Poštnina plačana v gotovini.
Številka I Din
Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. t. Telefon 38-55. Cek. račun:	Ljubljana
štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih.
Naročnina na mesec Je 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo! Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva nli-ca St l. telefon 38-53, Rokopisov ne vračamo,
Št. 39.
Ljubljana, nedelja 16. $ebruarja 1936.
Leto II.
Oče trojčkov pred sodniki — Mazati je treba — žena z dvema maternicama — Revija na policiji — Polom kovnice denarja d. d. — Konradova - žrtev pohlepa po denarju — 37.000 spolno bolnih — Zagonetna plavolaska
Ual-Ual In Makala
Dva cilja abesinskega prodiranja
Addis Abeba, 15. febr. V oblasti Sidama je prišlo do ljutih borb pri Vaderi. Iz Addis Abebe še vedno pošiljajo pojačanja v Sidamo. Med tenu se nahaja tudi oddelek 200 učencev vojne šole v Addis A bebk ki ga vodijo švedski oficirji. Ta oddelek je najmodernejše oborožen in ima celo plinske maske. Po nepotrjenih vesteh je prišel v pokrajino Sidamo tudi abesinski cesar, ki se je istim potom v rnil v Desi je. Na ogadenski fronti se vrše krvave borbe južno od Sasu Baneh, kjer skušajo italijanske čete prodreti. Med tem so abesinske čete zavzele kraj Kurati in potisnile italijanske čete tako nazaj, da so se morale utrditi na svoji prvi bojni liniji pri Ual-Ualn. Na severni fronti se vrše ljute borbe med četami rasa Kase in črnimi srajcami v bližini Abara, severovzhodno od Makale, na cesti proti Adui. Izgleda, da bodo ti oddelki definitivno presekali pot proti Adui in v kratkem potisnili in prisilili k umiku Italijane v Makali. Vlada v Addis Abebi je odredila, da vsi domači trgovci sodelujejo pri gradnji ceste proti Desiju, po kateri bi se vršilo veliko hitrejše premikanje abesinskih čet in materijala. Trgovci so že osnovali poseben odbor, ki zbira denar za plačevanje mnogoštevilnih delavcev. Ta cesta bo popravljena v dolžini 150 km.
Gverilski boli tuši m jugu
Nesreča nas šele nauči čutiti z nesrečnimi.
Vergil.
Dnevna pratika
Nedelja, 16. februarja 1936. Katoličani: 2. predpcpelnična. Pravoslavni: 3. februarja, Simeon.
Ponedeljek, 17. februarja 1936. Katoličani: Donat. Pravoslavni: 4. februarja, Isidor.
Dežurne lekarne v Ljubljani Nedelja; Dr. Piccoli, Tyrševa 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste — Zaloška cesta.
Ponedeljek: Dr Kmet, Tyrševa 43; Trnkoezy, Mestni trg, Ustar, Šelen-burgova 7.
Vreme
Jugoslavija: Prevladuje oblačno na severnem delu države, jasno pa na južnem delu. V Gorskem kotaru in ha Sušaku dežuje. V sredini in na južnih predelih močan mraz. Najnižja temperatura Plevlje —20. najvišja Dubrovnik 12.
Napoved: Po celi državi bo prevladovalo oblačno vreme, z dežjem v primorski banovini in s snegom v notranjosti države. Na severu bo popustil mraz. Soinee vzide ob 6.39 in zaide ob 17.06.
Dunajska napoved:	Spremenljivo
oblačno vreme, na vzhodnem robu Alp megleno, toplejše, na zapadu južno vreme.
Kino
Sloga: Katja,
Matica: Ljubezen na zapoved,
Ideal; Mrzlica za zlatom.
Union: Zvoki mladosti, šiška; Plavolasa Carmon.
Kino Ptuj: V soboto 15. t, m. oh 20. uri in v nedeljo 16. t. m. ob pol 19 in pol 21. »Na polju časti«.
Teden v verzih
Tako vrti se bedni svet, vsak dan je v drugo laž odet, o miru govorijo vsi, vmes pa rožljajo s puškami.
Za kratek čas nam parlament zagode kak preljubi šment, obljube nam za kruh deli in z boni luknje vse maši.
In vendar še nori predpust, čeprav bolj praznih, krivih ust, zato je poleg drugih vic naklonil pošti še stenic.
Nikar mi ne zamerite, če ta mrčes mi v rimo gre!
Hi rajši pisal o Ga*pa,
pa se mi nič kaj prav ne da.
V objemu bratskem boljševik Francozu rekel je: »Zapik!«
I^a svet bolj trdno bo obstal -Francoz da Rusu kapital, lam v Aixu tiste, ki jih nt, so kar na smrt obsodili, so na Gvinejo vso štafažo poslali reševat blamažo.
Fri nas izmenoma pa v dar dobila vsak železničar Slovenca« in »Slovenski dom« lu ’nteres in za — polom.
Addis Abeba, 15. febr. Abesinske čele v pokrajini Bale, ki so bile prej pod poveljstvom rasa De-ste, se sedaj nahajajo pod poveljstvom dedžasmača Bajene Mered, ki je znan med abesinskem! vojaki kot izvrsten vodja gverilskega bojnega načina. Skoro no mine dan, dane bi te čete ubile z nenadnim napadom vsaj 20 Italijanov. Italijani utrjujejo svoje postojanke na somalski fronti. Večjih bojev ni. V Ogadenu se niso izvršili nikalni večji dogoditi. Na severni fronti nadaljujejo italijanski letalci svoja opazovanja in bombardirajo vso
pokrajino od prvih italijanskih linij do Desija, da bi tako onemogočili koncentracijo abesinskih čet, ki se zbirajo v sektorju Mukale. Italijani so v teku zadnjih dni zgrudili več žičnih ovir v dolgosti 20 km. Izpopolnili so tudi svoje telefonske veze, tako da so vedno v zvezi s topništvom, ki se nahaja bolj v ozadju na gričih. Po poročilih iz glavnega stana, abesinske vojske, italijanska letala vsak dan bombardirajo razna mesta in vasi, kjer pobijejo le civilno prebivalstvo, največ pa žene in otroke.
Korajža
velja
sta dejala in se vzela ’
Poljčane, 15. febr. Slika kaže 85 letnega vpokoje* nega orožnika g. Bizjaka Jožeta; Sin 40 let staro Lovec Jožefo, Mi sta se v sredo porodila, kakor smo.
že poročali. G. Bizjak je doma ia Ublnihiske okolice. Bil ge mnogi® po svetu in je marsikaj prestal in preizkus1;!, ostal pa je še do danes trden. Rad pripoveduje o svojih doživljajih na avstrijskem dvorni, kjer je biH orožnik. Marsikaj zanimivega ve povedati o avstrijskem cesarju Francu Jožefu. Rad ju lepo oblečen in eleganten, saj ga vidite na sliki, kako se ja postavil na dan poroke s cilindrom. Njegova žena. je Poličanka. Več let mu je stregla in gospodinjila. Želimo jima še mnogo let v sreči 'in zadovoljstvu ter 'ima čestitamo!
Mussolinijeva svakinja umrla
Milan, 15. febr. Umrla je Avgusta Mussolini, soproga pokojnega Arnolda Mussolinija, bivšega direktorija lista »Pcpolo <*Italia«, mati Vita Mussolinija, sedanjega direktorja lista rPopolo dTtalia«, ki Se udejstvuje kot dobrovoljec—♦ avijatiik v Vzhodni Afriki.
Tuhačevski v Le Havru
Pariz, 15. febr. Maršal Tuhačevski je danes obiskal z nekaterimi sovjetskimi oficirji Le Havre, kjer sl je ogledal razne tvornice orožja.
Tempo, tempo, tempo... so kričali Japonci In Japonke, ko so vzpodbujali z zastavicami svoje rojake na tekmah v Ga-Pa. Slika kaže skupino japonskih »drukarjev« v Ga-Pa
Kaj premišljuje gospa Ivanka?
Novo perilo stane veliko denarja, ki ga vsok ne premore. Toda lepo belo, duhteče in trdno perilo ima pa lahko vsak. Saj terpentinovo milo Zlatorog pere vsako tkanino tako prizanesljivo, da traja dolgo vrsto let. Pri tem pa ga tako temeljito očisti vsake nesnage, da je kar veselje. Iz njega kar duhti po snagi in svežosti.
Iz domače politike
Seja skupščine
Beograd. Bredvčerajštuijiii |>re-Uelnjena seja na/r. skupščine sc je včeraj nadaljevala pod predsedstvom d!r. Markiča in je tudi itlo pot ppjčdia z nad poldirugour-no zamudo. Zapisnik je bil včeraj brez ugovora sprejet. Nato te posl. Joca Georgijevič kritiziral gospodarsko politiko vlade, kar je za njim storili tudi posl. Voja Lazič. Njegov predlog glede prehoda na dnevni red je podprl poslanec Jevtccvega kluba dr. Baričevič, ki je ime,! daljši govor, v katerem se je dotalkmi' zlasti vprašanja novega zakona o tisku, kakor tudi obeh obljubljenih zakonov o volitvah in zborovanjih.
V imenu vladne večine še nato govoril posl. Vojko Cvrkič, ki je napadal opozicijo zaradi obstrukcije v parlamentu. Za ni im sta govorila še poslanca Došen čn Tomaševič, nafkar je dr. Markič odredil lih imensko glasovanje o prehodu na dnevni red.
Ker je de) opozicijskih poslancev zapustil dvorano, se fe od 311 poslancev (kolikor jih je brez izvenparlamentarne opozicije) udeležilo glasovanja samo 26.1. Od teh je glasovalo za vlado 153. proti vladi pa 110. Vladna večina je izid glasovanja sprejela z dolgotrajnim aplavzom in ovacijami vladi.
Podpredsednik Markič je se.ro zakljuiččfl ob 1625 in napovedal prihodnjo za ponedeljek 17. t. ni. ob 10. uri dopoldan. Na dnevnem redu bo poročilo odbora, ki je proučil trgovski zakonik.
