LETO 1\
Posamezna številka Bi« 1
Poitnina plažaiia ▼ gotorini,
ŠTEV. 230.
V LJUBLJANI,
mk dan opoldne, iivioiaSl nedelje in praznike.
■miit naročnina: V Ljubljani In po pošti: Dia 90'—, inozemstvo Din 80"—,
Neoavisan političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. LVEAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV, 3. TELEFON STE V. 2852.
 —------------------------------------------
Rokopisi so n« vračajo, ■— Oglasi po teJ&b*
Pismenim vprašanjem naj se priloži. abaiaks
za odgovor.	I
Račun pri poštnem Ček. uradu štev. i&£S2,	|
   -       ------------------------------------
Sija verifikacijskega odbori.
Beograd, 11. oktobra. Včeraj dopoldne j ob pol 10. se je nadaljevalo delo verifi- j kacijskega odbora. V razpravo so prišle pritožbe proti volitvam v rudniškem in skopljauskem volilnem okraju. Govorilo je več govornikov, med njimi tudi Pavle Radič, ki je opisal vse težave in krivice, ki jih je doživel v Skoplju. Ker je Velja VukiČevic vložil proti njemu tožbo, bo on vse gradivo preložil sodišču. Za njim je govoril tudi Vasilije Trbič, katerega je pogosto motil z medklici Štefan Radič. Nato je govoril Juraj Demetrovič, ki je dokazoval, da je bil v Skoplju izvoljen predsednik vlade, ne pa Velja Vukiee-vič. Štefau Radič predlaga, da se odredi anketa za pritožbe proti volitvam v tem okraju, toda ta predlog je bil odklonjen. Volitve v skopljanskem okraju so bile nato potrjene.
Verificirani so bili nato tudi mandati v tetovskem in topliškem okraju.
Za popoldansko sejo verifikacijskega odbora je vladalo v vseh političnih krogih precejšnje zanimanje, ker je prišlo na vrsto čačarsko volilno okrožje in mandati z liste Ante Radojeviča, še pred sejo je bilo več konferenc in konštatiralo se je lahko po teh konferencah, da so bili vsi razen demokratov 7,a to, da se reši
mandat direktorja 3> Pravde« Maše Soki-6a in so bili zato razpoloženi za Radonjiča. Na seji se je prečitalo osem pritožb, ki vse zahtevajo, da se izvedejo nove volitve. Pečic je zahteval, da se mu dajo akti iz dveh občin. Dotlej, da so te akte prinesli, je bila seja prekinjena. Med odmorom je prišlo do prepira med Radoje-\ičem in Timotijevičem. Za Radojeviča se je posebno izpostavljal Štefan Radič. Po odmoru je Timotijevič zahteval, da se volitve v dveh občinah razveljavijo. Pečic je navajal volilni zakon in tudi zahteval, da se v teh občinah, ker je bil lam nered, vnovič voli. Radojevič je v svojem govoru obširno opisoval slučaje v čačani-skem okrožju. H koncu je prosil, da se postopa po pravici. Vsi poslanci so prihajali k njemu in mu čestitali. Nato je vstal Štefan Radič in govoril v obrambo Ante Radojeviča. Z njim se je solidarizirala tudi vsa opozicija in vsi radikali. Radič je odgovarjal Timotijevič'u in Pečiču in jima dokazoval, da nimata prav. Na koncu je predlagal, da naj se soglasno in z navdušenejem verificirajo mandati Radojeviča in tovarišev. In to se je tudi zgodilo. — Odbor je nato prešel na razpravo o banjaluškem okraju.
Obsedno stanje na bolgarski nuji.
Sofija, 11. okiobra. Na meji v okrožjih Petrič in Čustendil je bilo proglašeno obsedno stanje. V proglasu je rečno, da bo vsak, ki bo v teh krajih, kršil mit, najstrožje kaznovan. Ta proglasitev obsednega stanja se smaira za prvi ukrep-da se zadosti zahtevam Jugoslavije Kralj Boris se vrne jutri v sredo, seje. sobranja pa bo v pelek.
Burni seja demokratske zajednice.
DIPLOMATI PRI MARINKOVIČU.
Beograd, 11. oktobra. Po izje malt ukrepih bolgarske vlade v obmejnih okrajih Petrič in Čustendil se kaže, de je bolgarska vlada voljna, ustreči našim zahtevam. Naši krogi so mnenja, da se bodo odnošaji med nami in Bolgarijo na miren način uredili.
Včeraj je bil pri našem zunanjem mi nistru italijanski poslanik Bodrero, ka» neje pa še francoski poslanik Darde. Kakor sodijo v diplomatskih krogih, je Bodrero posetil Marinkoviča zaradi novinarskih vesti, da naši merodajni krogi-namigujejo na to, da neka tuja državte podpira koniitaške akcije proti naši državi. Bodrero je zahteval pojasnila, ali naši službeni krogi Tes tako mislijo, ate so to le časopisna raamotrivanja.
_ Koncentracijska jflada.
Najnovejša parola, ki so jo izdali iz Beograda, se glasi i koncentracijska vlada! To parolo utemeljujejo z nevarnostjo, ki da preti državi z bolgarske in z albanske strani in ki zahteva močno vlado na zunaj in na znotraj.
Odkrito povemo, da ne moremo prav raiumeti tega klica, ker ne vidimo dovolj močnega povoda zanj. Ne da se sicer tajiti, da je' napetost med nami in Bolgari zaradi nesrečnega atentata na generala Kovačeviča res velika in da so množice hipno razburjene in razgrete. Toda od trenotnega razburjenja pa do izbruha vojne je še silno dolga pot, zla-dandanes, ko je dovolj mirnejših sredstev na razpolago tudi za poravnavo težkih mednarcKinih sporov kakor pa n. Pr- 1. 1914.
Položaj v Evropi je danes tak, da na izbruh vojne ni lahko misliti. Veliko sila __ in gamo ^ teh je odvisen odgovor na vprašanje o vojni ali o miru imajo danes vse druge skrbi kakor pa misliti na vojno. Odgovorni državniki velikih držav vedo prav dobro, kaj bi pomenila nova vojna na Balkanu in zato bodo gotovo ta sta vile vse svoje moči v to, da vsak oborožen spopad preprečijo. V tem mnenju nas potrjuje tudi izjava Cham-berlainova, ki je rekel, da bo angleška diplomacija delala na to, da napravi Bolgarija enkrat s svojimi iredentičnimi organizacijami red, v Beogradu pa bo vplivala pomirjevalno in bo skušala doseči, da »o beograjska vlada ne prenagli.
Srečen slučaj je hotel, da se je mudil Chamberlain ravno v momentu atentata
Parizu, kjer je imel takoj 'priliko pogovoriti se o položaju na Balkanu s francoskimi merodajnimi krogi. Uradno poročilo o sestanku obeh državnikov pravi, sta se oba ministra o vseh aktuelnih vprašanjih sporazumela. Logično je, da st* se sporazumela tudi glede dogodkov Balkanu in zato upravičeno sklepamo, da bo tudi francoska vlada zastavila vse svoje sile za ohranitev miru.
Neposredne vojne nevarnosti torej ni in je tudi ne bo. Zato pa se je treba vprašati: Kakšen pomen naj ima torej klic po koncentracijski vladi? Take vlade se sestavljajo navadno le takrat, če je domovina v taki nevarnosti, da je (treba zapostaviti vsa druga vprašanja, zlasti notranjepolitična. V našem slučaju pa, kakor smo videli, tega ni. Torej?
Nehote se nam vriva misel, da prihaja klic po koncentracijski vladi ravno iz onih krogov, ki so jim sicer vrata v vlado eaprta. Motiv za klic po koncentraciji vseh narodnih sil ne izvira torej iz stvarnega položaja, ampak iz gole strankarske spekulacije, češ ge ne moremo v vlado normalnim potom, pa poskusimo svoje srečo z izrabljevanjem vnanjega položaja. Treba je samo zunanjo situacijo naslikati v dovolj temnih barvah in dosegli bomo, po čemur hrepenimo in prišli bomo v vlado.
Izgleda pa, da se ti računi ne bodo obnesli. Propadli so računi z demokratki« bloltom, še bolj propadli pa bodo r«čuni na vnanjepolitični položaj. Efekt (,ele akcije bo ravno nasproten, kakor ga vladoželjna gospoda pričakuje, kajti narod bo videl, da gotovim ljudem niti skupni državni interesi niso toliko sveti, da jih ne bi izrabljali v svoje strankarske svrhe. Zato ne verjamemo, da bi klic po koncentracijski vladi dosegel svoj uspeh, ampak bo ostal klic vpijočega v puščavi.
CHAMBERLAINOV POVRATEK. London, 11. oktobra. Chamberlain je dospel sem ponoči ob JI. Ker pa je bil truden, ni dal nobenih informacij.
Beograd, 11. oktobra. Včeraj popoldne ob petih je imel demokratski klub sejo, ki je bila izredno burna. Bilo je tako glasno, da je vse odmevalo. Seja je trajala do 8. Ko je Davidovič odhajal s seje, je bil silno jezen. Ko so ga novinarji vprašali, ali so posvetovanja končana, je prav srdito odgovarjal, da ne in da se bodo nadaljevala danes.
Navzlic rezerviranosti demokratov se je izvedelo, da je včerajšnjo sejo dvoril Ljuba Davidovič. Nato je nastopilo nekaj brezpomembnih govornikov. Na koncu je povzel besedo Ljuba Davidovič, ki je najprej na kratko reasumiral duh dosedanjih govornikov in nato konštatiral: Iz vse razprave se jasno vidi, da je v interesu reda in miru v državi in v interesu uvedbe zakonitosti in ohranitve državljanske svobode potrebno, da kot con-ditio sine qua non za koalicijo z demokrati preide notranje ministrstvo v roke 1 demokratov. Če se to ne zgodi, demo-kratje ne morejo niti pred narodom niti pred državo niti pred zgodovino odgovarjati za tak policijski in nasilni režim, kakor ga izvajajo radikali. Zaradi vsega tega morajo demokratje notranje ministrstvo dobiti v svoje roke ali pa prelomijo današnjo koalicijo.
Takoj na to se je prijavil za besedo
NOV VOLILNI ZAKON.
Beograd, 11- oktobra. Kakor sc do-znava iz dobrega vira, se je te dni na seji ministrskega sveta izdeloval nov zakonski načrt za volitev poslancev v skupščino. Po tem načrtu bi število poslancev znašalo 320. Od teh bi se 270 volilo po sistemu okrožij, 50 pa bi bilo voljenih po državnih listah. Pri državnih listah bi se upoštevale samo one siran-ke, ki bi imele najmanj 150.000 glasov. Ta predtog se šele izdeluje in ni še v širših krogih nič znan. Predlog sta izdelala dr. Voja Marinkovič in dr. Laza Markovič.
VUKIČEVIČ IN DEMOKRATSKA ZAJEDNICA.
