LETO XVII. — številka 92
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je lenlce, Kranj, Radovljica, Skofja La k> In Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE
KRANJ — sreda, 7. 12. 1965
Cena «0 pa. uli 40 starih dinarjev Lisi Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. fanuarja 1938 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. fanuarja 1964 kot polteduik, in sicer ob ccdab in sobotah
ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO

Ob zadnjem neurju v Tržiču
Šola precej majava
Voda poškodovala cesto v Dolino in onesposobila most pri Lepenki
Naliv z viharjem, ki je pretekli petek divjal tudi v Tr- » žiču in okolici, je povzročil precej škode. Bistrica je močno narasla in poškodovala cesto proti Dolini. Tik pred jezom je namreč prebila obcestni zid in nevarno spodkopala cesto. Prav tako je močno poškodovala most pri Lepenki in ga onesposobila za ves promet. Tovarna je bila tako trenutno odrezana in se ni mogla oskrbovati s surovinami niti odvažati izdelkov. Že v soboto zjutraj so začeli razmišljati, da bi uredili zasilno tovorno žičnico čez Bistrico in tako omogočili vsaj kolikor toliko normalno obratovanje.
Posebni problem pa je spet nova šola! Med nalivom je spet zamakalo zaradi (za naše razmere) nemogoče (ravne!) strehe. Pa ne samo to! Zaradi silnega viharja so se baje tudi stene dobesedno ši-bile in velika nevarnost je pretila, da bi se voda prebila tudi skozi stene. Kaže torej, da šola ni zgolj napačno projektirana, marveč tudi slabo zgrajena.
-sik
Krvodajalska akcija na Jesenicah
Od 8. do 16. decembra bo v jeseniški občini krvodajalska akcija. Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani glede potreb predvideva, da bi v teh dneh odvzeli kri od 1250 prostovoljcev-darovalcev krvi. Občinski odbor RK je zato zaprosil vse delovne organizacije v občini, naj akcijo podprejo. Do ponedeljka, ko bi delovne organizacije morale poslati na občinski odbor RK izpopolnjene obrazce za prijavljene krvodajalce, še ni prispela nobena prijava. Zato so na odboru RK v velikih skrbeh za uspeh te akcije. Odvzem krvi bo v prostorih pri Jelenu na Jesenicah.
Zadnja krvodajalska akcija je bila julija 1965. leta. Takrat je dalo kri 931 oseb.
Ker nekateri še ne vedo, zakaj bolnišnice potrebujejo tako veliko količino krvi, naj povemo, da so v jeseniški bolnišnici imeli letos bolnika, ki so mu v osmih mesecih dali 40 litrov krvi. Za toliko litrov krvi pa je bilo potrebno 200 krvodajalcev?!
Upajmo, da se bo v teh dneh odzvalo na Jesenicah predvidenih 1250 prostovoljcev - darovalcev krvi, ki bodo sledili geslu RK: »Daj kri, ko si ^drav, da si jo zagotoviš, ko jo boš morda sam potreboval«.
J. Vidio
Statuti v radovljiški občini
Malomarnost, neodgovornost ali kaj?
čeprav je zadnji rok za izdelavo statutov delovnih organizacij (konec leta) že zelo blizu, še vedno 19 delovnih organizacij radovljiške občine ni predložilo občinski komisiji osnutkov statutov. Na zadnji seji občinske skupščine Radovljica smo zvedeli, da je osnutke statutov do 20. novembra od 102 delovnih organizacij predložilo 83, od tega je pregledanih 80 statutov, dokončno sprejetih pa 63. Najbolj malomarne ali neodgovorne pri izdelavi statutov so gostinsike delovne organizacije. Gostinci so se maja letos, ko je skupščina razpravljala o statutih, izgovarjali, da nimajo časa, ker je sezona, zdaj. pa pravijo, da nimajo časa, ker so dopusti.
Na seznamu tistih delovnih organizacij, ki občinski komisiji še niso dostavile statutov, so: hoteli Lovec Bled, Jezero — Bellevue Bohinj in Pod Voglom Bohinj, restavraciji Slavko Šlander Radovljica in Triglav Stara Fužina, gostišči Mlino Bled in Dobrča Brezje, Izletniški dom Ribno, Mlad. dom CK ZMJ Bohinj, Tapetništvo Radovljica, Elita modno krojaštvo Bled, Ceoljar-stvo Triglav Boh. Bistrica, Vodovod Kamna gorica, Vodna skupnost Radovljica, Gostinski šolski center Bled, Klimatično zdravilišče Tone Cufar Dvorska vas, Lekarna Radovljica, Vzgojno-varstve-
Nova lekarna v Kranju
Pretekli ponedeljek, 5. decembra, so v Kranju na cesti JLA, zraven nebotičnika, odprli novo lekarno. Po prvotni zamisli naj bi bili v Kranju dve lekarni, vendar pa novi prostori omogočajo nemoteno delo in dopuščajo, da se poslovanje v prihodnje, če bi bila potreba, v teh prostorih
celo podvoji. Lekarna je naj-sodobneje urejena in bodo v njej lahko izdelovali vsa zdravila; tudi za potrebe bližnjih bolnišnic. Poglavitno pa je, da bo delo kolektiva zelo olajšano, kar se bo odrazilo tudi pri hitrejši nabavi zdravil. Denar za prvi del gradnje je dala občinska
skupščina, ostalo pa kolektiv, ki je najel tudi kredite. Lekarna ima tudi dve lekarniški postaji v Stražlšču in v Žireh. Vsa zahvala gre tudi kolektivu, ker med selitvijo ni bilo prav nobenih motenj pri nabavi zdravil. Lekarna bo poslovala prav tako, kot v starih prostorih. A. Ž.
na ustanova Kamna gorica in Vzgojni zavod Kamna gorica.
Poročevalec komisije je povedal, da vsa podjetja ne upoštevajo pripomb komisij, predvsem pa, da ne obveščajo občino, katere pripombe so upoštevala in katere ne, niti ne o tem, če so o pripombah sploh razpravljali. Za Verigo Lesce smo npr. slišali,
da s statutom zahtevajo višjo izobrazbo za mojstra kot za direktorja; tako je bilo že v predloženem osnutku statuta, občinska skupščina jim je s pripombami sporočila, da t« ni prav, vendar tega niso upoštevali, kar je razvidno iz objavljenega razpisa za mesto direktorja.
A. Triler
S seje radovljiške občinske skupščine
Sprejeti trije zazidalni načrti
Ker zbor delovne skupnosti ni bil sklepčen, so glasovali samo člani splošnega zbora
Sklepčnost postaja tudi na sejah radovljiške občinske skupščine vse večji problem. Na zadnji seji, ki je bila v petek prejšnji teden (2. decembra), je bil sklepčen samo splošni zbor, zbor delovnih skupnosti pa ne, zato se bo moral ta teden sam ponovno sestati In razpravljati o stvareh, ki jih je splošni zbor že sprejel.
Na zadnji seji so sprejeli tri zazidalne načrte: za del Bohinjske Bistrice (Nad progo), za radovljiški Predtrg (Pod Kokom) in za Brezje. .
Zazidalni načrt za jugovzhodni del Bohinjske Bistrice, ki sta ga skupaj financirala LIP Bled in občinska skupščina (ker so interesenti za zidanje hiš na tem področju v glavnem delavci LIP), je izdelal Zavod za urbanizem Bled; tod bodo zidali v glavnem individualne stanovanjske hiše (teh bo50), ob cesti na Rovtarico pa še 6 dvojčkov. Ko bo naselje pozidano, bo gostota prebivalstva 73 ljudi na kvadratni kilometer. Pogoj za graditelje je strešni naklon 42 stopinj, kakršni funkcionalno sodi v ta ambient in kakršnega ima tudi okoliška starejša arhitektura: Težave pa bodo nastopile s hudourniškimi strugami na tem področju, ki jih bo prej treba regulirati. Odborniki so spraševali: kdo jih bo reguliral, kdaj, kje dobiti denar za to? Občina nima denarja in vse kaže, da ga ne bo imela, prav tako pa nihče ne upa na sredstva vodne skupnosti. Dokler regulacija ne bo izvršena, bo precej lokacij neuporabnih. Na seji so govorili o tem, naj bi vsak graditelj pred začetkom gradnje sam reguliral pripadajoči del hudourniške struge, sicer mu gradnje ne bodo dovolili; vendar so nekateri menili, da bi bila to slaba rešitev, kajti vsak bi se takih lokacij izogibal, razon.
tega pa bi bila parcialna regulacijska dela kaj malo koristna.
Zazidalni načrt za Predtrg (jugovzhodni del Radovljice) predvideva samo dva tipa stavb: individualne klasične in montažne (lesene); vse morajo biti na zunaj enake z
(Nadalj. na 12. str.)
Novoletni sejem
MSMjMBBBB
i fiMikSrSlfcfl s^V'1
o
As
NOTRANJA POLITIKA
7. DECEMBER 1966 * GLAS
Spremembe v zavarovanju motornih vozil
Z novini letom ukinjeno zavarovanje?
Zavarovalnice se bodo same odločale o prostovoljnem zavarovanju — Predlog Zveznemu izvršnemu svetu, da se ukine tudi obvezno zavarovanje
Ker se v zadnjem času širijo najrazličnejše vesti o načinu zavarovanja motornih vozil po novem letu smo prosili direktorja Zavarovalnice v Kranju Ivana Hrovatina, da nam pojasni, kaj se res pripravlja z novim letom.
V Sloveniji je škodni odstotek proti tehnični premiji (od bruto premije odšteto 37,5 odstotka režije ter 4 odstotke preventive) daleč najvišji v državi. V Zavarovalnici v Kranju, na primer, znaša do 31. oktobra 270 od-etotkov v privatnem in 120 odstotkov v družbenem zavarovanju. Ker je zaradi tega jasno, da je ta postavka zavarovanja deficitna, je Jugoslovanska zavarovalna skupnost predlagala Zveznemu izvršnemu svetu nove zvišane premije, ki pa niso bile odobrene.
Skupščina jugoslovanske zavarovalne skupnosti je zaradi tega sklenila, da ukine prostovoljna kombinirana zavarovanja motornih vozil. Tako po tem sklepu po I. Januarju 1967 n« bo več prostovoljnega zavarovanja mo-tovornih voz« proti poškodbam In uničenju, zavarovanja lastnikov motornih vozil (za odgovornosti, za katere
zavarovanje ni obveznoj, prostovoljnega zavarovanja prtljage v motornih vozilih ter prostovoljnega zavarovanja voznikov in potnikov.
6 Posamezne zavarovalne 9 skupnosti in zavodi imajo
•	možnost, da se do 31. de-
•	cembra 1966 same odloči-
•	jo, če-bodo uvedle prosto-
•	voljna zavarovanja, ki 9 smo jih omenili.
V Sloveniji že pripravlja
komisija strokovnjakov tarife in pravila, ki - pa jih bo mora] potrditi Republiški izvršni kvet. Ce j i,m bo to uspelo narediti do novega lefa, za kar je izredno malo časa, bodo lahko prostovoljno zavarovali motorna vozila po novem letu že po novem načinu.
Seveda je možno, da tudi Republiški izvršni svet ne odobri povišanih tarif v zavarovanju. V tem primeru bi ostala — vsaj če sklepamo Po položaju, kakršen je se-
daj — motorna vozila nezavarovana.
Prav tako zavarovalnice niso zadovoljne s sedanjim obveznim zavarovanjem ter so zaradi tega predlagale Zveznemu izvršnemu svetu, da to zavarovanje ukinejo, s tem da bi sklenjene pogodbe potekle v letu 1967.
Ni še znano, kakšni bodo predlogi, ki jih pripravljajo v Sloveniji. Lahko posredujemo le izvleček iz predloga, ki ga je Zvezni izvršni svet zavrnil. Po njem naj bi se premije povečale za 68 odstotkov, ob vsakem izdatku bi nosili zavarovanci 20 odstotkov samoprispevka, razen tega bi bila iz zavarovanja izločena prtljaga in zavarovanje potnikov v motornih vozilih, če ne gre za obvezno zavarovanje.
Ker se zglasi na Zavarovalnici v Kranju precej ljudi, ki sprašujejo, kako je z odpovedanim zavarovanjem, naj pojasnimo, da velja to zavarovanje kot je bila sklenjena pogodba in to po starih cenah. če ima npr. nekdo zavarovan avtomobil do avgusta prihodnjega leta, ima do tega datuma vse pravice kot jih je imel doslej ter mu ne bo treba doplačevati razlike.
P. Čolnar
Pred prihodnjimi skupščinskimi volitvami
Delo nekaterih odbornikov nezadostno
Mnogi odborniki pomanjkljivo opravljajo svojo dolžnost — Neopravičeno odsotnih 19,4 odstotka
Spomladi prihodnje leto bo v naših skupščinah potekel mandat polovici odbornikov in poslancev. Do konca tega leta bo zaključen prvi del priprav na volitve — evidentiranje kandidatov. Februarja prihodnje leto bodo občani te kandidate na zborih volivcev in zborih delovnih skupnosti potrdili, marca ali aprila pa izvolili.
Pri obči nekih odborih socialistične zveze že delajo posebne volilne komisije, hkrati pa začenjajo z delom tudi skupščinske volilne komisije. Pred kratkim je občinski odbor socialistične zveze v Kranju v svojih informacijah objavil pregled o delu odbornikov občinske skupščine v zadnji mandatni dobi. Podatki kažejo, da je bilo delo nekaterih odbornikov izredno malomarno in neodgovorno. 25 sej občinske skupščine se jih je udeležilo poprečno le 66,4 odstotka", 14,2 odstotka je bilo opravičeno odsotnih, 19,4 odstotka pa neopravičeno. Mnogi odborniki volivce na terenu in v delovnih organizacijah sploh niso obveščali o delu skupščine in njenih organov, prav tako niso posredovali skupščini njihova mnenja. Na seje so pri-
hajali nepripravljeni, pred volivci so zagovarjali eno stališče v skupščini pa drugo — takšni primeri so bili najbolj pogosti v delovnih organizacijah. Skratka njihova vloga pri demokratizaciji in uveljavljanju samouprave je bila precej borna.Vsi ti primeri zato, nujno narekujejo krajevnim organizacijam socialistične zveze, družbenopolitičnim organizacijam m vsem občanom, da skušajo ugotoviti, kaj je temu vzrok. Polovici odbornikov bo mandat spomladi potekel, verjetno pa je med tistimi, ki jim bo potekel čez dve leti, tudi precej takih, ki bi jim ga bilo najbrž potrebno odvzeti in izvoliti nove, boljše m sposobnejše. Prav sedaj pa je za to najbolj ugodn* prilika.