Vprašanje kočevske gimnazije
Opoz cijski narodni poslanci iz dravske banovine so vložiti včeraj skupno interpelacijo na predsednika vlade in prosvetnega ministra v zadevi kočevske gimnazije, ker je Vlada odredila, da ®e reducira na nepopolno gimnazijo, kar bi pomenilo za Kočevje, ki je že z ustavitvijo dela v kočevskem rudniku močno
Revija na policiji
Ha odru je bilo 107 „elementov" In „tipov"
Ljubljana, 15. februarja
Ljubljanska policija je priredila v teku včerajšnjega dne, preko noči ter v teku današnjega dne obširno revijo ali kakor pravi policija racijo. Vpregla je vse razpoložljive sile ter dosegla svoj veliki uspeh. Polovila )e kar 107 »elementov«; obojega spola. In vso to pestro družbo poštno pretresla ter pretehtala, im kdor je bil za prelahkega spoznan, je romal v zapor, ali pred zdravnika, ali na sodišče, ali pa vsaj v domov no občino. Večinoma so bili to dobri znanci poiliicijle, običajni ljudje s ceste. brezdomci, ženske brez neomadeževane preteklosti, brez. poseiineži po lastni ali brez lastne krivde.
Na klopic! sed-i znana vestalka večnega ognja v Ljubljani. Kožuh, elegantna čeveljčki, moderen klobuček, vse Skupaj pa do obupa klaverno. Novo je b.k) najmanj pred devetindevetdesetimi leti, tudi njen obraz bi bil približno iste starosti po vsem videzu, toda ker se pač bavi s takim poslom, bo najbrže precei mlajši. Poleg ulje sedi mladenič z bledim obrazom in razcapano obleko, nervozno preklada čepico po kolenih. Najbrže je še novinec v tej družbi, zato ga policija na kratko odpravi domov proti Notranjski. Cez nekaj ted-
nov se bo itak zopet vrnil k nam, ko je im Ljubljana tako lepa ter vabljiva. Sledi teti vrsti star, bradat možakar. Sedem suknjičev nosi drugega na drugem, pomladi bo pa polagoma odlagal obleko ter jo skladal v vrečo, ki jo nosi s seboj. In ob prvem mrazu bo zopet nakladal nase, dokler me razcapa vse te borne cunje. V vsej tej dimščini, pa tudi ne mamtilka čedno oblečenih »tipov«. Mogoče je to njih zadnja obleka, šele potem se bodo tud: po obleki pridružili tej vrsti razcapancev. In tako gre ta vrsta do številke 107. Vsak izmed vseh teh je zgodovina zase, polna gorja, trpljenja, greha, pustolovstva, pa tudi lenobe in zanemarjenosti.
Avto proti tramvaju
Na Kongresnem trgu" je v soboto dopoldne trčil avto zastopnika Singerjeve tvrdke, g. Antona Kržišnika, ob tramvaj.
Avto je privozil po Kongresnem trgu, tramvaj pa od Zvezde proti Gradišču. Pred nunsko cerkvijo sta se spoprijela. Tramvaj in avto sta precej poškodovana, ljudje so tudi vžiii merico strahu, hujšega pa ni bilo.
Gmotno škodo bo ocenila komisija. preiskava pa bo skušala ugotoviti, kdo je zakrivil to prometno nezgodo.
Dnevna kronika
— Ban In podban ne sprejemata.
V turok dne 18. t. m. ter v petok dne 21. t. m. g. ban dr. Marko Natlačen in pomočnik bana g. dr. Stanko Majcen radi zasedanja banskega sveta ne sprejemata strank.
— Diplomatski topit na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je napravila gdč.. Rabina Podbojeva, učiteljica na Grosupljem. Čestitamo!
— Za našo bolnico. V nedeljo dopoldne ob 10. bo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti,
ustanovni občni zbor akcije za razširjenje ljubljanske bolnišnice. Je pač žalostno, da mora privatna akcija drezati za razširjenje javno bolnišnice!
— Občni zbor Društva likovnih u-metnlkov bo v soboto, 15. febr. ob osmih v restavraciji Slon.
— Veliki karneval Ljubljanskega Sokola bo na pustni torek v Narodnem domu. Svojo udeležbo je prijavil sloviti cirkus »špamblek« pod osebnim vodstvom direktorja Spica-brina — lastna prvovrstna koncertna kaPela, baletke, akrobati, svetovni hipnotizer Ben — Ali, klovni
Dr. Korošec obolel
Dr Korošec oboki.
Iz Beograda poročajo, da je notrantii minister dr. Anton Korošec lahno obolel in da po odredbi zdravnikov nekaj dni ne sme zapustiti svojega stanovanj.
SITAR & SVETEK — Štampiljke in etiketi — graverstvo — sedaj pa. Marijinem trgu St. 8.
Bomba smeha!
KATJA
KINO SLOGA
TELEFON 27-30
l.(ynili se boste od smeha! Pridite in oglejte sl veleburko, pri kateri se boste nasmejali do solz!
Szoke Szakall
v gl. vlogi
Predstave v soboto ob 16., 19.15 in 21,15, v nedeljo ob 15.. 17., 19. in 21. Kot dopolnilo 'najnovejši Ufa zvočni tednik z reportažo iz Ga-Pa olimpiadel
Beseda dneva
Bog pa z močjo svojo dolgo vzdržuje mogočneže; marsikateri še vstane, ko je že obupal nad življenjem. Bog mu daje varno sti, in on se naslanja nanjo; toda oči Njegove so nad njih poti. Stopijo visoko, a malo le, pa jih ni več; zvrnejo se, smrt jih pograbi kakor vse druge, posečeni bodo kakor dozoreli klasovi.
Tanskc
Jezero
Tansko jezero je že leta in leta predmet neke ljubosumnosti 5n nezaupanja v mednarodni politiki. V zadnjem času se je posebno Eg'i>. močno vznemiril spričo možnost., da hi zasedla Abesinijo Italija in se s tem polastila tudi glavnega vira egiptskega bogastva — vode iz Tanskega jezera. Prav tako pa je tudi za Anglijo, ki ima v porečju NUa svoje velike gospodarske interese, posest Tanskega jezera velikga pomena. Skrb za namakanje Sudana jie že leta 1902. dala spodbudo Angliji za sklenitev posebnega sporazuma z abesinskim cesarjem Menelikom, v katerem se je iti zavezal, »da ne bo nikdar dopustil zidanja kakršnekoli naprave, ki bi spremenila tek Modrega Nila...«, razen v popolnem soglasju z vlado Velike Britanije in Sudana. Posebno zagotovilo si je angleška vlada že naprej izgovorila tudi decembra 1925. v izmenjavi pisem z italijansko vlado za primer, da bi Abes ni a dovolila Italiji gospodarsko izkoriščani® zapadnega dela Abesinije. Kakor hitro se je Mussolini odločil za vo-iaško osvojitev abesinskega ozemlja, je ta angleška skrb postala spet aktualna Tedaj je Mussolini brž pohitel, da pomiri London z izjavo, da se bo Italija striktno držala svoje obveze iz leta 1925.
Načrt vodnega tunela
Pomen Tanskega jezera za namakanje Egipta je 1. 1904. opisal v posebnem poročilu drž. podtajnik za javna dela v Egiptu sir WiUiam Garstin. Tansko jezero leži okoli 6000 čevljev nad morsko gladino v tesni kotlini, obdani od vseh strani z gorskimi grebeni, katerih vrhovi so do 1500 čevljev nad jezersko gladino. Edini izhod iz te soteske tvori Modri Nil, ki mu Abesanoi pravijo Abbai. Vodna gladina jezera je naj višja v ..iiuarju, natjnižja pa v maju, ko izliv Iz jezera včasih tudi popolnoma vsahne Sir Wliltiam Garstin pa je mnenja, da Modri Nil! ne dobiva svoje vode samo Iz Tanskega jezera. Mnogo vode mu dajejo tudi prito'1 Dabus, Dinder in Rahad, ki se stekajo vanj kmalu po izhodu iz Tanskega jezera. Po teh izjavah bi torej direktni pomen Tanskega jezera za namakan !e Egipta ne bil tako velik, kakor se splošno sodi. Pa tudi mnog; strokovriaki naših dmi zatrjircno podobno, ko pravijo, da M bil vsak poskus drugačne usmeritve odtoka iz Tanskega jezera že zaradi terenskih neprilik popolnoma izključen.
I Oglašuj v „Glasu"
Žalostna zgodba očeta trojčkov
Kako se je pregrešil, ko je poskrbel zase In za trojčke
Ljubljana, 15. februarja N»i dneva, da ne bi na sedišču Pomilovali žrtev brezposelnost.. Utaje in poneverbe, prevaro in goijufiDe, tatvine in vlomi se vrste in grmadijo, vedino pa je izgovor: Dela nisem dobdii in živ ne morem v grob. Tatvine jih ni več sram in ječe so vedno prepolne. Kakor naše b V.mšnve! Kje sb osti časi, ko ‘c na teg" ali oni sodniji naznanjala beia zastava, (ki jo je ljudstvo spoznalo za zakrpano arestantsko rjuho), da so vse ječe prazne. Tedaj so menda dali še vsalkemu, ko so ga izpusti«!, nekaj hrane seboj, seda.i ie pa taka gneča v jetnišnoah, da kaznjence poši-fejo na počitnice rn njih pregoste vrste trebijo z amnestijami, vendar se pa še vedno tako boje novih množic, da vsak nov gost mora v ječo prinesti za tri duj hrane seboj. Kaznilnice se naglo izpreminjaifo v zavode za preskrbo žrtev gospodarske krize, torej v dobrodelne institute. Ni treba preveč fantazije in pretiravati ter smatrati za trtogvjo, ko bodo prazna mesta v jetniš-nicah razpisana m bo treba morda še protekcije za sprejem. Nazori mas v sramoti raznih deliktov se menjajo strahotno.. Usodno lahko postane, da se pa zakonu menjajo preveč počast,
časi so paradoksni
Ze samec je revež, če ni preskrbljen z vsakdanjim kruhom. Kaj naj rečemo o oženjenem človeku brez premoženja, službe in zasCtižka, če previdnost božja razlite na njega svoj blagoslov 'in ga obebruje s trobčki.