Beograd, 11. okiobra. Politični krogi trde, da se je zadnje dni vršil sestanek med zastopnikom Demokratske zajednice in med Veljo Vukičevieem. Na tem sestanku so se sporazumeli glede re-
dr. Voja Marinkovič in odgovoril Davi-doviču. V .svojem govoru je poudaril vso važnost zunanjega in notranjega položaja in naglasil, da se sedaj ne sme odločevati o obstanku koalicije. Priznava, da so radikali vršili zlorabe in da se mora mnogo stvari popraviti. Toda podčrtal je tudi to, da zdaj ni pravi moment, da se z vsem tem obračuna. On se strinja z Da-vidovičem, da morajo demokratje zase zahtevati notranje ministrstvo. On bi tudi sam želel, da ta resor dobi njihova stranka. Toda radikali ga nikakor ne dajo iz rok. Zato se je treba zadovoljiti s tem, kar imamo sedaj, ali z malimi popravki.
Za Marinkovičevim govorom se je razvila srdita razprava, v katero je poseglo mnogo govornikov. Za vsemi je potem vstal dr. Ilija Šumenkovie, ki je branil stališče dr. Voje Marinkoviča. Med njegovim govorom je prišlo do takega incidenta, da se je morala seja prekiniti.
Kakor se do/.nava, bo današnji dan odločilen za odločitev demokratov. Od te je odvisna usoda današnje vlade in ves nadaljnji pravec naše notranje politike.
Iz razgovorov z Veljo Vukičevičem se da sklepati, da tudi radikali za nobeno ceno ne dajo ministrstva notranjih del iz svojih rok.
konstrukcije vlade. 20. oktobra naj bi Velja Vukičevič podal ostavko. Potem bi se izvedla rekonstrukcija v korist demokratov. Demokratje ne vslrajajo več na predsedništvu v narodni skupščini, pač pa zahtevajo dve podpredsedniški mesti. Dr. Korošec bi lorej za podpredsedniško mesto ne prišel v poštev. Glede notranjega ministrstva se demokratje zadovolje s tem, da dobe tam podtajni-ško mesto z določeno kompetenco. Ustvarjanje demokratskega bloka in fuzija obeh demokratskih strank sta stopili popolnoma v ozadje.
ZAUPNI SESTANEK RADIČEV S PRI-BICEVIČEM.
Beograd, 11. oktobra. Štefan Radič in Svetozar Pribičevič sta imela včeraj sestanek in sta nadaljevala razgovore o ustanovitvi demokratskega bloka in sploh o notranjem položaju.
AHMED BEG ZOGU VLADA ...
Pariz, 11. oktobra. Pariški odbor albanskih beguncev je na vso evropsks> javnost naslovil apel, v katerem je rečeno, da je Ahmed beg Zogu deloma pobil, deloma razgnal in deloma pomprk vse patriote in intelektualce, ki so ustvarili neodvisno albansko državo in jo upravljali do leta 1925. Ahmed beg Zogu ne dovoljuje niti najmanjše svobode im udušuje vsako opozicijo.
SPOR MED RUSIJO IN FRANCIJO.
Pariz, 11. oktobra. V političnih krogfb prevladuje prepričanje, da Rusiji ne bt preostalo nič drugega, kakor da odpokliče Rakovskega, če hoče, da se bod«< nadaljevala pogajanja o dolgovih in o najetju novih posojil. Velik vtisk je napravila v Parizu brzojavka Wolfovega urada, ki pravi, da so lam prepričani, da se bo dalo izogniti prekinjenju diplomatskih odnošajev. Sodi se, da je to brzojavko napisal nemški poslanik. Iz tega se sklepa, da je nemški poslanik sovjetski vladi nasvetoval umerjenost.
ITALIJA IN BALKAN.
Pari*, 11. oktobra. Francoski listi na-glašajo koincidenco raznih atentatov ne Balkan in pot kralja Borisa v Italijo. Vidi se, da politika Italije gre za ekspanzija preko Albanije na Balkan iu da hujske Bolgarijo proti Jugoslaviji. Če se sme politika Italije soditi po pisanju italijanskih listov, potem stoji jako slabo s mirom na Balkanu. Če hoče Italija raiumeti svoj pravi in globoki interes, potem mora gledati, da ohrani sedanje stanje, potem mora stati na strani Francije in Anglije kot sila, ki vzdržuje današnji red.
L.TUBLIANSKI DIMNIKARJI PRI Ml NISTRU ZA TRGOVINO.
Beograd, 11. oktobra. Trgovinski minister dr. Spaho je sprejel včeraj popoldne delegate dimnikarjev iz Ljubljane m Zagreba. Oni so se interesjrali ?.» nekatere svoje stanovske stvari.
AMERIŠKI KAPITAL IN NAŠE ŽEUf* NICE.
Beograd, 11. oktobra. Ameriška fma»-čna skupina Morgau & Comp. je stavil*, naši vladi ponudbo za zakup železni e. -
Kako dolgo še?
Rezultat zadnjih občinskih volitev v Ljubljani je znan. Rezultat je tak, da nobena od ribeh vodilnih strank nima delazmožne večine, s katero bi se dal spraviti pod streho .občinski proračun. S kompromisi z manjšimi strankami se da sicer izvoliti župana, proračuna pa ni mogoče izglasovati brez pristanka liberalcev ali klerikalcev. Kdor pa le količkaj pozna medsebojno razmerje obeh teh •strank, si je že danes lahko na jasnem, da niti liberalci niti klerikalci ne bodo hoteli -»kapitulirati«:, tudi zaradi občinskega proračuna ne. Raje umreti, kakor pa doživeti tako sramoto.
Ljubljansko občino bo vodil torej še nadalje komisar. Če pojde tako naprej, jo bo 'vodil tako dolgo, dokler ne dobe v Ljubljani dvetretjinske večine liberalci ’ ali pa klerikalci — če se ne bo prej usmilila občine državna oblast in izpremenila ljubljanski mestni Statut.
Sedaj pa nastane vprašanje: Ali mora res ljubljansko prebivalstvo tako dolgo čakati, da prido tudi ono po svojih legalno izvoljenih aastopnikih do besede v občinskem gospodarstvu, dokler se ne bodo liberalci in klerikalci sporazumeli? Ali naj se to, kar se je -zgodilo zadnjič, ponavlja na večnost? Ali je res treba vsako stvar gnati do absurdnosti?
Priznavamo, da občinski zastopi niso samo gospodarske ustanove, ampak da imajo tudi avoj političen pomen. Vendar pa gospodarski pomen občinskih zastopov daleč presega njihov politični značaj. Občinska uprava ni •nikako zakonodajno telo in občinski sveti že celo ne morejo izdajati naredb, ki bi se •tikalo svetovnih naziranj. Pač pa imajo občinski zastopi silno važne naloge zgolj gospodarskega značaja, ki imajo s politiko opra-
Dosedanji in bodoči razvoj evrop. manjšinskih kongresov.
Tik pred otvoritvijo kongresa, ki je morala biti vsled vseh raznih spornih vprašanj .preložena na popoldne, sem stavil predlog, -naj se izdelajo naprej štatuti naše kongresne enote, ki so še manjkali in še posebno sem spadajoče določbe o sprejemu novih skupin
■ in naj se dotlej vsak nov sprejem suspendira. Tekom precej žive debate sem izpopolnil svoj predlog z ozirom na razne pomisleke, ki so jih imel sam in ki so bili omenjeni tudi z druge strani; izpopolnitev je v glavnem omenjala, da naj ne prizna že vsem prijavljenim skupinam prioritete pred vsemi ostalimi, ki bi se še prijavile, predno bo mogoče odločiti o sprejemu onih skupin in pa, da naj se med onimi skupinami določi nek junc-tim v tem zmislu, da se mora statutu odločevati za vse istočasno, čeprav ne v istem zmislu. Komisija, ki naj izdela statut naj se takoj skliče in prične z delom. Ta predlog ipi bil silno soglasno sprejet, ne da bi bil zra-•ven določen kakšen peremptoričen rok v tem smislu, da ne smeijo trajati dela komisije -vefi kakor tri kratke dni kongresa, praktično torej ne več kakor en dan.
Moj predlog je posebno težko zadel Bul-gare, ki so pozvali kot zastopnika nekega rojaka iz Amerike, zaradi česar je tudi polkovnik Tadger, odposlanec židovske skupine
•	iz Bolgarije ostro protestiral proti odgoditvi, ki jo je povzročil moj predlog. Jaz sem pa smatral — ponavljam, na moj predlog — prijavljenim skupinam pridržano prioriteto in mod njimi ustvarjeni junctim, kar je bilo oboje soglasno sprejeto, za stvar, ki bi morala pri vseh prizadetih skupinah zabrisati
■ neprijetnost začasne odgoditve; posebno pri Frizih, ki so — kakor sem se takoj po seji israzil proti nekemu odposlancu — z mojim •predlogom največ pridobiti in so zdaj proti ^morebitnemu zavlačevanju res zavarovani.
Omenjena komisija za statute je na zahtevo manjšinskih odposlancev iz Nemčije
narodi za seboj, so razločno pokazale zadnje občinske in oblastne volitve. In ravno ta razcepljenost opozicije je kriva, da sta danes popolnoma oslabljena tako moč parlamentarne kritike, kakor tudi položaj parlamenta. Poljska ustava ni v juridičnenv pogledu nikako mojstersko delo, ker je prevzela marsikatero nedoločno formulo iz starega avstrijskega in drugih monarhističnih prava. Pilsudskijeva vlada ima v svojih vrstah bizon starih vojakov tudi mlade birokrate, ki so s svojo umetnostjo razlaganja ustave napravili vlado končno popolnoma neodvisno od parlamenta. To se je posebno videlo pri sprejemu državnega proračuna, kjer se je povdarjalo, da ga more vlada prinesti brez ozira na mnenje in sodbo parlamenta. Tudi omejitev svobode tiska in dejstvo, da so bili iz davčnih dohodkov ustanovljeni številni vladni propagandni časopisi, nista ravno najugodnejše uplivala na notranje politično razpoloženje poljskega naroda.
Ko so pa končno odpovedala vsa juridi-čna sredstva, oziroma samovoljna razlaga istih, se je pustil Pilsudskijev kabinet zavesti celo h kršitvi ustave, dočim ni hotel izpeljati zakonitih in celo enoglasnih zaključkov sejma.
Pripoveduje se, da ameriški denarni mogotci visoko cenijo evropske fašistične diktatorje in baje se nahaja na pisalni mizi najmogočnejšega med njimi stalno Mussolinijeva slika. Pilsudski najbržc lic želi postati fašist in se poslužuje polfašističnih metod proti lastni volji, ker se pretrdno oklepa romantične ideologije nadstrankarstva vlade. Piavi fašisti imajo vsa nacionalistična stremljenja vedno na svoji strani. Pilsudskega pa ravno ekstremni poljski nacijonalisti najhujše napadajo, mnogo bolj ostro, kakor levičarji. To vse pa more dovesti do tega, da bodo nedemokratične vladne metode Pilsudskije-vega kabineta istemu pri sklepanju ameriškega posojila povzročale še veliko škodo.