A.Zalar
lo Šinkovec. »Najhuje je bilo zvečer ob desetih do pol enajstih, potem pa je voda začela počasi upadati. Most za hišo je bil že večkrat pod vodo in tokrat spet. Voda je prestopila breg in drla "Skozi drvarnico in po dvorišču za hišo, od tam pa na cesto, ki jo je nekoliko poškodovala. Avtobus je peljal kar po vodi. V trgovini vode ni bilo, prišla je ravno do zgornjega roba praga, bila pa je v kleti, vendar ni naredila škode, ker sem po močnem deževaju ves
dan predvidevala tak konec in sem vse postavila višje na police.«
Najprej je bilo huje, ker so narasli 'hudourniki z zemijo in peskom za-ili cesto. Pna taka prepreka je bfla prea Macesnovskim mestom P°J Kanoni,rjem, kjer so v soboto dopoldne pravkar odvažali s tovornjakom stran gramoz, šofer nakladača Cestnega podjetja Kranj Franc Delo-vec mi je povedal: »Prišel sem ob enih ponoči in v dobri uri je bila cesta prosta.
Taka je bila Kokra v petek prejšnji teden, ko je narasla za dobra dva metra. Se v soboto dopoldne, ko je upadla že za več kot en meter, niso bili njeni valovi prav nič prijazni. še vedno so bili sovražni, čeprav so se umaknila nazaj v svojo strugo in čeprav so delavci že delno popravili posledice viharja prejšnjega dne: spet so vzpostavili telefonsko zvezo, promet je spet stekel, popravili so cesto, odstranili z nje pe-
Sedem ur iz Kranja na Jezersko
Vihar je odkrival strehe
V Kokri št. 75, kjer je trgovsko podjetje Živila Kranj, smo srečali prodajalko Ange-
V petek prejšnji teden se je na Jezerskem razdivjal vihar, kakršen je bil le nekajkrat v tem stoletju; odkrival je strehe, hudourniki in močno narasla voda Kokre pa so na nekaj mestih poškodovali in zasuli cesto
?oHnekMWtek	teden ~ V*ter z dežjem prihaja iz
'n^V???1 VCter' ampak Pravi vihar, ki se je raz-fe ln nr£ Kokre in na Jezerskem. J*o dolini gor piha
ethribovPrŠl,S Sel:°J °gr0n,ne	dežja. Ce bi prišel
s hribov dol, bi v tem času, v začetku decembra kmalu začelo snežiti. To bi bilo bolle W W C . <"*emt>ra, Km«.iu
mplr. T\r* a t__u. u »m DO,Je' keT ne bi toliko vode pnhru-
EllL n? Pobočjih dol v ozko dolino Jezerščice in od STtiL £fPreJ K°kre- Voda' če je veliko, pa je elemen-tanl^i Pmna mlJa na P01'- Človek ji še ni kos " ZZ^u ni1us.™lJena- Temna in neprijazna se vali v rjavih VH Kh P*°*ki' utes"j™i strugi in z vsemi čutili 1KEIK?' da zdaJ Prestopila bregove, da ji je njen življenjski prostor premajhen, da se bo razdivjala in uničila "	P°tem Pa se za nekaj časa spet zado-
voljna umaknila n - kot bi se zavedala, koliko škode in gorja je povzročila - spet s svojo neusahljivo silo služila
s_ek in blato in skale, ki so jih nam osili hudourniki. Stanje se je počasi normaliziralo, ljudje pa niso pozabili petka, 2. decembra 1966.
V Kranju je sijalo sonce, v Kokri je bilo temno in oblačno, pri Kainonirju na Spodnjem Jezerskem je deževalo, na Zgornjem Jezerskem pa snežilo in hladno je bilo. Odpravil sem se ob Kokri navzgor in povpraševal ljudi, kako je bilo prejšnjega dne.
Na cesti na Jezersko, nekaj sto metrov nad Kanonlrjem, Je narasla voda takole poškodoval« obrambni zid in cestišče; zasilno so cesto takoj popravili — Foto Triler
7. DECEMBER 1966 * GLAS
GOSPODARSTVO
3
Radovljica
Epilog pravde o gozdovih
Treba se je pokoriti zakonom
O LAS
začne veliko akcijo za zbiranje novih naročnikov
pod geslom
vsak naročnik naj pridobi še enega naročnika!
Za vsakega novega naročnika, ki 2-krat plača polletno naročnino,' nudi uprava 300 starih dinarjev provizije. Za vsakogar, ki plača celoletno naročnino, pa 500 starih dinarjev provizije.
GLAS LAHKO NAROČITE tudi v upravi lista v Kranju, Trg revolucije 4 (občinska stavba, pritličje, soba št. 110) ali pa v podružnicah:
CERKLJE (trafika Polde Lovšin pri avtobusni postaji),
JESENICE (v obratu ČP Gorenjski tisk, cesta Železarjev 4 — tov. Ržek Anica),
KAMNIK (v delavski univerzi — Kino Kamnik, tov. Ivanka Wahl),
SELŠKA DOLINA (v papirnici Železniki),
POLJANSKA DOLINA (v turističnem biroju v Poljanah, pri tov. Francu Tavčar).
Tu lahko tudi naročite vse vrste malih oglasov, oglasov, po potrebi tudi komercialne, osmrtnice in zahvale. O ustanavljanju novih podružnic vas bomo sproti obveščaL.
Za vse naročnike, ki bodo poravnali vsaj polletno naročnino za prihodnje leto in bodo imeli poravnano vso naročnino tudi za nazaj, pripravljamo
doslej največje nagradno žrebanje
ob koncu naše akcije — konec februarja 1967, zato
Glas v vsako gorenjsko hišo!
Razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetov
Kmetje bodo sami odločali
»Na osnovi tožbe GG Bled zaradi neoddaje gospodarjenja z gozdovi v državljanski lastnini je Vrhovno sodišče SRS s sklepom št. U-I-407/66 -8 z dne 21.10.1966 dodelilo gospodarjenje z gozdovi Gozdnemu gospodarstvu Bled.« (Iz gradiva za 23. sejo skupščine občine Radovljica.)
Pravda o gozdovih v radovljiški občini je končana. Na zadnji seji je splošni zbor sprejel še odlok o količini lesa za domačo porabo, nekateri odborniki pa so ponovili besede, ki so jjh dvakrat ali še večkrat izrekli že v začetku letošnjega leta, ko niso hoteli sprejeti odloka o prenosu gospodarjenja v zasebnih gozdovih na GG Bled. Tisto, kar je bilo dano njim v demokratično presojanje in kar bi morali sprejeti, pa niso, ker so menili, da je tako prav, je preprosto uredilo Vrhovno sodišče SRS. Koliko manj hude krvi in izrečenih besed bi bilo, če zakon ne bi določil, da morajo občinske skupščine razpravljati o nečem, kar je že vnaprej določeno, kako mora biti! Zaradi gozdov v radovljiški občini ne bi bilo političnega problema, če bi pred sprejetjem republiškega zakona govorili o novem načinu
Tu so čakali avtobusi, ki niso mogli naprej. Na cesti je bilo približno 15 kubičnih metrov gramoza, ki ga je prinesel s strmega pobočja neznaten potoček oz. hudournik, ki ga ob suhem vremenu sploh ni. Ko sem bil tu gotov, sem šel naprej gor, kjer je bilo še huje.«
To pa je bilo nad Kano-nirjem, na cesti, kjer domačini po domače pravijo »V Debelec«. Hudournik z desnega pobočja je prinesel s seboj približno 250 kubičnih metrov zemlje, gramoza in večjih skal. Delovodja Cestnega podjetja Kranj Anton Ropret, ki je z delavci pravkar čistil cesto, mi je pokazal. kako visoko je bila zasuta cesta. »Material, ki ga je hudournik odnesel zgoraj iV pobočju, je zasul cesto in pridrvel v strugo Jezernice, ki je zato začasno celo precej spremenila svojo smer; šele pozneje je začelo zemljo odnašati. Cesto je tod zasulo že v petek zjutraj. Kar se je dalo hitro smo ukrepali; ob 10. uri je cestar Anton Slapar telefoniral, kaj se je zgodilo, nekaj po 11. uri pa je bila cesta za silo že odprta. Za ta hudournik sta pod cesto speljana dva kanala, vendar je oba zasulo.«
Nekaj sto metrov spodaj, med tem krajem in Kanonir-jem, je narasla voda najbolj poškodovala cesto. Na blagem ovinku je prebila s ^
gospodarjenja v gozdovih, ne pa potem. To poudarjajo ljudje in to zamerijo.
Sicer pa teče življenje naprej, ljudje pozabljajo, kri se ohladi in GG Bled gospodari že dlje v zasebnih gozdovih skoraj tako, kot bo odslej. Odborniki so zadovoljni s sedanjo politiko GG Bled, pravijo, da imajo tam razumevanje za kmete in njihove potrebe po lesu, čeprav so poudarili, da je 2 kubična metra tehničnega lesa letno za potrebe tega dela Gorenjske predvsem Bohinja, premalo. Povedali pa so tudi, da ni problem dobiti več, če res potrebujejo, ker je GG doslej ugodno rešilo vse prošnje kmetov. Dokler bo tako, pravijot se ne bojijo, skrbi pa jih, če se v vodstvu GG kaj spremeni, če pridejo ljudje, ki bodo drugačni.
Ni pa tako v Bohinju. Tam so še vedno trmasti, vendar — kot je povedal predsednik občinske skupščine Jere — zavira vso stvar zdaj uprava bohinjske zadruge, kjer se bržkone bojijo za nekaj ljudi, kam bodo šli, če opustijo gozdarsko dejavnost; samoupravni organi zadruge so že uvideli, da z glavo skozi zid
menjem zidano zaščitno steno na desnem bregu in za dober meter spodkopala cesto z asfaltirano prevleko vred v dolžini približno 5 metrov. Voda je bila tod tako vispka, da je tekla po cesti in čez bližnjo leseno brv, na kateri je pustila precej debel sloj mulja. Za silo so to luknjo zamašili s hlodi in kamenjem.
Manjše količine gramoza in zemlje so hudourniki nanosili na cesto še na nekaterih mestih, na nekaterih krajih pa so jo tudi še poškodovali. Še huje je bilo na avstrijski strani, zato je bil promet čez Jezerski mejni prehod nekaj časa tudi zaprt.
V Kazini na Jezerskem sta mi Tomaž Nuk in. miličnik Avgust Perat pripovedovala, kako močno je pihal veter z dežjem in koliko streh je poškodovanih. »Najhuje je bilo od petih popoldne do desetih zvečer. Na približno desetih stavbah je veter poškodoval strehe; najhuje je bilo pri Jožu Tepini in Francu Tonejcu. Na Ravnah ni bilo hujšega, ker so strehe v glavnem krite z deskami. Telefonske zveze so bile pretrgane od petka zjutraj do danes, sobote, zjutraj.« Tako mi je pripovedoval Perat, s katerim smo si potem ogledali vrt Marije šavs, (kjer je Jezernica vse preplavila, odnesla brv in spravila ljudi v velik strah, saj je bila naj-
ne gre. Tako stališče uprave bohinjske zadruge pa je nesprejemljivo in nerazumljivo, škodovalo pa ne bo samo tistim nekaj ljudem, ki bodo morda res odšli, ampak predvsem bohinjskim kmetom. To pa je bolj pomembno in ne vem, če bo tistih nekaj ljudi lahko čez leta opravičilo svoje početje in škodo, do katere zna priti. Če že menijo ali vedo, da ni prav, ker jim nov zakon o gozdovih odvzema pravice gospodarjenja v gozdovih v zasebni lastnim, bi morali vedeti tudi to, da se je v vsaki družbi treba pokoriti zakonom, pa naj bodo ti kakršnikoli že; to velja še posebno zato, ker vse kaže, da v Bohinju zdaj res samo še nekaj ljudi dela in misli nainesto vseh (kar se seveda gozdov tiče), prizadetih pa ne bo samo teh nekaj ljudi, ampak vsi. Predsednik Jere je zato na zadnji seji skupščine pozval odbornike iz Bohinja, naj pozitivno delujejo med svojimi volivci, da bodo razumeli, da tako, kot določa zakon in kot je potrdilo tudi Vrhovno sodišče SRS, bo in mora biti in je prav.
A. Triler
višja voda okrog polnoči. Je-zernica naredi tod ovinek za skoraj 180 stopinj, tokrat pa ji je bila struga pretesna in je prestopila bregove; seveda ne prvič, tako je vedno ob večjih deževjih. Tomaž Nuk pa se je spominjal nazaj:
»Taki viharji in tako visoke voda — to pri nas ni pogost pojav; že piha veter in voda naraste, ampak ne tako kot tokrat. Približno tako kot letos je bilo leta 1926 in 1940, torej Samo dvakrat kar pomnijo stari ljudje, škode pa je bilo takrat več, ker je voda prinašala s seboj les, ki ga je pobrala po pobočjih in po hudourniških strugah in z njim povzročala katastrofo.«
Sprevodnik avobusa Avto-prometa Gorenjska Kranj Ivan Močnik je povedal, da je njihov avtobus, ki je šel iz Kranja zvečer ob 22,25 uri, prišel na Jezersko nekaj pred četrto uro zjutraj; stal je pred Mecesnovskim mostom. Na srečo v njem skoraj ni bilo potnikov. Istočasno je prišel tudi avtobus podjetja SAP, ki je šel iz Kranja že ob 20,40 uri zvečer; potniki, ki jih je bilo ofkrog 20, so prišli ob enajstih zvečer peš na Jezersko.
Ljudje ob Kokri ne bodo pozabili letošnjega 2. decem-, bra.	A. Triler
Na dragem rednem zasedanju skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Kranj so razpravljali tudi o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmečkih zavarovancev v prihodnjem letu. Na skupščini so sklenili, da se na Gorenjskem izvede glasovanje o obsegu zdravstvenega zavarovanja. Kmetje bodo v decembru letos odločali o treh predlaganih možnostih: o ukinitvi dosedanjega razširjenega zavarovanja, o nadaljnjem obstoju, ali o uvedbi takega razširjenega zavarovanja, kjer bi kmetijski zavarovanci prispevali samo deset odstotkov k stroškom zdravljenja, vse ostalo pa bi plačal sklad.
Ce se bodo kmetje odločili za prvo možnost, potem bo odpadel sedanji prispevek, ki znaša pol odstotka od katastrskega dohodka. Morali pa bodo sami plačevati stro-' ške zdravljenja, ki spada v razširjeno zavarovanje. Z od-
ločitvijo za drugo možnoit ostane vse tako kot je bilo do sedaj. Po tretji možnosti pa bi kmetijski zavarovanci morali prispevati namesto sedanjega pol odstotka od katastrskega dohodka, 20 tiseč starih dinarjev na posestvo letno. Na ta način bi sklad razširjenega zavarovanja kmetov lahko plačal 90 odstotkov vseh stroškov zdravljenja, cena zdravil pa bi bila enaka kot za delavske zavarovance.
Skupščina je sklenila, da mora glasovati vsaj 60 odstotkov kmetov (tri tisoč), sicer glasovanje ne bo veljavno. Več kot polovica pa jih mora glasovati za predlog, da bo sprejet. Ce noben od predlogov ne bo dobil potrebne večine, bo najbrž obveljala sedanja oblika zavarovanja. Kakšna pa bo organizacija glasovanja pa bo odločil izvršilni odbor skupščine.