Mislim, da je v Bologni v neki cerkvi star nagrobnik d e ve barčkov. Kt-lkor deve štruc leže skrbno ipoviti m. vorejenčki ob postelji mrtve niniterc. poleg pa kleči oče s povzdignjen'mi rokami m r,t»M - napis ie nemški: O Gott, licr’ auf yi:t d cime m Segen! —
O Bog, prenehaj s svojim blagoslovom!
Mnogo smo lani č tali o trojčkih in mladi oče jih je vodil po Uiublfjani. T-r ljubke punčke v k njih obiekictih so se vrtiie okrog njegai, da je bil upehan, ko jih je varoval. Trojčki so se •Oudem smifiti, še halj pa oče. Ni nadlogo val. saj so ’fadje radi dajali in kupovali slike redkega gnezda.
Dobri ‘ljudje so mu pomagali to mu preskrbeli sk.rciiiino shiž-h co na banski uprav). Pio 500 'hn -na m.xsec je dobival iz bed-noistnega fonda. Z cm s trojčki •,c šla v Zagreb k staršem, on je 'ba tu životaril s 500 Din na me-h baje pomagal tudi otro-koin. Stanoval je pri dobrih l.u-ddi, hrano je pa dobiva! pri fran-^skanih. l^rav rada ga je imela gospodmja, saj je redno plače-.Va,l najemnipo in pomagal, kjer •re mogdl. Njunega soproga je broš:! za 20 m 10 Di.n na |M,\s<klo ll" spet denar redno vrnil.
-Božične nagrade
Pokateii uslužbenci dohiti na otuiovtm, on pa le 100 Din. Ob->ko je imel slabo a v redu, obu-v preluknjamo, božič prej
vrati in skrb za otircke. In tudi zadolžen je Ml, da ni od nagrade ostalo ničesair.
Zahajal je tudi k gospej buren-čakovi. Tri dni pred svetim večerom je Ml tiidii tam. Gospa je zavijala klekljane čipke, da jih pošlje v Železnike nazaj, ker jih ni mogla oddati. Za kuplene epike tie pa v zavoj priložila 3300 Din. Oče trojčkov ji je pomagal pri zavijanju in zavitek nesel tudi ina pošto. Iz Železnikov je pa gospa dobila takoj obvestilo, da sta blia poteg čipk v zavitku samo dva kovanca po 50 Din.
Kje je izginilo 3100 Din
Na iK>št6 so pregledali zapske in ugotovili, da je v Železnikih adresatu oddan' zavitek tehtal nantanko toliko kakor v Ljubljani pri sprejemu. Na pošti tedaj denarja ni zmanjkalo, temveč že prej.
Najprej je tajili, da lxi odprl zavitek im vzel denar, naposled se tje pa moral vdati, takoj je bi' pa tudi pripravljen povrniti škodo v mesečnih obrokh.
Pred malim semtom
pretresljivo joka
da so njegovi tihi odgovori komaj razumljivi. V srce se vsem snffl", ko pripoveduje, da lina nižd gimnazijo, kako uboga mati njega vzdržuje in kako oče iz Amerika že 6 let ne piše. Pred božičem ni imel kaj jesti... Za dunar iz zavitka je pleča! dolgove, kupil čevlje in kopita, obleko, perilo. Vsa dvorana je ginjena.
List se je obrnil
ko predsednik senata s. o. s. Kra j prične čitat spise in izpovedi prič.
Kupil je več srajc, kravate, toaletno milo puder in kremo Nj-vea. Zagovarja se, da šele, ko je dobil plačo,
V	spisih je tudi ljubavno pismo. Br.metka iz Maribora se nm iix>nuja in ga prosi za fotografijo, ona mu pa pošlje svojo, da bosta Videla, če sta »za sku-puj».
»Oženjen in še trojčke, pa hoče še dnuge, se oglasi drž. tožilec Goslar.
Pri vojakih je bi! podira red nik.
»Zakaj pa niste tam ostali?« vpraša predsednik.
—	Sem odslužil...
V	Laškem je bil 1. 192» že obsojen na 14 dni strogega zapora zaradi tatvine —
Samo milo. skesano zastoka:
—	Tedaj sem bil še otrok,! Nisem vedel, kaj je to...
Star je bil tedaj res šele 19 let.
Branilec dr. Fran Katndare je spodbba! obtožnico, ki zahteva kazen za zločin ta tvorne i z zaprtega prostora. Obtožencu izroče-aii zaviltek, čeprav ga je odprl, vendar še ni vlom v zaprt prostor. Tudi za svoje trojčke je kupil za vzeti .denar in grešil je gotovo iz nuje.
Tudi senat se je postavil na milejše stališče in ga zaradi prestopka utaje obsodil na 2 meseca strogega zapora in izgubo častnih pravic ter na povračilo škode.
Obsojeni se je razpokal:	Pe-
go ino?
»Ne!« je bil odgovor.
Kazen je sprejel in pri pregledovanju njemu #zaplenjeni! stvari piav odločno branil svojo lastnino, da mu je ne bi vzeli za odškodnino, češ, da je več stvari kupei Iz svode plače.
Ubogi trojčki!
Naročnike • zamudnike
ki so v zastanku z naročnino še za leto 1935, opozarjamo, da je današnja številka zadnja, ki jo še prejmejo. Prihodnje številke jim ne moremo več poslati — Uprava.
Aretiran
zločinec
Celje, 14. februarja
Pred leti je bil v Knittefcldu rojeni in v Mislenje pristojni 37-letnl natakat Josip Gfrfirer v Avstriji obsojen zaradi roparskega umora na 15 let robije.
Ko je prebivat kazen v Karlinu pri Građen, je izvršil še vlom v kaznilnici sami ter dobil dodatek 8 let, pozneje pa so ga obsodili še za 6 mesecev. Po preteku 4 let pa je bil odpuščen in odgnan v Jugoslavijo. V Celju je odslužil vojaški rok in se potem naselil v Celju. Večkrat je bil osumljen raznih deliktov, a je bil vsakikrt izpuščen zaradi pomanjkanja dokazov. Zaradi nerodnosti je bil iz Celja izgnan, a se je pred dnevi zopet vrnil.
Včeraj popoldne se je vtihotapil v sobo branjevke, 70 letne Marjete Močnikove v Gaberju, kjer ji jo ukradel 3.024.50 Din. Na podlagi osebnih, podatkov, ki jih je podala Močnikova, jo policiji Gfrfirer ja aretirala v neki gostilni. Imel je še ves denar. Oddan bo v zapore okrožne sodnijo. 7.a selmj ima pa še burno življenje.
Ne pravi nikomur, da imaš denar
Ptuj, 15. febr.
Posestnici Kramberfiar Neži iz G roškovca se je posrečilo pro# dati vino. V nedeljo je šla h kupcu po denar. Dobila je Din 2.270. Ker že več let ni izkupila toliko denarja za pridelke, je bilo v hiši nič koliko veselja.
O denarju je pripovedala tudi svoji sosedi, ko sta šli skupaj od maše ter jo tudi povabila na svoj dom. Tu je odložila praznično obleko, v kateri jc imela denar, in jo položila čez posteljo. Sose* tli pa je rekla, naj jo kar tu po« čaka, da gre v klet po vino. Ko je točila v kleti vino, jc čula, da nekdo hodi na lahko po sobi, ker so klet nahaja ravno pod sobo.
Ko s*ta izpili vino, se je scse» da odpravila proti domu. Kmalu po odhodu sosede pa je Neža vzela denarnico iz žepa praznič« ne obleke in v veliko žalost ugo« tovila, da ji je nekdo izmaknil 1020 Din. Osumljena je seveda soseda.
— Trocki na smrtni postelji. Trocki, bivši sovjetski vojni komisar, ki živi na Poljskem, je močno zbolel in po najnovejših poročilih že umira.
— Italijani priznavajo Poraz. V komunikeju štev. 123., v katerem Italijani med drugim prvič po dolgom spet priznavajo svoj poraz, čitamo: Precejšnje abesinske sile so dne 10. t. m. napadle pri Kura liju, severoza-prdno Gnrlogubija v Ogadenu, neki naš izvidniški oddelek, snstoječ iz 60 dubatov, ki je bil po ogorčenem odporu končno nadvladan.
-- Poljski zunanji minister Reck bo najbrž v kratkom obiskal London. Tako zatrjujejo v Varšavi.
lani 37.000 bolnOcev
Na veneričnem oddelku v Beogradu
Heogrud, 15. febr.
Vprašanje pobijanja venerič« nih bolezni je zlasti v Beogradu sila akutno. Statistika ugotavlja, da sc kljub veliki skrbi in orne« jevanju venerične bolezni z vsa« kim letom bolj razširjajo. Sle« herni dan so vse beograjske ve« nerične ambulante prenapolnjene z bolniki, posebno velik promet pa beleži beograjska občinska venerična ambulanta, kamor se zatekajo večinoma siromašni sloji, med katerimi so še po« strbno razširjene venerične bolez« ni. Bogatejši sloji se po zdravilo zatekajo k privatnim zdravni« kom, ki pa imajo tudi polne ro« ko dela.
Za pobijanje bolezni je thslcj v največji meri doprinesla ob« činska ambulanta, ki ji jo uspelo, da je vsaj delno zajezila grozot« no razširjanje veneričnih in dru« gih kožnih bolezni. Med zadnji« mi tremi leti je lansko leto do« seglo rekord. Na vseh artibulan« tali je v Beogradu iskalo pomoči
37.000	bolnikov, med njimi
27.000	spolno okuženih, ostalih
10.000	pa je iskalo leka za dru« ga kožna obolenja. Na dan so povprečno zdravili po 140 bol«
| niikov. Zdravilo se je več mo« | ških nego žensk. P<> starosti jc I bila večina bolnikov med 20 in i 30 letom. Najbolj razširjeni bole« I zni sta ji bili sifilis in triper. Vsi | beograjski zdravniki si silno j prizadevajo, da bi omejili stra« šno razširjanje bolezni. Deloma je ta njih trud kronan z uspe« hom, vendar pa je v večini slu« čajev pripisati krivdo samim pa« cijentom, ki zdravljenju ne po« sveeajo zadostne skrbi.
■ Kakšen grozen ropot delajo zopet sosedovi paglavci! Saj hi človek zblaznel!
— Ampak gt; s pa,- ta ropot prihaja iz naše otroške sohe, ugovarja služkinja
— Tako? Res? Oh,1 ubogi malčki, ma!o razvedrila jim pa tudi nit;ramo privoščili!
,#£las“ le psceiai
Polom „Kovnice denarja d. d.“
Pet fantov pred sodniki zaradi ponarejanja denarja
Maribor, 14. febr.
Pat postavnih kmečkih fantov je sedelo na zatožni klopi, kamor ijih je spravila pregrešna želja, da bi prišli hitro do denarja, ki ga v teh časih posebno manjka ljudem na deželi. Prav za prav bi se jih moralo zagovarjati kar sedem, a sta dva izmed rili h raje ostala ch> ma in bodo morali po nje orožniki.
Beseda je dala besedo
Lani, bilo je menda 13 .septembra, je pri posestniku Jož.fu Bai-šeču v Spodnji Ploderšnici pospravljal motorno kolo Lojze Hlebec, ki je izučen mehanik. 1 am ijc bil tudi Štefan Klarič, kli se je pravkar vrnil iz zaporov v B.elo-varu, kjer sta bila s Hlebcem obsojena zaradi poizkusa ponarejanja denarja. Pogovarjati so se o tem in onem, tudii o krlizli in da je na svetu dandanes tako malo denarja. Beseda je dala besedo in obstali so ob misli, da bi bilo dobro, ka bi ustanoviti majhno kovnico denarja. Spočetka sicer v bolj skromnem obsegu, pozneje pa kar velikopotezno. Seveda je bi za ustanovitev kovrioe potreben kapital, ki ga pa Hlebec in Klarič nista imela.
Pričela sta nagovarjati posestnika Jožefa Bajšiča, ki hi naj podiie-Itje finansiral. Ta se je spočetka branil, a ko sta mu Hiebec in Klarič vztrajno prigovar'a’a in mu obljubila zlate gradove, se je končno vdal lin vložil v »podjetje« 30;) dinarjev, s katerimi so si nabavili najpotrebnejše pripomočke. Vendar vsota ni zadoščala in so morali pritegniti še Jožetovega bra-
Peter Šifrer je bister in okreten fant. Zna si pomagata. Ko je izgubil službo v tovarnah na Jesenicah, se je goreče lotil posredovanja. Polno jih je brez služb in mnogo preveč, da bi mogli vsem dati dela.
' Samo prj desetih mu je spod e-telo. Dali so mu po 200, 500, dobi! je pa tudi 1200 Din. Pokaza’ ;,e pogodbo, ki jo je sklenil z vp'iv-nim možem v tovarni, kjer je ta, nekolikokrat tudi neznani mož potrdil sprejem vstote in se zato zavezal, da plačniku preskrbi službo v tovarnah KID. Cc je pa v tem in tern času ne bi preskrbel, pa vrne vas denar. Najnižja tar -fa je bila 6,or D:n. vzel pa 'e tudi manj, še rajši ra več.
Pogodbe za Vovka Filipa in Ivana ter Triplata Janka je podpisal
mojster Zgaga
ki ga na Jesenicah nikdo ne pozna. Ime je pač psevdonim, še bolj verjetno pa diskreten ,ncog-nito, sploh tajanstvena tn silno vplivna oseba. Pri takih stvareh, je pač zajamčena ranost prva stvar!
Rabič Janez je moral odšteti kar 1200 Din. Sam., da nikdo ne Izve. Podkupnina! Po 400 Din za Lovra Humra, neitoga mojstra in
ta Andreja Bajšiča, ki ijie prav tako dal 300 dinarjev.
Denarja nič koliko
Putem je stopil v akcijo še ključavničarski pomočnik Jurij Babič, ki je izrezal bakrene plošče z likoma 50 in 20 dinarskih bankovcev. Kovaški pomočnik Janko Habuliin pa je posodil kovaški meh, da je bila kovn'ca denarja opremljena na začetek z vsem najpotrebnejšim. — Prvi kovanci so se ijjm sicer ponesrečiti, zato so jih prebili črn našlednij izdelki so bili že tako popolni, da so se le po zvoku in barvi razločiva j od pravih.
Kovačnica je b la nameščena v gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Bajšiča, kjer so se »de'ln’-čarji« skrivoma sestajali in kovali denar, s katerim so skušali obogateti. Saj si je vsak izmed sodelujočih v mislih zidal gradove, ki pa so se prekmalu zrušili.
Jože in Gusti sta poskušala srečo
Seveda je bilo najtežje spraviti ponarejene kovance rned ljudi. Za ta posel so uporabili še drugega Jožefovega brata Avgusta Bajšiča. Z Jožefom 9ta se odpravila 26. .septembra v Maribor ter vzela s seboj 'torbo ponarejenih kovancev. V mestu ju ni nihče poznal in sta si dejala, da bo šlo delo lahko od rok. Tu in tam bosta kupila kako malenkost, plačala s ponarejenim denarjem in dobila vrnjenega onega, pravega. V mestu pa jima je upadel pogum. V promet sta spra-vila samo 20 dinarski kovanec pri neki kratkovidni branjevki, nato sta se skesala in se vrnila domov.
tudi še za neko tretjo osebo, toda Bog varuj, da bi kdo poizvedoval za njeno ime. Na pogodbi so bile podpisane tri priče. Vse zanesljivo, kakor se spodobi
Posredovalec Pater je imel tudi 7 gimnazij in zato službo v pisarni. Mulej Tone je velikodušnemu Petru dal 500 Din, Jera pa še 100 Din in 'sta dobila pogodbo, kjer je Humcr potrdil kar 1000 Din.
Tudi v Škof,o Loko je šel Peter, saj je s Praprotnega doma. Karlu Slabetu je povedal, da ga pošilja njegov brat Silvesier s prošnto za 500 Din, ker mora podmazati nekega uradnika. Karel je dal 200 Din in dobil pogodbo s podpisom nekega preddelavca.
Na cesti z Jesenic v Kranjsko goro je Peter pripovedoval, da za tisočak vsakemu lahko pomaga do službe, saj bodo sprejeli 40 delavcev. Stefe Peter in tudi Golmajer Peter iz Tržiča sta mu dala po 500 Din.
Ko je pa P-cter sam iskal de'a, se je pri »Slogradu« na Javorniku predstavil z delavsko krni žico na ime Čadež Matteo iz Podlanišč pri Gorici. Tudj tajanstven inčo gnito !
Ker je pa Peter lani aprila meseca dobil na isti način od Vogelnika Atona tisočak in še hranilno
Več sreče so imeli ostati pri pad-niki ponarejevalske družbe. Spretno so spravili v promet nekaj kovancev, s tem pa so opozorili oblasti, da mora biti nekje kovnica denarja. Ljudje so namreč kaj kmalu spoznali ponarejen denar in vsak primer je bil javljen orožnikom oziroma mariborski policiji.
Konec podjetja
V poizvedovanju za ponarejevalci je bila mariborska policija in skoraj vse orožniške, postaje okolice, Slov. goric in Dravskega polja. Bilo je 4. oktobra, ko so orožniki pri Sv. Maujati ob Besnici zvedeli, da zahajata k posestniku Bajšiču večkrat Hlebec in Klarič, ki sta že bila kaznovana zaradi ponarejanja denarja. Takoj so se pedali v Sp. Ploderšniico k posestniku Bajšiču in napravili preiskavo, ki je končala s popolnim uspehom. Orožniki so odkrili kovačnico denarja in zaplenili 43 že izgotovljenih kovancev po 20 dinarjev in enega petdeset dinarskega.
Pni današnji razpravi pred malim kazenskim senatom, ki mu je mu je predsedoval dr. Tombak, so vsi navzoči obtoženci skesano priznali krivdo, vendar so venomer zatrjevali, da so bili zapeljani.
Obsojeni so bili:
Jožef Bajšič in Jurij Babič na 5 mesecev strogega zapora nepogojno; Avgust Bajšič in Andrej Baijšič na 4 mesece strogega zapora pogojno za 3 lota ter Janko Habulin na 3 mesece strogega zapora pogojno za 2 leti. — Proti glavnima krivcema Alozju Hlebcu in Štefanu Klariču ho posebna razprava. Vsi so kazen sprejeli.
knjižico z vlogo 1000 Din, ga je okrožno sodišče v Ljubljani zaradi prevare obsodilo na 3 mesece in 10 dni zapora in 300 Din globe. Kazni še ni prestal.
Tudi natakarico Cvetek Francko je zmotil, da mu je dala 300 Din in pa delavsko knjižico Toneta Iskre, ki mu je zagotovil preskrbeti službo.
Vse obljube so bile pa laž in
vse pogodbe ponarejene.
Dobro oblečen in čeden fant je ta Peter. In nedolžen, kakopak. Saj vendar ni vedel, da ne sme podpisati drugega. Denar ie res od vseh dobil, vendar pa ne za podkupnino Humra in drug h. Denar je pa naprej vzel, ker je bil v potrebi,
— Sami so krivi, če so dajali denar! se je odrezal.
— Slavna sodnija, lahko vprašate vse Jesenice in slišali boste, da jih
polovico sprejme s protekcijo
Nikakor nisem smatral za go-tiufijo, saj sem sam tudi za 2000 Din dobil službo.
»Plačali jih pa niste!«
Saj je vendar Rabič z mojim posredovanjem dobil službo.