Amerikanci so hoteli poslati na Poljsko svojega lastnega finančnega kontrolorja v obravnavala najprej tisti člen, ki naj bi ure- ! °^bi bivšega državnega podtajnika Deweya;
viti samo takrat, če ne odločuje in ne prevladuje pamet, ampak zloba in škodoželjnost ali pa politična zagrizenost in trmoglavost. Občina mora n. pr. skrbeti za občinska pota. Kamenje, s katerim .se ceste posipavajo, ni niti liberalno niti klerikalno, pač pa mora biti dobro za tlakovanje. Dobavlja ga pač lahko liberalec ali pa klerikalec, ampak tudi to ne bi smelo biti merodajno, ampak le to, kdo se zaveže dobavljati dobro blago po najugodnejši ceni. Občina mora dalje po zakonu skrbeti za svoje siromašne občane. Menda ne bo nihče ugovarjal, če trdimo da je lačen liberalni želodec ravno tako nesrečen kakor klerikalni. Torej tudi pri podeljevanju podpor ne sme odločevati strankarska pripadnost, ampak resnična potreba. Občinskih doklad namreč ne plačujejo liberalni davkoplačevalci z liberalnim denarjem in klerikalci tudi ne s klerikalnim, ampak s kraljevskim in državnim denarjem, ki ne pozna nobene stranke. To so stvari, ki so tako same po sebi umevne, da jih mora razumeti tudi najbolj zagrizen liberalec ali pa klerikalec.
Gre torej pri občinski upravi samo za pošteno in objektivno gospodarstvo in za prav nobeno politiko. Kakor hitro se prične v občinskem gospodarstvu uveljavljati politika, je že izguba tukaj in nered in pritožbe in zavist.
V Ljubljani, kjer živi toliko poštenih in razumnih ljudi in dobrih gospodarjev, pač ne bi bilo težko sestaviti občinskega zastopa, v katerem bi odločevala gospodarska preudarnost nad političnimi šlagerji in frazami. Dokler pa so razmere take, kakoršne so, bo pač še moral vladati komisar.
dil sprejem novih skupin; vendar ni prišlo v tem do sporazuma. Vsled splošnega razburjenja in ker sem se moral jaz in ostali člani prezidija pečati tudi z drugimi opravki kongresa, je postala tudi provizorična rešitev vprašanja nemogoča. Tako se je zgodilo. da je dr. Jan Kaczmarek, zastopnik poljske skupine iz Nemčije in obenem član našega pripravljalnega odbora in predsedstva \ piezidija na zadnji popoldanski seji, ko se j je naše delo že bližalo koncu, prebral izjavo, j glasom katere so nemški Danci, Poljaki in j Vendi — torej doslej kongresa se udeležujoče in manjšinski zvezi v Nemčiji pripadajoče skupine — izstopili iz naše kongresne enote, v nameri, da počakajo bodočih dogodkov. Ostali slovanski odposlanci so nato razven inone in Ukrajincev iz Rumunije drug za drugim zapustili dvorano ne da bi dali poljskemu odposlancu iz Litve kakšno posebno izjavo. Ta tudi ni izstopil ampak se je le pridružil izjavi svojega rojaka iz Nemčije. Dr. Kaczmarekova izjava je bila najpomembnejša zaradi nezaupnice, ki jo je izrekala gotovini skupinam, v prvi vrsti Nemcem. Te skupine da zasledujejo z našimi kongresi cilje j politične oblasti in so se menda take namere j zrcalile tudi v tem, da je bil iredentističnim j skupinam (kjer so gotovo mišljeni Belorusi, | Litvinci in Ukrajinci v Poljski, morda tudi Bolgari v Jugoslaviji in Grški) pristop k našemu kongresu olajšan, dočim so bile lojalnim skupinam (v prvi vrsti seveda Frizom) stavljene težkoče. Te obtožbe sem kot predsednik s kratko izjavo takoj zavrnil, kakor so jih tudi potem posamezne, v dvorani še ostala skupine kar najodločnejše odklonile.
Jasno je, da je treba položaj, ki ga karak-terizira frizijsko vprašanje, izstop, najprej
čemur se je pa poljska vlada uprla, češ da si ne pusti omejevati svoje suverenosti. Amerikanci so jim nato suho in hladno odgovorili, da pogrešajo danes lastno kontrolo poljskega naroda čez njegove državne finance v parlamentarni obliki. Na ta način bo kmalu prevzel v Poljski državni banki gospod Dewey ali kak drug ameriški finančni strokovnjak
v	svoje roke one pravice, ki jih je Pilsudski-jeva vlada odrekala zastopnikom lastnega naroda.
V	vedno kapitalistično - agrarni Poljski razredna naspiotstva za socijalistično rešitev gotovo še niso dozorela. Kdor pa hoče ta n.i-sprotstva s silo zatreti, medtem ko postavlja v isto vrsto rešitev mlade poljske države z rešitvijo današnjega socijalnega stanja, jih poostruje v najvišji meri. Komodua teorija, da se mora voditi le miroljubno zunanjo politiko zato, da si potem na znotraj lahko vse dovoli proti lastnemu uarodu, velja v marsikateri srednjeevropski državi za višek mo-drosti. V Poljski se je ta teorija tako slabo obnesla, da bo ta izkušnja še marsikoga pra-
vočasno izučila.
(Po »Arbeiter - Zeitungs.)
ska in angleška garancija za mir na Renu. To je obveznost proti eventuelnim zmešnjavam. Kdor nasprotuje temu paktu, odkriva s tem svoje želje in svoje načrte za izzivanje zmešnjav. Končno tiranski pakt ničesar ne odvzema onim, ki stvarno in lojalno hočejo spoštovati neodvisnost Albanije.
Jugoslovanski listi se boje te italijanske garancije, ker obstoja stvaren in precizen volikosrbski program na škodo Albanije. Albanska republika je sicer doživela že pet in dvajset revolucij, ki pa pravzaprav niso bile revolucije, nego le upadi dobro plačanih banditskih band. Mnogi ti vpadi pa so bili organizirani na jugoslovanskem ozemlju m sicer z orožjem in denarjem, ki ni bil albanski.
Albanija in Italija sta kot suvereni drža-
vi	imeli popolno pravo skleniti tiransko pogodbo. Zveza narodov ni samo priznala pogodbo, temveč je tudi priporočala pogo®*’ katerim je cilj održanje in varnost miru. čno pa so tudi države Male antante, W Poljska, Belgija in Francija sklenile gotff»e pogodbe, ki so povsem vojaškega značaja. G(' ška zasluži simpatije, ker mora na svoje® teritoriju hraniti preko enega milijona b*-guncev iz Anatolije. Njej balkanski Lora«# ne more koristiti, ker bi bil glavifi cilj •*; kega Lokarna istotako negativen kot jc toi' za Madjarsko, ki ima že sedaj tri in pol m*-lijona svojih prebivalcev na ozemiju drl*’ Male antante. A tudi Bolgarijo bi se s teni prikovalo, ker bi Jugoslavija, rešena svojih skrbi na jugu, mogla vse svoje moči k®11' centrirati na drugi fronti.
Čehoslovaška je ogrožena radi nemške nevarnosti, Jugoslavija je obrnjena napram It*' liji, a Rumunija proti sovjetski Rusiji. Tako je mogoče, da vse tri države ne morejo obrniti nikdar vseh svojih mpči na eno od v6eb front. To je seveda še težje, ker je Fraga rusofilska, Romunija pa ne bo nikdar pripravila Slovane na vojsko proti Rusiji, niti ne bo Cehoslovaška pripravila Rumunijo proti Nem-, čiji. Istotako je nemogoče izgladiti latentni jugoslovansko - romunski spor (!) glede Banata. Balkanski Lokarno ni mogoč, ker J>! podlaga in ker bi bile s tem zadovoljene saffl® nezdrave ambicije Čehoslgvaške, katera b°' če biti voditeljica velikega bloka, dočim P1 druge države ne imele od tega koristi.
Iz pisanja italijanskih fašističnih liA*** političnem položaju na Balkanu se jasno rai-
vidi, da Italija ni nič kaj »neodvisna« za balkanski Lokarno, ki je seveda po njenem mnenju nemogoč. Trditev Italije glede ne-možnosti balkanske zveze pa seveda izvira samo iz bojazni ker bi z uresničitvijo takega balkanskega sporazuma enkrat za vselej pre" nehal italijanski vpliv in tudi uspehi italijanske ekspanzije na Balkan.
Italija o položaju na Balkanu.
Izjava grškega zunanjega ministra Miha-lokopulosa o položaju na Balkanu in o smernicah grške zunanje politike je izzvala v italijanskih političnih krogih značilne komentarje. Italijansko časopisje smatra za najvažnejši del Mihalokopulosove izjave oni del, ki se tiče tiranskega pakta in kjer je grški zunanji minister dejal, da tiranski pakt sam po sebi ni škodljiv. Poleg tega je Mihalokopulos
...........   j	.	.	__j’i:	i	naglasil,	da radi raznovrstnosti interesov ni
likvidirati, predno se preide k nadaljevt J j m0g0ge skleniti nekega balkanskega pakta,
pričetega dela.
Razmere na Poljskem in omsriško posojilo.
V	poljski zunanji politiki se opaža že dalje časa edin prevladujoč pozitiven cilj; pridobitev večjega ameriškega posojila. Ker Poljska še vedno nima z Nemčijo sklenjene trgovinske pogodbe, ji to povzroča precej gospodarskih težkoč, vendar te gotovo niso dosti večje od škode, ki jo trpi vzhodna Nemčija vsled carinske vojne. Noben poljski go-upodarski politik ne verjame, da bi bilo mogoče brez posojila šest- do sedemsto milijonov zlotih (1 zloti je nekaj manj kot 6.50 dinarjev) ugodno inozemsko konjunkturo po novi žetvi pravočasno tako izkoristiti, da bi Sv mogla potom nove naložitve kapitala končno pričeti v večji meri s sistematičnim izkoriščanjem bogatih poljskih naravnih zakladov. V zadnjih letih se je z roparskim gospodarstvom veliko grešilo na račun in škodo gozdov in cenenih poljskih delovnih moči. romu je treba na vsak način odpomoči in sicer s pritegnitvijo inozemskega kapitala, katere posledica bo končna stabilizacija de-nerne veljave in državnih financ, ki bo rodila možnost kreditiranja in organizacije modernega, s celim svetom konkurence zmožnega kapitalističnega produkcijskega načina.