A. Zaiar
4
KULTURA IN PROSVETA
7. DECEMBER 1966 * GLAS
Ob prvi premieri v Prešernovem gledališču
Marin Držić: Dundo Maroje
Razmišljanje o recenziji, posodobljenem (osiromašenem) Dundu in neki dramaturgiji
Ko bolj In bolj razmišljam o vlogi in pomenu recenziranja predstav Prešernovega gledališča, prihajam do precej neobe-tajočega spoznanja, da ostajajo te recenzije zgolj same sebi namen. Situacija, v katero je recenzor pahnjen, če je osamljen in če naleti na popolno negacijo svojega dela, je brez dvoma nezavidanja vredna, v nekem smislu celo žaljiva. Posebno pridobe te misli svojo podkrepitev, če skuša biti recenzor predstave kar najbolj dobronameren, pa potem spozna, da so ga napak razumeli, da ga v večini primerov niti niso skušali razumeti.
Zgornjih misli bi ne napisal, če bi ne bile v neposredni zvezi z letošnjo prvo pre-miero. Zakaj? Bili smo priča predstavi, ki je kar se da (zdelo se mi je, kot da je to njen namen) manifestirala vse tisto, kar se je dogajalo v zadnjem času za kulisami Prešernovega gledališča. Tisto, kar lahko s preprosto besedo imenujemo kriza.
Kriza!? Tudi kriza v umetniških snovanjih! Ce temu ne bi bilo tako, bi bil »Dundo« drugačen. Moral bi biti temperamenten, poln življenja in veselih domislic, iskriv in na trenutke razmišljajoč o življenju, kdaj pa kdaj piker, pa spet vesel in razigran. To pa ni bil! Do tega mu je manjkal še krepak korak. Tisti korak, kateremu so naredile prepreke dramaturška in uprizoritvena izhodišča režiserja Marjana Beline.
Lahko da bi soglašal z dramaturškimi izhodišči, ki so zapisana v gledališkem listu, če bi v tej uprizoritvi našla svojo ustrezajočo podobo. Takšna izhodišča, čeprav Marjan Belina pravi, da mu dopuščajo široke možnosti, avtorja utesnjujejo in mu ne dopuščajo popolnoma prostih rok. Posodobljati Držiča, po času odmaknjenega in s tem, kot pravi Belina, so odmaknjena tudi njegova dela, je kočljiva zadeva. Posebno še, če se izkaže, da je takšno posodobljenje neprečiščeno in neizrazito.
Prvo nasprotjo, ki nastopa v zvezi s tem, je nasprotje med režiserjem in scenografom. Scena Saše Kumpa, postavljena v popolnoma realistični okvir, premalo temperamentna in živa, bi — če bi Marjan Belina hotel dati težo svojim dramaturškim izhodiščem, morala biti drugačna. Preveč utesnjeno, prenatrpano je bilo. Nesporazum med režiserjem in scenografom je bil očiten.
Igrati osebe, od katerih imajo prenekatere številne identične poteze z liki iz komedije dell'arte, je sorazmerno težka naloga. Za igralce-amalerje, ki se s takšnimi "iogami zelo redko srečujejo, pa skoraj neizvedljiva. Le ta-
ko si je možno razlagati, da je Tone Hotko kreiral svojega Bekčila z dikcijo, ki še zdaleč ni naravna. Z dikcijo, o kateri sem prepričan, da ga je do skrajnosti obremenjevala. In ne le to! Omejila ga je prav tam, kjer bi morale karakterne poteze Bekčila priti do izraza. Čudno se mi zdi vse to že zaradi tega, ker je Hotko igralec, ki je že prenekatero vlogo odigral izrazito in z igralsko discipliniranostjo ter zavzetostjo. Skoraj gotovo gre za nesporazum med režiserjem in igralcem.
Za ta nesporazum gre tudi pri drugih igralcih. Izognili so se mu predvsem Marjan Lombar, Grgurevič-Lombarje-va, Tine Oman in skoraj popolnoma tudi Vlado Uršič. Slednji je vlogo Pometa, ki je neke vrste harlekin, odigral s polno mero zavzetosti. Bil je (tn to je najvažnejše) prepričljiv. Jože Trobec (Ma-ro) je moral biti grotesken. Tako pretirano grotesken, da je neresničen. Več duha je v osebi Mara. Odvzela so mu ga dramaturška izhodišča Marjana Beline.
Posebno omembe vredna je •tudi kreacija Miče Udirjeve. Njena Petronijela je bil svetel lik. Poleg Uršiča pravo gibalo celotne predstave.
Igrali so še (včasih bolj, včasih manj posrečeno) Biba Uršičeva, Irena Silingova, Tone Markun, Sandi Grube-nič. Janez Urh, Lado Guna, Andrej Krajcar in Jože' Vun-šek.
Predstavo spremlja tudi gledališki list. Grafično in tehnično je slabo opremljen in razen tega je v njegovih sestavkih polno slovničnih, pravopisnih in stilističnih napak. Predstava kljub vsem gornjim očitkom ne zasluži takšnega gledališkega lista. V resnično sramoto in posmeh ji je!
Premierska publika je predstavo sorazmerno toplo sprejela, kar daje piscu teh vrstic upanje, da bodo gledalci v njej našli vsaj del tistega, kar jih je privedlo do tega, da so prestopili prag kranjske gledališke hiše.
Božo Sprajc
V Kranju koncert Akademije za glasbo
V petek, 9. decembra, bo ob 17. uri v koncertni dvorani delavskega doma koncert 60-članskega simfoničnega orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane. Po zelo uspelih koncertih, katere je orkester že izvedel pred domačim občinstvom ter na gostovanjih v Avstriji, Italiji in Zah. Nemčiji, bo pod vodstvom dirigenta prof. Uroša Prevorška na svojem koncertu v Kranju izvajal naslednji program: Johannes
Brahms (1833-1897) Simfonijo št. 4 v e-molu, op. 98, katera spada v skladateljevo vrhunsko ustvarjalnost. Komponi-ral jo je v letih 1884 do 1885, ima naslednje stavke: allegro non troppo, andante modera-to, allegro giocoso in allegro energico e passionato. Koncert za flavto in orkester v G-duru W. A. Mozarta (1756-1791) obsega tri stavke: allegro maestoso, adagio non troppo in Rondo (Tempo di menuetto). Flavto solo izvaja
V nekaj stavkih
LJUBLJANA: Slovenski izseljenski koledar 1967 — Te dni
je izšel Slovenski izseljenski koledar, ki ga je že štirinajstič izdala Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Koledar je vsebinsko bogat, lepo opremljen z lepimi barvnimi fotografijami na ovitku in s številnimi fotografijami pod naslovom »Novo v slovenskih krajih«. Akademski slikar Marjan Tršar je začetni koledarski del lepo ilustriral s portreti najbolj znanih slovenskih pesnikov in pisatel jev in z motivi, ki so v glavnem vezani na njihove rojstne kraje ali kraje bivanja. Besedila o slovenskih književnikih v tem delu koledarja je napisal dr. Joža Mahnič. Koledar so uredili: Zima Vrščaj, Mitja Voš-njak in Mila šenk.
JESENICE: zgodovinska drama »Herman Celjski« v gledališču Toneta čufaria — V soboto zvečer, 3. decembra, so v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah prvič uprizorili zgodovinsko dramo Antona Novačana »Herman Celjski«. Za komedijo Boter Andraž in dramsko kroniko Samorastniki, je to tretja letošnja premiera. Dramo je režiral Jože Tomažič, sceno pa je pripravil S. Tič. Jeseničani so v minulih sezonah na domačem odru že lahko videli Celjske grofe B. Krefta in Župančičevo Veroniko Deseniško, ziaj pa so videli še Nova-čanovo dramo o mogočnih Celjskih grofih in nesrečni Veroniki.
Janez Petrač. Med najbolj znane madžarske skladatelje 20. stoletja spada še živeči Zoltan Kodaly (1882 1.). Orkester bo izvajal kot zaključno točko svojega sporeda njegove plese iz Galante, kateri so komponirani na osnovi madžarske folklore v značilnem madžarskem ritmu. Skladatelj jih je komponiral leta 1933.
Naslednji koncert, ki je tudi v organizaciji kranjske koncertne poslovalnice, pa bo v ponedeljek, 19. decembra ob 19. uri v Prešernovem gledališču. Na tem večeru opernih arij bodo sodelovali pevci Vanda Gerlovičeva, Rudolf Franci in Ladko Korošec ter pianist Ljubo Rančigaj.
Peter Lipar
O ljudski plastiki na Slovenskem
V petek, 9. decembra ob 19,30 uri bo v mali renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju (Titov trg 4, I. nadstropje) predaval dr. Gorazd Makarovič o ljudski plastiki na Slovenskem. Predavanje, ki ga bodo spremljali številni barvni diapozitivi, prireja Klub kulturnih delavcev Kranj v okviru rednih petkovih kulturnih večerov.
Kmetijsko gospodarstvo Škof ja Loka
razpisuje prodajo kamiona TAM 4500, leto izdelave 3962. Prednost pri nabavi imajo podjetja družbenega sektorja do 14. decembra 1966, po tem roku bomo vozilo prodali tudi zasebnikom. Vozilo si interesenti lahko ogledajo v škof j i Loki - Mestni trg št. 20.
Upravni odbor GORENJSKE PREDILNICE obvešča študente srednjih, višjih in visokih šol, da je znesek, namenjen za štipendije za šolsko leto 1966 67 razdeljen in da nimamo več sredstev za podelitev novih štipendij.
Z razstave »Prešeren in čop« v galeriji Prešernove hiše; več o tem berite na 8. stran) — Foto Franc Perdan
Elektro radio servis Bled
razpisuje
prosto delovno mesto
za pomoč v računovodstvu z znanjem strojepisja za dobo 6 mesecev. Interesenti naj se zglase osebno ali pismeno na upravi podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
7. DECEMBER 1966 * GLAS
PANORAMA
l-judje in dogodki
Odnosi med Veliko Britanijo in. Južno Rodezijo nikoli nišo dajali pretiranih upov za resnično spravo v duhu britanskih zahtev o rodezijski neodvisnosti. Rasistično razpoloženi Smith (kovač) svoje hrbtenice, ki je nastala na politični doktrini navlade belcev v Južni Rodeziji, ni upognil na britanski križar-
bo Smith vdal in pristal na britanske zahteve. Dolga politična drama, potrpežljivo In omahljivo britansko prepričevanje, se je končalo na britanski križarki, kjer je Smith Wilsonu pokazal zopet hrbet. Tako se je končalo Jalovo obdobje pritiska britanske vlade na Smithovo vlado, ki je bilo tako neučinkovito, da do
Beli kovač

ki »Tiger«, ko se je z britanskim premierom Wilso-nom pogajal o rešitvi rode-zljskega spora. Z zadnjim izjalovljenim poskusom na britanski križarki pa so padle v vodo zadnje britanske politične iluzije, da se
boljšega rezultata sploh ni moglo pripeljati. To so na začetku britansko-rodezij-skega spora domnevali mnogi. Rodezija je na vse grožnje in pritiske britanske vlade odgovarjala z doslednim zanikanjem tiste-
ga, kar Britanija ne more dovoliti, če si noče popolnoma umazati rok pri delitvi rodezijske neodvisnosti. Konec rodezijskega spora je za britansko vlado usodno zaničljiv, saj so vsi njeni politični napori in volja, da se stvari uredijo po redni poti, naleteli v Salis-buryju na gluha ušesa.
► Wilson je po vrnitvi iz križarke »Tiger« napisal delovni nalog svojemu zunanjemu ministru Brovvnu, ki je z rodczijskim problemom odpotoval v Nevv York pred Varnostni svet. S tem se je končalo eno poglavje rodezijske krize. Britanska vlada je potrdila svojo nemoč. Pred tem pa so v Londonu obelodanili še belo knjigo o Smithu In njegovem belem terorju nad črnim afriškim prebivalstvom, ki mu Britanija jamči popolno politično enakopravnost. Rodezijski problem se s tem uvršča
med probleme, ki jih rešuje svetovna organizacija. Učinkovitost posredovanja svetovne organizacije pa je v marsičem odvisna od naporov britanske vlade, ki jih prinaša v Varnostni svet. Vse kaže, da Velika Britanija svojih zahtev do Smithove vlade ni umaknila. Vprašanje pa je še vedno, koliko bodo prostovoljne trgovinske sankcije proti Rodeziji, ki se jih je posluževala Britanija s prostovoljnim odgovorom, zamenjali bolj učinkoviti ukrepi. Dejstvo je, da trgovinske sankcije Smitha niso spravili na kolena. Sklepi Varnostnega sveta zdaj zavezujejo vse članice svetovne organizacije, ki bodo Svojim trgovcem morale bolj gledati na prste. Seveda pa je snorno, če bodo takšne sankcije za Smithovo pokorščino zadostovale.
J
Delo pravne posvetovalnice pri občinskem sindikalnem svetu Kranj
Osebni dohodki in pokojnine

V	ponedeljek je prispel na povabilo predsednika SFRJ in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Bro-za Tita na enodnevni obisk v Jugoslavijo prvi sekretar CK bolgarske KP in predsednik ministrskega sveta LR Bolgarije Todor Živkov. Na razgovorih v Beogradu so proučevali vprašanja iz dvostranskih odnosov in izmenjali mnenja o perečih med-aarodnih problemih in mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju. Popoldne je Todor živkov odpotoval nazaj v Sofijo.
Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata VVilliam Fulbright je pred odhodom na Švedsko, kamor, je prispel v nedeljo, izjsuvil za švedski časopis, da vietnamskega problema ni mogoče rešiti z vojaško zmago. Prizadevati se je treba za mir s pogajanji. Prvi pogoj je vsekakor ustavitev bombnih napadov na Severni Vietnam, drugi pa priznavanje južnovietnamske osvobodilne fronte kot sodelavke pri pogajanjih.
V	teh dneh je generalni sekretar OZN U Tant pripovedoval uvodničarju ameriške revije Mews \Veek J. Hughesu, da je že trikrat poskušal pripraviti mirovne pogovore med Washingtonom in Ha-noiem, vendar je vedno naletel na odpor Washingtona. S tem je U Tant prvič jasno povedal, kdo je kriv, zakaj ni bilo mirovne konference o Vietnamu.
Zaradi obiska predsedmiika sovjetske vlade Alakseja Ko-sigina v Franciji so v Bonnu zelo zaskrbljeni. Moti jih prisrčen sprejem in Kosiginova izjava časnikarjem, da »bosta zmpraj obstajali dve nemški državi.«
Na rednem zasedanju jugo-slovansko-albanske komisije za obnovo mejnih piramid in drugih mejnih oznak so se dogovorili o obnovi mejnih oznak vzdolž vse jug »slovansko-albanske meje. Obnovili jih bodo prihodnje leto.
