, tisto pal); brez dvoma je to lep sprehod, saj po samem tlaku tudi ni kdovekaj dobro hoditi. Sprehod je čas oddiha in zakaj bi ga temeljito ne izrabili? Sprehodi so pa včasih zelo bogati na doživljajih in različnih dogodivščinah. Zgodi sc se celo, da kako nežnejše bitje vzdihne k svojemu sopotniku: češ, ali jih ni škoda...? Za božjo voljo, tukaj o škodi sploh ni govora, reči bi morali kvečjemu: to so fest fantje. Sicer je pa tudi že stara resnica, da gredo v bogoslovje sami »zauber fantje«, Bog že ve, koga odbere zase, zato je vsako žalovanje zastonj in odveč.
In doma?
No, prav veliko se ne izplača govoriti. Ni pa tako mrtvo življenje v bogoslovju, kot bi morda kdo utegnil misliti. Sploh bogoslovci niso tako mrtvi ljudje, čeprav nekateri že križe delajo nad njim, če se poda na to pot. V bogoslovju se vsak razživi in sicer tako, da postane prav aktiven (čeprav nikdar v žepu!), da hoče v gotovih slučajih to svojo aktivnost tudi na zunaj pokazati.
Bogoslovje ima več »becirkov«: Tartar, to jc spodnji del; Sibirija, ker pravijo, da je bilo tam včasih hudo mraz; Kapitelj, »Mesarska gasa« itd. Kapitelj ima že staro, staro tradicijo. Že od najstarejših časov sem je bil pozorišče vsega nekako poljavnega življenja v bogoslovju. Saj je kapiteljski »rostruin« za razne govorance in podobne stvari najbolj pripraven.
Jedo pa bogoslovci, no, pač kot vsak navaden človek. Z žlico, včasih se poslužijo tudi vilic in noža. Gredo pa tudi k sosedovim v »Betlehem« (Betlehem pomeni po kranjsko: hiša kruha). Sicer pa niso nikdar požrešni ljudje, zelo skromni naravnost in sploh zagrizeni sovražniki materializma in vseh temu podobnih življenjskih nazorov. — Spe pa tudi kot čisto navadni ljudje — na posteljah.
Sicer pa ti mirni in starinski zidovi molče. Molče, kot bi s tem hoteli razodevati vso resnost in svetost kraja, kot bi hoteli govoriti o mogočni in slavni svoji zgodovini in o možeh, ki so tod bivali, kot bi hoteli govoriti o svoji ; bodočnosti iu bodočnosti tistih, ki zdaj tod bivajo
Pet otrok smrtno ponesrečilo
Iz Olomuca poročajo ga vratarja Vojaszka se je zgodila strašna nesreča, čije žrtev sta dva dečka imenovanega, stara 4 in 6 let. Medtem, ko je bil Vojaszek v službi, njegova žena pa jc prala v pralnici, se jc zaradi preveč zakurjene peči vnelo pohištvo v pritličnem stanovanju. Soba, v kateri sta bila oba otroka zaklenjena, se je hitro napolnila z dušečim dimom. Uboga otroka si nista znala drugače pomagati, kakor da sta zlezla pod posteljo. Tam so ju
Zabave za služinčad
tudi našli, ki
Ena mati mrtva, druga znorela.	' . V'sakO leto po Božiču doživlja London ČU
V ,,„„,„*„ ^ „,„ „ i okno. Ko „ prihiteli ^ „. ft^&STOtt^ S52$!
jo morali prepeljati v blaznico.
Iz Bolkenheima v Šleziji poročajo: V Rudolf-
stadt
se je peljala na saneh čez zamrzlo Odro neka delavska družina. Ker led šc ni bil dovolj debel, se je udri. Mati z dvema otrokoma je utonila. Njen 11 letni
sin je hotel pomagati, pa je tudi sam našel smrt v valovih. Samo 6 letna hčerka, ki je spodinja, ki ne bi privoščila''služkinji" te za-materjo na ledu, se ,c mogla rešit,. |viVe, bi se Osmešila, ker bi bil to prt
so mimoidoči zapazili dim, ki
sc |C
bila tudi z
evne hiše moralo shajati z mrzlo večerjo. Tišina zavlada celo v Burkinghamski palači in pri princu šaleškem, kjer zadostujejo takrat še za kralja in kraljico obloženi kruhki, mrzla pečenka iu sir ra noč je namenjena zabavi služinčadi. Ladv Malcolm, znana dobrotnica, ga jc vpeljala po \ojni. Kmalu je dosegel splošno priznanje. Golima k, „- h;	siužkinji te žalni to prestopek zoper obvezno »fair p!ay. Kraljica sama pošilja na ta ples vse dvorne hišne, lakaje, kuharje ii; šole je, ter ostanejo pred palačo samo vojaki Letošnji, zabava je bila prirejena v največji angleški dvorani Albert Hallu. Vstopnice lahko kiipiiie samo služinčad, in dobiva posameznik
»Ukročeni« leopard, ki ga jc pripeljal seboj berlinski raziskovalec Afrike Hugo pi Othezraven je raztrgal dve let. starega otročička. Leopard je bil od policije »obsojen ua smrtf in takoj uslreljen.'