Pred to nalogo stopajo v ozadje vsi ostali zunanjepolitični cilji. Poljska si to lahko do--voli, ker so se njene meje s pariško mirovno pogodbo leta 1919 in s riškim mirom z Rusijo ipta 1920 dovolj razširile. Tudi Pilsudski, če-gar vodilna misel je bilo še za carskih ča*ov razbitje Velike Rusije in združenje osvobojenih manjših slovanskih narodov pod polj-sUcim vodstvom, je spoznal, da je vsaka napadalna vojna brezmiselna, ker ne bi pridobitev riškega miru povečala, temveč bi jih (iglo zmanjšala. Zato je smatrati njegovo željo po sklenitvi protinapadalnega pakta z iLisiio za resno. Tudi napram zapadni sosedi Nemčiji bo ostalo »večno« zavarovanje vsega pridobljenega najvišji alj. Razni pustolovski načrti poljskih vodilnih politikov iz 1.
tika je postala konservativna, kakor je pač vsak srečen posestnik in njen cilj je, da obdrži in varuje mir z vsemi sredstvi in določili obstoječih mirovnih pogodb. Konservativni pacifizem naj ji služi obenem kot sredstvo za dosego višjega cilja — naklonjenosti ameriškega bančnega kapitala in že dolgo prav vroče zaželjenega večjega dolarskega posojila. Pilsudski je pridobil z znanim majskim prevratom v širokih ljudskih slojih neomejeno zaupanje in priljubljenost, ker je vrgel reakcionarno vlado veleposestnikov in veleindustrijcev, ki je neusmiljeno pritiskala in tlačila mali poljski živelj ob tla. Podpirati so ga celo komunisti in to vse dotlej, dokler jih niso iz Moskve nedvoumno opozorili, da se je maršal še 1. 1920 boril proti sovjetski Rusiji. Pilsudski pa ni ostal samo svojim načelom dosleden in je izrabil moč, ki mu jo je priboril narod z majskim prevratom, mesto v potrebe in cilje zunanje politike, proti poljski narodni večini. Sklenil je s stranko veleposestnikov razne kompromise, ki so bili določno naperjeni proti nižjemu ljudstvu in pričel z radikalnim »čiščenjem« v državi in armadi, kar je imelo za posledico, da sta nastali dve močni opozicijonalni skupini: levičarska stranka delavcev in malih kmetov in pa skrajno desničarska stranka nacionalistov.	. .	.
Obe sta bili prisiljeni nastopiti proti bivšemu »dedku«, ker je zatajil svojo revolucionarno preteklost in z raznimi nedemokra-skimi metodami ubijal pravice in dolžnosti parlamentarizma. Razočaranje poljskega naroda nad Pilsudskijevim delovanjem je zavzelo nevaren obseg, ko je postalo vprašanje pospešenja razdelitve zemljišč m izboljšanja socijalne politike akutno in je Pilsud-ski te življenske narodne potrebe enostavno prezrl.	.
Pilsudskijeva vlada je pričela najostrejso 19 ; borbo proti narodni večini, ki je bila tem ja j kija, ker se obe opozicionalni skupini nista
naviu	Vzhodna	Prusija	l;žja,	ker	se obe opozicionalni skupini nista
gede	*	e	še	ker	ti	politiki	da-	j	združili	v	enoten	nastop niti v najvažnejših
roaiu več na vladi. Oficijelna poljska poli- • skupnih slučajih. Da pa ima opozicija večino
in da je predvsem potrebno za zasiguranje miru sklenitev delnih pogodb med balkanskimi državami.
Celokupno italijansko časopisje priznava grškemu zunanjemu ministru njegovo realnost in dalekovidnost v tem oziru, ali gleda pr skuptično na možnost sklenitev delnih pogodb med balkanskimi državami.
Najuglednejša fašistična lista »Tribuna« in »Popolo d’ Italia« odkrito izražata želje, kako naj Italija na Balkanu stalno vodi in uresničuje svoje imperialistične načrte. »Tribuna« skuša dokazati, da je tiranski pakt preprečil notranje zmešnjave v Albaniji in s tem prekrižal račune onim albanskim sosedom, ki so izkoriščali kaotično stanje v Albaniji in ki so hoteli tudi to državo okupirati! Sedaj je Grčija priznala tiranski pakt, a Jugoslavija se je po prvem presenečenju sprijaznila s to činjenico. »Tribuna« trdi, da je sedaj končno italijansko - albanska pogodba postavljena v legitimen okvir, tako, da vsake nadaljne mahinacije z albansko nevarnostjo morejo kompromitirati samo Jugoslavijo, odkrivajoč njene ekspanzivne težnje na Skader.«
Značilno je seveda razmerje med takim pisanjem fašističnega glasila in pa med izjavo diktatorja Mussolinija, ki je dejal, da Italija nima agresivnih teženj na Francijo in da bo svojo ekspanzijo usmeril le preko Jadrana na vzhod.	.
»Popolo d’ Italia« pa piše, da ima tiranski pakt predvsem namen osigurati politično in teritorialno neodvisnost Albanije ter trdi, da ta pakt predstavlja že garancijo, ki je v skladu z ženevskim duhom, ker je albanska republika poznana kot nezavisna država od Zveze narodov.
Italija se je torej obvezala piše »Popolo a Italia« osigurati pravo suvereniteto in neoa-visnost, kot je Zveza narodov utrdila- i med drugim dokazuje tudi dejstvo, da 1 . ranski pakt pravilno registriran m >l« l mo. bil mednarodno privoljenje. Pri tem goči samo dve stvari: ali aeXnske države, no spoštovati suvereniteto	jati	au pa
tedaj Paktu ne more^nikdo ugoentu g čemer
,e postaviti proti temu a ^ albangki ne_
Re. ^^H Ualiianslca garancija za albanski mUtaS tole razloge in isti duh, kot franco-
Politične vesti.
= Demokratske intrige. V »Obzoru« od 8-i. m. je brzojavna vest iz Ljubljane, v kateri stoji, »da je održala svoj sastanak ljubljall' ska organizacija radikalne stranke, na ko joj
se najviše raspravljalo o poslednjim opf«1' fkiin izborima u Ljubljani«, da je »rasprava bila prilično burna i medjusobnog predbaiji-vanja bilo je više nego dovoljno< in da se »iz razprave na koncu vidjelo, da večina ljubljanskih radikala ne odobrava veze sa SLS i da u tom pogledu apsolutno ne če sli-jediti politiku centrahiog vodstva radikalne stranke u Beogradu«. G. dr. Ravnihar kot predsednik Mestnega odbora v Ljubljani je poslal nato »Obzoru« sledeči popravek odnosno pojasnilo: Res je, da je imel Mestni odbor NRS v Ljubljani svojo prvo sejo po volitvah v petek 8. t. m. Naravno je, da se je na tej seji obširno govorilo o rezultatu občinskih volitev ter o činjenicah, ki so vplivale na izid volitev. Referat o v tem predmetu sem imel podpisani kot predsednik Mestnega odbora. Razprava, ki se je na to vodila, ni bila prav nič burna in ni bilo nikakega medsebojnega predbaCivanja. Sklepi, ki so bili storjeni kot resume razprave, so bili sprejeti soglasno ter so se v glavnem tikali reorganizacije pododborov v Ljubljani. Prav tako soglasno so bili izključeni nekateri člani, ki so ob poslednjih volitvah pokazali svojo nedis-cipliranost. Niti beseda od nobenega navzočih članov Mestnega odbora ni bila izrečena * tem pogledu, kakor da bi ljubljanski radikal' »ne odobravali zveze sa SLS i da u tom pogledu apsolutno ne če slijediti politiku cen-tralnog vodstva radikalne stranke u Beogradu«. Sapienti sat!
—	Rumunija posredujo v sporu med Bolgarijo in Jugoslavijo. »Independence Rou-maine« poroča, da je štipski atentat ponovno pokrenil macedonsko vprašanje v javnosti. Vidi se da je Balkan ognjeno torišče, raz katerega se lahko vname vsa okolica. Sosednje države ne morejo dopustiti delovanja Mace-doncev. Ta atentat pa je bil že dolgo pripravljen in je za mir na Balkanu zelo nevaren.« — »Universul« piše, da morajo vse balkanske države iztrebiti komitske čete iz Ma-oedenije. Vlada v Sofiji mora biti pozvana, da že enkrat napravi red. »Adaverul« pa celo trdi, da ni izključeno, da bo Rumunija vzela v svoje roke posredniško vlos° T ll,goslor»n-sko-bolgarskem sporu.
= Fašistična časopisu* gonja proti Jug«‘ slaviii radi konllik‘“ ™ed Beogradom m Sofijo Vse italijansko časopisje je sicer zelo rezervirano v komentarjih jugoslovansko-bolgarskega incidenta, »Piccolo« ipa in pa »Popolo di Trieste*: sta v tem pogledu zelo jiuta. Zlasti »Popolo di Trieste« razpravlja o macedonskem vprašanju in zahteva revizijo mirovnih pogodb. V svojih člankih trdi, da so so popolnoma vsi Macedonci bolgarske narodnosti.
= Mednarodna tangerska konferenca. V
londonskih ‘diplomatskih krogih se trdi, da da se bo vršila v začetku novembra mednarodna tangerska konferenca, kateri bo prisostvovala tudi Italija. Vršila pa se bo konferenca posebno v slučaju, da bi se Francija in Španija glede tega vprašanja do novembra sporazumeli.
Štev. 230.
»NARODNI DNEVNIK«, 11. oktobra 1927.
!■ ———n • nr n m i ~nrr ~ t t tu ti ~~n~ n n —■ m
Stran 3.
Dnevne
OBLETNICA KOROŠKEGA PLEBISCITA.
Včeraj je bila obletnica koroškega plebiscita. Pri plebiscitu o državni pripadnosti se je izreklo za Avstrijo 22.025 glasovalcev, za Jugoslavijo pa 15.278, torej za Avstrijo 59 odstotkov, za Jugoslavijo pa 41.
Plebiscit ni bil pravi izraz ljudske volje, ker so izvajali nasprotniki teror in operirali tudi z denarjem. Mnogo je zakrivila tudi naša uprava. Sicer so pa vse rekriminacije odveč. Plebiscit je fait accompli, ki ga pač zaenkrat ne moremo izpremeniti. Na noben način pa zato koroških Slovencev ne smemo pozabiti.
Ob priliki obletnice plebiscita pa je treba. povdariti, da kompetentni faktorji koroškim Slovencem danili obljub doslej niso zadosti vestno izpolnjevali ter so so premalo
■igali za njihovo usodo.
vesti.
— Odlikovanje češkoslovaških javnih delavcev. Kralj je odlikoval z redom Sv. Save 111. stopnje direktorja urada za zavarovanje delavcev in odbornika praškega mestnega sveta dr. Petra Zankla in inšpektorja prosvetnega ministrstva dr. Josipa Zunana.