Jeseničani v zamejstvu
Pod geslom Kultura zbližuje narode so člani številnih odsekov DPD Svobode Tone Cufar z Jesenic letos 18-krat nastopili v zamejstvu. Od tega je imel ansambel narodnih plesov 8 predstav, pihalni orkester 7, likovna sekcija Dolik dve in komorni zbor • eno. Nastope so izvedli v krajih, kjer žive Slovenci, ob priliki njihovih praznovanj in v obliki povratnih gostovanj društvom in kulturnim skupinam, ki so od drugod nastopale v jeseniški občini.
— b
Največ prehodnih gostov
V	prvih devetih mesecih letos je tjjlo v vseh gostinskih obratih in planinskih domovih v tržiški občini 8469 prenočitev; od tega domačih gostov 5991 in tujih 2478. Te prenočitve odpadejo na skupno 5891 gostov, in sicer 4082 domačih in 1809 tujih. Na enega gosta pride torej le 1,4 prenočitve, kar dokazuje, da ima Tržič v večini le prehodne goste.
V	primerjavi z lanskim letom se je skupno število prenočitev povečalo za 30,4 odstotka, od tega prenočitve domačih gostov za 28,9 in inozemskih gostov za 34,2 %. Hkrati pa je število gostov naraslo le za 23,9%, od tega domačih za 16,7% in tujih za 43,9%.
Podatki nam torej povedo, da so se gostje v tem letu poprečno dlje zadrževali v gostinskih lokalih kot lani in da se je število inozemskih gostov bistveno povečalo.
S. S.
Iz slovenskih zamejskih časopisov
SLOVENSKI VESTNIK
Slovensko prosvetno društvo Edinost v Pliberku bo priredilo v nedeljo, 11. decembra, * pevski koncert, na katerem bodo nastopili pevski zbor njihovega društva, Oktet izpod Uršlje s Prevalj in oktet z Raven.
Dijaki 8. a razreda slovenske gimnazije v Celovcu so preteklo nedeljo dopoldne uprizorili v Bilčovsu veseloigro Namišljeni zdravnik.
Pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju že dlje dela pravna posvetovalnica za člane sindikata* Do sedaj je tu iskalo nasvete 33 članov sindikata, bilo pa je preko 80 obiskov. Pravna posvetovalnica daje nasvete predvsem s področja delovnih razmerij: sprejem in odpust delavcev, izključitev, premeščanje, nagrajevanje, disciplinsko kaznovanje in socialna varnost, priznanje pokojninske dobe, nesreče pri delu, . invalidnost, nadomestila za čas bolovanja ter pokojnine in ivalidnine.
Dosedanji podatki kažejo, da so na prvem mesu nasveti s področja osenbega dohodka in zahtevkov zaradi pokojninske dobe. Zahtevki zaradi pooj ninske dobe so tako pogosti predvsem za-
Pred 29. novembrom je jugoslovanski konzul v Celovcu Franc Pirkovič priredil v slavnostni dvorani zbornice obrtnega gospodarstva tradicionalni sprejem, ki so se ga udeležili številni predstavniki koroškega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja ter predstavniki narodnih organizacij koroških Slovencev.
Pred kratkim je delegacija lji^MJanske Univerze obiskala slovenški visokošolski dom Korotan na Dunaju. Z akademskim pevskim zborom je prispel na Dunaj tudi rektor ljubljanske univerze univ. prof. ing. Albert Struna.
to, ker 31. decembra letos poteče rok za vlaganje zahtevkov za priznanje pokojninske dobe. Sindikalne podružnice so se do sedaj premalo zavzemale za svoje člane in niso niti enkrat iskale nasvete pri občinskem sindikalnem svetu, kako bi pomagale svojim članom. Iz dosedanjega dela pravne posvetovalnice pa je tudi razvidno, da ljudje, ki urejajo kadrovska vprašanja v podjetjih, zelo slabo poznajo predpise in interno zakonodajo. Zato bi bilo prav, da bi sindikalne podružnice v prihodnje večkrat iskale tovrstno pomoč za svoje člane.
, A. žalar
Hranilne vloge in krediti v Tržiču
Hranilne vloge so do septembra letos v tržiški občini porasle kar za 56 %, pri čemer se je število vlagateljev povečalo le za 7,7 %. Hkrati pa hranilne vloge za 67,85 % presegajo kredite oz. izplačila.
Skupna vrednost hranilnih vlog znaša 4,983.395 novih dinarjev pri približno 4700 vlagateljih. Na enega hranitelja pride torej 1050 novih dinarjev. Od l. 1. do 30. 9. 1966 pa je bilo v tržiški občini odobrenih za 1,354.672 novih dinarjev kreditov skupno 2769 prosilcem.
- sš
Nova prodajalna
Trgovsko podjetje Sloveni-jašport iz Ljubljane je pred dnevom republike odprlo na Jesenicah prenovljeno prodajalno ob Cesti maršala Tita nasproti .železniške postaje. Dosedanja trgovina v malih prostorih na trgu Toneta Cu-farja ni več ustrezala zahtevam potrošnikov. Zato je podjetje prispevalo del sredstev pri gradnji trgovsko-po-slovne zgradbe, ki je bila pred mesecem dni dograjena. Zgradba ima sedaj najlepši in največji prodajni lokal na Jesenicah.	— b
Promet na mejnem prehodu Ljubelj
V prvih devetih mesecih letos je čez mejni prehod Ljubelj z avstrijske strani prešlo 193.507 osebnih vozil s skupno 724.303 potniki, hkrati pa je iz Jugoslavije v Avstrijo prešlo mejo 188.303 osebnih vozil s 647.783 potniki. Zelo velik je bil tudi avtobusni promet, in sicer je z avstrijske strani prešlo 2048 vozil, z jugoslovanske pa 1199, medtem ko je promet tovornih avlomobilov z avstrijske (411) i.i jugoslovanske strani (292) izredno majhen v primerjavi z mejnim prehodom Šentilj pri Mariboru. Brez dvoma na tako majhen prehod tovornjakov vpliva sorazmerno slaba in težka cesta na avstrijski strani.
Največji promet z avstrijske strani je bil v mesecu juliju, ko je prešlo mejo 61.035 osebnih vozil, z jugoslovanske strani pa je bil promet največji v avgustu, in sicer 68.602 occbnih vozil. S. S.
5
gorenjski krajUljudje # gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji In ljudje • gorenjski kraji in ljudje # gorenjski kraji in ljudje
Fantovski običaji v Mostah
Fantovska družba j, < -	zanimiva
^T^tZfZl vasi- Sestavljali so jo vsi fantje
? H	SL?*	Z objavljanjem običajev
teh fantovskih dnu^,^ smo	y	številki
(o nekaterih paja^ ^dki Gorenjski kraji in ljudje pi_ sali « Pre ), nad^tud. v tejJštevilki naš Jdopisnik Ivan Sivec ta Most. # ^ nam pripovedovanju Gče-
v njegovem rojstnem kraju in okolici. Prosimo še ^	Gorenjske, naj
„am o temkaJ na^ ^ fantovskih običajev na Gorenjskem popoln^
PANORAMA 9 PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA + PANORAMA « PANORAMA P PANORAf
Tudi v naši vasi, v ^ so imeli fantje svoj^ Ti so zdaj že skoraj W bili pa so živi v ^ / bil moj oče, fant, ti. Gotovo je, da ^j. podobni običajem ^ ^ krajev, saj so bili L sod, delno pa se
razlikujejo.
V fantovsko dn^U^ sprejet vsak, ki L_ rejšim fantom za p^i Po_ sebnega krščevanja stah ni bilo.
Fantje so se zbi^J,,.,. ko je bala že kak| k uri noč. Takrat je bUQ Lri kraju, začelo se je ljenje fantov —
Ko so se zbrali, jj*ad-no malo prerešet^^e^
Nikamor brez piva
Ko je britanski zunanji minister George Brovn odpotoval na tridnevni obisk v Moskvo, je s seboj vzel tudi večjo količino piva za klub britanske ambasade v sovjetskem glavnem mestu. Razen piva je bilo v letalu še zmrznjeno meso in sadje. Britansko ministrstvo glede piva ni imelo pripomb, kar pa zadeva meso in sadje, je izjavilo novinarjem, da je to normalno in ekonomsko upravičeno.
Diamanti v želodcu
Kongoška letalska policija je zadržala nekega Afričana, ki je tihotapil diamante v želodcu. Cariniki so poklicali na pomoč zdravnika, ki je pomagal, da so prišli diamanti na dan.
Kakšna bodo mesta na mesecu
Sovjetski arhitekt Nikolaj Kolomjec meni, da je čas, da začnemo misliti, kakšna naj bi bila mesta na Mesecu. V listu Krasnaja zvezda arhitekt piše, naj bi bila mesta predvsem zanesljivo zaklonišče za bodoče stanovalce in hkrati lepa. Za gradnjo bi bilo po njegovem najbolje uporabiti material, ki bi ga dobili na Mesecu.
Podvodni džip
Neki francoski inženir je skonstruiral »avto«, ki lahko vozi po morskem dnu in je namenjen za raziskovanje. —«-Zgrajen je iz aluminija in odporen proti v j j. Poganja ga električni motor, na uro pa prevozi tri vozle.
Avtomatizirana pošta
Prva popolnoma avtomatizirana pošta je bila te dni odprta v predmestju Washing-tona. Uslužbenci na pošti so potrebni samo za polnjenje avtomatov in za zbiranje pisem. Ta poskusna pošta ima avtomate za sprejemanje pisem in paketov, za prodajo znamk in pisem in dopisnic. Imajo tudi poseben avtomat, ki menja denar.
Izgubil apetit
Ganski delegat v Združenih narodih Joe Appiah je izjavil novinarjem, da je izgubil apetit, ker so v restavraciji OZN servirali rake iz Južnoafriške republike. »Raki na jedilnem listu V tej restavraciji pomenijo sabotiranje resolucije generalne skupščine,« je izjavil ganski delegat.
Cenzura
V	Sacrofanu v Italiji imajo samo eno kino dvorano in še ta je v župniji. Duhovnik si vsak film najprej ogleda sam. Med predstavo sedi zraven projektorja in brž ko pride do kakšnega, zanj neprimernega prizora, poveča hitrost filma.
Novi časi
V	Španiji so dekleta zaradi modernizacije prikrajšana za stare podoknice. Fantje pod balkoni jim ne pojejo več, ampak si pomagajo s tran-sistorji in gramofoni. Zaradi pritožb so oblasti prepovedale takšne podoknice od 10. ure zvečer do 7. ure zjutraj.
Pianist in bankir
Pianist Artur Rubinstein in bankir Michael Rubinstein sta nekaj časa stanovala v Parizu v isti ulici. Pismonoša je imel težave in je večkrat zamenjal naslove. Nekega dne je prišel bankir^Michael s telegrami in pismi k Arturju. »To je za vas,« mu je rekel. »Prosim, bodite tako prijazni in pojdite z menoj, da boste pojasnili moji ženi, da so Luisa z Dunaja, lisa iz Prage, Margareta iz Budimpešte itd. vaše prijateljice in ne moje.«
Tudi Artur mu je dal pisma, ki so bila naslovljena na Michaela. »Zelo vam bom hvaležen, če tudi vi lahko nekaj storite zame. Povejte, prosim, moji ženi, da je pet milijonov lir iz rimske banke, dva milijona funtov iz angleške banke vaš denar in ne moj.«
Razlika
Na nekem seminarju tiskarstva je profesor na enostaven in zelo prepričljiv način pokazal razliko med dvema najvažnejšima tiskarskima postopkoma — med knjigoti-skom in ofsetnim tiskom.
Na oder je poklical neko lepo študentko. »Naličite se, prosim, in me poljubite na lice.«.
»To je knjigotisk,« je rekel in pokazal na rdeče okrašeno lice. Potem je vzel bel robec in ga pritisnil na odtis ustnic na licu. Pokazal je robec in rekel: »In to je ofsetni tisk. Postopek je podoben knjigo-tisku, toda ni tako zanimiv kot knjigotisk.«
Posledice predavanja
V neki ameriški šoli je učenec pazljivo poslušal učiteljevo predavanje o ameriških načrtih za boj proti revščini. Doma so ga po tem predavanju spraševali, kaj bo postal, ko bo velik. »Revež,« jim je odvrnil.
dogodka, potem pa, ko so se ljudje že spravljali spat, začeli peti. Peli so domače, narodne pesmi. S pesmijo so dražili marsikatero dekle. Dekle seveda ni odprlo okna, če je bila pod njim skupina fantov. Po petju, po preizkušanju moči in po marsičem podobnim so fantje odšli domov, vsaj tako so zatrjevali. V resnici pa se je vsak namenil pod okno, kjer je imel ugledano dekle. Vsak si je priskrbel najbližjo lestev. Če sta dva fanta hodila za istim dekletom, je tisti,'ki je ostal spodaj pod lestvijo, ki je bil torej prepozen, lestev spod-bil tako, da je tisti, ki.je bil zgoraj, padel na tla. Če dekle fantu ni hotelo odpreti okna,
je faint, ki je lestev prinesel, to pustil kar pod oknom, zjutraj pa so se ljudje deikletu smejali, češ kakšnega vasovalca pa si imela. Tako se je jezni fant maščeval dekletu.
Na kresni večer, 23. junija, so fantje pripravili in zakurili kres. To je bilo izključeno samo njihovo opravilo. Ljudje so jim dali butare in zvečer so kres prižgali. Prišli so vsi vaščani, navadno pa je prišel tudi muzikant in zagodel kaknšo okroglo. Nato so fantje odšli v gostilne. Kresa zdaj ne kurimo; prižge se samo pustovski kres, tega pa pripravijo otroci.
Znan fantovski običaj je bil tudi to, da so radi ukradli gospodinji kašo, ko je imela pri hiši nasad. Navada je bila, da je za likof gospodinja skuhala kašo, ki jo je močno zabelila. Fantje so kašo ukradli, gospodinja pa je ostala brez nje osramočena.
Glavno fantovsko opravilo pa je bilo, da so šli po balo. Napregli so najlepše konje in vzeli močne vozove, ki so jih imenovali tajzelni (podobni
parizarjem). Vozove so okrasili; spredaj so postavili dve smrekici, na vrh so dali zastavici, povsod pa so napeli raznobarvne trakove. Tudi ženin je šel z njimi, seveda pa ni manjkalo godca. Peli so in ukali, godec pa je igral vso pot. Na nevestinem domu so konje izpregli, jih dali v hlev, sami pa so odšli v hišo, kjer jih je čakala večja pojedina, skoraj pol ohceti. Tedaj so prišli tudii fantje iz nevestine vasi — po prežo. Ženinu so najprej prebrali pismo, v katerem je pisailo, koliko cenijo nevesto in koliko odškodnine mora ženin dati zanjo. Navadno so zahtevali kar odstotke od vsote, ki jo je imela nevesta pripravljeno za doto poleg bale. Dobra dota je bila 100.000 kron, kar bi bilo za danes veliko. Fantje so zahtevali navadno od 2,3 do 5 odst., torej najmanj 2000 kron (4000 kron je veljala te-lica), kar ni bilo malo. Veljalo je tudi pravilo, da fantje iz nevestine vasi prej niso smeli piti, dokler se niso zmenili za odškodino, so tudi omi pili in jedli.