Iz Berlina poročajo: Strahovit dogodek' se je pripetil v stanovanju nekega umetnika, ki je s svojega potovanja po Afriki pred par leti prinesel mladega leoparda. Neka gospa je prišla k umetniku na obisk s svojim 11 letnim sinčkom. Deček se je igral z leopardom. Zver ga pa je nenadoma za-
grabila in preden so mogli preprečiti strašno nesrečo
je zver navalila na mater in jo hudo poškodoval Če bi lastnik ne udaril zver po glavi, da se je zrušila na tla, bi se zgodila še večja nesreča. Umetnika so aretirali.
Princ Hilubu (s sabljo), brat japonskega cesarja, je kot stotnik odšel na bojišče na Kitajskem, da s tem podžge hrabrost japonskih čet.
Milijarde »pozabljenih" davkov
Peto največje mesto na svetu Chikago sc bori že več mesecev s finančnimi težkočami. Ker banke niso hotele dati nobenega posojila več mestni upravi, je ta postavila neke vrste finančnega diktatorja, da ta uredi mestne finance. Ta diktator je pred dnevi podal poročilo, iz katerega sc vidi, da je Chikago kar se zločinov in korupcije tiče še vedno na prvem mestu kljub mnogim aferam v raznih evropskih državah. Poročilo o tem, kako se je upravljalo z mestnim premoženjem, navaja take podrobnosti, da se nam zde, če ne že popolnoma izmišljene pa vsaj pretirane. Vendar pravi poročilo, da se v tem kratkem času še ni nioflo ugotoviti vseh Irikov in načinov, kako so delali korupcijo in da bodo v kratkem času odkriti novi škandali.
Naj pričnemo z neverjetnostmi: Ugotovili so, da je bivša mestna uprava, ki je izplačevala Zidovi molče, govorimo lc mi in šc mi še- i plače uslužbencem šele po večmesečni zamudi
hr>
........... _ j Utripljaji srca na plošči. Berlinski zdravnik dr. Leo
, je leopard popolnoma" raztrgal dečkl^Nato i i f °n j\ .'iznašel Poseben aparat, s pomočjo
er navalila na mater in jo hudo poškodovala ! Pn ^l	° ^amoionsko ploščo o utripanju
l uuu posKoaovaia. i Jn delovanju srca. Iznajdba ima posebno za proučevanje delovanja srca in motemj veliko praktično vrednost.
kvečjemu dve vstopnici. Londonska javnost jc kmalu zvedela, da je služinčadi namenjena zabava najbolj vesela in živahna v teku sezije. »Gospoda« zdaj navadno prosi lastno kuharico, da bi ji oskrbela povabilo. Dnevniki zatrjujejo, da so tvorili delodajalci najmanj polovico letošnjih gostov. To je mogoče, ker so vsi plesalci zakrinkani. London ob svitanju po tem plesu nudi izredno demokratično sliko. Mladeniči v brezhibnih frakih in dame z bisernimi orglicami se vračajo takrat domov v družbi lastnih kuharic, hišnikov itd. Samo to noč vo zijo londonski avtoizvoščki slično pisano občinstvo, ki je pozabilo v plesni dvorani na navadne premoženjske in stanovske razlike.
Fašistovsha moda
Po padcu funta so v Angliji pričeli s propagando za domače blago in za angleško modo. Za Angleži prihajajo sedaj Italijani. Nedavno so v Rimu zborovali krojači. Na zborovanju so se bridko pritoževali, da šc večino Pariz in London diktirata modo in da gredo za te razvade težki milijoni v tujino. Zahtevajo, da se mora Italijan tudi v tem odreči uplivu tujine in nositi domače blago po starem italijanskem vzorcu. Gotovo je, da bo vlada te sklepe rada podpirala. Čas bi bil, da bi kaj stičnega podvzela tudi naši krojači, da pride v teh težkih časih do veljave naše domače blago in pa naša lepa narodna nošnja namesto tujih spakedrank in židovskih modnih izdelkov.
Zdravnika so poklicali nujno k neki starejši gospej.	'
»No, draga gospa, kaj vam je, kaj vam manjka?« prijazno vpraša zdravnik.