— Novi proyiiorij za stanovanjsko vprašanje. Kot poročajo iz Beograda, bo vlada v kratkem razpravljala o stanovanjskem vprašanju. Zdi se, da bo odrejen provizorij do 1- maja. Za ta čas se bodo najemniki in hišni lastniki lahiko sporazumeli v mejah maksimiranih najemnin. Vlada bo najemnice maksimirala, da napravi konec pretiravanju. Da dne 1. maja bo gotov nov zakon, s, katerim naj se stanovanjsko vprašanje definitivno regulira. Zakon bo maksimiral cene ne^ samo za stanovanja v starih hišah, temveč tudi na stanovanja v navih zgradbah.
Podružnica Državne hipotekarne banke v Ljubljani. Kakor poročajo listi bo s 15. oktobrom t. 1. pričela poslovati v Ljubljani ^(mižnica Državne hipotekarne banke. Je Že čas, da prične enkrat z delom, toda nekam čudno je, da ljubljanska podružnica do danes nima svojega vodje. Mesto upravnika te podružnice je bilo razpisano že v marcu tekočega 1. v I. kategoriji, 4. grupi državnih uradnikov. V natečaju se zahteva kandidatov poleg fakultetske naobrazbe lud‘ 12 ,let državne službe. Dasi se je prijavilo več kandidatov s polno kvalifikacijo !n je bilo v listih objavljeno, da se bo ime-uovanje izvršilo po skupščinskih volitvah, se to do danes ni zgodilo. Postopanje centrale v Beogradu, kakor tudi ministra se nam ne zdi pravo. Mosto, da bi imenovala upravnika, kakor veleva razpis, je Centrala poslala, v lijuibljano proviz. vodjo. Temu je, kakor ču-jemo oskrbeti vse priprave za redno poslovanje in sicer glede uradniškega poslovanja in poslovanje ostale uprave. Proti temu postopanju in zavlačevanju definitivnega imenovanja moremo protestirati in apelirati na Upravo Hipotekarne banke v Beogradu ter Ua pristojnega ministra, da postavi za upravnika podružnice Hipotekarne banke v Ljubljani vodjo, kvalificiranega tako kakor zahteva razpis. Mislimo, da so z nami vsi Slovenci, ako zahtevamo na tem mestu Slovenca, ki pozna naše gospodarske in finančne prilike iz daljšega opazovanja ter mu je tako sodna kakor finančna in politična uprava v Sloveniji in tudi zakonodaja dobro znana. Upravnik takega zavoda, ki bo pričel s svojim delovanjem v Sloveniji, mora točno pognati krajevni položaj in vse druge prilike, Ki prjhajajo v poštev. Imeti mora polno kvalifikacijo, zakaj od njega je v prvem redu odvisno, da pride delo in delovanje zavoda v pravi tek, kakor tudi, da dobi že koj v začetku potrebne dobre stike z zavodi in interesenti.
Lepo razmere. — Iz Osijeka poročajo: Kraetje v Dolnjem Obzarju so skleniil, da ne
.3fZa°St5Ut\..davkov- K° so prišli v vas oksekutorp da bi jih zarubili, so jih seljaki propouili. Za pomoč naprošeni orožniki niso mogli ničesar opraviti, ker so bili preslabi. Davčni urad je prosil za vojaško intervencijo. Vojni minister je prošnjo odbil. Nato je poslala oblast v vas nekega višjega finančnega uradnika, ki je izvedel preiskavo. Naslednji dan je prikoračila v vas močna orožniška patrulja, ki je kolovodji renitentnih kmetov Franja Šafarja in Jurija-Šarca aretirala ter odvedla v zapor okrajnega sodišča v Pakra-<’u. Ko so seljaki zvedeli, da sta bila odvedena Safar in Šarc v Pakrac, so prikorakali tja ter prosili sodnika, da naj jetnika izpusti. Sodnik jih je hotel odpraviti z obljubami, to-
CakalWc?do večera “k*" ni,s0 dali odpraviti. Hej ni izpustil, so kmefLS°dnlk '’?tn'k°ld?'
zapor jurišali ter svoja tova^°Z ’ d n'° ■
loma. Pod pritiskom je g7ol^P[e°9Snik udal ter je zločinca izpustil.	■*
— Potni list za šoloobvezne otroke, i p0 razpisu ministrstva notranjih del D.' z' bl. 7190 z dne 16. septembra 1927 se nobenemu šoloobveznemu otroku ne sme izdati potni list za inozemstvo brez predhodnega odobre-nja ministrstva prosvete. Dogajali so se nam-reg primeri, da so ostali nekateri otroci v *®o®emstvu radi šolanja, kar je protivno veljavnim predpisom. Paziti je tudi treba., da se šoloobveznim otrokom ne izda potni list za inozemstvo tudi tedaj, če potuje v spremstvu staršev ali drugih, ako obstoji sum, da potuje tja v svrho šolanja. 2. Po razpisu ministrstva notranjih del D. Z. br. 7428 7. dne 17. septembra 1927 se istolako brez predhodnega odobreinja ministrstva prosvete ne smejo izdajati potni listi za šolanje v inozemstvu učencem srednjih šol v zmislu člena 54 zak. o srednjih šolah ter dijakom in učencem strokovnih šol. Ministrstvo prosvete i ni načeloma zoper posečanje inozemskih strokovnih šol, ako so dotični učenci sicer lojalni državljani. Prošnje za šolanje v inozemstvu opremljene s takso 25 Din in z overovljenim prepisom zadnjega šolskega
spričevala je vlagati pri pristojnih političnih oblastvih. Za šolanje v Franciji in Angliji ni nobenih omejitev. 3. Glede izdajanja potnih listov za šolanje na inozemskih visokih šolah (univerzah, tehnikah in podobnih) veljajo sledeči predpisi: Po razpisu ministrstva notranjih del D. Z. br. 1959 z dne 20. marca 1923 je ocenjevanje takih prošenj in odločanje o njih prepuščeno velikemu županu. Le za dijake neslovanske narodnosti iz ljubljanske in mariborske oblasti, ki hočejo študirati v Avstriji ali Nemčiji, je za izdajo potnega lista predpisano predhodno odobrenje ministrstva prosvete v zmislu razpisa ministrstva notranjih del Pov, D. Z. br. 21.190 z dne 6. novembra 1924.	—	Policijski direk-
tor.
— Madjarski trgovci za Split kot izhod Madjjarske na morje. V Splitu se nudi te dni univerzitetni profesor dr. WLnkler iz Budimpešte, ki je obenem tudi urednik glavnega lista madjarskih trgovcev. Dr. Win-kler je prišil v Split, da prouči vprašanje izhoda Madjarske na morje. V svojih zadevnih spisih se je dr. Winkler vedno zavzemal za splitsko luko.
— Uniformiranje srednješolk. Prosvetni minister je izdal novo naredbo glede obli-gatnega uniformiranja srednješolk. Po tej naredbi imajo nositi srednješolke črne predpasnike in temnomodre francoske Čepice. Na čepicah mora biti označen v obliki trikotnika zavod, v sredi trikotnika pa z rimsko številko razred, ki ga dijakinja obiskuje. Čepice je nositi tudi izven šole. Ta nošnja je z včerajšnjim_dnem obligat.na — tako poročajo.
— Gradnja novih stanovanj v Zagrebu. V Zagrebu je bila letošnja stavbena sezona najbolj živahna od vseh povojnih. Doslej se je zgradilo letos v Zagrebu vsega skupaj 815 novih stanovanj, do konca leta pa se iahko račnna na 1400—1500 novih stanovanj. Od 815 doslej zgrajenih novih stanovanj jih je 301 s no eno sobo, 284 z dvema, 166 s tremi, 42 s štirimi, 20 s petimi, 2 pa s šestimi sobami.
— Kurjava železniških voz. Z ozirom na hladne noči je odredila zagrebška železniška direkcija, da se imajo na njenem področju vsi brzi, osobni in mešani vlaki ponoči kuriti.
— Zasedanje osiješke oblastne skupščine se prične zopet dne 6. novembra. Na dnevnem redu je proračun za leto 1927/28.
Zadnja skupina ameriških izletnikov na povratku. V soboto zvečer je odpotovalo iz Ljubljane 30 ameriških* Slovencev, ki so se mudili preko poletja pri svojcih v Jugoslaviji. Ameriški izletniki so se odpeljali preko Jesenic v Havre, odkoder nadaljujejo potovanje z največjim in najlepšim francoskim brzopamikom »Ile de France«:.
— Velikodušen dar ameriškega Jugoslo-vena za siromake v Dubrovniku. Znani ju-g.oslovenski industrijalec Nikola Mihanovič času v Dubrovniku, je izročil ob tej priliki tamkajšnjemu velikemu županu vsoto 100 ti-v Bueros Aires-u, ki se je mudil v zadnjem soč Din s prošnjo, da se vsota razdeli med dubrovniška dobrodelna društva in med tamkajšnje siromake.
— Udeleženci kongresa latinskega tiska v Beogradu. Včeraj zvečer je prispeol iz Ru-munske v Beograd na potovanje v Italijo 130 novinarjev in publicistov iz Francije, Italije, Španske in Južne Amerike. Ker so'prestopili udeleženci kongresa latinskega tiska v Beogradu s parnika takoj na vlak, jim ni bil prirejen nikak svečan sprejem.
— Iz sodniške službe. Imenovani so: za okrajnega sodnika in predstojnika v Sevnici sodnik Rudolf Ročnik, za okrajne sodnike pri okrožnem sodišču v Mariboru sodniki dr. Boris Mihalič, Ivan Mikluš in dr. Rudolf Adamič, za sodnika v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani pa izprašani pravni praktikant dr. Albin Juhart. — Premeščena sta: sodnik Anton Radej iz Vranskega v Šoštanj, sodnik dr. Lovro Lipič pa iz Ormoža v Ptuj.
sl.!lž,,e- Imenovani so: za vodjo zemljiške knjige pri dež. sodišču v Ljubljani viš. pisarniški oficijal Fran Petrovčič za upravitelja jetnišnice v Mariboru dosedanji preglednik jetnišnice Alojzij Guček, za preglednika jetnišnice pri možki kaznilnici v Mariboru pristav Anton Močnik, za pisarniškega oficijala pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani kanclist Ziherl, za kanc-lista v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani vpokojeni sodni kanclist v Mariboru Ivan Alojzij Pupis, za izvrševalnega uradnika pri okrožnem sodišču v Mariboru pod-uradnik pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Mariboru Martin Gašper.
— Grob hrvaške kraljice Marearete. V Dubrovniku so končali v soboto z izkopavanjem cerkve sv. Štefana, ki je stala nekoč tam, kjer jo sedaj vrt dubrovniškega katoliškega semenišča. Po iziavah strokovnjakov pričaio izkonnine, da so že iz VII. stoletja. Leta 945 in 949 je obiskal cerkev hrvaški kralj Štefan Miroslav, sin kralja Krešimira I., — brat kralia Mihaela Krešimira II. — s svojo ženo kraljico Margareto. Izkopavali bodo še nadalje, da se najde grob hrvaške kraljice Margarete, ki se nahaja nekje na terenu cerkve. v Sneg v črni gori. Iz Cetin:a poročajo:
V	^netek zjutraj je pobelil vsa brda sneg. r	°l>Čini	je padlo pol metra snega.
1 rebivalstvo se prerane zime boji, ,ker mu pi imanjkuje tako živil za ljudi kot krme za živino.
— Avtomobilska nesreča pri Rakovem poteku. Iz Zagreba poročajo: V soboto se je pripetila nedaleč od Rakovega potoka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Z avtom znamke Fiat sta pridrvela po cesti šofer Franjo Povše in trgovski potnik Gjuro Jovanovič, oba iz Zagreba. Nenadoma je odletel avtomobil na stran, se prevrnil ter obležal v jarku. Jovanovič je obležal pri priči mrtev; zdrobilo nvu je bilo Id1-banjo. Šofer Povše je odnesel lažje poškodbe. Preiskava je ugotovila, da Be je pripetila
nesreča vsled tega, ker je drvel Povše z br-zino preko 70 km, vsled česar se je Jovanovič zbal in zgrabil volan, da bi zmanjšal br-zino.
— Stekel pes v Šmartnem pri Litiji. V
Šmartnem pri Litiji je ogrizel stekel pes dve osebi in par psov. Vsled tega je odredil srezki poglavar za ves litijski okraj pasji kontumac. Ogrizeni osebi sta izven nevarnosti.
— V obrambi matere ubil očeta. Pred osiješkim sodiščem je bil te dni obsojen 181etni mladenič Tomo. Valič iz Tomire pri Brodu na 6 mesecev zapora, ker je ubil svojega pijanega očeta v hipu, ko je hotel ta udariti mater.
— Fodeane požrle avtomobil. V klet tovarne za preproge v Sarajevu se je nateplo ne-broj miši in podgan. Glodavci so povzročili nad 200.000 Din škode. Zanimivo je, da so požrle miši in podgane razven številnih preprog in kemikalij tudi na enem avtomobilov vse kar so mogle.
— Neprijeten doživljaj francoskega poslanika v Tokiu. Francoskega poslanika v Tokiu sta prosila te dni na ulici dva pijana Japonca za cigarete. Ker je poslanik njiiu prošnjo zavrnil, sta ga napadla dejansko. Ofi-cija, ki sta poslanika spremljala, sta bila od pijancev pobita na tla. Medtem je prihitela policija, ki je pijanca aretirala. Francoski poslanik radi napada ne namerava podvzeti ni-kakih diplomatskih korakov. Japonsko zunanje ministrstvo je izrazilo francoskemu poslaniku svoje obžalovanje ter obljubilo, da bosta krivca strogo kaznovana.
—Zopet senzacionalna zakonska tragedija na Dunaju. V kratkem času je doživel Du-naj že deveti slučaj, da je umoril en zakonec drugega. Osem takih morilcev je bilo oproščenih” zato čaka devetega najbrž ista usoda. Pe'veti je 37-letni državni uradnik Karlo Kuhn, ki je ustrelil te dni svojo za loto starejšo ’snprr\go, medtem ko je ležala v postelji. Kuhn je bolniški upravni uradnik. Njegova žena je bila bolničarka. Kljub temu, da je zaslužila po 400 šilingov (3200 Din) na mesec, jo je moral mož izdržavati, ker je izdala ves denar za toalete in veselo družbo. Ze nad pol. leta ni prišla nikdar pred 10. uro domov, dasi ie bila prosta že ob 6. To je bil povod, da je prišlo te dni na vse zgodaj med zakoncema do srditega prepira, ki mu je sledil prelen in končno tragedija. Karlo Kuhn se je prijavil takoj po dejanju prostovoljno policiji, ki ga je izročila po zaslišanju sodišču.
— »Lovec«. Izšla je oktoberska številka »Lovca«. Vsebina je sledeča: Pokroviteljstvo in pristop Nj. Vel. k »Slovenskemu lovskemu društvu«. — Lovstvo:	Ing. V. Koprivnik, Glavna naloga naših lovskih organizacij. — .VIA, Spomini na jelene (konec). —- Ribar-stvo: Dr. Avg. Munda, O pomenu trnkarske-ga športa. — Tz lovskega nahrbtnika. — Dražba lovov. — Mali oglasi.
LlufeHansi-
1— Relata refero. Ob priliki nedeljskega shoda za žensko volilno pravico si je marsikdo dovolil nesramne dovtipe. Na novo tlakovanemu Kongresnemu trgu, kjer je opažati vedno večji promet — kier čuješ marsikateri dovtip — je tudi na račun gibanja za žensko volilno pravico bila izgovorjena marsikatera potrebna in nepotrebna beseda. Znanec mi je pravil, da so tri:e ljubljanski »purgarjk uganili sledečo: »Danes popoldne zborujejo v Mestnem domu ženske, ki se bore za žensko volilno pravico. Škoda, da .ona brezglava ženska, ki so jo kazali pretekle dni v Tivoliju, ne bo navzoča. Vsekakor bi bil en gla9 več.« — Nekdo drugi pa se je iznebil sledeče: .Feministke pravijo, da facit kulturnega in znanstvenega udejstvovanja žensk zato ni ekvivalenten moškemu, ker je živela ženska skozi tisočletja pod tiranstvom moškega.«: — Šaljivec je nato pristavil: »Dejstvo, da ie živela žeska skozi tisočletja pod moškim tiranstvom, je ravno dokaz njeen inferijozno-sti.c Sicer se ne strinjamo z navedenimi besedami, vendar jih beležimo kot kronisti...
V. S.
1— Stavka pekovskih pomočnikov. Pekovski pomočniki še vedno stavkajo, ker nočejo nekateri mojstri sprejeti vseh enjihovili zahtev. Kakor se nam poroča, je do sedaj že prišlo do nekih sporazumov med mojstri in pomočniki glede sklepanja kolektivnih pogodb. Ali večina mojstrov odklanja njihove zahteve zato, ker niso povsem umestne. Dela edino >Delavska pekarna«, ki je pristala na vse zahteve. Pri vsem tem mezdnem gibanju pekov je namreč treba pač poudarjati, (ja ta stavka javnosti, ki je pravzaprav najbolj prizadeta, ni posebno simpatična. Popolna odprava nočnega dela in ureditev higieničnih obratov pač ne more dati že upravičljive možnosti, da se stavka na škodo javnosti. To bi mdrali pomočniki uvideti. Zato tudi ni veliko upanja, da bi se ta stavka posrečila, kar se že sedaj opaža. Le zahteva kolektivnih pogodb je opravičljiva in zato tudi umestna v smislu vseobčega socialnega napredka. To bi se pa gotovo dalo tudi brez — stavke urediti.	v. S.
1— Ljubljanski avijon prispel v Ljubljano.
Avijon »Ljubljana« je prisj>el v nedeljo popoldne z veliko zamudo v Ljubljano. Pristal je po 25 minutni vožnji na vojaškem letališču v šiški. Avijon so na Jesenicah prevzeli inž. Bloudek, Gabrijel Vodišek, dr. Berce in dr. Rape. Z Jesenic so aeroplan odpeljali na ravnino v bližini Vrbe, kjer je aparat sestavil inž. Bloudek. Po kratkem poskusnem poletu je sedel v avion poleg našega pilota g. Vodiška tajnik Aero-kluba dr. Rape. Da je avijon »Ljubljana« prispel s tako zamudo v Ljubljano, je krivo pač to, da je carinarnica Jesenice prepozno prejela brzojavko od generalne direkcije v Beogradu, ki oprošča civilni avijon za Slovenijo predpisane carine. Omeniti je še treba, da je restavrater na Jesenicah g. Ozwald položil kavcijo 40.000 dinarjev, da omogoči pravočasen polet v Ljubljano. Pri pristajanju na ljubljanskem .polju je dobil naš aeroplan mal defekt; desno kolo se je namreč nekoliko pokvarilo.
1— Odpiranje in zapiranje trgovin ter ureditev delovnega časa v trgovskih obratih v Ljubljani. Glede na objave velikega župana
o	ureditvi delovnega časa in odpiranja ter zapiranja trgovin obvešča načelstvo Gremija trgovcev v Ljubljani, da se bo tozadevno vršil prihodnje dni sestanek trgovstva, na katerem se bo razpravljalo o korakih, ki jih bo podvzeti napram odredbi min. za socijal-no politiko. V pomirjenje članstva, pa že danes sporočamo, da se slične odredbe morejo izdajati le za celo državo, ne pa samo za Ljubljano in to le v sporazumu z ministrom trgovine in industrije in z interesira-nimi organizacijami. — Načelstvo.
1— Jan Kubelik izvaja na svojem petkovem koncertu I. točko sporeda lastno skladbo vijolinski koncert št. 4 v b-duru. To delo je napisal slavni virtuoz za časa svetovne vojne, a v Ljubljani ga sploh prvokrat izvaja. Delo se odlikuje po svoji veliki umetniški vrednosti ter daje umetniku vso priliko, da se posebno v tehničnem pogledu kar najpopolnejše izkaže. Poleg tega igra Kubelik še skladbe Bacha, Beethovna, Saint Saensa in Paganinija. Začetek koncerta točno ob 20. uri v Unionski dvorani, 14. t. m. Predprodaja v Matični knjigarni.
1— Obrtno-nadaljevalna šola za -umetno in oblačilno obrt prične z rednim poukom danes, 11. oktobra (torek) ob 2. uri popoldne ' na šoli na Prulah. — Vodstvo cbrtno-nada-ljevalne šole.
1— Fianeta, barhant, belo in rujavo blago dobite najceneje pri FRANC PAVLIN-U. Gradišče 3.
KRATKE VESTI.
Združene države Sev. Amerike ne bodo posegle v notranje boje Mehike, ker bi njihovo vmeš^anje ne imelo koristi.
Turčija baje ni preda!a ultimatuma Perziji. Tako namreč poroča Anatolska agencija.
Francija preti sovjetski Rusiji z ukinitvijo diplomatskih odnošajev, ako ' bi sovjetska Rusija še nadalje stala na svojem protifran-coskem stališču.
Italija intrigira v Angliji proti naši državi, ki se pogaja v Londonu za posojilo v znesku 30 milijonov funtov šterlingov.
Atentat proti predsedniku Litve. — Proti predsedniku Litve Smetoru je bil poskočen i atentat, ki pa ni uspel. Aretiranih je bilo do sedaj že več oseb. i Na Poljskem zapirajo komuniste. Iz Kra-i kova javljajo, da je policija aretirala nad 100 j komunistov, ki so hoteli zborovati izven j mesta.
; Angleško vojno brodovje v Gružu. V Gruž Sta priplula 1’ 94 in T 96, kjer ostaneta do ; 12. oktobra.
j ----------------------------------------—
Prosveta.
j PRVI NASTOP PRIMABALERINE GDČNE j	WISIAKOVE.
j Pri premieri Goudovega Fausta je nastopila prvič po svoji dveletni odsotnosti v Parizu, gospodična Lidija VVisiakova s svojim partnerjem g. Vrčkom. Nikoli nismo dvomili, da ima ta neumorno naprej stremeča j umetniška dvojica veliko bodočnost in zato ; z zadovoljstvom beležimo včerajšnji veliki j uspeh. V pariški šoli sta dosegla umetnika ! višek in občinstvo je to včeraj z navduše-
• nim priznanjem vzelo na znanje, kar je zelo
• veliko, kajti ljubljanska publika je znano i hladna in le silno težko se da navdušiti.
j Ples bakhantinj in favnov v Valpurgini noči j je pokazal, da je naš operni balet čisto pod
■	novim vplivom. Tako ga še nismo videli plesati nikoli. Če pomislimo, da traja baletna sola pod vodstvom g. Vlčka in njegove part-
•	o tri tedne, potem smemo od no-| vega vedstva pričakovati še prav lepih umet-1 niških plesnih presenečenj, j Gospodična Lidija Wisiakova je pokazala i v svojem včerajšnjem kratkem nastopu, da je prava umetnica. Ne samo njene virtuozne kretnje, temveč predvsem način izvajanja, polaganje duše in osebnosti v vsak, tudi najmanjši gib, so podale tudi onemu, ki nima smisla za ples, pojem, da je takšen ples umetnost, ki ne zaostaja prav nič za drugimi umetnostmi.
Gospodč. Wisiakova je dobila dva krasna šopka.
Dr. B.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri »večer.
Torek 11. optobra: Zaprto (generalka). Sreda 12. oktobra: Wilde: Idealni soprog.
Premierski abonma.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri »večer.
Torek 11. oktobra: Verdi: Traviata. Red A, Sreda 12. oktobra: Zaprto.
Verdi: »Traviata«. Za abonma reda A so poje danes v torek zvečer ob pol 20. uri Ver* dijeva opera »Traviata« v sledeči zasedbi. Vlogo Violette poje ga. Danilova, Floro ga. Poličeva, služkinjo Anino ga. Ribičeva.
V	vlogi mladega Germonta gostuje tenor mariborske opere g. Peter Burja, njegovega očeta pa poje g. Holodkov. V ostalih vlogah nastopijo: gg. Janko, Mohorič, Perko in.Su* belj.	.■
Premijera Wildejeve komedije »Idealni soprog« se vrši v ljubljanski drami v gredo, dne 12. t. m. Komedija se vprizori v režiji g. Skrbinška. Predstava se vrši za premierski abonma.
Šport.
DERBY : ILIRIJA 8: S.
Nedeljski nasprotnik Ilirije je podlegel z previsokim porazom. Pokazal je lepšo igrp od domačinov, bil je tehnično in -.kombinatorično boljši. Vso kombinacije so hile preeizno
izpeljavane. Pred golom pa je vsa umetnost končavala v slabotnih šutih na gol, za katere je bil Miklavčič od Ilirije še predober vratar. V splošnem ima tudi Derby isto napako ;kot- ostali zagrebški klubi. Lepa igra, toda nekoristna. Ilirija je zmagala radi svoji odločnosti. Vzdržala je tempo do konca. Zmaga je zaslužena, vendar nekoliko previsoko izražena. Gostje so bili zlasti v prvem polčasu celo v premoči in je spočetka kazalo, da bo Ilirija poražena. Precej krivde na porazu Zagrebčanov nosi tudi vratar in obramba, ki sta se pokazala precej nerutiniranim za take igre. Enako gre drugi gol za Derbyja na rovaš Miklavčiča. Sodnik g. Smole izboren. Publike premalo.
Olimpijski nogometni turnir. Glede sistema, po katerem se bo odigral nogometni turnir v Amsterdamu, dosedaj še ni padla odločitev, vendar bo ipa tvoril podlago dosedanji sistem, ki obstoji v tem, da se stro-izžrebajo nasprotniki, potem ko so se izločili mali narodi, ki se smatrajo za slabejše v tekmi. Ko 6e doseže v predigrah število 16, se začnejo prave predrunde; premaganci v predrundah se bore nato v posebnih rundah za 3. in 4. mesto. Seveda tvori pokalni sistem podlago za vse tekme, t. j. vsako premagano m&tvo se izloči. — število vdele-žencev in gotovo tudi finančni moment zahtevata, Ja se preloži del tekem na društvena igrišča; društva s tem tudi že računajo. Vidi se tedaj, da se trudijo Holandci vestno, da osigurajo olimpskemu nogometnemu turnirju dostojno obiležje in finančni uspeh.
Reforma v tekmi za Davisov pokal. Amerika in Avstralija sta se po vesteh inozemskih listov zedinili na to, da se vrše vse tekme za Davisov pokal v eni coni. Dosedaj še je vršil ta boj v amerikanski in evropski coni V amerikanski coni so n*stoipili med drugimi Kanada, Japonska, Kuba in Avstralija.
Tretja zmagovalka Kanala. Po sedmih ponesrečenih poskusih je uspelo londonski štenotipistinji miss Gleitze, da je preplavala Kanal. Startala je ob 2. uri 55 minut zjutraj pri Kap Griznezu in je pristala 1514 ur kasneje v bližini Folkestona. Morje je bilo mirno. Plavalko so skoraj nezavestno prenesli v Folkestone, kjer jo je velika množica navdušeno pozdravila. Za Gertrudo Ederlovo in gospo Corsonovo je miss Gleitze tretja ženska, ki je preplavala Kanal.
Nov svetovni bokserski prvak. V Londonu se je vršil boksmatch za svetovno prvenstvo v bantamteži med Angležem Toddy Bal-dockom in južnoafrikanskim prvakom Willy Smidhom. Zmagal je poslednji po točkah v 15 rundah. Baldok je star šele 18 let in je od 150 bojev zgubil le neznatni del in nobe-
nega knock-aut. Angleži so bili trdno prepričani, da bode imeli v Baldoku po dolgem premoru svetovnega prvaka. Baidock je bil že podpisal pogodbo, ki mu je zasigurala 50.000 dolarjev nagrade za boksmatch proti amerikanskemu kandidatu za naslov svetovnega knock-out. Angleži so bili trdno pre-pač Smith na njegovo mesto. Smith je zmagal v bantamteži pri olimpijskih igrah v Parizu 1. 1924 in je bil torej amaterski svetovni prvak.
SLOVENSKO ŽENSTVO ZA VOLILNO PRAVICO.
V	nedeljo popoldne se je vršil v dvorani Mestnega doma velik manifestacijski shod slovenskega ženstva, ki je prostorno veliko dvorano popolnoma napolnilo.
Shod je v imenu združenih ženskih organizacij in feministične alijanse otvorila gdč. A Vodetova, ki je z vznešenimi besedami pozdravila navzoče in z zadovoljstvom ugotovila nad vse pričakovanje številen obisk, ki jasno ilustrira, da je naše ženstvo dozorelo za politično udejstvovanje. Žene, oziroma njenih pravic še dandanes ne priznavajo merodajni faktorji in ji ne dovolijo samostojnega udejstvovanja niti na onih poljih, kjer je ravno ženska namestu vsled svoje nežno-1 čutnosti in globoke, požrtvovalnosti. Zenska je /ajena trpljenja, saj ga mora prenašati v c Mini meri skozi vse svoje življenje od rane mladosti do groba, vendar pa se mora tudi to trpljenje enkrat nehati, posebno če izvira iz različnih neutemeljenih predsodkov današnje družbe.
Zakoni raznih držav popolnoma po krivici zapostavljajo žensko za moškim in jo ovirajo v njenem razvoju in stremljenjih po čim večji izpopolnitvi, ki jo zahteva od nje današnja moderna doba z ozirom na njeno vpvišeno nalogo. Kdo more odrekati priznanje ženi in materi, katerih trpljenje in požrtvovalnost sta nepoplačljiva in vzvišena nad vsak dvom. Zato je sveta dolžnost vseh poklicanih, da ji priznajo upravičenost njenih zahtev in pravic in s tem popravijo veliki greh davne preteklosti, ki je dosledno izključevala žensko od soodločanja v javnem življenju.
Zato mora žena na vsak način poseči v reševanje vseh vprašanj javnega življenja in zahteva današnje moderne, z dolgimi koraki napredujoče dobe je, da se žena že na podlagi suhih zgodovinskih dejstev uveljavlja enakopravno z moškimi v vseh političnih vprašanjih.
To vse bo pa žena mogla doseči le, če se ji prizna in da volilna pravica, ki bo postavila ženo na isti družabni položaj, ki si ga danes tako sebično laste moški samo za sebe.
Navzoče ženstvo je dalo z živahnim odo-
bravanjem izraza svojemu soglasju z izvajanji govornice. Govorila je še gdč. Cilka Krekova, ki je v imenu krščansko - soeijalnega ženstva zahtevala splošno volilno pravico.
Bo prečitani kratki resoluciji, ki je bila soglasno odobrena, je gdč. Vodetova zaključila sijajno uspelo manifestacijsko zborovanje.
Gospodarstvo.
dne
BORZE,
10. oktobra 1927
Devize in v a 1 u t tu
Ljubljana. Amsterdam 0—22.82, Berlin 13.535—13.565 (13.15), Budimpešta 9.955 do 9.935 (9.97), Curih 1094—1097 (1095.5), Dunaj 8 do 8.03 (8.015), London 276.25 do 277.05 (270.65), Newyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 223.22 —225.22 (223.5, 224.5, 224.75, 225), Praga 168—168.80 (168.40).
Zagreb. Amsterdam 22.8—22.86, Dunaj 8 do 8.03, Berlin 13.535—13.565, Budimpešta 9.945 do 9.975, Milan 310.147 —312.147, London 276,2—277, Newyork 56.642—56.842, Praga 168—168.8, Curih 1094—1097.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.675, Londou 25.25375, Newyork 518.5225, Pariz 20.365, Milan 28.35, Praga 13.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.175.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 398—398 (398), Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 138 do 0, Praštediona 850—0, Vevče 135—0, Stavbna 56—0, šešir 104—0, Ruše 260 do 270.
Blagovna tržišča.
Ljubljanska blagovna borza. Les:	Zak-
ljučenih je bilo 12 Vagonov, in to 10 vagonov desk, večinoma smreka, paralelnih, ostroro-bih, očeljenih, 24, 28, 33, 38, 48 mm in rente ljnov, 78; 7, 38/78. fco vagon meja po 320; 1 vagon hrastovih drv, okroglic, premer 8 do 12 cm dol., od 1 m naprej, Ivo vagon meja po 22; 1 vagon desk, smreka, jelka, 28 mm, nton-te, fco vagon meja po 495. — Deželni pridelki :	Zaključena so bila 2 vagona
pšenice.
To in ono.
SMRT ČUDNEGA TRGOVCA UMETNIŠKIH STARIN.
V	Londonu je umrl v starosti osemdesetih let znani trgovec z umetniškimi starinami g-rriedrich Cooksey. Njegovo ime je postalo popularno » znano polemiko z dr. Bodeom, poznanim učenjakom in strokovnjakom, ki je. bil te dni ravnatelj berlinskega muzeja čara Friedricha. Tedaj je namreč kupil ravnatelj berlinskega muzeja kip, ki je predstav-
ljal »Floro«., a za katerega se je splošno mislilo, da je delo Leonarda da Vineia. Dr. Bode je kupil ta kip za bajno vsoto 9250 funtov šterlingov. Trgovec Friedrich Cooksey je tedaj izjavil, da kip »Flora« ni delo Leonarda da Vineia, temveč od nekega boljšega umetnika iz XIX. stolet., Riharda Cocklea Lucas«. Ta izjava je izzvala veliko senzacijo med uče-nimi krogi, zlasti nted ravnatelji muzejev in trgovci umetniških starin. Ker je tu izjava izzvala tudi veliko polemiko, je Coocksev predlagal, da se stari kip razbije in tako ugotovi, iz kakšnega materiala je bil narejen. Znano namreč je bilo, da je kipar Rihard Cockle Lucas rabil za izpolnjavanje svojih ki-pev najraznovrstnejše predmete. Tako se je v nekih takih kipih našlo vse polno nepotrebnih in nerabnih stvari. Dr. Bode, ravnatelj muzeja v Berlinu, je bil takoj pripravljen, da se predlog trgovca z umetninami h' vrši in da se kip razdere. Na veliko začuik; nje, ko so odprli kip, so našli v notranjo*!' kipa že ponošen pokrivač. S tem je bila polemika končana z zmago Coookseya, trgovca s starinskimi umetninami. Vendar pa s* ie koncem konca vmešal v to afero, oziroma polemiko s kipom Leonarda da Vineia sam cesar Viljem, ki je izdal uredbo, da se »Flora* še nadalje pripisuje v službenih katalogih kot originalno delo velikega italijanskega slikarja Leonarda Da Vineia.
: Dragi kamenji na Uralu. Uralsko drago kamenje, posebno smaragdi so poznani p° celem svetu. Prvi smaradg na Uralu je naše) leta 1831 neki seljak, ko je sekal drva v svoji šumi. Ležišče dragega kamenja sc razprostira na 90 kilometrov od Sverdlowska (Jekaterinburga) in je zelo bogato. Poleg drugega zlatega kamenja se nahaja na Uralu tudi znani enklas, ki ima radi svoje prozornosti poseben sijaj. Ta kamen je zelo drag in redek. Do sedaj so našli vsegu skupaj šele 25 komadov. Poleg teh redkih kamenjev pa je v Uralu tudi temno zelen krizolyt, topaz, be-ryl in drugi.
žrebanje loterije društva TRGOVSKA AKADEMIJ* V LJUBLJANI nepreklicno dne 31. oktobra.
Srečka 10 dinarjev. Dobitkov 885, od 50 do 100.000 Din-
Poizkusite srečo, naročite takoj srečke!
lija Jreakur*:	f,5
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(I* ruščine prevedel S. L.)
Štiri, osemnajst minut! Mogoče pa vendarle ne bo tako hudo in je to navaden napad. Jutri bo poklical profesorja Verre-a. Ne bo še umrl, ampak živel do svojih sedemdesetih let. Se celih osem let! Pustil bo vse knjige. K sebi bo vzel vnukinjo gospodične Faiilet in jo bo nežil. Vsak dan ji bo prinesel bonbone in punčko ji bo kupil. Še pel ji bo. Kako mu je že pela mati? To se bo treba spomniti. Da, da, Jules Lebon je imel mater, kakor vsi drugi. Ko je po končanem kolegiju nesel uredniku nekega žur-uala svoje prve stihe, mu je mati zavezala ovratnico in so ji pri tem drhtele roke. Da, imel je mamo, samo to ne ve, kako mu je pela. Ahat Že pomni! Pela mu je o ptički, ki zleta: »Un oiscau volivolette.> Jules Lebon je s slabotnim, hripavim glasom skušal ponoviti napev in vsi bogovi, presenečeni vsled nenavadnosti postopka, so se stresli.
Srce je pa čedalje bolj obupno bilo. Na vsak način mora pustiti nespametne misli! Da bi vsaj še par dni potegnil! Tričetrt na štiri! Kako je vendar puščobno! Jules Lebon se je hotel spomniti kakega človeškega
obraza. Že davno ni videl človeka! Nagubanega ptičjega obraza gospodične Faiilet niti ne šteje, ker se mu ona zdi taka, ko njegovi maliki. Pač pa oni Rusi Jules Lo-
bou je zagledal jasen Andrejev smehljaj in se je sam hotel nasmehniti, pa je začutil, da je na njegovem obrazu spet samo običajni njegov zasmeh. Kako ti to korači! Seveda, on je nosilec revolucije! Kljub temu pa živi zaman, ta čudak; najbrže ne bo tako s strahom umiral ko Jules Lebon. Mogoče je pa vsa revolucija samo nova sutana, pod katero bo človeštvo iskalo zavetja. Naj bo, kar hoče! Jules Lebon ne more več filozofirati, ker je star, bolan in ker — umira.
Rad bi vzdihnil, pa nikakor ne more. Čuti -pa, da mora, drugače bo pri priči umrl. Kje je pa srce? Zakaj ga več 110 čuti? Soparno je in njegova pljuča komaj zmagujejo. Mogoče se bo tako zadušil Zola, da bo iztegnil jezik. Treba bo odpreti okno, ampak kako? Čimpreje! Sest!
Jules Lebon se je splazil z divana. Rnz-buhle noge ga niso mogle nositi, zato je po-| lezel. Lezel je dolgo, dušeč se, ves v znoju, j Zadel se je ob omaro s knjigami, vendar I se je i« priplazil do okna. Okno je bilo ve-I liko, prav do tal. Pred njim je Jules Lebon
1	obležal in težko dihat.
Pihal je vlažen veter z La Manahe-a, isti veter, ki je vznemirjal staro mesto in bodril Andreja. Velikega pisatelja pa ni mogel
obodriti. Sicer je pihal tudi vanj, vendar pa
ni prišel do pljuč. Veter se je iz njega norčeval, kakor da je pisatelj zaplaval v vodo, kjer umira od žeje. V vetru ga je dušilo. Ah, to samo v,eter loputa s polknom! Ne, to je smrt!
Zunaj se je svitalo. To je bila ura, ko sta Andrej in Jeanne, kakor tudi vsi drugi mladi, zdravi ljudje, spala krepko in trdno, ko so v porodnišnici na ulici Assat vekali novorojenci in ko so v bolnici Hotel - Dieu, ki je poleg N6tre - Dame, umirali starci, ki so doživeli svoje življenje. To je bila ura prelomov in kriz. Jules Lebon ni tega več vedel in ni več gledal na uro.
Ležal je v kabinetu, polnem jutranje svetlobe. Ležal je na tleh, poleg široko odprtega okna. Na njegovem licu je ležala tesnoba in je bil izražen tak strah, da je gospodična Faiilet zbežala s krikom iz kabineta, ko je zagledala mrtvega pisatelja. Ni ga ji bilo ■sicer žal, saj je bil star, suh in nepriljuden, ampak ta obraz! ... I11 ko se je gospodična Faiilet spel spomnila pokojnikove grimase, je zajokala.
Nato je pa prešla k svojim obveznostim.
Stekla je k telefonu, ker se je že zdavnaj dogovorila z glavnim urednikom »Maiin-a«, da ga bo prvega obvestila o smrti velikega pisatelja, ki so jo vsi pričakovali. Ko j« redaktor zvedel novico, je rekel:
— To je vsenarodna žalost. Takoj pošljem tja korespondenta in fotografa.
Nato je pa sedel, da napiše nekrolog:
>Danes ponoči je tiho in mirno zatisnil oči najgloblji um, poln ironije ...«
Korespondent in fotograf, ki sta stopila v pisateljev kabinet, sta se zdrznila, ker niti gospodična Faiilet, niti vratarica, k-' ji je pomagala, nista mogli dotlej predrugačiti pisateljevega obraza.
Ustnice, ki so vse življenje samo zasmehovale, so kričale: »Živeti hočem! Nočem umreti!« Fotograf je v zadregi vprašal korespondenta :
— Ali naj res to-le fotografiram? .Kaj poreče občinstvo? Saj ne bo verjelo, da je to obraz avtorja »Neprijetnosti gospoda Nilskega konja«!
Korespondentu je bilo strašno pri pogledu na pokojnikov obraz in se mu je tako zapletal jezik, da je komaj spregovoril:
— Da, t-reba bo silno retuširati!
(Dalje prihodnjič.)
Na veliko 1
Galanterija
Na veliko!
Trikotaža za dame in gospode. — Volna za pletenje
v vseh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. — Kompletne potrebščine za krojače, šivilje in Čevljarje. — Razne toaletne in koimetične potrebščine pri
Josip Peftelinc-U Uubliana
Sv. Petra nasip 7 ob vodi.
Poilralba točna.
Cono niško.
Postrežba točno.
TISKARNA »MERKUR*
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 2552.	TELEFON	ŠTEV.	2552.
Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela
»iiii> imwn«iinrii>iii-ninii'>irr-nfmfr«'~riii; t' "tt
iVINOCET
tovarna vinskega kisa, d. s o. Ljubljana
nudi
naifiiteJSi in najokusnejši namizni kis is vinskega kisa.
lahtavajla ponudbo. m T.l.ion It*«. SSSS.
TebnICno in kiglJenSSno najmodernaja vretena klsarna v Jugoslaviji. Us omot MoMjans, Ouaaislts cesta 1«. ta, U. nadsta
Akumulatorske
naprave
svinčena usedlina in pepel, stara med, baker, cink. Kupuje se vsaka množina. »Calin« k. d. Zagreb, MandAličina 1.
Pouk ali konverzacija
v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini daje izobražena nemška dama. Naslove prosi na upravo »Nar. dnevnika« pod »Individualni pouk«.
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in ene do dveh sob išče mirna stranka v bližini Kri-ževniške cerkve ozir. Tržaške ceste. Cen j. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Stanovanje«.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
»Segetan«
najboljše sredstvo za lu-ženje semen. Y»% raato-pine zadostuje za zavarovanje proti sneti in bilj-nih bolezni. Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva ulica 6.
Novi jezikovi tečaji:
angleščina, španščina. Prof. dr. Pavel Breini
Pojasnila:	sluga gimn
zije Vrtača.
Premog - Čebin
Wolfova 1 /II. - Telef. 2066.
Oglašujte v Narodnem Dnevnik*.
Majat*«: Al.lua.J.r želesniker. - Urejuje: Vladi.ir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.