Fantje iz ženinove vasi so potem naložili balo in jo z vriski in petjem odpeljali domov. Ce nevesta ni bila iz sosednje vasi ali če je bilo med potjo več gostiln, so jih tam pričakali fantje, ki niso bili niti sovaščani niti v drugačni zvezi z ženinom ali nevesto; napravili so jim preprogo. Cesto so zaprli z verigami, ki so bile navadno okrašene, na sredi ceste pa je stala miza in na njej vino. Ženina in fante so pustili naprej le, če je plačal vino na mizi.
Doma so balo zložili, potem so prišli še drugi, tudi dekleta z vasi, in začelo se je splošno rajanje na podu; mladi so plesali pozno v noč. Po balo so šli dan ali dva pred poroko, lahko pa tudi tisti dan, ko je bila- poroka. Zanimivo je tudi tole: če se fantje niso zedinili za višino odškodnine, ki jo je moral plačati ženin za nevesto, je bilo sovraštvo. Fantje iz nevestine vasi so bili jezni in so pripravili na sredi ceste kup ajdiovice ali druge slame. Ko so fantje iz ženinove vasi
pripeljali balo, so ajdovico zažgali in jim zaprli pot. V takih primerih se je bilo treba hitro znajti in najti drugo pot, če ne . ..
Običaj fantov, preden gredo k vojakom, je tudi, da dajo voz na vrh strehe. V Mostah je sredi vasi mesnica, ki ima za streho kar cementno ploščo in na njej je bil že večkrat kakšen voz. Fantje vzamejo voz in ga razderejo, potem pa ga po kosih znosijo na ploščo in tam spet sestavijo. Tudi gnoj ali slamo so ,že naložili nanj. Lastnik se potem seveda precej trudi, da dobi voz na tla.
Izmed vseh običajev, ki sem jih po očetovem pripovedovanju zapisal, se je ta zadnji ohranil do danes. Zgodi se, da jeseni ali spomladi stoji po nekaj dni voz na plošči, kakor bi hotel povedati, da so fantje odšli k vo-| jakom.
Ivan Sivec,
Moste
Miha Klinar: Mesta, cest* i azcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja <
— — — -
Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja * Miha Klinar: Mesta,
! ^^	ra^e j "'A ^ '
res hočete izmučiti do blaznosti?«
»Nikakor, gospa,« ga ne moti ^ ap. »precej težav ste mi napravili..'.«
»Jaz? Vam?«
»Da,« župnikov glas postaja še b^ ivski. »Komaj sem pregovoril gospoda Straussa, naj vas ne fcpreti, ker ste ga žalili' in mu grozili s sodiščem. Pomiril dfcspe, s katerimi ste bili grobi, ko so pobirale prispevke za hrabro vojsko... O, vi se niti ne zavedate, koliko dobrega k storil, čeprav so me že ob vašem prihodu v Penzberg cW o vašem brezboštvu in rusofilstvu.«	i
Dobrotnik? Satan! Zakaj ga r^fsluša?
»A pustiva to! človek naj ses'*jz dobrimi deli, da bodo imela zasluženje pred bogom,« zaujh križu na steni, ne da bi mu vest očitala, da je hinavski itfcće ženo prelisičiti, da bi se odpovedala sinu. »Glejte, tud'. ljudi, ki popolnoma upravičeno goje do vas jezo zaradi fwi"tev, opozoril na krščansko usmiljenje in krščansko dobsw*da so se zavzeli za vašega otroka. Od vas ne zahtevam d^ikakor da vas seznanim s plemenitimi nameni imovitih in ^ ih ljudi in da podpišete izjavo, da se strinjate z njhovo po;- *skrbjo za vaiega otroka.«
»Kaj naj podpišem?« vpraša ?? zasluti, da bi se ugrabitelji radi zavarovali z njenim pod?* > primer, če bi jih tožila.
»Tole izjavo,« ji župnik porini ipisan list, ki ga je vzel iz mape.	i
»Smem prebrati?« vpraša štel:tzave, da bi ji tale list, |
- In na tej grmadi so sežgali Ivt.no Orleansko
napisan z župnikovo pisavo lahko koristil pred sodiščem.
»Prebral vam bom,« pravi župnik in drži list v svojih rokah. »Vidite, tu piše: Podpisani penzberški meščani se obvezujemo poskrbeti za dobro vzgojo sina podpisane ...«
Štefi opazuje župnikov koščeni prst in prekanjeni, satanski izraz na njegovem obrazu. Satan, pravi satan, ki ji obljublja vse mogoče, če se odpove sinu. Zato mora biti previdna in pametna, da bi izvlekla iz župnika čim več, kaj pravzaprav nameravajo s Slavkom in kje se pravzaprav nahaja. Kaj ko bi rekla, da pristane na to izjavo. Zakaj bi ne zaigrala, da je nasetlla spretno sestavljeni in dvoumni izjavi.
Prav, podpisala bo.
»Da, da, vi samo podpišite! Vse drugo bom uredil jaz,« položi župnik prednjo list. »Vedel sem, da ste pametni. Odrešeni boste skrbi. Tukaj, vidite,« ji ponuja peresnik. »Tukaj podpišite!«
»Podpišem, vendar hočem poprej govoriti s svojim otrokom.«
»Govorili boste! Samo podpišite!«
»Poprej izpolnite mojo prošnjo!«
»Bom. Že jutri vas popeljem v Tutzing,« pravi župnik. »Vidite, povedal sem vam, kje je otrok. Zato lahko podpišete. Stvar bi rad
uredil.«	...
»Hvala,« štefi zgane papir. »Podpisala bom, ko bom vrneta
svojega otroka.«
»Mi ne zaupate?«
»Pravite, da je otrok v Tutzingu?« ga Štefi ostro pogleda.
»Da, seveda! Sam vas pospremim tja. Samo podpišite!«
»Ne', gospod župnik! Pravkar sem prišla iz Tutzinga. Toda v tamkajšnjem kloštru otroka ni!«
župnik zardi.
»Vi ste bili v Tutzingu? Kdo vam je izdal, da je otrok v kloštru?«
»Zvedeli boste na sodišču! Nune o otroku ničesar ne vedo. Imam pričo, ki ji bo sodišče verjelo!« - »Ne drznite si stvari vlačiti pred sodišče!«
»To ni stvar, ki bi jo lahko vlačili kakor blago. To je moj sin! Moj otrok!« poudari Štefi in zagrozi, če do jutri ne bo otrok pri Ebnerjevih, bo že jutri vložila tožbo v Weilheimu.« In tale papir bo zadoščal za obtožbo!« vzklikne in plane iz sobe.
»Ženska!« se župnik požene za njo. »Imejte pamet!«
»Vrnite mi otroka!« je štefi že na dvorišču. Zdaj ima penz-berške veljake na vajetih. Prepričana je, da bo že jutri Slavko pri Ebnerjevih. Tudi sama misli iti tja, a se med potjo premisli in odhiti na postajo, kjer zadnji hip ujame zadnji vlak. V Starnberg mora. Pri inženirju Richardu mora dobiti še dan ali dva dopusta. Preddelavka Vaničkova bo prav gotovo tako dobra m jo nadomestila pri transportnem traku.
Toda že naslednje jutro se začudi, zakaj se je Ebnerjeva pripeljala za njo z jutranjim vlakom.
»Orožniki so vas iskali,« pravi.	__
»Orožniki?« postane štefi vroče.
»Da,« pritrdi Ebnerjeva in pove, da so hoteli neko pismo, ki ga
ie štefi baje vzela župniku.	. .
Ne tega pisma ne bodo dobili, je Štefi hvaležna Ebncrjevi, da ie prišla a še bolj srečna, da ni sinoči ostala v Penzbergu
Otroka ji torej še ne nameravajo vrniti, a pismo bodo hoteli na vsak način dobiti nazaj. Zato ji ne preostaja drugega, kako da se še danes odpelje v VVeilheim in začne boj za otroka proti penz-
berški gospodi na sodišču.	.
Inženir Richard je uvideven. Liberalec je m nc mara duhovnikov. Zato zaželi Štefi v boju proti župniku vso srečo.
Ne gre za župnika, gre za njeno pravico, si pravi Štefi in odhiti
na postajo.
3
V somraku avle vveilheimskega sodišča potemni junijski dan, kakor da se boji stopiti za štefi v hišo, kjer dde pravico £ se tako rada spremeni v krivico, če jo isce človek kakor jt ona, m ce mimo tega še toži ljudi, ki predstavljajo družbo m oblast. Tanj občutje jo navda že pri vhodu, kjer jo ustavi vratar in jo pog^a z očmi po barvi in hladu podobnimi ledenikom v bnvar.^h goran. Ko mu pove, zakaj je prišla, se v teh očeh utrne isknea posmeha, šteffjo razume, saj ve, da otroke jemljejo navadno samo nntera n ki so se pogreznile na dno moralnega močvirja ah.se kako ctru^e
pregrešile proti krvi svoje krvi.	. p
Toda ona ni taka, zato je vratarjev pogled ne pri/tak-n. Lo.j io prizadenejo njegove-besede, ko pravi, da danes n. urau:u dan in da naj pride v sredo. Noče ie pustiti h gospodu soumku
dr. Betgheju.	. ,	,7hnrii
»Kam pa bi prišli, ko bi kršil, red, uradni ; cd« se ra/buna
vratar, kakor da bi se zrušila Nemčija, cc bi pustil h go,juu
glavnemu sodniku in bi le-ta napravil izjemo ler posusJ mLu o
žensko samo zato, ker pravi, da je delavka v nek, tovarni v Stani-
bergu in da zato le težko dobi dopust.
Delavka? Kaj pa je delavka? Menda to ni nobena grofica ah ugledna gospa, da bi lahko zahtevala izjemen spre.em pri sodniku Zato naj ne izgovarja te besede s takim poudarkom, kakor da je
delavka nekaj pomembnega in posebnega.	n0v'-hu
Res je, si misli Štefi. Samo delavka je in še tujka pov.liu. To pa je v očeh družbe toliko kakor nič. Obupana pomisli, da je prišfa zaman in da se bo morala vrniti, ne da b. kaj opravila čas pa je tako dragoccn. Ne zaradi dela v tovarn, ah šivanja v prostem času, marveč zaradi otroka, če danes ne bo vložila ložbe in poiskala tudi zase zaščite sodišča, potem bo ras delal za neljudi, kakršni so tašča, župnik, župan m podobni ki ,majo neomejeno oblast v penzheršk, občini in ki bi t? imel. *c v klet. na penzberški orožniški postaji, ko bi se smoci ne odpeljala v Starnberg.
8
PANORAMA
7. DECEMBER 1966 * GLAS
Ob razstavi »Čop in Prešeren«
Dne 3. decembra 1966 je minilo že 166 let, kar je gorenjska vasica Vrba dala slovenstvu Franceta Prešerna, prvega in največjega poeta-umetnika.
Na večer obletnice tega znamenitega dne je bila v galerijskih prostorih pesnikove smrtne hiše v Kranju odprta manjša, priložnostna razstava »Cop in Prešeren«.
Ob odprtju ni bilo mogoče nafti časa za kako posebno opozorilo na razstavljene predmete, rokopise, tiske in slike; zato naj to nalogo opravijo naslednje vrstice:
PRVO POJASNILO
Najprej je treba zahtevnejšim obiskovalcem pojasniti, da je razstava le pivi tovrsten poizkus, da je v vitrinah in na stenah razstavljen le manjši izbor gradiva, predvsem tak, ki ga sedaj ima v svoji lasti Prešernov spominski muzej. In da bi podobna razstava v Ljubljani, kjer imajo na voljo vso ohranjeno čopiano, mogla izgledati dosti bogatejša.
Sicer pa je treba imeti v mislih tudi dejstvo, da Cop ni ^ bil kak ploden pisatelj, pač pa predvsem mentor drugim. Zato je gradivo, ki se da prikazati ob Čopovem imenu, vse prej kot obilno. Dosti laže je govoriti o Copu, kot pa razstavljati njegova dela.
Koncept razstave je bil sprva takle: prikazati v podobi življenjsko pot Čopovo, od rodne Žirovnice, prek Ljubljane, Dunaja, Reke, Lvova in spet nazaj v Ljubljano. Seveda naj bi bile podobe krajev sodobne iz Čopovega časa.
, Nadaljnja naloga, ki si jo je zadala razstava, je v tem, da bi seznanila gledalce s Čopovim rokopisom, v izvirniku in faksimilih. Nadalje z onimi redkimi Čopovimi objavami, predvsem z »abecedno vojsko« in odmevi nanjo. . Troje upodobitev prikazuje čdjpa: točna kopija Lan-gusovega originala ter dve grafični reprodukciji iz druge polovice 19. stoletja. Razstavljana je v vitrini tudi originalna »Rojstna knjiga« brezni Ske župnije, v kateri ni vpisan le Matija Cop, pač pa tudi France Prešeren z vsemi svojimi sestrami in bratoma, častitljiva knjiga vsebuje zapise rojstev vseh faranov od začetka 1. 1783 do konca decembra 1. 1837.
ŠVICARSKI ROD
Za malokateri slovenski Priimek imamo tako ozko določeno provenienco: lahko rečemo, da vsi naši Copi izvirajo iz okolice Koroške Be-
le, Žirovnice in Lesc. Iz t^h kmetiških gorenjskih rodo-vin je izšlo doslej že mnogo znamenitih mož, sodnikov, profesorjev in duhovnikov.
Za našo kulturno zgodovino pa so pomembni predvsem trije. Poleg Matije (1797 — 1835), še njegov mlajši brat Janez Cop (1810 — 1846) in daljni sorodnik Anton Cop (1786 — 1865). — Janez je bil mnogoobetajoč literat in pravnik. Navduševal se je za Prešerna, posebno za njegov »Sonetni venec«. Prezgodnja sunrt je bila vzrok, da se Matijev brat Janez ni še bolj razvil in uveljavil. — Anton Čop, sodnik, se je v Ljubljani družil s Prešernom in Smoletom, I. 1848 je bil v Celovcu najvnetejši narodni delavec v političnem društvu »Slovenija«. — Kot upokojeni sodnik graškega nadsodišča je dobil plemstvo »von Tshcpp«!
Po negotovi tradiciji pa naj bi Čopov rod izviral iz Švice, kjer je res priimek Tschopp (nemško) oziroma Gioppi ali Cioppi (laško-ladinsko) splošno znan v več kantonih, kot npr. v Luzernu, Baslu, Bernu in Fribourgu. Copi so prišli k nam menda v času reformacije, t. j. v prvi polovici 16. stoletja.