»Ja, natakarica mu jo je izprosila pri podpredsedniku!«
— Gospod natakar, v tem guljažu je pa kos gumija?
— Ja, mogoče, veste avto povsod konja izpodriva!
Žena z dvema . maternicama
Mostar, 15. februarja.
V mostarski bolnišnici je na ginekološkem oddelku umrla 351et-na kmetica GJurgja Okiljević iz Gacka. Smrt je nastopila zavoljo zastrupi jenja krvi pri splavu. Pri obdukciji telesa so zdravniki ugotovili presenetljivo dejstvo, da je imela nesrečna žena dve popolnoma normalno razviti maternici. V levi maternici je nosila plod, desna pa je bila prazna. Z rastjo plodu se je leva maternica pretrgala in ie nastopilo zastrupljanje krvi.
Res sc je izkazalo, da je natakarica Tončka v kavami »Prisank« v Kranjski goni dvakrat morala prav lepo prositi, predno se je odtajalo strogo uradno srce gospoda podpredsednika KID, da je odredil vse potrebno za fanta.
Natakarico Tončko, ki je bila tedaj pni Lavtižarju v Kranjski gon, so pa poklicali v Ljubljano. Bleda je od mraza ali razburjenja, naposled pa mora še priseči. Niti fantove delavske knjižiče niti denarja tii še dal Peter nazaj. Dobro pozna Peer tistega, komur je dtl knjižico v tovarni, uradnik je ali poduradnik. za njegovo ime pa prav zares ne ve.
Po prisegi zardele Tončke je pa Peter zaključil zasliševanje z modro izjavo:
Kar na tri krafe je treba mazati!
Zaradi 10 primerov goljufije, ki jo je uganjal obrt orna m zaradi lažnih listin so dali Petru
1 leto in 2 meseca robije
ker so denarno globo 720 Din zaradi neizterljivosti takoj izpreme-nili v 12 dni. V kazen so šteli tudi prejšnjo globo 300 Din, prejšnje kazni 3 mesecev in 10 dni zapora pa ne, ker je bil med tem ob amnestiji pogojno pomiloščen. Tudi denar mora oškodovancem vrniti.
Peter je tiho računal in premišljal, nato je pa dejal, da vloži priziv proti previsoki kazni. Tudi za odlog kazni je prosil.
»Tega pa ne! Zadnjič smo vam dovolili odlog, pa ste spet napravili tri nove lumparije. Imamo dobro hrano, kar pokusit pojdite!«
In zazvončkTate so verige koncu Petrove posredovalnice služb.
Dobro je mazati treba, pa teče
je dejal stasiti posredovalec Peter, pa je vse oslepari!
Maribor
Kaj bo danes
■ 'iirodno gledališče: ob 15. uri: »Trafika«. Ob 20. mri: »Majda«. Obakirat mižane cene.
Union kino:	»Zaljubiliomči. V
glavni 'vCogah Gustav	Pr oblic) i
Sn Renata Mulleir.
Grajski kino: »Marija Baskir-6eva«. Pri vseh predstavah ti'.m o ziimsk'i ohmpLjiadii v Ga—Pa.
Sport: ob 15. mri na grišču »ZeleznbčairSa« prvenstvena nogometna tekma SK Rapid : Že -itezničatr. Sadi g. Ramovž iz Ljubljane.
m Da ne bo krivice poročamo, da je preiskava ugotovila, da bi v ji magistrateu uslužbenec g. Mianko ni zakrivil niikalkega kaznivega dajanja in da so se hoteili nekateri nad njim le maščevati. Po zaslišanju na policiji je bil g. Maniko takoj izpuščen.
m— Zaradi posilstva je najemnikova žena -Marija J. s Kozjega vrha prijavila orožnikom svojega Sitanodal'atea. Ko je bil Manjin mož z doma, jo je nasilnež na skednju napadel in ti star«! silo.
m— Tragična smrt izvoščka. V
petek opoldne so našli obešenega v Taborski ulici 8. izvoščka Ivana Pukla. Mož je bil zadnje mesece nekoliko zmešan. V spominu je še, da je skušal zanetiti Požar v Jezdarski ulici 5. im se nato obesiti, kar so mn pa takrat preprečili.
m— Sokolske smuške tekme so
se pričele v petek 14. t. m. na Poorj-u. Tekmuje 364 Sokolov iz vse Jugoislav-iije. med tekmovalci pa je tudi petčlanska ekipa Ruskega Sokolskega saveza. Zaradi slabih snežnii razmer skakalnih tekem ne ho.
Celje
Nova predilnica bo zgrajena v Škofji vasi pri Celju. Industrijo volnenih izdelkov namerava zgradit' tvrdka Peter Majdič.
Hlod mu je zlomil obe nogi. V Rogaški Slatini' je v četrtek padel z voza težek hlod na 29 letnega mizarskega pomočnika Ivana Fiiirltngorja in mu zlomil obe
nogi.
Nož si je zabodel in podlegel
V Petek zijutratj je umrl v celjsk bolnici 24 letni delavec Adolf I urnšek iz Nove vasi. Dne 1. januarja si je v neki družbi v No-vi vasi zabodel nož v levo stran ^rsi im si ranil pljuča im srčno niTeno.
Preklala sta mu lobanjo. V ne
dc-lio zvečer okrog 20. sta d v, Janta iz Dobrne 25 letnega de ayca Franca Roriaka iz Strme, bri Dobrni napadla s koli in mu hrebila bbanjo. Zdravi sc v bol ’iei. Težko, da bo pstal pri ž \ benjn
Gledališče. V torek 3. marca S-.s, :-o vanje	It-ubljanske dira,m-.
e se! a božja pot«. Abonma. Na dete13 U|>r'ZOir^cv 11 a bo »Tuje
Cm.rh<>x-e,iski Pavčki pride \ i .•	, 15. marca in nastopijo \
Ljuski Pu-soji'nici.
ciii^^noselnež išče zaposlenja v ^usir Razlagajo mir. tep-., .boraviti morate slona do nc bojite b° prepričan' da sc gi
Re~7rZ^te kaj', iaz sem prepošten znam se tako grdo hliniti i
Zagonetna blondinka
Junakinja romana terorista Paveliča
Kolovodja ustaške zarote in glavni krivec na marsejskem atentatu Ante 'Pavelič, ki je bil pred poroto v Aix-en-Provenoe v odstotnostii obsocen na smrt, seda v Turinu v zaporu, ker ga LalM-ja ni hoteli izročiti. Kakor beremo v francoskih listih, je Pavelič podal zdaj svojo 'izpoved v svojevrstni obliki. Napisal je roman, ki ima naslov »Blondinka«.
Ta blondinka je glavna junakinja vse zarote. Ona je v zvezi z nekim ustašom, ki ga Pavelič v romanu imenuje Duiibiča, ki pa očitno nesi njegove (Paveličeve) poteze. Ona dobi nalog vtihotapiti, orožje v Francijo za atentat na kralja Aleksandra. Potuje tja preko Lausanne (Švica), kjer carinskim
uradnikom railti na um ne pride, da bi bliže pretiskali elegantne kovčege mlade lepe dame. V enem teh kovčegov pa leži tudii revolver, ki je upihnil luč življenja kralju Aleksandru in ministru Barthouu.
V Parizu izve skrivnostna blondinka. da se mora podati v Avignon. Tja prispe na dan 7. oktobra. Zvečer ocfpre vrata svoje sobe in pred njo stoji Dutibič. Sledi ljubavna noč, a svojo srečo uživata samo dva dni. Na dan 9. oktobra je blondinka s svetlim prijateljem v Marseillu; tam doživita kot gledalca atentat in nato pobegneta z avtom v Italijo.
Roman konča s tem, da avto na nekem ostrem ovinku strmoglavi v morje.
mBammammamammaasm
Konradova je bila žrtev Knapičevega velikega pohlepa po denarju
Maribor. 14. februarja Bivši pravni zastopnik umorjene branjevke Terezije Konradove, ki je postala Preteklo sredo žrtev morilca Ferdinanda Knapiča, nam je poslal s prošnjo za objavo naslednje vrstice, ki bodo govtovo zanimale naše či ta tel je, ker znova potrjujejo, da je Konradova padla kol nesrečna žrtev morilca,. ki mu je pohlep po denarju narekoval tako strašen zločin
Pravni zastopnik umorjene, ki pa ne želi. da bi bjl im-nova n. pojas njuje:
Pogodba
»Pokojno Konradovo sem zastopal že' od leta 1928.. ko so je ločila od svojega moža. Razen tega sem jo zastopal tudi v pravdi proti »Ljudski samopomoči« v Mariboru za izplačilo dela zavarovalnine po umrli Ani Knapičevl, Že v tej Pravdi se je ugotovilo da je Ana Knapičeva sama prosila Konradovo, da naj pri Ljudski samopomoči« obnovi zavarovanje. ki je zaradi neplačevanja prispevkov za nekaj let. prenehalo Konradova je res plačala vse za o stale premije in je plačevala prispevke tudi 5e naprej
Med pokojnima Knapičevo in Konradovo je bila sklenjena pogodba, s katero je Knapičeva zavarovalno polico izročila Konradovi in jo imenovala za edino upravičenko do posmrtnine. Konradova pa naj bi z,a njo skrbela do njene smrti.
Izsiljevanje
V isti razpravi je bilo nadalje dokazano. da je pokojna Konradova res lepo skrbela za Ano Knapičevo vse do njene smrti. Podpirala jo je izdatno z denarjem, hrano in drugim. Kljub vsemu pa je bila Konradova vse do smrti Ane Knapičevo priprav Ijona odstopiti zavarovalno polico njenim sorodnikom, seveda pod pogojem. da ji povrnejo Premije, ki jili je ona vplačala in vse druge stroške zn vzdrževanje KnapiČeve. Nobeden izmed sorodnikov pa tega ni hotel plačati. Zato je bila umorjena Terezija Konradova upravičena sama spre jeti zavarovalnino, kar ji jo bilo tudi potrjeno z razsodbami vseh treh sodnih instanc. Zahteve bodisi moril ca Knapiča ali koga drugega so bile torej samo nezakonito izsiljevanje. Postopanje umorjene Konradove je bilo povsem častno«.
Tihotapec, žrtev poklica
Zagreb, 15. februarja.
Nekaj sto metrov pred zagrebškim kolodvorom je včeraj končal na tragičen način svoje življenje delavec Osman Gal la ševič. Na nepojasnjen način je mož prišel pod kolesa tovorne lokomotive, ki mu je' popolnoma zdrobila lobanjo in razmesarila gornji del telesa Ponoči ga je našel na tračnicah neki njegov prijatelj, ki sta skupno vtihotapljala v mesto različno blago, da bi se na ta način izognila mestni trošarini. Po '-količi sta namreč nakupovala živino in druge življenjske potrebščine tet jih potem z vlakom vozila v mesto. Običajno pa ato nekaj sto metrov pred kolodvorom vrglo z vlaka blago in prišla kasneje v noči ponj, navadno pa je vedno eden že čakal na dogovorjenem mestu ter skrivoma potem vtihotapil v mesto blago.
Mednaroden slepar lafet na Snšaku
Sušaška policija je te dni areth rala nevarnega mednarodnega sleparja ter vlomilca, ki je izvr* ši val svojo obrt v Hrvatski ter tudi v Sloveniji Prišel je v našo državo s ponarejenim potnim listom na ime Johan Jones. Pose* čal je vsa važnejša letovišča ter kopal šča Na policiji je priznal svoje riavo ime Franc Jožef Szemer, rojen v Budimpešti leta IS,6. P- "potoval je vso Čehoslo« vaško. Avstrijo ter nato priro» tnal k nam Avstrijska policija je izdala za njim tiralico radi po* t.*< erbe Din 10.000 Obljubljal je o ona vi j ati kopališčem goste kar v večjih množinah Na ta način je potegnil v Radencih, Rimskih Toplicah. Dobrni, Sisku, Kralje* vici. Bakru, Pl it vicah ter še vse* , povsod.
Radio Ljubljana
Nedelja, 16. februarja. Ob 8; Te« lovadba, 8.30: poročila, 8.45: Instru« mentalni dueti, 9.15: Prenos cerkve« ne glasbe iz trnovske cerkve v Ljub« Ijani, 9.45: versko predavanje, lOf Koncert pesmi in napevov, 11.40$ Pravljice, otroška ura. 12: Prenos i8 Ga-Pa, 12.45: poročila, 13: Plošče pof po željah, 16: Kaj nam prinaša no« vi zadružni zakon, dr. Basaj. 16.20$ Godba »Sore« iz Svet ja, 17: Higijena; kmetiške družine, dr Amalija Šimeo, 17.15: Godba »Sore«, 17.45:	Zvočna!
šala, 18: Harmonika in citre, plošče, 18.30: Zvočna šala, 18.45: prenos ii Nebotičnika, 19.39: Narodna ura, 20$ poročila, 20.15: Pesmi in arije pojet Lovšetova, 20.50: Vesel spored, 22; poročila, 22.15: Radijski jazz.
Ponedeljek, 17. februarja. Ob 12$ Slavni tenoristi, 12.45: poročila, 18$ čas. poročila. 13.15:	Rad. orkester,
14: vreme, borza. 18: O angini dr. Bc. Magajna. 18.20: Ruske cerkvene pes« mi. 18.40: Sv. Ciril kot pesnik in pl« sat el j, dr. Grivee. 19: poročila, 19.30: Narodna ura. 20: Drugi sinfoničnl koncert Postaje. 22: poročila. 22.TH Za ples in kratek čas
Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Nedelja 16. februarja ob 15. uri Trije vaški svetniki. Izredno znižane, cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri Tuje dete. Izven. Znižane ce* ne.	j
Ponedeljek 17. februarja Dies Trae, Red A.
OPRA
Začetek ob 20. uri Nedelja 16. februarja ob 15. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od. 24 Din navzdol. Ob 20. uri Ka« tarina Izmajlova. Izven. Znižane ceno.
Ponedeljek 17. februarja zaprto.
F©ročil© Iz Ga-Pa
Ga-Pa. 15. februarja. | Včerajšnji deveti d m zimskih olinS* pijskih iger in tekmovanj je bil V znamenju hokey tekem, tekem vola* škili smučarskih patrulj bob vožnji in umetnega drsanja na ledu. Naj« večje zanimanje je poleg hokey te« kem veljalo teku vojaških patrulj, z$ katerega se je prijavilo devet držzvA Na 25 km dolgi progi z 600 m višin« ske razlike je odnesla zmago italijanska vojaška smučarska patrulja. V] hitrostnem drsanju na 10.000 m jo po trdi borbi zmagal Norvežan Ba-langrud. [lokev tekma med CSR lit Ameriko pa se je končala z zmago Američanov v razmerju 5:0
Današnja pozornost pa je veljala zlasti smučarskemu maratonskemu teku na 50 km. za katerega se je javilo 45 tekmovalcev Za naše barve so nastopili 4 tekmovalci■ Smolej, Knap Senčar in ?,emva Za dober plasman ima največ izgledov naš vztrajni in odlični Smolej Podrobne« ga poročila ob zaključku redakcije še nismo sprejeli, pač pa samo rezul« tate za prva štiri mesta. Ta rezultat je vzbudil splošno presenečenje. Vsa; prva štiri mosta so zasedli Švedi, med njimi je postal olimpijski prvak Šved Engliund.	1
— Halo. si ti tam, srček moj zlati?
— Sem! Kdo tam?
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.
Drugi del.
S hodnika se je tedaj zaslišal prestirašun vzfKilk, toda nihče se ni zmenil zmi
Medtem je Tom dvignil neza-,vestno Moiv in jo nesel v Bes-6UU) sobo.
»Moffiy ... gcispodivna-... ali ms je ta lopov kaj hudo ranil? Ijb je vprašaj, noseč jo varno na svojih rokah in poln sočutja zroč v njen bledi obrazek.
»Ah ni — mi«, je medlo poše-petavata. »Sam Bog vas je poslal, da me rešite ... l om, do smrti vam bom hvaležna .. . itako strašno j'e bilo! Zaprla :e loči in zaihteila.
»Ta lopov vas je hotel umoriti! No, ne bojte se, Molly, zdaj bo pa njemu odbi-Ča z,adnja ura. Umdllknil je začutivši, kako je njeno telo vztrepeitialo.
»Nisem se brda zase«, je zdaj tiho rdkla in njene oči so se uprle vanj. «0 ne, — saj itak nimam nikogar ua svetu — Toda, ba'.* sem se, da umori tudi vas«.
»Zame ste se bali? — Gospodična — zame?« Tomu je šlo skoro na jok od ne zmerne radosti, ki so jo vzbudile v njegovem srcu te njene besede.
M oliv je .prikimala in spet zaprla očL
Tedaj je opazil Tom, da je padla v nezavest. Nežno jo je privili k sebi, njena rožnata, napol odprta usta so ga z. neodoljivo silo privlačevale ...
Toda ta preprosti in dobrodušni človek še bi toliko pošten, da se ni hotel dotakniti d’.iđeita, ki je brez moči ležalo v njegovem naročju.
Prinesel jo je do njene sobe, kjer ga je že čakala Bess e, vsa prepadena. Z njeno pomočjo je Miolly rahlo položil na posteljo.
Še enkrat se je ozri v ležečo in tiho odš-ii iz sobe. Tam zunaj pa se je široko postavil pred vrata in se nikamor ni ganil. Tu je hotel stati na straži, vse dotlej, dokler se ne vrne tac k. gospodar.
KAJ BO Z JIMOM.
Jack in Edvar sta svdciia v Jaokovi delovni sobi in se posvetovala, kaj bi ukrenila z .limom. šrodi njunega razgovora pa je pritekla v sobo vsa razburjena E?za in prod Jackom padla na kolena.
»Milost — milost za Jima, gospodar! Bil je popolnoma pijan. Ni vedel!1, kat' dela. Ne kaznivte ga prehudo! Gospodar, saj vam - je bil vedno zvest in vdam ... Oh, odpustite mu!«
Jack jo je astro pogi'eda! iu hladno odgovoril:
»Kako naj si vse to razlagam, E‘iz a ? Zadnjič si se ti z nožen v roki ponoči pripfezha do mojih vrat, danes pa je Jim hotel umoriti deklic, ki je pod mojim varstvom. Ali sta oba zblaznela?
»O, gospodar, dim je tako razburljive narave. Ko >c po dolgom spet zagledal njo, ki ga ie spravila v zapor, je izgubi] vso razsodnost im se je spozabil. Saj jc že večkrat grozil, da se bo znesel nad njo, zdaj pa je v pijanosti to res naredil. Saj je nj nameraval umoriti, gospodar!
Saj jo je samo malo pretrdo stresel«.
»To ni nobena opravička«, jo je rezko zavrni Jack. »Vsi pa dobro veste, da imam pravico ki--z trovati samo jaz in nihče drugi. Zoper to se je Jim pregrešil1« Eliza je povesila glavo.
»Mil'ost, gospodar!	Odpustite
mu, zvesto vam je služil. Imel je vaše neomejeno	zaupanje.
Kaznujte ga. toda tre s smrtjo -ne tako grozno!«
»Kdor se pregreši zoper našo postavo — za nad e smrti!«
»Potem ubijte tudi mene, skupno z njim!« je v divjem obupu kriknila Eliza. »Nočem več ž.ve-ti brez Jima!«
Jack je dolgo zrl v njene solzne oči, kot da bi ji hotel prodreti v dušo; velel ji je, naj vstane.
»Pojdi zdaj, Eliza. Jutri bom adiočil o njegovi usodi«.
Eiza se je še enkrat s proseče sklenjenima rokama ozrla vanj, nato se je opotekla iZ sobe.
!ack je zamišljeno gledal za njo.