Radi tega nagovora ogorčena odgovori gospa pikro: »Jaz sem soproga ministra P.«
»Oprostile od te bolezni vas ne moren ozdraviti, ie odgovori! zdravnik in odšel
Japonski cesar - mikado - Hirohito (slovensko Blesteči mir«), katerega ime ni prav nič v skladu z japonsko politiko napram Kilajcem
da bi samo enkrat prišli v urad. — Ker bo težko sedaj izterjati davke, bo morala občina ponuditi poravnavo v višini 30 odstotkov, če hotela rešiti finančnega poloma.
petamo. Šc naša pesem, ki jc včasih tako prosta in v resnici! kot huronsko vpitje sredi afriških pragozdov, onemi ob sivih obokih starinskih hodnikov.
Bivši finski zunanji minister Hfalmar Procflpe, ki
ga imenujejo med resnimi kandidati za generalnega tajnika Društva narodov.
ki ni plačevala niti obresti dolgov, ki je vsled pomanjkanja denarja pustila mesto v temi, enostavno »pozabila« v zadnjih štirih letih izterjati n a d petnajst milij a r d zapadlih davkov. S tem denarjem bi lahko poravnala velik del obveznosti mesta. V glavnem gre za zemljiški davek in realne vrste davkov, "pinan. upravnik jc zadevo prijavil državnemu pravdni-ku iu skupno z njim pričel raziskovati vzroke 1 »pozabljivosti«, ki je privedla mesto na rob j propada. Ugotovila sta, da gre za nezaslišano ' podkupovanje in sta dvignila obtožbo proti ' šestdesetim milijonarjem. Akti seveda inanjKajo 1 in so izginili, ko je moral bivši župan Thoinn- ! son oditi. Proti njemu je uvedeno kazensko postopanje. Radi tega vlada splošno zadoščenje, ker je znano, da jc imel bivši župan tesne zveze z zločinci. Thompson pa je neposredno pred aretacijo »neznano kam« odpotoval. Baje jc v v Buenos Airesu, pa je neverjetno, da bi se odzval sodišču. — Dalje je ugotovljeno, da je mestna uprava plačevala skoraj 4000 nameščencev, ki sploh niso obstojali. Plače so bile nakazane na fingirana imena. Samo pri tem je mesto oškodovano z.t približno 1 milijaruo. Vse žene, prijateljice in prijatelji so prejemali od mesta plače kot dnevničarji ali slično. ne
mmm
iSHlKS1^'-^^1'.........-
, - . , , aa gornja slika, na kateri vidimo samo nekaii takih mask kažejo, kako »oametni in duhoviti* pač morajo biti moški
svoje dostojanstvo s takim in sličnim našemljen jem
m ženske, ki poteptajo
bolj našemljen? Od pu že dovolj nazorne
io
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice ISODin.Najmanisi znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase slro go trgovskega in reklamnega rnaeaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODin. Pristojbina za iifro 2 Din Vsak ogtas treba plačali pn naročilu.Na_ pismena vprašanja odqovarjamole,čeje priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10	-"** ? - 2 -
Beseda samo 50 par
Gostilna
Maver, Jegličeva 5. Danes domača veselica brez plesa do 2 zjutraj. Doma- ' če krvave klobase, vino j mariborskih goric, cviček 5 Gadova peč. K obilni ude- j ležbi vabi najvljudneje ;
gostilničaika.
Beseda samo 50 par j Strojnik
vešč vseh parnih in motornih naprav v poslugi in popravilu, dober elek-tričar, išče službo za takoj. Pismene ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Strojnik« št. 1241.
Starejša kuharica
dobra, varčna, zmožna — išče zaposlitev k starejšemu gospodu. Gre tudi h gospodu župniku. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirni dom«.
Natakarica
ki zna tudi šivati, z dobrim spričevalom — išče mesto v gostilno na deželi, najraje na Gorenjskem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1318.
Krojaštva
se želi izučiti nadarjen, vesten in priljuden gluho-nemec, ki govori zelo dobro. Pojasnila daje »Podporno društvo gluhonemih«, Zaloška cesta 5.
Trgovska pomočnica
zeli mesto. Najraje na Gorenjsko ali Štajersko. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1333.
Prilike se ne dajo priklicati, pač pa
kupci m kopci j is i
Te lahko kar po načrtu vnesete v Vaše račune.
Sredstvo zanje z malimi stroški:
MAŠi MAM OGLASI.
S priznanjem preizkušeni!
Tihega družabnika
s kapitalom 40.000 Din, iščem za trg. z meš. blagom na prvovrstnem prostoru v bližini Celja. Dopise vposlati pod šifro »Promet« štev. 1144 na upravo »Slovenca«.
Vajenca
14—16 let, pridnega, poštenih kmečkih staršev, ki ima veselje do medi-čarske in svečarske obrti, sprejmemo. Hrana in stanovanje v hiši (odnosno po dogovoru). Ljubljana, Sv. Petra cesta 59.
Jezikovna šola
i Gosposka ulica 4/1. Tečaji j za vse jezike se sedaj j prično. Otroške skupine. ; Posamezni pouk. Prvo-f vrstne učnp moči. Nizke • cene. Informacije od 6 do 8 zvečer.