Če tej domnevi vzporedimo še ono o davnem prihodu Prešernov iz Ukev, iz pasivne Kanalske doline v rodovitno gorenjsko ravan pod Stolom, nam postane izjemna bistrina teh rodov bolj razumljiva.
PRVA ŠOLA
Na Breznici tiste čase niso imeli javne šole.. Za silo je otroke v osnovnih stvareh učil upokojeni duhovnik Jožef Pogačar. K temu začne Čop hoditi v šolo in tukaj pri krščanskem nauku spozna tedanji župnik brezniški Fran Salezij Christian izredno bistro glavo Čopovo ter svetuje očetu, da naj sina pošlje v ljubljanske šole. Ker je to tudi mati že dolgo poprej želela, vda se oče ter napoti se zadnje dni meseca oktobra 1. 1807 z desetletnim sinom v Ljubljano. Tu se je mlademu čopu tako dopadlo, da na vprašanje očetovo, ali bi ne hotel vrniti se z njim v Žirovnico, kar urno odgovori: »Oče, kar tukaj bom ostal in v šolo hodil.«
Tako je pisal o začetkih Čopovega šolanja Fran Leveč v dunajskem Zvonu 1. 1879.
Dr. Avgust Zigon pa v svoji Prešernovi čitanki izraža domnevo, da je tudi mladi France prve nauke dobil že v brezniški »šoli«, pri Pogačar-ju in Christianu. In ne šele na Kopanju, pri starem stricu.
Krivično bi bilo zato, popolnoma pozabiti na ta dva moža, ki sta morda zares prva neposredna pobudnika sreči, da smo dobili Čopa in Prešerna.
Fran Salezij Christian (1756 — 1830), sin ljubljanskega zdravnika, je bil zelo izobražen mož in izreden govornik. Celih 47 let je pasel ovce sprva rodinske, pozneje brezniške fare. V mladosti je bil sam pesnik in je bržčas tudi zato mogel vplivati na svoja dva talentirana fa-rana čopa in Prešerna. Po izročilu vemo, da sta v počitnicah 1. 1813 oba študenta obiskala Christiana v tedaj še rodinskem župnišču. Lahko domnevamo, da to ni bil zad-
Matija Cop, slikal M. Langus 1828 (olje)
nji njun obisk pri starem župniku. Prešernu je Christian nekaj let pozneje sestavil tudi rodovnik, ki naj bi le-temu pripomogel do štipendije prošta Prešerna.
V pesniški latinščini sestavljena nagrobna plošča utegne biti plod Čopovega in Prešernovega poetskega daru in njunega koreni tnega znanja latinskega jezika. Možno je, da sta se hvaležna mladeniča na ta način obdolžila svoeimu prvemu mentorju.
Na razstavi je slika te nagrobne plošče, ki je sedaj vzidana v cerkveni notranjščini. Le škoda, da staob restavri-ranju plošče, ki je bila prej več let izpostavljena moči in soncu, izpadli dve besedi, ki smiselno zelo manjkata, med »pastori patienti« bi moralo pisati še »fido iniquo-rum«, torej »zvesti pastir, potrpežljiv z grešniki«, ne pa le »potrpežljiv pastir« kot slove sedaj. Prazna vrsta na plošči
Po Prešernovih stopinjah
očitno kaže, da je kamnosek izpustil del teksta.
SREČA KRIVA
Kakor si Prešeren ni in ni mogel urediti družinskega življenja, tako tudi čopu ni uspelo. V tem sta bila oba genijalna moža deležna podobnih grenkih ur.
O nameravani poroki Čopa z Baragovo sestro Antonijo, ki ji je 6. februarja 1830 umri soprog, carinski uradnik Feliks plem. Hoffern, smo se že razgovorih (gl. Glas z dne 26. avgusta t. 1.) Da se zveza Čopa z vdovo Hoffernovo ni posrečila, nosijo glavno krivdo njeni domači, ki so nasprotovali, kar so le mogli. Sicer pa je njuno razmerje, v bistvu še docela platanično, trajalo le od 1. 1834 pa do Čopove prezgodne smrti v poletju 1. 1835. — Tako je bil rahločutni estet rešen vseh nadaljnjih zopervanj s strani Baragovih, nevestinih sorodnikov.
Ponižanje odklonitve pa je moža že dosti prej ranilo. Bilo je to v času, ko je Čop služboval na Reki, kot gimnazijski profesor. Tamkaj se je svetovljanski poligot najraje diružil s člani reške angleške kolonije. Tudi učence je imel iz teh krogov.
V tej družbi je spoznal ta-čas še ne petnajstletno Mary hčerko bogatega angleškega gospodarstvenika Tomaža Mossingtona. Dne 21. marca 1823 ji je poslal pismo, ne na njen naslov, pač pa prek njenega brata Mozesa, ki je bil na reški gimnaziji Čopov učenec. Mary je snubca gladko odklonila ...
Lahko si mislimo, kako hud udarec je bil to za šestin dvajsetletnega mladega profesorja, ki ni čutil spričo drugih, pa najsibo bogatih ali učenih ljudi, nobenega manjvrednostnega kompleksa. Saj je bil sam učen, obvladal je že tedaj vse evropske jezike in značaj njegov je bil brez hibe, zanesljivo zvest in plemenit.
Morda bi bilo le presmelo sedaj trditi, da je bila prav bolečina odklonjene ljubezni tudi Matiji čopu pobuda za zagrizeno znanstevno delo, kot je bila Prešernu vir naj-pretresljivejšim pesniškim stvaritvam.
DOBER ČLOVEK
Za čopa vedo povedati vsa ohranjena sporočila, da je bil izjemno dober in plemenit mož. Da ga je odlikovala navdušenost za vse lepo in duhovito. In da je bil prijazen in dobrohoten do vsakogar.
Bil je, kot otrok francoske Ilirije dosledno slovensko orientiran, imel je izrazit dar za učen je jezikov, bi,l je pravi poliglot.
Po naravi pa je bil Čop nevrastniik, rahlega zdravja in občutljiv. Morda je bila vsemu temu kriva izredno tanka črapinja. Ni prenesel niti močnejših stopinj po katedru in drugega ropota. Bil je često deprimiran, preveč avtokritlcen, bolestno nezaupljiv v lastne zmonžosti, nenasitljivo ukaže!jen — a
prav brez sleherne osebne osebne ambicioznosti in častihlepja.
Za telesno udobnost in gmotne užiCke Cop ni imel nobenega smisla niti žalja. Tudi vina in žganja ni pn. Za sebe ni dosti trosil, pač pa je s svojimi dohodki'podpiral domače. Brata Janeza je vzdrževal v gimnazijskih in visokošolskih letih.
Poleg učenja je imel še esio strast. Iz leta v leto je bogatil svojo privatno biblioteka Bila je pravo zrcaTb njegove izobraženosti in sle po znanju. Kaže, da je pričel zbirati knjige že v dijaških letih. Po Čopovi smrti je bil nare-' jen uradni seznam; izkazalo se je, da je učenjak imed v svoji lasti kaf 1993 knjig. Ha srečo je Čopova knjižnica skoro v celoti ohranjena skupno s številno njegovo korespondenco.
HLADILO BOLEČINI
Dal razstave je posvečen Prešernovemu odnosu do Čopa, ki je prišel do polnega izraza ob prijateljevi smrti in po njej. Ni bila le izgsiba Julije pesnikova bolečina. Se dosti huje so ga pretresale smrti prijateljev Copa, Smoleta in Crobatha.
Ko je zvečer, šestega julija V 1835 zvedel za nesrečno vest, da mu je rojak in mentor Matija Cop utonil v Savi, je Prešeren jokal kot otrok neutolažljivo.
Hladilo svoji bolečini je iskal v pesmi. Prvo »Spominu Matije Copa«, je priobčil v Ilirskem listu že 25. julija 1835. torej je nastala že v prvih dneh po prijateljevi smrti.
Elegija je sicer pisana v nemškem jeziku pač zato, da bi širši krog bralcev »Ilirskega lista« spoznal Čopovo veličino.
V »Krstu pri Savici« tej trpkogrenki vdaji v neizprosno resničnost, je Prešeren postavil na čelo pesnitve posvetilo, obsmrtnieo vsemu svojemu upu — sreči na zemlji »Matiju čopu.« Bilo je to leta 1836...
Deset let pozneje, za desetletnico prijateljeve smrti, so »Novice« natisnile Prešemo-novo žal ost in ko »V spomiaj Matija Čopa«.
Pred tem pa so Čopovi prijatelji positavili »velikanu učenosti« lep nagrobnik m pokopališču sv. Krištofa. Besedilo zanj je sestavil Prešeren. — Sedaj stoji ta znameniti nagrobnik na ljubljanskem Navju. Le škoda, da j« bil ob prenosu 1. 1938 poško-van. Na vrhu odlomi jenep stebra, simbola minljivosti je stala prej sova kot znat učenosti. Stala je na odprti knjigi, oviti s kačo.
Razstava »Cop in Prešertf' bo dosegla svoj namen, 6e tO vsaj nekoliko prispevala t uresničitvi besed, s kateri® se je Prešeren poslovil od fr pa:
»Naj se učendst In isu«, čast tvoje, rojak, ne pćzabl Dokler tebi drag6 v Krinji slovenstvo živi!«
Črtomir Zoreč
I DECEMBER 1966 * GLAS
SPORT
9
Ob 29. novembru in 10. obletnici kegljišča
Triglav pred Branikom in Medveščakom
V počastitev dneva republike in 10. obletnice obstoja svojega kegljišča je organiziral KK Triglav kegljaški troboj med Branikom iz Maribor?, Medveščakom iz Zagreba in Triglavom.
Ob letošnjem dnevu republike je Zveza za telesno vzgojo Slovenije podelila že drugič Mjvišja športna priznanja — Bloudkova priznanja. Plakete je prejelo 29 športnih delavcev a Slovenije in med temi so bili tudi trije iz Gorenjske čeprav so to ljudje, ki so znani ffcm športnikom, naj jih še enkrat predstavimo.
Avgust Jelen
Njegovo ime je povezano s celotnim jeseniškim športom. Je eden izmed ustanoviteljev Sortnega življenja na Jesenicah po vojni.
Rojen je bil 2. 7. 1910 na Jesenicah. Z 11 letom je že nastopal kot telovadec pri hkratni Svobodi. Ko je bila Prepovedana, ga srečamo pri Enakosti in Kovinarju. Leta
^ je pobudnik za organizama športnega življenja na Jesenicah. Ustanovil je telesno vzgojno dru&tvo, ki je združevalo vse panoge. Bil je organizacijski sekretar SD £>že Gregorčič. Je član UO Jesenice. Bloudkovo plahto je sprejel s skromnostjo:
»Presenečen sem bil, ko ssm zvedel, da bom med tolikimi športnimi delavci Prav jaz prejel to dragoceno priznanje. Vesel in ponosen sem, da sem po presoji ljudi, ki so ocenili moje 45-Ietno delo, zaslužil plaketo, vendar kislim, da je morda še nekje nekdo, ki je zaslužneiši o:l mene.«	jL. k.
Stanko Rebolj
Stanko Rebolj st. je predsednik kegljaške tekmovalne skupnosti Gorenjske in tajnik KK Triglava iz Kranja. Plaketo je dobil za organizacijsko delo.
Rojen je bil 30. 4. 1905 v Kranju in se je srečal s športom še kot otrok pri takratnem Sokolu. Leta 1920 je bil med ustanovitelji nogometnega kluba Korotan, kjer je do leta 1935 tudi sam aktivno nastopal. Kasneje se je ukvarjal s planinstvom. Po vojni je bil do leta 1951 tajnik športne ribarske zadruge, od tega leta dalje pa je postal z ustanovitvijo keglja-škega kluba v Kranju nezamenljiv kegljaški delavec. Ob priznnju nam je dejal:
»Moram priznati, -da je bilo to zame presenečenje. To mi pomeni potrdilo, da je bilo moje dosedanje delo dobro in pravilno. Plaketa mi pomeni vzpodbudo za nova delo ... če bomo naredili vsaj trohico tega, kar nam je dal ing. Bloudek, bomo lahko vsi zadovoljni.« pc
Lovro Žemva
Učitelj mladih smučarjev iz prijetne vasi Gorij nad Bledom. Smučarski teki in on pomenijo eno. Je predsednik TVD Partizana v Gorjah in je prejel plaketo za delo pri razvoju smučarskih tekov.
Rojen je bil 10. 8. 1911 v Gorjah. S 15 letom je že pričel smučati in tekmovati. 14 let je bil aktiven tekmovalec in to večkrat državni prvak in stalno član državne reprezentance. V njegovem športnem razvoju ga srečamo celo kot balkanskega in srednjeevropskega prvaka v smučarskih tekih. Je že 17 let trener priznanih smučarskih tekačev iz Gorij.
»Mislim,' da je podelitev plakete povezana z vsemi napori in z vsem mojim življenjskim delom. Doživel sem marsikaj in sem zato ponosen na visoko priznanje, ki je istočasno tudi priznanje mojim najmlajšim smučarjem.	L. K.
Trije z
V prijateljskem srečanju so bili najuspešnejši Kranjčani. Zanimivo je, da je bil v njihovi ekipi najboljši Marte-lanc, ki je podrl 926 kegljev. S tem rezultatom je bil drugi najboljši med vsemi 18 tekmovalci (najboljši Steržaj z 949 keglji). Uspeh Marte-lanca je toliko večji, če ve-« mo, da goji kegljanje le še kot rekreacijo, saj se je odpovedal vsem nastopom za reprezentanco in tekmuje le še za svoj klub.
REZULTATI: 1. Triglav
5.255 (Bregar 844, Jereb 889, Martelanc 926, Turk 855, Kor-dež 844, Ambrožič 897). 2. Branik 5.165 (Znidaršič 853, Gomolj 813, Santelj 858, Kavs 806, Mlakar 886, Steržaj 949), 3. Medveščak 5.114 (Stanek 880, Luka 827, Ahič 817, Spi-ljak 852, Cubrilo 873, Poleš 865).
^ V pisarni KK Triglav smo zvedeli, da bo v Kranju od 16. do 18. dccembra republiško prvenstvo v moških parih. Lanskoletnima republiškima in državnima prvakoma Steržaju in Mlakarju (Branik) bosta najresnejša nasprotnika domačina Martelanc in Ambrožič.
— pc i
Preberite k
mimogrede
0 Mladinsko prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu je pomenilo zopet nov uspešen nastop Triglavanke 2erovni-kove. Med posameznicami je osvojila prvo mesto, prva je bila pri dvojicah s klubsko kolegico Luinovo, v mešanih dvojicah pa sta s Staretom zasedla tretje do četrto mesto. Jeseničanka Krajzeljeva je me posameznicami osvojila tretje (Luinova peto), v dvojicah z Jelerjevo (Jes) drugo ter v mešanih dvojicah z bratom tretje do četrto mesto. Med pionirji oziroma mladinci sta Stare in Vidic (oba Tr) zasedla drugo mesto. Vidic je med mladinskimi dvojicami skupaj z 2eg-šem osvojil naslov prvaka.