»Ko bi bil prej vedel, da sta tako vzkipljive m spremenljive narave, ne bi ju brl vzel v hišo. Toliko dobrega sem jima izkazali, in ne razumem, kaj jma je naenkrat zmešalo glavo. Ali sta -e -talko prevzela? Ali pa ju je obsedel vrag? Vidim, da sem šel predaleč, ko .>em .tima točko zaupa. ...
Ves razburjen je nekaj časa korakat po sobi, potem pa de-lai:.
»Jima moram kaznovat; s smrtjo! Med svojimi ljudmi ne smem trpeti uprorniškega duha«.
Edvard ga je molče opazoval. Ni mu hotel ugovarjali. kcir je vedel, da bi ga s tem le še bo;j razdraži-!.
Zopet so se nenadoma odpr-a vrata. Jack je že hotel nejevoljno zavpiti, kdo ga zopet nadleguje, pa se Je v zadnjem trenutku zadržal; bila je namreč Mol-
-iy.
Stop h je k njemu in proseče spregovorila:
»Oprostite, da vas motim- .
Jack je dobrohotno zri v dekle, kii se je kom p: držak) na negah. Naenkrat pa so mu divje zažarele oči; na njenem vratu je opati! modre !se — sledove Jimo-vih prstov.
»No, kaj želite, gospodična?« 60 je prijazno nagovoril. Vedite, da on, k: se je drznil napasti vas tatko surovo, ne uide zasClužen-i kazni«.
»Milost za Jima, gospodar!« je tiho odgovorila Motiv m proseče dvignila rolke.' »Prizanesite mu. Ne želim, da bC trpel radi mene«. Jack je ostrmel.
»Kaj? Vi prosite zanj — za tistega, ki vas je hotel umoriti?«
»Saj rrtl je hotel samo vrniti m)!o za drago. Tudi jaz sem ga nekoč hotela ugonobiti. O, prizanesite mat, gospodar, lepo vas "rosim!«
»Kiati pravfte vi k temu, Edvard ?«
»Ublažite kazen-, gospodar. Res, da * ie Jim hudo pregrešit, roda...«
Jack je ves zamišljen zrl zdaj v enega, zdaj v drugega, potem pa zopet pričel nemirno hoditi po sobi.
Edvard in Moily ga nista hotela motiti v njegovih mislih. Ve-ela sta, da se zdaj odloča' Jamova usoda, in da visi njegovo življenje na zelo tanki nitki...
Po dolgem premoru je Jack spregovoril:
»Edvard, pripeljite J ima sem«. Edvard se jte kmalu vrni!. Sredi dveh možakov je vstopil v sobo Jim.
»Sem stopi!« mu je ukazal Jack.
S sklonjeno glavo je stopil Jim pred svojega gospodarja »Jim, ah veš kakšna kazen doleti tistega, ki se pregreši zoper naše zakone in odraka pokorščino?«
»Vem«, te zajeclo-al Jim. »Dobro. Zasluži si smrt. Kazen bi te doletela še danes, če ne bi bila gospodična Mo?ly prosila zate!«
Jim se je zdrzni.
»In Eliza?« je zastokal.
»Tudi ona je bila tu, toda samo njeni prošnji ne b' ustregel, ker se je pred kratkim tudi pregrešila zoper postave. Samo prošnja gospodične MoMy te je obvarovala pred smrtjo«.
Mo!‘ly je opazila, kako jo je J m hvaležno poghdai. Mi ;e to res bita hvaležinst ?
»Kazen pa vseeno mora biti«, je nadaljeval Jack. »Do nadaljnjega boš ddlal v strojnem oddelku »Terorja«, in sicer pod strogim nadzorstvom«.
Mo lil y je hotela nekaj reči, toda Jack 'ni dopustil.
»Ne, ne. gospodična, zdaj na pomaga nobena prošnja več. Jim sam prav dobro ve, da ta kazen ni tako huda — naprej, odpeljite ga na »Teror!«
I? domačih saicv
M. KASTELIC:
Pestiče
Mati zakliče prione deklice:
Hitro vstanite! prut se mudi. Srajce, rokavce, rute m peče,
Prte poberle prat se mudi.
Zehto končale, lug so izprale,
Le na perišče nesli e prali Ptičke vesele vam bojo pele, Ribice hočejo vas pozdravljal. Pridne perilje, da b’se učile Tudi op, ati svoje srce.
Grenke solzice vaše dušice Hojo omlle. očedile.
Dobro ožmite ino splaknite.
V mazano pstiti, blo bi grdo; Solnce sušilo nam bo perilo Bilo ko sneg se bUščalo bo.
Prav spokoriti, dobro omili Grešniki mormo svoje srce;
Milost bo sjala, srce nam vžgala, Da bo v ljubezni svetilo se.
Miha Kastelic je živel od 1. 179b. do 1868. Ustanovil in ure« jeval je »Kranjsko Čbelico«, kjer je bil steber med sotnulniki veli« kan med pesniki — Vrance Ere« šem. Seveda urednik ni segal te« mu sotrudniku niti do gležnjev, tole pesem pa je otela smrti — glasba. Pesem je namreč kompo« nirana in vsaj po prvi kitici pev« cem dobro znana.
Vljudni eksekutor
»V neku vas v širji okolici Varšave je te dni prišel gospod, ki se je predstavil za davčnega izterjevalca. Izjavil je prestrašenim kmetom, da ima nalog pobrati davke za celo leto, in je tudi takoj pričel s pobiranjem. Ko je pri nekem premožnem posestniku inkashral precejšnjo vsoto, je od samega uradnega zadovoljstva njegovi ženi pri odhodu galantno p-oiiiubti roko. Ker pa kaj takega še noben davčni u-rudnik na svetu ni naredil in tudi nikoli naredil ne bo, se je ta nenavadna vljudnost posestniku zazdela sumljiva in je takoj aviziiral orožništvo, žal že prepozno, ker jp jc galantni in zato lažni eksekutor meditem že pondial.
Jackie Coogan oropan
Nekdanji fitrnsb; deček Jackie Coogen, k je pa danes že Zl let srair je bil te dni napaden od gangsterjev. Razbojnki so ustavili avto, v katerem je sedel Jackie s filmsko igralko Betty Graiblev. pretaknili jima žepe i« jima vzeli več dragocenih diamantnih prstanov v vrednosti 5000 dolarjev. S tem oicr.otu so Potem izginili
Astrološka napoved
za 16. februar.
Vpliv današnje konstelacije (Pluton v trikotu z Marsom) se bo močno uveljavil zlasti pri Iru-deh rojenih aprila ali novembra. Ta konstelacija napravlja ljudi odločne, ustvarja borbeno razpoloženje p odvi guje častihlepnost, daje ljudem pogona za stopnjevanje njihovih zmožnosti. Dan je za vsakovrstni sport, tekme itd. zelo ugoden. Ezična stran bo prevladovala v človeku. Na nebu pa je danes Luna v slabem stavu s Saturnom: to učinkuje na nove načrte in podjetja ovirajoče, povzroča potrtost in malodušnost. Nevarnost je tudi oškodovanja i.n izgub.
za 17. februar.
Danas nadzorujte svoja čuvstva, v odnošajih z ženskami utegnete doživeti majhna razočaranja. Ljubosumnost bo gr t-la danes precejšnjo vlogo in povzročala spore in nesoglasje. Dobra pa je zveza Jupitra z Luno: ta posg>ešuje podjolmst n ustvarja dobro razpoloženje v poklicnem žiivjjenju. Marsikomu se bo daines odpvh Kaka nova šansa. Seznanjeni se boste z osebami', ki vam bodo kdaj še koristne.
Najvisje eene za kruh v Zagrebu
Zagrebška mestna občina je določila s posebno odredbo cene kruhu. Po teh novih odredbah srne stati bdi kruh kilogram Din 4.—pol beli Din 3.50, Pol rženi ter črni kruli Din 3,- , kruh iz zadnje moke pa le Din 2.50 Ce» ne drobnemu pecivu so določili Din 0.50, drobno mlečno pecivo sme tehtati najmanj 5 dkg, a na* vadno le 7 dkg. Kršilce te odred' bc bodo kaznovali v smislu za' kona člen 399. z kaznijo od 200 do 10.000 Din a tudi z zaporno kaznijo.
Flandin o aktualnih vprašanjih
Pariz, 15. febr. T.O. poroča, da je podal zunanji minister Flanddn danes pred senatskim odborom za zunanje zadeve velik zunanjepolitičen ekspoze. Flamdin je očrtal ak-'ualne probleme francoske zunanje politike in naglasil, da je potrebno, da se čim prej ratificira, francosko - sovjetski palet. Rekel je, da je ta pakt osnovan strogo v okviru pakta DN in v popolnem soglasju z lekarniškim sporazumom,
kakor tudi s pakti s ČSR in Romunijo. Ta pakt sloni na načelu vztjemne pomoči in je vedno odprt tudi za Nemčijo, proti kateri absolutno ni naperjen. Kar se tiče pariških in londonskih razgovorov, je-rekel Flandin, je prišlo do njih samo zato, da se utrdijo zveze med Francijo in Malo antanto ter državami Balkanskega sporazuma, a prav tako tudi zato, da se ufcrde zveze med državami v podonavskem bazenu.
Italijanske priprave na severu
Asmara, 15. febr. Dopisnik T.O. Poroča:	Na severnem bojišču se
vrši formacija tretjega armadnega zbora. Kot se doznava, bo ta armadni zbor vodil general Bastico, kateri ima namen zopet okupirati ozemlje okrog sektorja Makale. Prvi armadni zbor je pod poveljstvom generala S intimi j a. Kot se jo izvedelo, nameravajo v kratkem odposlati iz Italije veliko število karabinerjev, ki bodo tvorili najodličnejši del italijanske vojske. Po Poročilih italijanskih Izvidnikov se abesinske čete vedno bolj množe. Sedaj je že zbranih okoli 190.000 Vojakov. Iz teh razlogov se pričakuje, da bo maršal Badoglio dal v kratkem povelje za splošno ofen-Bivo, ki se bo vršila na celi bojni črti.
Novi prevozi
Napoli, 15. febr. Danes je odplul v Vzhodno Afriko parnik »Co-lombo«, na katerem je en oddelek avijatikov, oddelek avtomobilistov, v®čja grupa delavcev specialistov hi inozemski dobrovoljci.
Posveti v Grčiji
Atene, 15. febr. Danes ni prišlo nikakih novih razgovorov med |
liberalci in populisti glede sestave koalicijske vlade. Sef liberalne stranke Sofulis je izjavil, da sam ne bo delal nikakih korakov, tem- [ več bo počakal na predloge populistične stranke. Sofulis pričakuje, : da bodo ti predlogi takšni, da jih liberalna stranka lahko sprejme. Sodelovanje je mogoče, četudi je populistična stranka v manjšini,; Krogi okrog Sofulisa ne verujejo v ! to sodelovanje, posebno ker niso naklonjeni populistom. Mnenja so, da bd se bolje obnesla vlada s sodelovanjem republikanskih grup in neodvisnih parlamentarcev. Smatra se, da bi ta vlada dobila večino v parlamentu (20 glasov).
Napetost na Vzhodu
Sangaj, 15. febr. Radi vsakdanjih spopadov na mandžursko — mongolski meji se je večina prebivalstva izselila. Napetost je čedalje večja.
Anglija In sankcije
London, 15. febr. Po poročilu ministrstva za trgovino je britanski izvoz oglja v Italijo utrpel 337.887 funtov šterlingov škode.
Požar v Tientsinu
Peiping, 15. febr. V nekem skladišču v Tientsinu je izbruhnil ogromen požar, ki je uničil vso za-
Velika prilika za nakup moških pižam
Moške flanelaste pižame v lepih vzorcih, komad, brez razlike katera
velikost..............................................Din 58.—
močnejša vrsta v najmodernejših vzorcih..............Dltt 79»“'
Blago razpošiljamo po povzetju pod garancijo, da je brezhibno. Poštnina znaša 9.— Din. Cene veljajo vsekakor samo dokler traja zaloga. Za ostalo blago, ki je istotako jako poceni, izvolite zahtevati
brezplačni slovenski katalog
logo. Pri tem se je ponesrečilo 149 oseb. Ogenj še ni pogašem.
Divja zima
Tudi Grčijo je obiskal strahovit snežni orkan, Idi je zame tel cele vasi, porušil veliko hiš, opustošti vrtove in gozdove, na moniti razbil tri paro.ke in več jadrnic. Zahteval je tudi 75 smint-n h žrtev, 150 ljudi pa je težje aili lažje ranjenih. Veliko ljudi je tudi zmrznilo.
Na Ornem morju je več parnikov v šali pošiliiaik) SOS - klice (na pomoč!), a o njihovi usodi dosicti še nič ni znanega. Škodo,
ki so jo napravili snežni viharji na Bolgarskem, cenijo na 20 milijonov levov. Veliko je tudi tam število smrtnih žrtev.
Strašno je pustošil vihar po Carigradu iai okdltšu. V pristanišču je trfeščj ob zidove pomolov več tam zasidranih parnikov iln uničili 200 motom'li čolnov.
— Predsednik belgijske vlade Van Zeeland se mudi na obisku v Parizu. Francoski zunanji minister Flandin ga je obvestil o .nedavnih važnih pogajanjih v Parizu. Govorila pa sta tudi o nemškem oboroževanju, ki Belgijo zadnje čase močno vznemirja._____________________________
čitajte „Glas naroda"
Za s dinarjev dnevno slišite celi svet, toda zares!
Kajti to novo remek delo
ORION 222
* najmodernejšimi Tungsram Barium elektronkami •prejema na kratkih, srednjih In dolgih valovih.
Da bo aparat vsakomur dosegljiv smo odločili mesečni obrok	_
Din 150.-
OMOM-RADIO
KADIO, reg. zadr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva 7
Zverinski
sin
Ptuj, 15. februarja.
224etni P. Peter, delavec iz Bukovcev, je lahkoživ in zaprav« Ijiv fant. Njegov oče ga je za= radi tega marsikdaj oštel. Opo= mini pa sinu niso šli do srca, ampak se je vedno zelo razburil ter je ob neki priliki, ko ga je oče vzel ostreje v roke, pograbil gnojne vile in napadel očeta ter mu zlomil roko in ga hudo ra* nil v trebuh. Nekoč pa je šel nad njega celo s sekiro.
Ko je v četrtek zvedel oče, da je sin vzel brez njegove vedno« sti oblkco pri nekem trgovcu na njegov račun, ga je to hudo uje« žilo. Zvečer je doma sina ozmer« jal. Zverinski sin je pograbil na mizi velik nož za rezanje kruha in z njim očeta zabodel v prsa. Mož se je zgrudil takoj ves v kr« vi na tla. Poklicali so takoj reše« valni avto iz Ptuja, ki je odpeljal hudo poškodovanega očeta v ptujsko bolnišnico.
Z nožem ga je ker je plesal
z dekletom
Ptuj, 15. februarja.
Pri Kolariču Antonu v Obla« kih so imeli domač praznik, ka= terega se je udeležilo več fan« tov in deklet iz domače in so* sed njih vasi. Med njimi sta bila tudi Janžekovič Alojz, posestni« ški sin iz Seneaka, in Pignar An* ton, trgovski pomočnik iz Za* gorcev, ki je pripeljal s seboj tudi svojega dekleta. Tamkaj so sc prav dobro zabavali in naplc« sali. Ko pa je Janžekvoič plesal s Pignar j evo izvoljenko, je po* 'stal ta zelo ljubosumen in sta se začela zbadati. Vendar pa sta se kmalu pomirila. Okrog 11. ure zvečer pa, ko so se odpravili proti domu, se je prepir ponov* no pričel. Pignar je potegnil Iz žepa nož tor zadal Janžekoviču tri težke poškodbe, in sicer v prsa, v pleča in tretjo v levi bok. Poškodovane ima močno tudi pljuča. Poklicani zdravnik mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v bolnišnico.
— Med Anglijo in Egiptom se bodo v kratkem pričela pogajanja za ureditev vseli spornih vprašanj. Egipt-ski kralj Fuad je žo podpisal ukaz o imenovanju egiplskih zastopnikov, katere bo vodil predsednik »Varda* Na bas Paša.
— Kako je v Italiji? V nekem službenem komunikeju, ki ga prinašajo vsi italijanski listi, se zanika, da bi Italijanska vlada imela namen zapleniti 10% vlog pri bankah in hranilnicah In se vknjižiti na vseli nepremičninah privatnikov in javnih ustanov v višini 10% njih realne vrednosti.
— Romunski kralj Karol, ki se je
nekaj dni mudil na svojem gradu /v bližini Bellemea, je v najstrožjem in-Imgnitu spet prispel v Pariz, od koder se bo šele prihodnji feilen vrnil
v Bukarešto,______
Izdajatelj: Josip Fr. iinatlič.
MALI
OGLASI
IŠČEMO
še nekatere dobre in spretne prodajalke časopisa. Podrobnosti in pogoje pove uprava lista.
Poročni prstani, zlati od 60.— Din, srebrni po Din 10, dobite pri Grajskem urarju, Maribor.
Dopisnik
v slovenskem, srpsko-hrvaškem, nemškem, italjan-skem in francoskem jeziku išče primernega zapos-Ijenja. Tudi za nekaj ur dnevno. — Sprejema tudi prevode. — Cenjena povpraševanja na upravo lista »Glas naroda« pod »Ko-respondent 50«.
Izdelujem
vse vrste damske in moške garderobe po najnovejšem kroju. Hitro in solidno delo. Krojaški modni salon Elega - Fajone Aršic Leopold — Maribor, Frankopane va 10.
Gospodarska
podjetja kot:	trgovine, in-
dustrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Ilica 144.
Ljudskim
odrom
priporočamo: Igre: Carski sel — "Črna žena — Za grunt — dobite jih pri Remenšek, Domžale.
Mneluiiižice
prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. 1‘riložitc zn a m ko! Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 12. Tel. 38-10
BOOBSE
PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.)
100 kg. Din 36—
postavljeno na dom
LOJZE RESMAN
trg. kuriva Borštnikov trg 2. Tel 33-53
aaaciaa
29732—135 St. 27—29
št. 27—29 Din49*-št. 30—34 Din ,79"" 59’“ Št. 35—38 Din pf' 69’‘*
70735—464 št. 35—42
ženske 36505—607 št. 35—42 moške 36507—607 št. 39—46 Din 7^— 69.-
78735—649 it. 35—42
78635—633 št. 35—42 za visoko in nizko peto
Čitajte! Priporočajte! Širite! „GLAS NARODA4*'	RAZPIS MESTNA DELAVSKA ZAVAROVALNICA V' LJUBLJANI oddaja v najem s 1. aprilom 1936 svojo gostilno in okrevališče »POSAVC« na Posavcu pri Otočah. Tozadevne ponudbe s priloženimi usposobi j enostnimi dokazili, navedbo višine kavcije in pogoji ponudnika je vložiti do 29. februarja 1986 opoldne v pisarni Mestne delavske zavarovalnice v Ljubljani, Mestni trg 27/III, soba št. 51, kjer se dobijo tudi eventualne potrebne informacije.. ZA MESTNO DELAVSKO ZAVAROVALNICO: Direktor mestnih uradov: Jančigaj, 1. r.
38-95	
jj	ŠTEDITE PRI VSEM, LE NE PRI ZDRAVJU! ZDRAVJE JE PRVO IN GLAVNO! POLEG TEGA BOLNIK, ČEPRAV MNOGO STANE
je številka, katero pokličite pri naro-čevanju svojih	
c«g lasov	W	ONA S SRCEM
v „Glasu na^ođop,	NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ ZDRAVA VODA VAM OHRANJA ZDRAVJE IN DVIGA ŽIVLJENSKO MOČ !
— Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.