Kompanjona
na Rab (Dalmacija) sprejmem ali prodam nov dvonadstropen hotel z 22 sobami, ki ga pa tudi zamenjam z večjim objektom v drugem mestu proti doplačilu 300.000 Din. Gotovina ni potrebna, ker vzamem hranilno knjižico. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1178.
Beseda samo 50 par
Pekovski vajenec
t vso oskrbo v hiši se 6prejme. Anton Praprot-nik, Jesenice.
Trgovsko vajenko
s primerno izobrazbo se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Poštena« 1341 na upravo »Slovenca«.
Vajenke
Sprejme šivilja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1313.
Sprejmem učenca
takoj v trgovino z mešanim blagom. Vsa oskrba v hiši. Ivan Marin, Mirna.
Iščem potnika
ki potuje po vsej Sloveniji, a je voljan prevzeti dobro idoč ter vporaben predmet (biči) proti 10% proviziji. Javi nai se na naslov: Mato Hunjak, tovarna bičev, Slav. Požega.
Knjigovodja
se išče za ureditev novega knjigovodstva. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Prvovrsten« št. 1289.
Uradnika
25—35 letnega, z bančno prakso, išče veliko podjetje. Zahteva se slovenski, nemški, srbohrvatski in po možnosti francoski jezik v govoru in pisavi, stenografija, strojepisje in knjigovodstvo. Ponudbe s sliko, prepisom spričeval in referencami na upravo Slovenca« pod »Stalna hotelska služba« št. 699.
Prikrojevalka
prvovrstna, za boljšo damsko konfekcijo v Ljubljani, katera ie že dali časa v tej stroki službovala, se sprejme takoj. Začetnice izključene. Prednost imajo z inozemsko prakso. Ponudbe z navedbo dosedan. praks, na upravo »Sloveli« pod »Damska konfekcija« št.
1141.
Beseda samo 50 par
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast koncesioni-rana. Prospekt št 16 zastonj Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas.
Instrukcije
dajem nižješolcem iz vseh : predmetov, zlasti iz francoščine. — Naslov pove uprava -Slovenca« pod št. 1319._
Šivilje, krojači,
nešivilje, dame. Vsled denarne krize priredi Strokovno krojno učilišče — Ljubljana, Mestni trg 5 It, 8. februarja brezplačni prikrojevalni tečaj moškega, damskega krojenja oblek, perila. Priglasite se pravočasno.
Šoferska šola
oblastv. koncesijonirana, jI Gaberščik, bivši komi-Jsar za šoferske izpite, |Ljubljana, Dunajska c. 31. ^Prihodnji redni tečaj se prične 3. februarja.
!j Beseda samo 50 par Bogati postanete
'če imate veliko znanccvl i Perssons. Ljubljana, pošt-i ni predal 307. Znamki za odgovor.
Mladenič
I star 30 let. s premože-' njem 250.000 Din, želi v svrho ženitve spoznanja z gospodično, katera bi imela trgovino ali gostilno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mir« št. 1232.
Beseda samo 50 par Sobo
-neblovano, z elektriko, oddam gospodu. Avsec, Polakova ulica 17, Ljubljana Vil.
Stanovanje
petih sob z vsem kom-fortom se odda v sredini mesta s 1. februarjem ali 1. majem t. 1. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 1265.
na sedežu banovine na dalmatin. pri-morju z 20 adaptiranimi sobami. Hotel obstoji že 14 let. Obrat dobro vpeljan. Obratuje preko celega leta. Proda se radi preselitve rodbine pod zelo ugodnimi pogoji. Podrobne informacije pri lastniku »HOTEL BEOGRAD«, SPLIT.
Prazno sobo
zraven kolodvora takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« št. 1331.
Beseda samo 50 par j
Ofidre bivšega B. H. I, R. 1, 2. Komp. prosimo za naslov j radi vožne informacije, i Aloma Company — Ljub- 1 Ijana.
Gospodično
sprejmem na stanovanje v sredi mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1308.
Mirnima strankama
oddam lepi dvosobni stanovanji — 380 in 460 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1316.
Opremljena soba
s posebnim vhodom se takoj odda eni ali dvema osebama. Soba je velika in se jo lahko porablja tudi za kuho. — Idrijska ulica 6.
Dve prazni sobi
oddam na Cankarjevem nabrežju št. 23 II.
Stanovanje
oddam za 1 maj. Tri sobe, pritikline, event. tudi z dvema sobama. Cesta v Rožno dolino 11.
jManulaktur. trgovina
i sredi Ljubljane se odda I takoj ali pozneje. Ponud-! be na upravo »Slovenca« pod »Ugodno« št. 1097.
Pisarniške prostore
oddam. Dalmatinova ulica št. 11.
Velik lokal
in pisarniške sobe oddam is 1. avg. v Šelenburgovi j ul. 1. Pojasnila daje iz prijaznosti g. E. Navinšek istotam.
Hiša
novozidana, enodružinska, 7 lepim vrtom, naprodaj. Pobrežje pri Mariboru — Stranska ulica 3.
Dobrovpelj. trgovina
se takoj odda. Prevzeti je treba zalogo in nekaj inventarja. Potrebno je najmanj 50.000 Din takoj. Resne ponudbe pod »Dobro idoča trgovina« štev, 1200 na podružnico »Slovenca« v Celju.
Beseda samo 50 par
10.000 Din posojila
lahko tudi hranilna knji- | žica. iščem proti vknjiž- j bi. Dopise pod »Sigurnost« št. 1315.
Posojila na hipoteke
ali poroštvo dobite. Generalno zastopstvo »Vlg. Pv. G. Inst.. Maribor, Vrazova 2. Za pismene informacije prilog 5 Din v znamkah.
Za jugoslovanski patent št. 3500 od 1 marca 1925 na:
Jostapeli za izMauo pairosp gradbenem matepijala"
(»Verfahren zur HersMlung von pordsen Baumnterialien«) se. ;3čejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenjeno ponudbe nu ing. MILAN ŠUKLJE, Ljublinna, Beethovnova ulica 2
Sobo v sredini mesta
s posebnim vhodom oddam eni ali dvema gospodičnama — z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1332.
Stanovanje
komfortno urejeno, obstoječe iz 4 sob, z vsemi nritiklinami, v centru mesta, se takoj odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1348.
Sobo in kuhinjo
oddam. Val. Vodnikova št. 15, Zelena jama.
Beseda samo 50 par Radio aparat
zamenjam za pisalni stroj ali foto-aparat. Naslov v upravi »Slovenca« pod j	št. 1250.
Klavir
dobro ohranjen, vsled selitve poceni naprodaj do 4. februarja. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1234.
Klavir
prodam po ugodni ceni. Bajde, Gosposvetska cesta 12, dvorišče.
Beseda samo 50 par
Vsakovrstno
¥es€tfme sc ¥ postnem času
in nabavimo si:
gramofon, radioaparat, športne potrebščine in plošče pri
JOIMfT JOSIP ffANJAI
UU01JANA - NihiošiCeva c, 20
Velika izbira!
Beseda samo 50 par Otroka
sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 1310.
Beseda samo 50 par Več pisarniških sob
v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupai ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Lokal
Beseda samo 50 par
j
Kupim hišo
v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom, kakor tudi lesna trgovina. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, Aleksandrova cesta 6.
Posestvo
v trgu Muta ob Dravi naprodaj. 1 'A orala, zidana dvostanovanjska hiša, voda v kuhinji, električna luč, gospodarsko poslopje, primerno za rokodelca 'ali upokojenca. — Cena 68.000 Din. Poizve se pri lastniku Ignacu Jevšenak, Slov. Konjice.
Vilo
v Streliški ulici ali na Poljanski cesti — kupim. Ponndbe na upravo »Slo-| venca« pod »Vila« 1311.
Parcela
j 500 m' z leseno hišico naprodaj za 23.000 Din. Pro-, da se tudi sama parcela. Metod Zerovnik, Zg. Si' ška 185, poleg gostilne Čarman.
Jjranirr
oo na'višiib cenab CF.RNE luvetir Liubliana Wollr»vB iilira fit 3
Srečke delnice, obligacije
kuptue 1'ptiva -Merkur«. Liubbana Selenburtiova ulica 6 II nad«lr
Motorno kolo
dobro ohranjeno, od 300 do 400 ccm, kupim. Naslov Klammer, Dolenja-vas, p. Cerknica.
Motor na naito
ca 5 HP, kupimo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1214.
Kupimo škarje
že rabljene in v dobrem stanju, na ročni pogon, za pločevino do 12 mm, ter eno štanco na ročni pogon, do 20 mm. Ponudbe a npravo »Slovenca« pod - Škarje« št. 1347.
Hotelsko pohištvo
prvovrstno, z marmornatimi umivalniki, naprodaj za dvetretjinsko ceno za 20 oseb skupaj ali posamezno. Pension Vovk, Bled.
Čebelarji!
Vse čebelarske potrebščine
kupite najceneje v trgovini FR. STUPICA, že-
leznina in zaloga poljedelskih ♦•ojev, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1.
Motorno kolo BSA
349 cm3, brezhiben, tipa 30, naprodaj. Ljubljana, Opekarska cesta 31.
Malo posestvo
z lepimi izložbenimi okni, v Sav. dolini, čedno stan. V sredini mesta, se takoj j hišo v bližini železnice, odda v najem. Naslov v ' kupim. Cena do 50.000 upravi »Slovenca« pod Din. — Naslov v upravi št. 1349	»Slovenca« pod št. 1330,
Stavbna parcela
v Koleziji, 550 m3, kra-
Pekarijo
iščem v najem v mestu ali predmestju. Cenjene sna, pravokotna, ob glav ponudbe poslati upravi ni cesti, elektriki in vodi, naptodaj. Ljubljana, Ope-I karska cesta 31.
»Slovenca« pod »Sigurnost« št. 1224.
Zaročne in poročne
prstane v modernih oblikah, nudi p>w najnižjih cenah A. Stnmpf, zlatar v Mariboru, Koroška c. 8. Staro zlato kupi ali zamenja.
Puške
risanica za kroglo, kal. 8 mm in dvocevka, gre-ner, brezdimna, kal. 16, fino noseči — naprodaj. Ljubljana, Opekarska ce-_sta 31._
Mešano trgovino
dobro idočo, prevzamem, na deželi okoli Ljubljane, Ponudbe pod »Večletno-upeljano« št. 1023 na upr. »Slovenca«.
Konj
v šestem letu, brezhiben, 16 visok, naprodaj. Ljubljana, Opekarska cesta 31
Belo blago
vsake vrste po zelo nizkih cenah v trgovini O. Slibar, Ljubljana, Stari trg 21.
Beseda samo 50 par	Žage
T •__on _	gaterice, krožne, mlinske
Jajce 80 par	skobelne nože in vse dru-
na drobno. — Sever &	go jekleno orodje kupite
Komp., Ljubljana, Gospo-	najugodneje pri • Jeklo«, svetska cesta 5. Ljubljana, Stari trg.
Lončenih peči
že rabljene dele prodani. Dalmatinova 11.
Pohištvo!
Vsakovrstne spalnice, kakor tudi vse ostalo pohištvo Vam nudi po izredno nizkih cenah. — Ivan Kuhar, mizarstvo, Vižmar-je št. 69, St. Vid nad Lj.
Grobišče
pri Sv. Križu prodam. — Ponudbe pod: »Ob zidu« št. 1340 na upravo »Slovenca«.
Šivalni stroj
pogreznjen — popolnoma nov, naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva 7/III, levo, vhod poleg Depa.
masa
.iBd 0S oraes eposog
Minam?
Ri proso, a |do Id teftneo kupit* nanoneif uri
A VOLK. LJUBLJANA
H eni leva centa 14 Veletrgovina frita »n moke

Najnovejši patent z ležečimi kartotekami
na kroffljični ležaj. Zahtevajte prospekte! Sofra, Maribor. Telef.2510
Naša preljuba in predobra mati, stara mati, oziroma tašča in sestra, gospa
Elizabeta Welle
hišna posestnica
jc v soboto 30. januarja ob pol 17 po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 78. letu svoje dobe boguvdano zatisnila oči.
Pogreb blagopokojnice se je vršil v ponedeljek 1. febr. ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo 3. februarja ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, Gramat-Neusiedel bci Wicn, dne 2. februarja 1932, Žalujoče rodbine: WELLE, FAJDIGA, SCHRIBAR.


Največja zaloga Mih krst v Dravski banovin!
Kovinaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge, Din 550'— do 1.050—. kovinaste krste za odrasle: 200 cm dolee, Din 1.400 do 2.200 -, iz zaloge v Mariboru. Izbira v vseh velikostih. Najmanj 50°/« prihranka potom nakupa pri izdelovalcu.
MAKS USSAR, MARIBOR
Gregorčičeva ulica 17
Vilo alf hišo
z večjim vrtom, primerno za letovišče, event. manjše posestvo z dobro ohranjeno stanov, hišo
kupim
na Gorenjskem med Kranjem in Bledom, najraje v bližini Radovljice za ceno ca 80.000 Din.
Ponudbe na upravo Slovenca pod »Poletje« št. 1122.
Tvrdka F. I. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 29
naznanja, da je cene belemu blagu znatno znižala, n, pr.: Platno za kapne prvovrstne šir. 180 cm 24 Din, platno za rjuhe, dvojna šir. od 15. najboljše 24 Din. Šiioni od 7.50 naprej, najboljši 11.50 Din, bela kontenina za perilo od 6.50 naprej, najboljša 10 Din, rujava kontenina od 5.50 naprej, najboljša 9 Din. Barvasto blago za damsko perilo od 9 Din naprej. Enako so znižane cene ludi oxfordom, cefirjem, kambriku in sploh vsemu bombaž, blagu.
RABIMO
tri do štiri vagone krajnikov, smrekovih, borovih ali jelkovih, lahko tudi mešanih 4 do 5 cm debelih, dobava tekom 2 do 3 tednov, plačilo promptno. Ponudbe z ceno nakladalna postaja na upravništvo ::Slo-venca« pod značko »Krajniki« štev. 1253.
1000 Din plačanT
ako Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. ne odstranite v treh dneh z
RADIO BALZAMOM.
Prosim, pošljite mi še en lonček R. B., ker isti zelo dobro učinkuje — piše 21. II. 1931 ga. Marija
Skerbinc, Vransko pri Celju. Zahtevajte povsod samo RADIO BALZAMI Lonček 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din
dva 28 Din, tri 38 Din — pošlje: R. COTIČ, Ljubljana VII, Kamniška ulica št. 10 a
Ženini - ncwc$fc?
Najcenejše in najboljšo: modrocc, otomunet mreže, divane, fcder-modrocc, fotelje in garnituro Vam nudi
tfubljarm
.	Stari trg štev. 6
Vsa tapetniška dela po nizki ccni.
NAZNANILO!
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj krojaški atelje iz Lepo-dvorske ulice v Woliovo ulico 10 ter bom nadalje po znižanih cenah izdeloval najmodernejše fazone od 250—300 Din. Točna in solidna izdelava! — Se priporoča LUDVIK LOGAR, modno krojaštvo, Wolfova ul. 10.
V Retečah na Sori
naprodaj več različnih stavbnih parcel
Pojasnila daje iurče G0SAR
kopališče Reteče, pošta Skofja Loka ■BBBBaBBaBflBBBBBBBBBBflflBBBBBBBBfl
Gostilna no proda!
Dne 29. februarja ob 9.30 bo prodana na javni dražbi pri sodišču v Kamniku enonadstropno biša v Motniku s krajevno gostilniško pravico in gospodarsko poslopje z vrtom. Cenilna vrednost 80.620 D. najmanjši ponudek 41.580 Din. — Informacijo daje dr. Zvokelj, advokat v Kamniku.
DRVA
10 vagonov lepili, suhih bukovih cepanih — nudim franko vagon — klaftra po 300 Din. Naslov v upravi »Slovenca«, v Mariboru.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
V Liubttani Zahtevajte cenik'
•g^. £0"
"9 d
g
^	t:g
e .H =o S>eg
o .. zr i,
IbN "»te « sS; g .te
.SP ® . o on ®
*o|V. IS
►	.o
— I n | -g I m a a
^a ° A
3 „ jj S! «
-SJ-jS1*5	« ..
»(K N	» X
. 0> «>	„ <V
C (J > flj	H N
■H S m > .2 o
3 > .o > « rt a ~
-O i •
* S a ^ 1 a m .2
i! -a ■= 5 a
C«	=
tn o n a ^ ^
a >J . 23 ;> ci JiO ( * * o O > ^
2 C a a „ fi w o x a —
=2° e
-3N OT ° • »-i 01
J I
Dr. Joža Lovrenčič:
Dnaii izumrlega naroi
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
»Vojaki, to pomislite, jih je ogovarjal, če bi nameravali zmagujoči Istri obdržati tabor, ki so ga zavzeli z orožjem, bi bili navalili za nami — premaganim sovražnikom — tlo morja ali bi vsaj postavili pred nasipom straže. Do morja niso prišli, straž ni videti nikjer. Ne bojte se! Česar ni zmoglo vaše orožje, so zmogle, sodim, naše zaloge! Najbrže ležijo brez skrbi v taboru in — opiti počivajo in spijo, ne da bi se jim sanjalo, kako jih vzbudimo!
Po teh besedah, ki so opogumile manipule bolj kot prihod tretje legije, je Atius ukazal svojemu signiferu Avlu Bekuloniju, ki je bil znan po svoji predrznosti in hrabrosti, naj udere z bojnim prapor-cem v tabor.
Signifer Aulus Baeculonius je bil v trenutku pripravljen.
Rekel je:
»Če mi le hočete slediti, bom napravil tako, da se vse kar najhitreje-izvrši!
»Daj, daj! Bomo sledili, bomo! so mu odgovorili bližnji oddelki polglasno, a vendar s trdno odločnostjo.
Baeculonius se je razkoračil: levo nogo je postavil naprej, desno nekoliko nazaj, jo upognil, nagnil hrbet in zadegal z desnico, ki je imel skrčeno v tri-kot, praporce čez nasip in sc že zagnal še sam in izginil skozi vrata.
V trenutku se je izvršilo vse lo in ker ni bilo slišati iz tabora nikakega bojnega krika, so planili tribunovi manipuli za signiferom. Skozi dekumanska vrata so udrli kmalu nato vojaki tretje legije in konzul s svojo četo.
Ko so prišli Rimljani v tabor in videli, da so (siti in Karni vsi omamljeni od pijače, so navalili nanje in klali kar ocl kraja in po vrsti. Razni bolniki in ranjenci, ki so bili ostali v taboru in se zavlekli v prikrite kote, kjer so negibno ležali in se delali mrtve, so se dvignili in poprijeli za orožje, ko so veseli zagledali spet svoje. Med njimi se je posebno odlikoval tribun Caius Popillius Sabellus; pozabil jc na ranjeno nogo in mahal in sekal tako, da jih ie gotovo največ padlo pod njegovim mečem.
Pokol j je Istre in Karne kmalu streznil; zgrabili so orožje in se obupno borili. Oni, ki jih ni pijača povsem omagala, so se bili ko besni. Epulo se je zagnal na konja, velmožje in najboljša četa so ga obdali in se presekali kljub mnogim izgubam tlo severnega izhoda in se tešili. Da bi onemogočili sovražniku nadaljnji predor in beg, so Rimljani močno zastražili vse izhode in potem niso poznali usmiljenja, zlasti ko so videli, da se sovražnik ne mara po-, dati in so bori v svoji omamljenosti na življenje in smrt. Legionarji so v svoji jezi razkačeni klali in sekali in krvavo zmagali. V taboru je obležalo, kakor so pozneje poročali, tlo osem tisoč Istrov in Karnov, koliko legionarjev je bilo med njimi, so zamolčali ...
Konzul Aulus Manlius Vulso je bil vesel, zakaj dosegel je kar je želel in kar je bil obljubil. Maščeval je Kvinkcija Flaminina in maščeval poraze svojega prednika Marcella ter opral rimsko orožje sramote — zmagovalec.
Ave, Manli, ave, imperator! so slavile močno zredčene vrste legionarjev v taboru konzula, a od morja jc še bučneje odmelo, ko jc neoborožena množica zvedela, da je rešena nevarnosti...
* * *
Akvileja sc je bila že oddahnila od strahu in moreče skrbi, ko je vkorakal vanjo konzul Marcus Ju-nius Brutus s četami,ki jih je pripel jal iz cispadanske in transpadanske Gali je. Menil je, da tlobi naselbino
obupano in do malega izpraznjeno in zapuščeno, čc že ne opustošeno in razdejano, a pozdravilo ga je veselje in živahno vrvenje.
Prevrnilo sc je,< je sklepal ob prvem pogledu in ko je izvedel, da je kolega Manlius obračunil sam z Istri, je obdržal samo vojaštvo, ki ga je nabral v mestih, pomožne čete obpatlanskih Galov je pa odpustil in vriskajo, ko da so priborile največjo zmago, so se vračale domov v svojo preljubljeno Galijo.
Potem je konzul sedel in napisal senatu pismo, da reši Romo skrbi in bojazni.
CONSUL JUNIUS BRUTUS SENATU I ROMANO PATRES CONSCRIPT1, IZVRŠIVŠI VAŠ NALOG, SEM DOSPEL V AKVILEJO, PREPOZNO. NE USTRAŠITE SE! KOLEGA AULUS MANLIUS JE MEDTEM OPRAL OROŽJE IN GA OVENČAL Z NOVO SLAVO. POROČILA O PORAZU, KI SO BILA PRISPELA V ROMO, SO BILA PRETIRANA, ZMAGA JE PA RES LEPA IN VREDNA NAŠEGA OROŽJA.
Tako je pisal konzul Brulus. potem pa čakal v Akvileji, da se vrne Manlius s svojo zmagoslavno vojsko, zakaj izvedel bi rad vse podrobnosti o poteku boja in mu še poročal o razburjenosti, ki je pro-šle dni prevzela senat in vse prebivalstvo v mestu ob Tiberi...
Kralj Epulo se je bil zavedel v svojem taborišču ob zgornjem Timavskem jezeru, kako nepremišljeno .je ravnal v rimskem taboru. Mrk in tih je bil in zaklel se je pri Belenu, da opojnega rimskega strupa ne bo pokusil več. Še je imel v taborišču močno in številno vojsko, saj so Gali z zapadnih obronkov Karusadija ostali nedotaknjeni in z njimi vsi oddelki Karnov in Istrov, ki so bili zasedli višine zapadno od Timava, a vendar, najboljši velmožje in z njimi najbolj borbene čete so podlegle strupu in rimskemu meču.
Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Karel Cefc.
Izdajatelj; Ivan Kftkoveo.
Urednik: Franc Kremžar.
Zapusti! nas je za vedno naš ljubljeni, dobri soprog in očka, ozir. sin, bral, svak in slric, gospod
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago.
Male k & Miheš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din.
Ne duha ne sluha ni več
o kurjih očesih in debeli koži, ako jih tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer le malo namažete s
CLAVETYL C R E M O Cena zavitku 8 Din. Proizvaja jo stara leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna V. Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20.
Priporočamo Vam
najboljše šivalne stroje
in kolesa
Adier -
Gritzner
Švicarski
pletilni
stroji
DUBIED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
za vodo.
Brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvo.
v nedeljo, dne 31. t. m. po kratki in mučni bolezni.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v lorek, dne 2. februarja 1932 ob 'j33 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1932.