#	Na odprtem namiznote-niškem tekmovanju, ki ga je organizirala krajevna skupnost iz Gorenje vasi, je bil dosežen naslednji vrstni red: 1. Pogačnik, 2. Novak (Oba Gorenja vas), 3. Biček (Mošnje) itd.
#	Na sindikalnem prvenstvu Iskre v namiznem tenisu je nastopilo 32 igralcev. Vrstni red: 1. Novak, 2. Brenk, 3. Pogačnik, 4. Anto-lič, 5. Cvirn, 6. Pene, 7. Pla-
i ninc, 8, štrukelj.
Bloudkovo plaketo
Tržiški smučarski delavci pred prvim snegom
Pred najpestrejšo sezono
Tržiški smučarski klub in njegovi delavci slovijo po tem, *er vse alpske smučarske prireditve na Zelenici organizirajo odlično, imajo v svojih vrstah dva državna reprezentanta So-a in Laibacherja, odlično zaledje pionirjev in mladincev, • septembrom je začela delovati stalna smučarska šola in bodo v sezoni 1966/67 (18. in 19. marca) prireditelji evropskega mladinskega kriterija za mladince-ke. Obiskal sem tehničnega vodjo tržiških smučarjev Franca Primožiča in ga »prosil, da mi odgovori na nekaj vprašanj:
— Kakšne probleme ima vaš klub?
»Največji problem je oprema za tekmovalce, saj bi potrebovali 14—15 parov kvalitetnih tekmovalnih smuči, razen tega pa še 4—6 parov za reprezentanta Sokliča in Laibacherja. Velik problem smo odpravili, ker smo pravočasno pripraviil progo za evropski kriterij, pri kateri nam ie na spodnjem delu priskočil na pomoč Kompas. Z organizacijo te prireditve smo naleteli še na problem z na-
stavitvijo tekmovalcev, ker je zmogljivost prenočišč v Tržiču premajhna, toda upam, da nam bo Kompas omogočil avtobusni prevoz, da bi lahko tekmovalce vozili na Bled.«
— Kakšno je finančno stanje pri klubu?
»Smo kot sekcija pri TVD Partizan Tržič in le-ta dobi 2,5 milijona dotacij na leto. Od tega nekaj porabijo roko-metaši, oddelki splošne vadbe, sankači, namiznoteniška sekcija in nekaj mi. V prora-
čunu smo imeli 4 milijone, da bi lahko slabo opremo tekmovalcev zamenjali z novo, za udeležbo na tekmovanjih in za tekmovanja, ki bi jih lahko sami organizirali. Upamo ,da bomo delno razliko krili z organizacijo mladinskega kriterija, pri katerem je obvezno, da se na startu pojavijo predstavniki vseh zahodnih držav.«
— Kako ocenjujete kvaliteto svojega kluba?
»V klubu se pozna, da nam primanjkuje dobrih članov, saj razen Sokliča, Laibacherja in nekaj starejših tekmovalcev (Križaj, Dornik, Švab) nimamo drugih, da bi lahko konkurirali za vrh jugoslovanskega alpskega smučanja. Imamo pa dobro zaledje pionirjev (Megliči, Jurjevčič), mladincev (Klemenčič) in
mladink (Brezarjeva, Kra-marjeva). Pri klubu pa deluje vrsta nekdanjih jugoslovanskih reprezentantov (Lu-kanca, Križaj), ki vsa tekmovanja organizirajo skoraj brezhibno.«
— Kako se pripravljate na letošnjo sezono?
»S suhimi treningi, ki jih v glavnem vodi nekdanji re-prezentant Janko Krmelj, smo začeli s 1. avgustom trikrat tedensko in razveseljivo je, da je obisk zadovoljiv (25—30). V načrtu imamo še nekajdnevni trening, če prej ne bo snega na Zelenici, na Vršiču ali pa pri Češki koči. Pogovarjamo se tudi s smučarskim klubom iz Fajstriza (Avstrija — znan Sodat), da bi v začetku decembra 3 do 4 odpotovali tja na trening in da bi z njihovimi *Qkmovalci in trenerji izmenjali izkušnje, oni pa bi nam konec decembra obisk vrnili in bi skupaj z našimi tekmovalci trenirali na Zelenici.«
—	Kako klub gleda na stalno alpsko smučarsko šolo, ki je v Tržiču začela z delom 1. septembra?
»Klub se zelo zanima za to šolo. Bojimo se, da se nam ne bi tekmovalci pomehkužili in razvadili, saj je to šola za 20—30 talentiranih pionirjev v starosti od 10 do 12 let.«
—	Kaj pa skakalci in tekači?
»Letos so na Zelenici do-gradiil 40-m skakalnico in upamo, da bi s pomočjo Pečarja pridobili večji interes med mladino, saj velja v Tržiču večja tradicija alpskega smučanja in isto velja tudi za smučarske teke.
#	Poslovil sem se od Primo-0	žiča z željo, da bi še na-
#	prej uspešno delovali, da
#	bi iz vrst mladih vzgojili
#	dobre alpske tekmovalce,
#	vsekakor pa bi bila klubu 0	potrebna večja pozornost 9 in finančna pomoč.
D. Humer
10
SPOREDI
7. DECEMBER 1966 * GLAS
Pilili
111s I 11 i
lil II ■■■■■■
SREDA — 7. dccembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz partitur novejše lahke orkestralne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Majhen recital pianista Acija Bertonclja — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 »Ljubica pojd z menoj...« — 12.10 Zvočne miniature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Madame But-
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., G., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
terfly — poročna scena — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Poljudne skladbe Serg. Pro-kofjeva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	15.20 Zabavni intermezzo 15.30 Narodna glasba s Pirenejskega polotoka — 1S.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov
—	18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00
Faust — prenos opere	—
22.10 Za ljubitelje jazza	—
22.50 Literarni nokturno	—
23.05 Plesna glasba
ČETRTEK — 8. decembra
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Samoborske popevke — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Slov. pevci v operah nemških in italijanskih skladateljev — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri
—	12.10 Ansambel Avsenik in trio Vitala Ahačiča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Šopek jugoslovanskih skladb
—	13.30 Priporočajo vam — 14.05 S Koroškega v Istro — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Lahka glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu
18.15 Junaki ruske zgodovine na opernem odru — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15
Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Ravelov večer — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana
PETEK
9. decembra
8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z ansamblom »Wee-kend« — 9.40 Poje otroški zbor RTV Ljubljana — 10.15 Pri skladatelju Ferdu Juvan-cu — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Plesni ritmi na koncertnih odrih od nekdaj do danes — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih me-
lodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo domače
pihalne godbe — 13.30 Pri-poročajo vam — 14.05 Odskočna deska za mlade glasbenike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.40 Mladinska oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17,05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši priljubljeni orkestri — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Solze ljubimca na grobu najdražje — vokalni ansambel — 20.20 Tedenski zunanje politični pregled
—	20.30 Jugoslovanski skladatelji zabavnih melodij — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.10 Veliki mojstri sodobne glasbe -20.50 Literarni nokturno -23.05 Nočni mozaik jazza
SREDA — 7. decembra
RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.25 Angleščina
RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe
RTV Zagreb 14.40 TV v šoli 15.45 Angleščina v šoli
RTV Beograd 16.10 Osnove splošne
izobrazbe 16.55 Glasbeni pouk
RTV Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Tik tak 17.55 Pionirski TV studio 18.25 TV obzornik
RTV Zagreb 18.45 Reportaža
RTV Beograd 19.05 Od zore do mraka
RTV Ljubljana 19.10 Mozaik kratkega filma
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Cik cak
20.35 Dež na poti za Ankaran
— TV igra 21.45 Zadnja poročila
TELEVIZIJA
Drugi spored
RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri
RTV Beograd 18.45 Spored JRT 19.30 TV pošta
RTV Zagreb 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV
Ostale oddaje
RTV Beograd 18.25 TV novice
RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja 20.35 Celovečerni film 22.00 Informativna oddaja
ČETRTEK
8. decembra
RTV Zagreb 9.40 TV v šoli
RTV Beograd 11.00 Angleščina 11.30 Glasbeni pouk
RTV Zagreb 14.50 TV v šoli
RTV Ljubljana 16.10 TV v šoli RTV Zagreb
17.35 Poročila 17.40 Združenje
radovednežev RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Rezerviran čas
RTV Beograd 19.10 Glasba za vas
RTV Zagreb 19.40 TV prospekt
RTV Ljubljana 19.54 Medigra
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Aktualni pogovori
RTV Ljubljana 21.15 Zlata lestvica — zabavno glasbena oddaja 22.15 Zadnja poročila
Drugi spored
RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri
RTV Beograd 18.45 Tribuna 19.10 TV pošta
RTV Zagreb 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd
20.00 TV dnevnik
21.00 Spored italijanske TV
Ostale oddaje
RTV Beograd 18.25 TV novice 19.40 Propagandna oddaja RTV Zagreb 21.15 Tehnika narodu 22.15 Informativna oddaja
PETEK — 9. decembra
RTV Zagreb 9.40 TV v šoli
RTV Beograd 10.35 Angleščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe
RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.45 Angleščina
RTV Beograd 16.10 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 17.55 Poročila 18.00 25 minut z ...
RTV Ljubljana 18.25 T V obzornik 18.45 Glasbeni magazin 19.40 Čopič in dleto RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Cik cak 20.35 Leta ilueij 22.35 Zadnja poročila
Drugi spored
RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri
RTV Ljubljana 18.45 Glasbeni magazin
RTV Zagreb 19.30 Narodna glasba 19.54 Lahko noč, otroci
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV
Ostale oddaje
RTV Beograd 18.25 TV novice
RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja
RTV Beograd 20.35 Celovečerni film 22.00 Informativna oddaja
-1—----- -..
Kranj »CENTER«
7.	decembra franc. barvni CS film VITEZ PARDAIL-LAN ob 16., 18. in 20. uri
8.	decembra franc. barvni CS film VITI: Z PARDAIL-LAN ob 16., 18 in 20. uri
9.	decembra fianc. bari ni
CS film VITEZ PARDAIL-LAN ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STORŽIC«
7.	decembra amerišiki barv. VV film TARZANOVE VELIKE PUSTOLOVŠČINE ob 16.,
18. in 20. uri
8.	decemrba ameriški CS film NAJLEPŠA NA SVETU ob 16., 18. in 20. uri
9.	decembra amer. barv. CS film RIO CONCHOS ob 16., 18. in 20. uri
Jesenic? »RADIO«
7. decembra nemški film KRONIKA ENEGA UMORA
8 .decembra italij. barv. CS film MARATONSKA BITKA
9. decembra ruski barvni film KROTITEUICA TIGROV
Jesenice »PLAVŽ«
7.	decembra ital. barv. CS film MARATONSKA BITKA
8.	decembra italijanski film MOŽJE NA KONGRESU
9.	decembra italijanski film MOŽJE NA KONGRESU
Žirovnica
7.	decembra amer. barvni CS film ZA LJUBEZEN ALI DENAR
Dovje-Mojstrana
8.	decembra amer. barvni CS film ZA LJUBEZEN ALI DENAR
Kranjska gora
8.. dccembra nemški film KRONIKA ENEGA UMORA
9. decembra amer. barvni CS film ZA LJUBEZEN ALI DENAR
Kamnik »DOM«
7.	decembra amer. film ČLOVEK KI JE LJUBIL VOJNO ob 20. uri
8.	decembra amer. film ČLOVEK KI JE LJUBIL VOJNO ob 17.15 in 20. uri
Prešernovo gledališče v Kranju
ČETRTEK - 8. decembra ob 16. uri DržLč; DUNDO
MAROJE za rod DIJAŠKI in ob 19.30 Držič: Dl\" MAROJE za RED KOUv T IVI - ČETRTEK
\matersko gledalk »Tone Čufar« na Jesenicah
ČETRTEK — 8. deceir
ob 12. url A. Novačan »K-! MAN CELJSKI«, zaklja za gimnazijo Jesenice » 19.30 A. Novačan: »HERV j CELJSKI« za abonau ( TRTEK in IZVEN
7. DECEMBER 1966 * GLAS
MALI OGLASI
II
Prodam
Prodam dvosedežni moped in zastava 750/63 letnik. Zalog 75, Cerklje	5537 Prodam dva prašiča po 80 kg težka. Cerklje 108 5538 Prodam prašiča, 90—100 kg težkega. Zg. Zalog 82, Cerklje
5539
Prodam 10 pujskov in 8 m bukovih drva. Šenčur 101
5540
Pralni stroj Candy 75 prodam za 2900 N din. Naslov v oglasnem oddelku	5541
Prodam nujno sobno opravo z vso posteljnino, jogi vložki in novo italijansko punčko. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Tadić Marija, Savska c. 48, Kranj, (Iskra barake)	5542
Prodam novo mrežo za ograjo, domače izdelave, visoko 1 m, dolžina po peđji kupca. Selo 29, Žirovnica
5543
Prodam poltovorni avto fiat, nosilnost 1,5 t v zelo dobrem stanju. Noč Stanko, Selo 27, Žirovnica 5544 Prodam plemenskega vola, težkega 600 kg. Naslov v oglasnem oddelku 5545 Prodam suhe smrekove deske, 25 in 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku	5546
Prodam fiat 750. Narat, Gosposvetska 15, Kranj 5547 Prodam kravo, dobro mle-karico, kosilnico vprežno, motorno, Loka 22, Križe 5548 Prodam novo emajlirano Pomivalno mizo. Cemažar, Reginčeva 2, Kranj . 5549 Prodam siemensovo avtomatsko črpalko za hišni vodovod. Moše 13, Smlednik
5550
Prodam sobno pečico. Ber-nik, Pot na Jošta 26, Kranj
5551
Prodam otroško posteljico.
Naslov v oglasnem oddelku
5552
Dva prašiča za zakol prodam. Bašelj 9, Preddvor
5553
Prodam kravo po teletu. Sp. Brnik 48, Cerklje 5554 Prodam prašiča za zakol 150 kg težkega, - Milač, Luže 20, Šenčur	5555
Predam kosilnico »Alpina« skoraj nova, Laj še 12, Selca
5556
Ugodno prodam dobro ohranjen usnjen plašč. Tram-Puž, Vaše 47, Medvode
5557
Candy 75, nov, ugodno Prodam. Naslov v oglasnem ^ddeLku	5558
Prodam borove plohe. Sp. B<*snica 46	5559
Prodam kravo s teletom ali t>n?z. Sp. Besnica 49 5560 Prodam konja, dve leti starega, šink Ivana, Stareto-va 9, Kranj — Cirče 5484 Prodam prašiča, 160 kg težkega. Glin je 4, Cerklje
5562
Prodam vola, 400 kg težkega. Klemene Jože, Šmartno 27, Cerklje	5570
Prodam svinjo, 250 kg težko za zakol. Šmartno 26, Cerklje	5571
Ugodno prodam skoraj nov fiat 750 z vso opremo in ra-
dioaparatom. Suha 24, Kranj 557Z
Prodam fiat 750, Vasca 12, Cerklje	5574
Prodam male prašičke.
Stružeivo 15, Kranj 5575 Prodam novo zgradbo, ki
ima lokal za gostišče, prenočišče, stanovanje, inventar in vrta 2.000 m2. Zgradba je na zelo lepi izletni točki, oddaljena od avtobusne postaje 1,3 km. Tudi dam v najem dobremu gospodarju za najmanjšo dobo do 5 let. Crn-grob 13, T>-šta Zabnica 5576
Kupim
Kupim stare rabljene deske za zidavo. Dobravec Franc, Zbilje 4, Medvode
5561
Kupim otroško posteljico
z vložkom. Šolar, Rudno 38, Železniki	5551
Kupim slamoreznico na električni pogon. Grilc, Ambrož 9, Cerklje	5573
Ostalo
PrekLicujem avtobusno izkaznico in vozovnico št. L9242 na ime Trobec Anica, relacija Kranj — Zg. Bela 5555
Preklicujem avtobusno izkaznico L 9098 na ime Pon-grac Franjo, Kranj Sp. Besnica	5556
Preklicujem spričevalo 8-letke na ime Draksler Andrej, izdala šola Šenčur 5563
Preklicujem avtobusno izkaznico L 9505 na ime Lebar Stanko, Britof Kranj 5564
Pozivam osebo, ki mi je v četrtek, 1. 12. 66., ob 16. uri odpeljal psičko — ovčjaka, 5 mesecev staro, naj jo takoj vrne. Zupan Anica, Bistrica 59, Tržič	5565
Naprošam vsakogar kdorkoli bi kaj vedel o poročnih prstanih pod imenom Mimi-ca, Ludvik naj javi proti na-
Elektrotehnično podjetje Kranj,
Gregorčičeva S
takoj zaposli VK ali KV delavce, ki so že delali ali imajo veselje do vzdrževanja elektrogospodinjskih aparatov za področje: Kranj, Radovljica, Jesenice, Bohinj. Po možnosti naj bi posedoval avto oz. naj bi imel šoferski izpit.
2 KV obratna električarja za Kranj
1 VK ali KV elektro stroke delavec ali delavka za sprejemnico v Kranju (delo s potrošniki, prevzem in izdaja električnih aparatov in si.)
1 NK delavca Kandidati morajo imeti urejene vojaške obveznosti. Ponudbe poslati na gornji naslov.
Elektrotehnično podjetje Kranj,
Gregorčičeva 3
obvešča vse koristnike elektrogospodinjskih naprav ter radio-TV aparatov, da smo odorii micro servisne delavnice v Radovljici Linhartov trg (graščina) tel. št. 70-394, v Tržiču (na prostoru tržnice) tel. št. 71-393 ter v škofji Loki (že dalj časa) Cankarjev trg št. 3 tel. št. 85-618. Zaradi boljše organizacije dela naprošamo potrošnike, da v micro servisnih delavnicah — škofja Loka, Radovljica, Tržič — oddajajo pokvarjene ali dvigajo popravljene predmete samo v času od 8.—10. ure zjutraj. Za popravila na domu pa se poslužujte naših poštnih predalnikov, ki so montirani pri dclavnicah (točen naslov, vrsta aparata, okvara in podobno).
Upravni odbor podjetja
Kovipar Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
šefa komercialne službe
Pogoji:
višja ali visoka strokovna izobrazba komercialne ali tehnične smer. in 3 leta prakse na delovnih mestih v komercialni službi kovinske stroke ali srednja strokovna izobrazba iste smeri in 6 let prakse v komercialni službi kovinske stroke.
Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja Kovinar — tovarna tekstilnih strojev in naprav, Kranj, Savska cestE 22, vštetega 22. 12. 1966.
X
gradi Pa„vkovič, Kranj — Mlaka 12	5566
Nujno iščem žensko za dopoldansko varstvo otroka. Ostalo po dogovoru, ing. Za-vršnik, Kranj, Tomšičeva 30 telefon 22422	5567
AMD Žirovnica proda na javni licitaciji 10. 12. 1966 ob 15. uri Fiat 600	5563
Prireditve
TVD — Kranj — Kranj prireja SILVESTROVANJE v
vseh prostorih svojega doma v Stražišču. Igrata plesni ansambel FENIX in VESELI KRANJČANI. Rezervacije vstopnic v gostilni Benedik, telefon 21518	5569
Prometno podjetje »Ljubljana transport« poslovna enota Jesenice
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1.	referenta v novi turistični poslovalnici v Kranjski gori
2.	referema za domači turizem v turistični poslovalnici na Jesenicah
3.	šoferja avtobusa
4.	šoferja tovornjaka
5.	več avtobusnih sprevodnikov
6.	administratorke
Razen splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še tele posebne pogoje: pod 1. srednja strokovna izobrazba, aktivno znanje nemščine ter pasivno italijanščine; pod 2. srednja strokovna izobrazba in aktivno znanje nemščine; pod 3. VK delavec prometne stroke s prakso; pod 4. KV delavec pro-rftetne stroke s prakso; pod 5. popolna osemletka in znanje slovenščine; pod 6. srednja strokvna izobrazba in znanje strojepisja. Zaželeno je, da imajo vsi kandidati stanovanje na Jesenicah ali v okolici.
Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s pogojem poskusnega dela. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Rok za sprejemanje vlog je 15 dni od dneva objave razglasa.
Hiša se mu je podrla
V ponedeljek se je v Ho-tavljah nenadoma porušila novozgrajena hiša, last Pavla Krmelja, kovača iz Poljan. Pri hiši, ki je bila zgrajena do prvega nadstropja, je ostala le še betonska plošča. Lastnik ni imel gradbenega, marveč le lokacijsko dovoljenje. Po prvih cenitvah znaša Škoda 4 milijone starih dinarjev.
Trčila na Savski cesti
Na Savski cesti v Kranju se je v nedeljo, nekaj po 12. uri, zgodila prometna nesreča med osebnima avtomobiloma KR 26-97, voznik Drago Sve-čak, doma iz Hrastja, in LJ 286-88, voznik Franc Grohan iz Kranja. Grohan je vozil po Savski cesti in nameraval zapeljati na sejmišče. Ko je bil že na levi strani ceste mu je nasproti pripeljal Svečak. Prišlo je do trčenja, pri katerem je bila Marija Godec, ki se je peljala s Svečakom, laže ranjena. Na vozilih je 800.000 starih dinarjev materialne škode.
Vozil je po levi strani ceste
Na cesti III. reda v Križah pri Tržiču sta v ponedeljek ob 16. uri trčila osebni avto KR 15-34, ki ga je vozil Valentin Zupan iz Seničnega, in sanitetni avto KR 61-51, voznik Jože Velkavrh iz Tržiča. Do nesreče je prišlo zaradi nepazljivosti voznika Zupana, ki je v ovinku vozil po levi strani ceste. Na avtomobilih je škode za 450.000 starih dinarjev.
Ni obvladal vozila
V nedeljo ob 19.10 je vozil iz Podvina proti Radovljici z osebnim avtomobilom KR 85-99 Jože Marolt, doma iz Radovljice. Ker je bil vinjen, ni obvladal vozila in je v goriškem klancu pri Radovljici zavozil na levo stran ceste* zapeljal čez kolesarsko stezo in se prevrnil dva metra globoko v jarek. Voznik na srečo ni bil ranjen, na vozilu pa je škode za 600.000 starih dinarjev.
7. DECEMBER 1966 * GLAS
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sprejeti trij 3 zazidalni načrti
enakim strešnim naklonom in seveda enako višino. Nekateri odborniki so poudarili, da to ne smejo biti vikendi, ampak res stanovanjske hiše. Ker gre le za dva tipa hiš, so sklenili tudi, da bo občina dala izdelati načrte za oba tipa hiš, ki jih bo potem vsak interesent moral kupiti takrat, ko bo dobil lokacijsko dovoljenje; izdatki za načrte bodo na ta način manjši, zagotovljena pa bo tudi enotnost stavb.
Zazidalni načrt za Brezje, ki je bil zelo potreben zaradi boljše turistične ureditve in stanovanjske gradnje na tem področju, zlasti pa zaradi legalizacije številnih Črnih gradenj, je izdelal Zavod za urbanizem, Bled v dveh variantah; na skupščini in že prej na svetu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve so sprejeli drugo varianto, ki predvideva nove gradnje v blagem loku med novo cesto in Brezjami, s tem da se delno dopolni s prvo varianto, in sicer na ta način, da se obstoječe naselje zgosti z novimi hišami (»plombira«). Ker je bil ta načrt narejen na hitro, ne gre še za dokončni zazidalni načrt, ampak le za njegov programski del, ki skuša v čim večjem številu upoštevati sedanje črne gradnje. Zdaj, ko je ta programski del zazidalnega načrta sprejet, bodo morali črnogra-ditelji sami sprožiti postopek za izdajo izjemnega lokacijskega dovoljenja, Če bodo
hoteli gradnje legalizirati; skupščina občine bo k temu dala svoje mnenje, odločitev pa je v pristojnosti republiškega urbanističnega inšpektorata.	_ A. Triler
Cerklje
Zamenjava osebnih izkaznic
Na območju krajevnega urada Cerklje bodo začeli z zamenjavo novih osebnih izkaznic v drugi polovici decembra letos. Da ne bi bilo gneče, so za vsako vas posebej določili datume. Zamenjavali jih bodo tudi izven uradr>'v - tako da zaposlenim	treba izostajati z dela.
Zimski motiv s španovega vrha - Foto Franc Perdan
Zdravstveno zavarovanje pred skupščino občine
V četrtek, 8. decembra, bo v Kranju seja obeh zborov skupščine občine Kranj. Na dnevnem redu je tudi proble-
Predavanje o prometu v Cerkljah
V nedeljo, 11. decembra, dopoldne bo v kino dvorani v Cerkljah zanimivo predavanje »Promet in ceste«, ki ga prireja 'komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu pri krajevni skupnosti Cerklje. Udeležencem bo predaval Adolf Stopar, predvajanih pa bo tudi nekaj filmov s področja prometa.
Predavanje bo prilagojeno prometnim in drugim prilikam v samem kraju. Na območju bivše občine Cerklje je precej zelo slabih cest in sorazmerno veliko prometnih
Klimatično zdravilišče Stane Žagar Bohinj — Ribčev laz 28
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo spodaj navedenih osnovnih sredstev:
1.	pomoi za čolne z utico za čolnarja (ob jezeru)
2.	čoln z vesli za 5 oseb
3.	avto »COMBI«, leto izdelave 1961, v voznem stanju
4.	klavir — v slabšem stanju
Licitacija za zgoraj navedena osnovna sredstva bo 17. 12. 1966 ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebnike.
nesreč, ki jih največkrat povzročijo vozniki vprežnih vozil. Predavanje naj bi opozorilo vse koristnike cest na nove cestno prometne predpise, predvsem pa, kakšna naj bo vožnja glede na stanje cest v zimskem času. To je že drugo tovrstno predavanje letos.
R. Č.
matika sredstev sklada za zdravstveno zavarovanje. O tem bo pred sejo razpravljal še svet za zdravstvo in poročal na skupščini. Razen tega je na dnevnem redu še poročilo tovarne Iskra Kranj o izvajanju sanacijskega načrta, poročilo o stanju in reševanju problematike udeležencev NO.V in VVI v občini Kranj za leto 1966, predlog urbanističnega programa za Krvavec, predlogi zazidalnih načrtov za Primskovo in Stražišče in zazidalni načrt za jugozahodno območje Stražišča. O seji bomo še poročali.	A. ž.
Plenum ZZB NOV
Škof j a Loka, 6. decembra — Jutri, 7. decembra, ob 16. uri bo v dvorani. Doma ZB drugi plenum Zveze združenj borcev NOV ,na katerem se bodo pomenili o delu združenja, delu krajevnih odborov ZZB ter pripravah na občne zbore krajevnih organizacij.
Ker so posamezne krajevne organizacije v zadnjem času precej nedelavne oziroma se izgubljajo v manj pomembnih akcijah, pričakujejo,- da bo pomenil plenum poživitev v delu borčevskih organizacij v občini.
pc
Zahvala
Ob nenadni in tako boleči izgubi našega sina, bratca, nečaka in vnuka
Primožka Fujana
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti. Posebna zahvala učiteljicam iz šole Smlednik, učenki Dragici za poslovilni govor, ter njegovima prijateljema Andrejčku in Beti.
Žalujoča mamica in sorodniki
Kratke iz jeseniške občine
JAVORNIK: Pretekli teden so na Javorniku zopet odprli preurejeno gostilno pri Konjiču. Gostje se o lokalu in postrežbi zelo pohvalno izražajo.
POTOKI: Gostilna pri Muleju, ki je bila oddana v najem, je zaprta. Najemnik je prenehal delati, ker meni, da prek zime ni rentabilna.
RATEČE: Trgovsko podjetje ŽIVILA Kranj je pretekli teden odprlo preurejeno in lepo opremljeno prodajalno, ki so jo domačini težko pričakovali. Preurejen trgovski lokal ima v tej obmejni vasici tudi turistični pomen.
Po dolgi in težki bolezni nas je v 81 letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, oče in stari oče
Ivan Kovačič
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 8. decembra 1966, izpred hiše žalosti ob 15.30 na pokopališče v Kranju.
žalujoči: žena Amalija, sin Janko z družino, hčerka Danica, poročena Fiat z družino, hčerka Kristina, poročena Logar z družino, nečakinji Kati in Fani. Kranj, Ljubljana, Celovec, NUrnberg Kranj, 6. decembra 1966
O delu radovljiške občinske skupščine
V petek, 9. decembra, bo v dvorani hotela Grajski dvor v Radovljici prva seja sploš-
nega zbora radovljiške ob-činske skupščine. Na dnev-nem redu bo referat pre4-sednika občinskega odbora SZDL Radovljica Stanka Kaj, diža o delu in problematik dela skupščine občine in nje« nih organov. Referat zajema delovanje skupščine kot najvišjega organa oblasti in družbenega upravljanja v osnovni družbenopolitični skupnosti — občini, dalje on ganizacljo in strukturo sve. tov kot politično izvršilnih organov za določeno področje dejavnosti skupščine, on ganizacijo in naloge upravnih otganov kot strokovnih izvajalcev politike širših skupnosti in skupščine občine, Pa še odnos med občino in krajevno skupnostjo ter pravic« in mesto zborov volivcev kc^ osnovne tribune občanov. Zaradi zanimive problematike pričakujejo na seji živahno razpravo.
— a
C^ i % ILl fl ci
IN URADNI VESTNIK GORENJSKE
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije i — Tekoči račun pri SDR v Kranju 515-1-135. — Ttv lctoni: redakcija 21-S33, 21-860; uprava lista, nta-Iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 20.—, polktn* 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi; za naročnike 0,40 in nens-rožnike 0,50 novih din»N jev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo