Z65. številka. I Liikljui, i tore*, N. novembra 1912. XLV. lita. •Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen* v upravništva prtjeman: cslo leto.......K 24*— celo leto.......K 22*^ poJ leta • *••••« . 12*— pol leta...... . m u — četrt leta ...... . 6"— četrt leta ...... , 5-50 na mesec.......2*— na mesec......1-90 -*- ..... Dopisi naj se frankiraio. Rokopisi se ne vračajo. Ured ni stro: Knaflova ulica it 5 (v pritličju) levo, telefon it 94. Utaja raab daa creaar isitoeaftai ■•4elf« in »rasmika. Inseraii veljajo: oeterostopna netit vrsti zrn enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vii-L, za trikrat ah večkrat po 10 vin. Parie in zahvala vrsta lo vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večiih bisercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamaciie. inserati itd to ie administrativne srvari. ---------------- Ffttameiaa številka veli« tO viaariev. ---------------- Na pismena naroaia brer istodobne vposlaue naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" taltston it S9. .Slovenski Karea* velja po pošti: za Avstro-Ojrsko: za Nemčijo: celo leto . ...... K 25*— celo leto.......K 30*- ooi leta ..«.«•• . 13*— četrt leta ..»..♦. S*50 ** Amerika in vse druge dežele: na mesec . [ . . . . . 2*30 celo leto......K 35p«-* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UaraTaishro .spodaj, dvorišče levo). Knallova nllea: it. 5 telefon it. 89 aamohlejev meč. Dunaj, 18. novembra. Avstrijsko - srbski konflikt se je v zadnjih dneh poostril, da je smatrati položaj za velekritičen. Ni mogoče skrivati in tajiti resnice in treba je odkrito povedati: razmere so postale 'ako resne, da se moramo pripraviti na vse eventualnosti. Avstrijsko-srbska vojska ni več fantastičen sen razvnetih in vsakemu treznemu razmišljanju nedostopnih šovinistov to-m onkraj Save, temveč resna nevarnost, ki visi kakor Damoklejev meč nad obema državama, ter grozi s svojimi strašnimi, nedozirnimi posledicami. Z mrzlično, trepetajočo nestrp-io pričakujemo zlasti mi Jugoslovani odločitve, ki mora pasti v naj-ijih dneh. Vojska udari na nas s podvojeno krutostjo, mir nas navda s •oieno radostjo . . . Avtonomija Albanije . • nikake-sa srbskega pristana ob Adriji, — se jrlasi avstrijsko stališče. S ski program je obema zahtevama di-entralno nasproten. Dunajski kabinet upa na podporo rimskega in ber: i i. Rc^ je. da sta se Nemčija in Italija rekli za avstrijsko stališče, toda notako ie res. d* ste obljubili di-piornančno podporo, nikakor p j * -di vojaško. Nemčija in Italija fr v čaju vojske sodelovali z našo monarhijo le. če na* ris. ' rej v bistvu le takrat, kadar bi prišlo do vojnega konflikta med Av-in Rusijo in bi bila Avstrija r.a-- dena. ^ "bija računa na podporo bal-iske zveze. Treba poudariti, da rudi tukaj podoben ar raj. Balkanska zveza nedp'-a srb-'2u:evo po pristanišču ob Jadranskem morju, je ž njo dinlcm? -solidarna. Mi tudi vojaška, in eri meri, v katerem obsegu, to je tajnost zvezne poeodbe, ki je ne po-umo. Zatrjuje se na eni strani, da bija ne more **ačuna* ^l^arsko in grško armado, na d na poudarja nasprotno in baš popol-smo brzoiavili interesantno spo-. -o nemškega žurnalista Ootts-. ki odločno veruje v vojno so-nnst balkanske zveze. Neoporečno je. opažati pri avstrijskih in srbskih zaveznikih resno stremljenie. da se doseže med Avstri- jo in Srbijo kompromis. Bilo je objavljenih že več takih kompromisnih formul in zdelo se ie par dni, da m mogoče rešiti vsa sporna vprašanja prijateljskim potom. Toda pojavile so se silne koinoli-kacije. Tripelententa, ki je, začetkoma dozdevno sama neinteresirana, kazala mnogo dobre volje, pospešiti sporazum med Avstrijo in Srbijo, ter se pri tem bližala bolj dunajskim kakor belgrajskim nazorom, je svojo politiko izpremenila. Že pred več kakor enim tednom je angleški premijer Asquith naerkrat naznanil, da ie treba vse konflikte, ki bi se pri likvidaciji Turčije pojavili, poravnati v sporazumu s celo Evropo, skoraj nato je tripe'ententa izjavila, da Evropa ne more pripustiti nikakih polnih dogovorov, ki bi eni ah* drugi državi koncedirali politične ali gospodarske privilegije, in ko so dunajski listi, njim na čelu oficijozna Wiener AUgemeine Zeitung« le preveč ostemativno poucanali, da odobrava t" re*na stališče dunajskega kabineta, ter da Je zlasii Rusija v Belgradu prav ostro svarila, ie napisala peterburška oficijozna »Ro-siia kratko, ali pomembno noto: Rusija ne bo postopala tako. kakor se zdi drugim, temveč tako. kakor to od^o^arja ruskem interesom. Tri p elementa in tr oz veza s:a torej že razdeljeni v dva tabora ki si glede naziranja na balkanski položaj vedro ostreje na>rrcUijeta. Afera konzulov Prrchaske v Pri zre m: in Talni a v Mitrovici, je L""irr!icirala. Pokaralo se ^ s'cer že, d i so te zr.deve zlorabili goto. i krogi k na^rezvestr šemu huKkaniu. toda zd» se. da tudi rbskill o^;a>~: ni bik) r,o-- !noma korektno, a.i \5aj ne politično previdno. Prochasko in Tachy-ja proglašajo v tem resnem Času za častni zadevi monarhiie. Kal pomenijo take internacionalne častne zadeve, to *^am kaže francoska ekspedicija v Tunis. Boi se je dotaknil francoskega za-- :a s pahljačo in Francija je izjavila, da smatra to a kršene svoie časti . . . Poslanik Ueron do da es nima na svojo demarŠo odgovr ~a. Pva dni se posvetuje srbski ministrski svet, ne da bi se mogel odlo iti. Toda ni dvor^ o, kalr£en odgovor i obi grof Berchtold. MSnistrskj pred- Jnik Pa-UĆ ie zopet izjavil: Će nas tane življenje — mi moramo ob Adriio. Ako se srbski državniki odločijo 1 odgovoriti poslaniku Ugronu z rezkim »Ne!« — potem stojimo na pragu velikih in žalostnih dogodkov. Vojno na Bal&anu. S Črne gore. (Od našega posebnega poročevalca.) C e t i n j e , 15. novembra. Skadcr v rimskih časih. 2e leta 168. pred Kristovim rojstvom omenja Livij Skodro, utrjeno in težko pristopno prestolnico ilirskega kralja Oenzija, današnji Skader, ki leži na Bojani in Prinu pod Tarabošem v dobro obdelani in rodovitni dolini. To staro mesto, eno od najstarejših na vsem balkanskem polotoku, je bilo že tedaj velikega političnega in gospodarskega pomena: bilo je žitnica vseh sosednih predelov, ležeče v plodni in vede bogat! dolini, v nižini, ki se tako zelo razlikuje po svoji obsežnosti od krševitih in neplodnih krajev svoje okolice. Pobra zveza po plovni Bojani z morjem je povzdignila še bolj ekonomski pomen tega zemljišča in nanravila njegovo središče za najvažnejšo točko. Radi tega je umevno, da so Rimljani že zelo zgodaj posvečali posebno pozornost Skadru in da so ga omenjena leta H58L tudi zavzeli. Tudi v rimski dobi je bil Skader jako važno mesto. Za časa cesarja Dioklecijana ic HI glavno mesto provinciie Pre-valitane, a je pozneje pri delitvi cesarska pripadel Bizancu. Število in razdelitev prebivalstva v Skadru po verah. Skader šteje po precej zanesljivih vesteh okoli 35.0fl0 prebivalcev, od katerih je 20.000 mohamedancev. 12—14.000 katoličanov in 1500—2000 pravoslavnih. Ako nnvajaio uradna poročila, da k ,T Skadru 60.000 ijudi. je v tem šte\ ilu obseženo tudi vojaštvo. Skaderska posadka bi štela tedaj 2~ 000 mož. Trgovski pomen Skadra. Trgovski pomen Skadra je silno padel, ker ga je Turška popolnoma zanemarila. Ceste iz Skadra v notranjost zelo slabe in zapuščene. O železnici, ki bi vezala mesto z Medno ali Lješem ali Barom, seveda ni govora. Brodarstvo, ki bi mesto zopet lahko povzdignilo, je še v povojih, in |-".ll ■ II lf ,^^WB—«q——————■■ ker ni Bojana regulirana, se le s težavo razvija. Toda pričakovati je, da se bo novim gospodarjem Skadra posrečilo popraviti zamujeno in dati temu tržišču ono važnost, ki mu gre po njegovi prirodni legi. Zavzetje višine Goleini nad Ska-droin. Že včeraj smo poročali temno vest, da se bije blizu Skadra ljuta bitka med Crnogorci na eni in Turki in bašibozuki na drugi strani. Kraja, kjer se bije bitka, ni nihče znal, pač pa se je »vedelo« za jakost nasprotne vojske. Danes na večer je prišlo malo svitlobe: prišlo je kratko poročilo, da je črnogorska vojska zavzela Golemi, višino velikega strategičnega pomena severno nad Skadrom. Za enkrat manjkajo še vsi podrobnejši podatki. Popoldne se je raznesla vesela vest po Cetinju, da je padel Skader v črnogorske roke. Seveda potrdila se ta vest ni in sedaj na večer je jasno, da je bila v zvezi z zavzetjem višine Golemi. Zanimiva je taktika Črnogorcev: med tem ko glavna sila oblega Ta-raboš in Skader. zavzemajo manjši oddeiki vse važnejše pozicije nad in pod Skadrom. tako da je veriga, ki oklepa Skader, vedno močnejša. Dopis z bojišča na Zeti. (Po Cetmjskem Vjestniku .) Najjužnejši de! črnogorske vojske, ki je operirala od Pečica do Skaderskega jezera sta tvorila dva zetska bataljona t. j. doljnozetski in Iješkopoljski (še neki bataljoni iz notranjosti so bili rezerva imenovanima dvema). Na-fosa imenovanih dveh bataljonov je bila, da kot pehota nenosredno delujeta pri osvojenju turških šancev na Vraajski gori, verigi brd, ki se vlečejo v zetski ravnici v smeri od Tuši k Skaderskemu jezeru, da storita svojo dolžnost napram Sortici, ki je bila na najvišjem vrhu Vranjske gore, zvanem Merčez. kadar izvrši svojo nalogo črnogorska artilerija. obstoječa iz nekoliko vrst topov, ki so operirali / Gošiča, iz Goluhovaca, I Arbanaške Glavice in s Slavova. Vsled odličnega delovanja Črnogorske artiierije, ki je z uspehom obstreljevala omenjeno Gostico in učinila mnogo kvara turški vojski v šancih na Vranjski gori, obsipaioc je s šranneli, je bilo vse pripravljeno, da pehota prične svoj posel. Toda takoj se ie ta uverila, takoj ko je zapustila že osvojeno turško selo Ma-taguž, da ni primerno dalje jurišati po čisto goli ravnici na turške skal- nate šance, nahajajoče se na krsnih višinah, visokih kakih sto metrov. Poskus tega juriša je veljal nekoliko mož iz mahalske čete doljno - zet-skega bataljona. Zato se je pomaknila pehota nazaj v Mataguž, kjer se je vršilo vojno posvetovanje poveljnikov, na katerem se je sklenilo, da se primakne črnogorska vojska ponoči do vznožja Vranjske gore in da se šele ob zori napravi juriš. Toda ta sklep se ni izvršil, ponoči ob polu dveh je dospel ukaz iz glavnega štaba, naj se zetska bataljona umakneta nazaj v svoj tabor. Jurišanje se je preprečilo za to, ker se je opazilo, da je potrebno, da se s topovi razbije neke kule v Vladnih pred šanci na Vranjski gori, da ne bi iz njih streljali Turki na jurišajočo črnogorsko pehoto. To se je zgodilo 10. in 11. t. m. V noči 12. t. m. je došlo dovoljenje jurišati na Vranjsko p*oro po načrtu, ki so ga po prvem poskusu napravili poveljniki v Matagušu. V prvi bojni črti so bile Štiri čete; ostale čete so imele biti rezerva in stopiti eventuelno v drugo bojno linijo. Vsaka izmed omenjenih čet, tta čelu jim komandanti »kot ovsa mladi«, je vzela kot svoj cilj po eden glavni šanec. Ravni prostor do podnožja je prešla črnogorska vojska, ne da bi se je opazilo. Ali kmalu so jo potem zagledale turške predstra-že in pričele na njo streljati. Začela se je borba na celi črti in grmenje pušk je bilo oszlušljivo. Črnogorci drve naprej, Črnogorci napadajo kot nevihta, zavzemajo šanec za šancem. skalo za skalo. Turki se bore neobičajno hrabro. A kmalu so prisiljeni, da se koncentrirajo v dveh najvišjih, najmočnejših šancih. Strašen je njih odpor! Toda kdo zadrži Črnogorce? 2e vihra bela zastava v enem glavnih dveh šancev! Črnogorske puške obmolknejo. Komandant glavnega šanca pa zbeži z ostankom svoje vojske v Tuzi, kjer pade čez nekaj ur v črnogorske roke kot vojni ujetnik. Četam, ki so bile v prvi bojni črti, so sledile tudi druge črnogorskih bataljonov. Ko so dospele vse na najvišji vrh Vranjske gore, kjer so se nahajali štirje turški topovi, je zaoril iz njih grl navdušen klic: »Živio kralj«. Ko štejemo črnogorske žrtve, vidimo, da jih je stala Vranjska gora lb mrtvih in 40 ranjenih. Turkov je padlo preko sto. Črnogorska vojska LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Župančič. (Dalje.) -Jaz sem se vsemu temu sme-T . m vkljub temu mi je seglo v srce: posebno če pomislim, kako pota je moja uboga Rosa, ki sem jo ostavi! vso objokano ... K sreči je bla Fani poleg nje . . .« Fani? . . .* Da: kako dolgo že ie nism » vili . . . Danes dopoldne Je prišia, ravno sredi drame, in dobro dekle je ostaio, da je tolažilo svojo prijateljic Niti opazil ni, kakšen vtis so napravile njegove besede na Gaus-rina, in je pristavil: »Aii je torej konec? Ne živita več skupaj? ... Ali se še spominjate najinega razgovora na enghienskem jezercu? Vi se vsaj okoristite z nauki, ki vam jih kdo da . . .« In v njegovem odobravanju ie tičalo želo zavisti. Gaussinu se ie nabralo čelo v gube, bilo mu je zelo neprijetno misliti, da se je Fani vrnila k Roži; a sam nase se je jezil radi te slabosti, saj navsezadnje in po vsem, kar se je bilo zsrodiio, tako ni imel pravice do tega bitia. ni bil odgovoren za njeno početje. Pred neko hišo v rue de Beaune, zelo stari cesti nekdanjega aristokratskega Pariza, v katero sta pravkar zavila, se je de Potter ustavil, lam je stanoval, pravzaprav samo na videz, zavoljo lepšega in zavoljo ljudi, kajti v resnici je preživel ves svoi čas na aveniji de Villiers ali pa v Fnghienu, in se je samo od časa do časa pokazal na svojem zakonskem domu, da ne bi bilo videti, kakor da so mu žena in otroci preveč zapuščeni. Jean je hotel mahniti svojo prt, pri sebi je že premišljal, kako bi se poslovil, a oni je obdržal njegovo roko v svojih dolgih, trdih rokah, lokah pianista, in mu je rekel brez najmanjše zadrege, kakor človek, ki mu ni njegova lastna propalost več nič: >Dajte, storite mi vendar uslugo... stopite z menoj. Danes bi moral dinirati s svojo ženo, a res ne morem pustiti svoje uboge Rose čisto same v njenem obupu... Vi mi boste pripravna pretveza, da lahko *akoj odidem, in tako si prihranim dolgotrajno razkladanje.^ V glasbenikovi delavnici, v krasnem, a hladnem meščanskem stanovanju v drugem nadstropju je bilo pusto, kakor sploh po sobah, kjer nihče ne dela. Vse je bilo pre-čedno, vse brez nereda, brez one vrečice, ki izhaja od deia in se opri-iemlje vseh predmetov in pohištva. Niti ene knjige, niti enerra lističa na mizi, kjer se je veličastno šopiril ogromen, izsušen bronast tintnik, ki se je svetil kakor v izložbi: niti najmanjše partiture na starem, špinetu podobnem klavirju, ob katerem je bil spočel svoja prva dela. in radi do-prsnika od be'ega marmorja, doprs-nika mlade ženske z nežnimi potezami, z milim izrazom, ki je bil ves bled v padajočem mraku, je bil videti zastrti kamin brez ognja še hladnejši, in kakor da otožno ogleduje stene, okrašene s pozlačenimi venci, ki so bili ovešeni s trakovi, kolajnami, spominskimi sličicami — vse sama sijajna, nečimerna šara, ki jo je velikodušno ostavil svoji ženi, in za katero je ona skrbela kakor za nakit na grobu svoje sreče. Komaj sta vstopila, so se odprla iznova vrata v delavnico in pokazala se je gospa de Potterjeva: Ali si ti, Gustav?. Mislila je, da je sam in v vidni zadregi se je ustavila pred neznancem. Elegantna in lepa, opravljena z izbranim, razumnim okusom, se je zdela Gaussinu finejša nego njen do-prsnik, sladki izraz je bil tu izpre-menien v pogumno, nervozno odločnost. V družbi so se mnenja o značaju te ženske križala. Nekateri so ji zamerili, da prenaša odkriti p*ezir svojega soproga, njegov obče znam divji zakon; drugi zopet so občudo- * vaJi njeno nemo udanost v usodo, in v splošnem mnenju je veljala za pohlevno žensko, ki ljubi svoj mir nad vse. in ima za s\oj vdovski stan dovolj nadomestila v milovanju lepega otroka in v \ csemi, da nosi ime velikega moža. A dočim je glasbenik predstavljal svojega spremljevalca in jecljal iz trte izvito opravičilo, da bi se rešil dineja v rodbinskem krogu, je Jean lahko opazoval drhtenje na tem mladostnem ženskem obrazu in srepost tega pogleda, ki ni, potopljen v svojo bolečino ničesar več videl, ničesar več čutil, in bilo mu je jasno, da je pod to družabno korektno vna-njostjo velika bolečina živa pokopana. Deiala se je, kakor da sprejme opravičilo, ki je pač vedela, da je zlagano, in je samo mehko rekla: Revmond bo jokal, obljubila srni mu, da bomo večerjali poleg njegove postelje.« ^Kako mu je.« je prašal de Potter razmišljeno, nestrpno. »Sedaj mu je že bolje, kašlja pa še vedno . . . Ali ga ne pojdes pogledat?« Zamomljal je nekaj pod brke ter hodil po sobi, kakor da česa išče: > Sedaj ne utegnem ... se mi zelo mudi . . . sestanek v klubu ob šestih .. .« Hotel se je izogniti temu, da bi ostal sam z njo. »Potem pa zbogom,« je rekla mlada žena. hipoma pomirjena, vse pjteze zopet pravilne; bila Je zopet zaprta, kakor se sklene čista veda, ki io je kamen prav do dna razburkal. Pozdravila je in izginila. >-Sedaj jo pa pobrišiva! . . . Dobro, gospod!« Razumel me je. »Kdo zna frfki ali turški?« gre glas po dvorani. Kot senca se dvigne starec iz postelje, vzame palico v roke in šepa polagoma proti ležišču mladega Grka. Začne se razgovor. »AH si kristjan?« »Sem!« se glasi odgovor. Naredi križ, da vidim, da govoriš resnico!« Grk se prekriža, Črnogorec ga oduševljen poljubi. Nato pripoveduje o turški moči na Tarabošu in v Skadru. Njegovi podatki so na prvi pogled netočni in nezanesljivi, ker vidimo, da ne zna dobro — šteti: »deset, dvajset, trideset in še več, še več!* Lep in simpatičen fant ie in škoda bi ga bilo zapreti v ono tesno leseno sobico iz šestih tankih desk in deščic, prelepljenih zunaj z višnjevim papirjem. Z bogom, Cfrk; mi hitimo k dru-gj postelji. Poleg sivega moža Čepi ob postelji izmučena žena. Upadlih nagubanih lic je in morda je plakala. Prinesla je možu grozdja. Izvolite, gospe in gospodje! Morali smo vzeti, da se ne zamerimo siroti, ki le bogve koliko ur neumorno korakala roleg svojega dclgouhatega sivca, tesnega in utrujenega kot sama. — £e en vesel prizor! Elegantna češka dama z modernim kožuhovinastim sivim fesom zapušča bolnico. Dovr->;I~i je za dane5? svojo nalogo. •Pojdi mak) sem! ji zakliče neki ranjenec. Ko se mu dama približa, io prosi, naj mu pokaže kano. Črnogorec jo ne-kai Saša ogleduje, stegne roko in sname dami kapo in si jo z izrazom največjega zadovoljstva natakne sam na elavo. Nastane gromovit eh, pa kdo bi tako nagajtvost zameri1. Tako se menjajo veseli in žalostni prizori. Zahvalimo se prijaznim zdravnikom, ki so nam razlagali ra-?;e in kaznli iz njih izvlečene krogle in jim želimo, da bi bila njihova pome: kar najbolj uspešna. Slika iz Sofije. Piše prof. Anton Bezenšek. Sofija, 10. novembra. Te dni so se mudili v našem mestu srbski častniki, ki so prišli s svojo divizijo z bojnega polja v Makedonci kot zmagovalci. Vse jih je navdušeno in spo^tliivo pozdravljalo, kjerkoli so se javili no mestu. To so večinoma močni možje visoke postave. Izgleda-i so pa pri vsem tem, da so pretrpeli toliko težave in muke na bojišču. Drav bodri, samo po licu so počrneli, kakor prihajajoči iz dima — smodniškega. Tukaj so jih pričakovale njihove gospfe, ki so jih radostno pozdravljale, da so prišli živi in zdravi nazaj. — Ampak za radostnim pozdravom sledilo bo kmalu spet otožno slovo. Samo en dan je določen tukaj za "čitek; potem pa gredo spet pogumnega srca iz bratske ljubezni radi svojim bratom pomagat v bojih na poti proti Carigradu. Ako bi jim bilo popolnoma na voljo dano. ali se hočejo domu vrniti po skončanih bofrfi v Makedoniji, ali na se hočejo udeležiti se daljnih bojev, gotovo bi vsaki Srbin od zadnjega rojaka do prveea čast- ika vzkliknil, kakor se glasi znana 3pa srbska pesem: Pado ide Srbin u vojnike, Ode zelene bere lavorike.« In res, šli so brat slavne lavor-jeve vence pred Odrin. Kako navdušeni so bili, kako leno so peli bolgarsko himno »*Mimi Marica-, kako mogočno so klicali: -civili Bugari!« A zbrana množica fih ie spremljala do kolodvora in jim odzdravljla: Da ž;vejat braću!« ter prepevala srbsko himno, kakor se z večio navdušenostjo ne more peti v samem Belgradu. Gospe, odhajajočih v novt boj, srbskih častnikov, brisajoč si solze in želeč svojim vrlim soprogom: »Sretan put!« »Na svidenje'« pele so ž njim vred vse ganjene »šumi Marica!« Dvanajst vlakov, drug za drugim šlo je nanolnjenih s hrabrimi srbskimi vojaki tie proti Odrinu. Prevozilo se ie v dveh dneh okolu 70.000 srbskih vojakov po bolgarskih železnicah. To so bili prizori bratske liubez-ni in priče požrtvovalnosti, kakorš-nih pač tekom celih vekov ni bilo videti. Nekdanja sovražnika, ki sta si stala pred 17. leti ravno ob tem jesenskem času nedaleč od Sofije z orožjem nasproti, se zdaj bratski objemata, kakor res prilega rodnim bratom. Kot prava brata in zaveznika oba zdaj bijeta ramo ob ramo krvavi boj za svobodo in pravice vojih bratov. To so trenotki, ki ostanejo za-belježeni v zgodovini Slovanstva z zlatimi črkami za večne čase. Narodne pesmi, kakor po?o o nesrečni bitki na Kosovem polju pred pet sto leti, bodo prepevale še po tisočih letih o sračnlb In Uavnto zmagah ziedlnjeaih Južnih Slovanov, pred Odrinom in Skopljem, pred Solunom in Carigradom in o groznem porazu Turkov na Istem Kosovem polju. Tudi ta pesem bi se lahko začenjala z besedami (stihi) krasne srbske narodne: »Mili Bože, čuda nevidjena, Što se priča po tom belom svetu! Reč otide od usta do usta, Te kazuje čudo od junaka.« Avstro - Ogrska in Albanija. Kakor znano, je Albanija Avstro-Ogrski in Italiji k srcu prirasla. In ravno zaradi Albanije je nastalo ono napetje med našo monarhijo in Srbijo. Toda poznavalci razmer v Albaniji trdijo, da se je Italija že takorekoč udomačila v Albaniji, kjer je italijanščina, posebno v mestih, že zelo razširjena, dočim pa nemščino naravnost sovražijo. Tako piše graška »Tagespost... Isti list tudi trdi, da Albanci večinoma govore tudi srbsko, dočim govore turško edinole uradniki in pa častniki, ki so jih pa zdaj zmagoviti Srbi pregnali. In značilne so sledeče besede: Čudno je, da se nemščina ni mogla udomačiti v Albaniji, ker je vendar znano, da si je Avstrija z Italijo porazdelila interese. Će se pa ve, da ustanavlja Italija italijanske šole in da italijanske družbe italijansko delujejo, Avstrija pa v avstrijskih šolah pusti — italijansko poučevati in različne redove v italijanskem smislu delovati, tedaj postane kmalu jasno, zakaj Avstrija dozdaj ni dosegla ni-kakih uspehov, dočim bo Italija prej ali slej izšla iz tega rivalitetnega boja kot zmagovalka. < O kulturnem stanju Albancev pravi ta list: »Šole v Albaniji pravzaprav ne eksistirajo, kar pa jih je, so — italijanske. Vsi Albanci so barbari, kakor so bili pred dvatisoč leti ., . Albanci se čutijo v svojih gorah nadvse srečne in za to malo srečo ne potrebujejo šol, ne cest, ne železnic. Čemu kultura, čemu napredek, ki bi pregnala zadovoljstvo? Kakor rečeno, Albanci so pretrebili moderno kulturo, presojajo s posebnega stališča in so vzeli, kar so smatrali za potrebno, da so enakovredni sovražniku in sosedu: to je bila puška. Drugih dobrot Evrope ne potrebujejo, ne žele in ne zahtevajo ničesar in odločno zavračajo sploh vsak poskus, ki bi jim količkaj nudil . . . Stremljenje Albancev je nrmerjeno le na to, da si ohranijo ono sveto svobodo, ki so jo podedovali od očetov in njihovo hrepenenje mu določa, da si zajamčijo samoodločevanje o lastnih zadevah.« Kar se pa tiče reform in avtonomije Albanije, meni ta list, oziroma pisatelj članka v tem listu, da Albanci ne bodo nikdar posadili na prestol domačega vladarja, ker se tekmujoča plemena ne bodo nikdar zedinila o osebi, tujca pa, če ga bodo sploh pustili v deželo, bodo prej ali slej pregnali. Mnenje tega objektivnega pisatelja pač natančno pojasnjuje, kaj bi Avstro - Ogrska mogla doseči v Albaniji in da se pač ne izplača zaradi te barbarske in gospodarsko, kulturno kar najmanj razvite dežele nakopati si vedno sovraštvo balkanskih narodov. O nevarnih posledicah, ki bi jih ustvaril konflikt v Srbiji zaradi tega vprašania, zelo dobro piše glasilo dunajskih velefinančnih krogov »Der ostereichisehe Volkswirt«, ki pravi: »Če bi se Avstro - Ogrsko zaradi jadranskega pristanišča zapletla v vojno z Rusijo in Srbijo, tedaj bi se — ne glede na dvomljiv izid — ne mogle popraviti njegove gosoodar-ske posledice niti v več letih gospodarskega delovanja. Toda o teh vprašanjih se v Budimpešti najbrže ni govorilo. Politika je v Avstriji in Rusiji postala zopet sama sebi namen, ker se je v teh dveh državah ne orientira o gospodarskih in socialnih ekzistenčnih potrebah prebivalstva. Le tako je umevno, da postaja vprašanje pristanišča, v katerem se da dvomljivost (ne intransi-genca) vlade vsaj z dozdevnimi vzroki opravičiti, vsled albanskega vprašanja še bolj komplicirana. Edino zvezo med Albanijo in Avstro-O^rskc tvorijo katoliški duhovniki, ki so bili v Avstriji vzgojeni in iz političnih vzrokov v Avstriji vzdrževani. Sicer pa nam ne stoji Albanija niti geografično, niti historično, niti nacionalno, niti gospodarski na kak način blizu. Nasprotovanje avstro-cgrske vlade proti temu, da bi postala albanska obal torišče kake tuje pomorske moči, se mora brezdvom-no priznavati. Da se pa to prepreči, zadošča, da se ta obal nevtralizira, da se Srbija zaveže, da ne bo utrdila pristanišča, ki je dobi. Čemur srbska vlada dozdaj ni ugovarjala. Pod temi pegoji bi se napram preteklosti s prod:ranjem Srbije do Adrije prav nič izpremenilo. Kajti če *e imela Rušila kdaj namen, Avstro - Ogrsko ob Adriji napasti, tedaj bi je tudi Turčija pri tem ne ovirala — prevoz skozi Dardanele bi ne mogli mi nikdar zabraniti. Da bi si pa za usodo ostale Albanije nakopali tudi samo sovraštvo napredujočih balkanskih držav, morda celo zapletli v vojn:? t Rusijo in Srbijo, bi bila politična fri-voliteta, kakoršna se še ni zgodila v zadnjih stoletjih. Avtonomija Albanije je v najugodnejšem slučaju v interesu Italije, ki tam že skozi več let v vsemogočih oblikah investira ka-pitalije, da predela prebivalstvo. In sadovom teh kapitalij se noče odpovedati. Samo za Italijo pojde grof Berchtold po kostanj v ogenj. Kajti ker se o tesnejši teritorialni spojitvi Albanije z monarhijo že zaradi njene geografične lege nikdar ne more govoriti, tedaj bi avtonomija tega naroda ne pomenila drugega, nego da se bo drago tekmovanje za večji vplrv z Italijo, ki je razmerje med Avstro - Ogrsko in njeno zaveznico najbol! zastrupilo, brez konca nadaljevalo, ne da bi mogla Avstiija kdaj doseči Italijo, ki je mno^o pred n*o.« * * Francoska pripravila Bolgarsko k vojni. V pariškem »Figaro« pripoveduje bivši francoski zunanji minister Hano?aux sledeče: Ko je Nemčija obrnila svoj pogled na Turčijo ter se odločila dobiti jo za zvestega zaveznika, je Francoska smatrala za potrebno dobiti na Balkanu — protitežje. Fdino protitežje Turčiji bi mogla biti Bolgarska. In tedaj je Francoska začela delovati, da se ojači vojna moč bolgarska. S soglasjem vlade so Francoske banke dovolile Bolgarski posojilo in francoski zavodi so ji preskrbeli najboljše topove. Francoska vlada je šla energično proti svojemu cilju. Francoski poslaniki so čestokrat nastopili v Carigradu pri turško-bolgarskih sporih. Sam Hanotaux, ki je bil poslanik v Carigradu v času, ko ie Bolgarska zasedla vzhodno Rumelijo, je energično zadrževal sultana pred vojno. O ttm pripoveduje: »Ko je Bolgarska, polastivsi se Rumelije, premagala Srbijo pri Slivnici, se je sultan odločil, da zopet zavoj u je Rumeliio. Poklican sem bil v palačo govoril par ur z Abdul-Hami-dom ter ga svaril pred vojno. Toda teda? nisem dosegel uspeha. Kmalu na t > me je sultan sprejel skupno s francoskim vojaškim agentom ter izjavil: Moja armada je vendarle močnejša nego bolgarske čete, potrebno je toi ej poskusiti, da se reši spor — z orožjem.« Predno sem mu odgovoril, je prinomnil vojaški agent: »Raie tega ne poskušajte. Veličanstvo. Bolgari so — navdušeni.^ Ko je pozneje nastalo nespora-zurrdjenje med Bolgarsko in Rusijo, je francoska vlada z vsemi silami delovala na to. da se odstrani nespora-zumljenje. L 1905 so se zbrali na Francoskem visoke osebnosti in ne-sporczumljenje je bilo — odstranjeno. Hanotauv. ki je bil tudi dolgo zunanji minister ni še do danes izgubil svoj prestiž, ne pripoveduje morda kake historične anekdote, temveč — dejstvo. Jasno je torej, da je Francoska izborno izvršila svojo vlogo — ko je oborožila Bolgarsko. * * * Pred Carigradom. Vesti o turških zmagah na obrambni črti pri Cataldži, ki smo jih zabeležili včeraj tudi mi, se ne potrjujejo. Potniki in begunci pripovedujejo, da do predvčerajšnjem sploh še ni prišlo na tej črti do resnejših bojev in da so se vršili le majhni boji predstraž in patrulj. Od včeraj zjutraj pa so slišali celo v Peri strahovito grmenje topov in se je zdelo, da se bitka bliža Carigradu, kar bi pomenilo zmago-vanje Bolgarov. Sodi se, da se vrši bitka že za Hademkejem, kar je dalo tudi povod, da so tuje vojne ladje izkrcale moštvo. V Carigradu se je raznesla vest, da obstreljujejo turške vojne ladje bolgarske pozicije pri Derkosu in Karaburunu. Zlasti se je v teh bojih odlikovala baje turška vojna ladja »Messudie«. Pozneje pa se je izvedelo, da se je vojna ladja »Messudie« potopila. Nekateri pravijo, da je počil kotel, drugi pa zatrjujejo, da so jo Bolgari razstrelili. V Carigradu se tudi govori, da so Turki napojili ves gozd med Oer-kosom in Pvrgosoms petrolejem in da ga hočejo zažgati, čim bi stopila bolgarska vojska v gozd. Tudi Ča-taldžo samo so turški kmetje zažgali. Brezžični brzojav parnika »Da-cia« poroča iz Carigrada, da ]e tam položaj zelo kritičen. Pribiv^lstvo Carigrada pričakuje nestrpno, da se sklene mir, ker je sicer neizogibno, da prodro Bolgari v mesto. Z vso trdovratnostjo in z vso gotovostjo se vzdržuje v Carigradu tudi vest da so Bolgari predrli turško obrambno črto pri Bujuk Cekmedži in da so videli prve bolgarske predstraže že celo pri San Štefanu, tik pred Carigradom. Vsled tega je zavladala v mestu strahovita panika. Kakor smo že poročali, vlsdu, med vojaštvom, zlasti v San Štefanu kolera in legar. Vsak dan prihaja kakih 14 vagonov bolnih s črte pri Cataldži v Carigrad. Iz Carigrada samega poročajo, da je videti pri ffademkeju strahovite prizore. Ze več kilometrov za pozicijami je videti v mlakah in močvirjih konje, ki so poginili v vodi. Precej pogosto leže tudi ob potih mrtvi turški vojaki. Vojaki, ki prihajajo mimo, se ne zmenijo za mrhovino, ki leži v vodi in pijejo iz teh mlak sebi smrt. Bataljoni armadnih vojev iz Erzingiana, ki so dospeli šele pred par dnevi na bo-lišče, imajo že sedaj v svoji sredi vse polno* bolnikov. Čim bolj se bližaš Hademkeju, tem pogostejši so mrliči ob cestah in potih. V vseh jarkih leži polno mrtvih in umirajočih. Štabni častniki cenijo število žrtev kolere vsak dan na 5000. Poveljnišlvo je skušalo kolero vsaj lokalizirati, vagoni za bolnike pa so prihajali vedno prepozno. Zlasti od začetka so prišli prepozno. Končno so odgnali bolne v taborišče, ki ie bilo obdano z žicami in postavili krog in krog voiake z nasajenimi bajoneti. Toda tudi to je bilo brezuspešno, ker je med vojsko samo ostalo mnogo bacilonoscev in mnogo bolnih v prvem stadiju bolezni. Tudi to so sedaj opustili in sedaj je videti povsod nesrečnike, ki se bore s smrtjo. V Carigradu samem se kolera strahovito širi. Iz Bukarešte poročajo, da je tam zbolelo v zadnjih dneh najmanj 1300 oseb. Vsi vodnjaki so okuženi. Pred mestom samim stoji na sto in sto vozov z begunci in skoro vsi so bolni za kolero. Vojaštvo pa jim brani vstop v mesto. Če kdo umre. ga niti ne pokopljejo. Tudi jezero Derkos, ki daje Carigradu pitno vodo, je že inficirano vsled česar manjka v mestu pitne vode. Zaradi kolere in ker so vsi vojaški krogi prepričani, da je turška obrambna črta pri Cataldži že pretrgana, so tuje vojne ladje izkrcale vojaštvo, ki naj prevzame stražo v evropskem delu mesta. Peri. Goste gruče radovednežev se prerivajo po Peri. saj so tu razen turških vojakov še francoski, ruski, angleški, nemški, italijanski, avstro-* ogrski, španski, romunski in rlo-landski vojaki, vsi oboroženi in pripravljeni napraviti red. Angleška kri žarka »Weymcrth« je odplula v Zlati rog, drugi stacijonarji pa so zavzeli svoje nozicije, kakor smo že včeraj poročali, pred predmestji, Mladoturška zarota. Povodom odkritja zarote Mla* doturkov je aretirala do sedaj turška vlada že 90 voditeljev in vplivnih članov mladoturškega komiteja. Uradni list »Alamdar« piše, da ima vlada v rokah nepobitne dokaze, ki jasno pričajo, da so voditelji po vseh vojašnicah z veliko vnemo in tudi ne brez uspeha agitirali med vojaštvom proti vladi in skušali pridobiti vojake, da pomagajo pri naskoku zarotnikov in prestopijo v odločilnem trenutku na njihovo stran. V uredniški knjižnici »Tanina« so dobili nad 10.000 raznih letakov, katerih vsebina je najhujše hujskanje proti velikemu vezirju Kiamil piši, proti vnanje-mu ministru Noradnughianu in proti več drugim visoko stoječim osebam. Kompromitiran je tudi neki sorodnik prestolonaslednika. Kljub energičnemu postopanju vlade, pa se je vendar komiteju posrečilo, da so odpeljali nekateri zaupni člani najvažnejše dokumente v Švico, od koder naj bi se širila nova mladoturška propaganda. Hussein Djavid je pobegnil v Bukarešto, kjer bo zopet začel izdajati »Tanin«. Toda tudi v komiteju se je oglasila še pred odkritjem zarote opozicija, ki zahteva od voditeljev komiteja natančen račun o 3 milijonih funtov, ki jih je dobil komite pri številnih zbirkah v Evropi, v Aziji in Afriki. Pred izbruhom vojne so poslali Muzlimani iz Indije 300.000 funtov. Ta denar je dal komite turškemu rdečemu polmesecu. Grška vojska je zaplenila pri zavzetju Soluna tudi 18.000 funtov komitejevega denarja. Ta denar bo Grška, tako pravijo Turki, vrnila kot privatno premoženje turški vladi. Aretirali so do sedaj, kakor smo že omenili, 90 vplivnih oseb, članov novega mladoturškega gibanja. Med aretirane* je tudi brat Šefket paše. Vodja komiteja dr. Nazim je pobegnil v Solun. Bivšega ministra Talaada so aretirali včeraj pred nemškim poslaništvom. V njegovem spremstvu je bil tudi bivši minister Djavid paša. Temu se je med tem, ko so aretirali Talaada, posrečilo, da je pobegnil v nemško poslaništvo, kamor mu turški biriči niso mogli slediti. Pravijo pa, da ga bo nemško poslaništvo iz- 266 §tev. SLOVENSKI NAR O O. stran a* ročilo turški vladi. Med mnogimi mladoturki se je pojavilo tudi sovražno gibanje proti Avstriji. Predvsem so sklenili bojkot avstrijskemu blagu in za izvršitev tega bojkota 5e je kreiral poseben podkomite, kateremu je načeloval Ali Kilear. Tudi temu se je posrečilo, pobegniti. Pobegnil je tudi blagajnik komiteja senator princ Said fialim. Njegova družina pa se je umaknila med hišno preiskavo pod angleško zabito. Bivši poslanec Čambolat, ki ie tudi visok častnik, je ob priliki aretacije ustrelil enega policista in iih već ranil. Sele po hudem boju se je policiji posrečilo, da so ga odpeljali v zapor. S težavo so aretirali tudi bi\šega poslanca Rizo paša in predstojnika tiskovnega urada Jusufa Džcmala. Turška je odposlala tudi v province, posebno v azijske, vojake, da tam aretirajo begune. Toda ta ukaz bo ostal bržkotne brezuspešen, ker so večinoma vsi. katerim se je beg posrečil, utekli v zapadno Evropo. Obenem je turška vlada že obsodila Jva urednika »Tanina na 7, odnosno 5 let in bivšega poslanca Ubeia Tulo tudi na pet let trdnjavske ječe. Dardanele. Rusija je zahtevala, kakor naročajo iz Carigrada, opetovano po svojem poslaništvu v Carigradu, da odpre turška vlada za ruske ladje Dardanele. Turška vlada je to zahtevo Rusije odklonila in veliki vezir Kia-mil pasa je odgovoril ruski vlad', da naj se ta obrne s svojo zahtevo na Anglijo. To zavrnitev utemeljuje Kiamil paša z dejstvom poleg znanih pogodb glede te morske ožine tudi neka specijalna pogodba med Turčijo in Anglijo in sicer iz 1. 1S95 gta-som katere pogodbe mora Turčija vsako spremembo dosedanjih pogodb glede morskih ožin pred obvestiti Anglijo. Ruska vlada na to izjavo Kiamil paše še ni odgovorila, go-o pa je, da bo dosledno ostalo nri svoji zahtevi, ker Rusija hoče imeti iprto in prosto pot. česar ji tudi Anglija ne bo branila. * * Inlčujoca zmaga Srbov. — Vsa zahodna turška vojska ujeta. Srbi so končali svoje delo. Uničili so vso vojsko svojih sovražnikov. Turkov in Albancev. Zmagoslavno koraka srbska vojska v Bi-toli. Končali so svoje delo z zmago, ki ji ni primere v celi zgodovini. Tako uničujoča je bila srbska zmaga, Ćn se ie morala udati vsa turška in albanska vojska. O začetku bitke pri Bitolju smo poročali že včeraj. Vče-rsi opoldne se »e nato posrečilo srbski vojski prodreti turške pozicije I Bitolju, nakar se ie začela turška armada umikati. Ob 6. zvečer so t zasedli Bitolj. Turški poraz pri Bltoiju ie naravnost katastrofa za turško armado in uničen je zadnji od-ror. Sedaj so Srbi in po njih zaslugi tudi Grki gospodarji cele Albanije. Albanci so biii večinoma v turški vojski, k? se je ustavljala Srbom in te vojske ni več. Srbi so ujeli nad 50.000 turških vojakov in vse armadno poveljništvo. Med ujetimi sta tudi vrhovni poveljnik turške vojske pri Bitolju Zekki paša in bivši turški poslanik v B°igradu Fethi paša. S fem je turški odpor v Makedoniji popolnoma strt. Turki so se fco!evali dva dni z obupnim junaštvom, končno pa so se morali udati srbski armadi, ki jim je odrezala beg proti jugu in proti zahodu. Kakor poročajo iz Carigrada, je baje dobila turška vlada od enega ovojih poslanikov poročilo, da ie srbsko vojno poveljništvo nujno sporočilo bolgarskemu vrhovnemu po-vefjništvu, da vojni položaj Srbije ne dopušča, da bj se Srbija z glavno svojo armado združila z Bolgari. Dosedanji srbski kontingent ostane pri boigarski armadi, vendar pa mora Bt Jsarska pripoznati težavni položaj srbske armade, ki potrebuje sama ojačenja. Srbsko prodiranje proti Jadranskemu morju. Berliner Tagblatt i poroča iz Drača, da dosedaj še ni opažati prodiranja Srbov proti Draču. Vsled ve-• >:ega števila ujetih Turkov pri olju, se bo pač prodiranje glavne ske armade proti Draču nekoliko zakasnilo, vendar pa je izključeno, da bi Srbi ne izrabili te svoje brezprimerne zmage. Medtem pa, ko so sklenili pravi Turki v Draču, zapustiti mesto, aH pa se podati pod zaščito Avstro - Ogrske na ladje, so baje sklenii albanski prebivalci mesta, upreti se zmagovitim Srbom z orožjem. Vendar se jim to brez dvoma ne bo posrečilo, samo dokazali bodo s tem, da je neobhodno potrebno, da Srbi zasedejo Albanijo. Avstrijski parniki potrjujejo, da so Crnogorci zasedli Sv. Ivan Meduo in da korakajo proti Lesu. Isti viri pravijo, da bo prišlo pri Lesu do krvavega boja. Grški uspehi. Brezžična brzojavka poveljnika grške eskadre v Egejskem morju sporoča, da so Grki predvčerajšnjim zasedli otok Vkarijo pred Samosom in razobesili med navdušenimi ova-cijami prebivalstva grško zastavo. * * * Italijanski protesti proti vojni. — Avstrija. V nedeljo so se vršili po vseh zgornjih italijanskih mestih javni protestni shodi proti vojni. Te shode so sklicali socijalni demokratje. Laški socijalni demokratje, združeni z onimi, ki so, ne da bi bili socijalni demokratje tudi proti vojni, so poklicali na te protestne shode tudi somišljenike iz Avstrije in iz Francije. Na takem protestnem shodu v Milanu, ki je bil silno številno obiskan, je nastopil kot pni govornik avstrijski delegat poslanec Glockl, ki je med drugim tudi poudarjal, da je kriva pred vsem te vojne Avstro - Ogrska, ki je prelomila 1. 1908. berolinsko pogodbo in anektirala Bosno in Hercegovino. — Za njim so govorili laški in francoski delegatje. Vsi so obsojan vojno, priznali pa so vendar pravice balkanskih držav, svarili pa so pred nadaljnimi zapletljaji, ki bi znali povzročiti evropsko vojno. * Bolgarski uspehi. — Evropski denarni trs in bolgarske finance. Iz Sofije poročajo, dd je dobil bolgarski finančni minister več kot 10 ponudb avstrijskih, nemških, francoskih in angleških velikih bank, da so te banke pripravljene, dati takoj Bolgarski večje predujme na posojila, ki jih bo pozneje naiela. Bolgarska dobi torej lahko denarja, kolikor ga hoče ia njen kredit na evropskem denarnem trgu je skoro neomejen. — Bolgarska na je te ponudbe svetovnih bank hvaležno odklonila, češ. da ima Bolgarska do seda) še toliko denarja in toliko sredstev na razpolago, da še ne potrebuje inozemske pomoči. t ■ * Vojska zaradi Prohaske. Iz našega današnjega uvodnika spoznajo čitatelji *štimungo^, ki vlada v dunajskih odločilnih krogih, in argumente, s katerimi podpirajo svoje pripravljanje na vojno. Poglavitni argument je. da so Srbi zaprli avstrijskega konzula v Prizrenu in da so imeli tudi konzula Tahvja v Mi-trovici zaortega, ki pa je pobegnil. Tahv pravi, da so ga Srbi zadrževali v konzulatu, češ, da morajo skrbeti za njegovo varnost. Stvar je pa taka: Konzul Tahv, namesto da bi bil ostal nevtralen, je hujskal Arnavte na boj zoDer Srbe in zato je bilo treba preskrbeti za njegovo varnost, ker bi se mu sicer pri občni razburjenosti proti njemu lahko kaj zgodilo. Tahv seveda pravi, da so ga Srbi zadrževali le da bi ne mogel poročati, kaj počenjajo z Arnavti. Konzula Prohasko imajo Srbi še zaprtega. Ta ni samo Arnavte hujskal, nego jim je dal zavetišče v konzulatu in pustil, da so iz konzulata streljali na Srbe. Č'"m so bili Srbi zavzeli Pri-zren. se je srbska vlada nra£ poče-njania konzula Prohaske obrnila na dunajsko vlado z zahtevo, da tega konzula odpokliče. Vlada pa tega ni storila. Srbi so si na to pot^ igali kakor so vedeli in znali: zapT so Prohasko v konzulat in mu tako onemogočili hujskati in špijonirati. — Zdaj, po treh tednih, so se pa na Dunaju naenkrat razburili in nočejo začeti vojno zaradi konzula Prohaske. c * I Turške grozovitosti. V Sofiji, 17. novembra. Oficijozno glasilo bolgarske vlade »Mir« priobčuje izpod peresa nekega vojaka to - le pismo: >Pišem vam v najgroznejšem duševnem razpoloženju, pišem vam o drugem Bataku. (V Bataku so Turki leta 1876. uprizorili grozoviti pokolj krščanskega prebivalstva, ki je dal povod osvobodilni rusko - turški vojni. Opomba uredništva.) Zgodilo se je to v vasi Ajvalji. Tu je umikajoča se turška vojska izpremenila vas v pravcato mesnico, prebivalce pa poklala kakor živino. Prizanesli niso nikomur, ne starcem, ne ženskam, ne otrokom. Tukaj, pol kilometra zapadno od naših pozicij, so našli moji tovariši 19 razmesarjenih mrtvih trupel. Med umorjenimi so bile štiri ženske in dva otroka. Eden izmed otrok je bil star 7 do 8 let, drugi pa 10 let. Toda, ne samo to, po vseh jarkih in potih v okolici onega nesrečnega sela leže razmesarjena trupla vaščanov in va-ščank. Tovariši očividci so mi pripovedovali, da so našli v raznih hišah umorjene noseče ženske, katerim so divjaki razparali spodnje telo in v njem zaklali še nerojene otroke. Jaz sani teh strahovitosti nisem šel gledat, ker vzpričo takšnih grozot preveč duševno trpim. Toda, ne da bi hotel, sem naletel na ta - le, sr- ce pretresujoč prizor: Poslan po poslih, sem prišel v bližino gori omenjene vasi. Oddaljen sem bil od vasi še več kilometrov. Tu ob potu sem našel 10, strahovito razmesarjenih trupel. Med mrtveci ie bil tudi boljše oblečen mož, ob čegar strani je ležalo na kose razsekano 4 do 51etno dete. Kraj njih je čepel 15 do 16letni mladenič, krčevito se jokajoč — umorjenca sta bila njegov rodni oče in brat. Prijel sem nesrečnika za roko, ter mu velel, naj gre z mano. Toda molče je odklonil mojo pomoč, ter še glasneje zaihtel. 2 njim sem se zjokal tudi jaz. Pripominjam, da so v vasi Aj-vatji stanovali sami Grki. Vsi umorjenci v vasi in okolici, kolikor jih nismo mogli zagrebsti mi, so ostali nepokopani. Kje je sedaj prosvetljena Evropa,« kje so inozemski korespondence, da bi si na licu mesta ogledali -kulturne čine kulturnih turških vojakov ?! \z okrožne bolnišnice v Nišu. (Tu deluje slovenska zdravniška ekspedicija.) Dr. Božidar Š p i š i č, hrvaški zdravnik, ki je sedaj prideljen okrožni bolnišnici v Nišu, ki jo vodi, kakor je znano, dr. Edo Šlajmer iz Ljubljane, priobčuje v »Agramer Tagblattu ■ iz Niša to - le zanimivo poročilo: *Niš napravlja čisto drug vtisk kakor Belgrad: tu se opaža vojna na vsakem koraku. Mesto je polno vojaštva, videti je sto in sto vozov, naloženih s kruhom in drugimi živili. V vojaških in privatnih pečeh peko dan in noč kruh. Profesor botanike Stc-van Paviovič, ki dela kot navaden vojak pri teh pečeh, mi pripoveduje o naravnost občudovanja vredni požrtvovalnosti sedanjih svojih tovarišev od oskrbovalne branže: vojaki padajo od utrujenosti na tla, po nekaj minutah počitka pa se zopet dvignejo in nadaljujejo svoje delo. Vsaka divizija ima 100 do 150 vojakov, ki jim je izročeno delo pri pečeh. Za staro turško, od Milana Obrenoviča leta 1872. zavzeto trdnjavo, se vrste šotori drug poleg drugega. Tam sem tudi videl 30 docela novih Creuzoto-vih topov, iz katerih doslej še ni bil izpaljen niti en strel. Stara trdnjava je polna turških in arnavtskih ujetnikov. Velika in lepa okrožna bolnišnica stoji pod vodstvom dr. Šlajmeria iz Ljubljane, kateremu je razen mene, prideljenih še 5 slovenskih zdravnikov. Med njimi je tudi dr. Oražen, starosta »Slovenske sokolske zveze . Bolniki so večinoma ranjenci iz bitke pri Kumanovem. Pred nekaj dnevi je prispelo semkaj okrog 100 ranjencev iz Prilepa; med njimi se nahaja mnogo z granatnimi streli težko ranjenih. Njih rane so komplicirane, ker se gnoje. Razloček med ranami, ki jih povzroče pušlvine krogle, in med onimi, ki jih povzroče granate in šrapneli, je velikanski. Rane, povzročene od puškinih krogel, so lahke in začele vse, dasi so prvotno inficirane. 85rr takih ranjencev popolnoma ozdravi . . . Pri šrapnelskih ranah niso uspehi tako ugodni. Šrapneli eksplodirajo pred ciljem v zraku. V preračunje-nem trenotku eksplozije se razleti kakih 200 do 300 šrapnelov, to so male svinčene krogle, ki povzročajo mnogo večje in nevarnejše poškodbe, brapneli neso sabo v rano dele obleke, povzroče veliko okroglo poškodbo in zanašajo v rano infekcijske kali. Večji del teh ran je inficiran. Poškodbe, povzročene od granat, so še strašnejše. Granata eksplodira, ako udari v kak predmet. Granatni kosi vdro v telo in povzroče strahovite rane. Samo sreča je. da turške granate niso dobro funkcijonirale, sicer bi bilo še enkrat toliko ranjencev. Turška municija je bila baje v splošnem zelo slaba. Večina municije je bila mokra. Tudi v Nišu sem videl več trebušnih ran, ki so zacelile brez operacije. V Belgradu sem opazoval izredno zanimiv slučaj. Neki bolnik je bil ranjen na levi strani pod lopatico. Krogla je prebila pljuča, želodec in je obtičala nekje v transverzalnem debelem črevesu. Bolnik je bruhal kri, sicer pa ni bilo opažati drugih pojavov. Na njem se ni izvršila nobena operacija. Danes se počuti ranjenec prav dobro in se ie krogle iz-nebil pred enim tednom na naravni način. Zadnja bolniška ekspedicija, ki je dospela semkaj dne 14. novembra, je pri transportu mnogo trpela. Šest do osem dni je trajalo potovanje. — Ranjenci so bili že en mesec v eni in isti obleki, premočeni in umazani. Vsi so imeli močno otekle noge. Kljub temu so vsi razmeroma dobro razpoloženi. Vsak izmed njih se zaveda, zakaj se bori. Samo tako si je moči razlagati velike uspehe, ki jih je izvojevala srbska vojska.* Štajersko. Dva shoda Narodne stranke. Od Sv. Bolfanka nad Središčem nam poročajo: Ker je gostilničar Borko v zadnjem hipu odpovedal prostore za shod, so mislili klerikalci, da istega sploh ne bo. Kljub temu pa se je zbralo lepo število somišljenikov naše stranke pri Galiču in se je tam vršil shod tako lepo kakor Še malokedaj. Shod je otvoril središki župan Žinko s pozdravom došlega načelnika Narodne stranke dr. K u k o v c a , ki je nato v obširnem govoru pojasnjeval boje na Balkanu in njih pomen za Slovence. Končno je predlagal domaČi posestnik K o 1 a r i č resolucijo, v kateri izrekajo zborovalci svoje simpatije in častitke junaškim našim bratom na Balkanu ter žele, da se r.aj sedanja napetost med Avstrijo in Srbijo poravna mirnim potom. Obenem so izrekli zborovalci dr. Kukovcu kot strankinemu načelniku svoje popolno zaupanje. Nadučitelj C a n j k o se rnu je za njegov poučen govor v imenu zborovaicev iskreno zahvalil. — Iz Središča nam poročajo: Na shodu Narodne stranke, ki se je vršil pri Venigcr-holcu, se je zbralo več sto ljudi. Vsi prostori so bili natlačeno polni. Predsedoval je veleposestnik Zadra v e c , govoril pa dež. post. dr. K u k o v e c o balkanski vojni in tudi o razmerah v umirajočem sedanjem deželnem zboru. Sklenila se je ista resolucija, kakor pri Bolfanku in izreklo se je dr. Kukovcu kot dež. poslancu zaupanje. Predsednik shoda Z a d r a v e c je poudarjal potrebo energičnih priprav za bodoče deželnozborske volitve, katerih se mora Narodna stranka udeležiti na celi črti. Po shodu se je vršila pri Zidariču izvrstno obiskana domača veselica v prid strankinemu skladu, ki je vrgla nad 200 K čistega dobička. Kot nekaj posebnega se je opazilo, da se je udeležil vladni komisar shoda pri Bolfanku in v Središču. Iz Trbovelj nam poročajo: V nedeljo se je vršilo v dvorani pri Ku-kenbergu javno predavanje Zveze narodnih društev. Predaval je g. dr. Anton Božič iz Celja o narodnostnih in gospodarskih razmerah na Balkanu. Zbraio se je veliko število občinstva, katero ie z živim zanimanjem sledilo izvajanjem govorrtiko-vim in ga z živahnim pritrjevanjem nagradilo za njegov trud. Laški trg. V nedeljo, dne 24. novembra priredita tukajšnje »Bralno društvo - in -Ciril - Metodova podružnica v prostorih > pivnice § 11.« veliko ljudsko veselico, ki obeta imeti vsled bogatega in mičnega sporeda kaj zanimiv potek. Med drugim so nam svoje velikodušno sodelovanje zasigurali tudi odlični pevci iz Ljubljane, kar lahko že vnaprej kon-statujemo s posebnim zadovoljstvom. Za animo bo pa tudi drugače v obilni meri skrbljeno. Torej na prav številno svidenje! Iz Vranskega nam poročajo: V Brin ovce vem salonu se je vršilo v nedeljo popoldne javno predavanje ^Zveze narodnih društev^. Predaval je g. Miloš S t i b 1 e r iz Celja prav obširno in poljudno o narodnostnih in gospodarskih razmerah na Balkanu. Predavanje je bilo za tukajšnje razmere še dosti dobro obiskano. Iz Artič pri Brežicah nam pišejo: Tu so se vršile letošnje leto občinske volitve, katerih izid pa ni nič kaj zadovoljil našega prečastitega g. Toneta, ki bi rad videl kot župana Kramarjevega Jaka, za tajnika pa prejšnjega odbornika Blatnika. Pri volitvah je namreč Tone z Jakom in Blatnikom prav tako pogorel kot Turki pri Lile Burgasu. Izvoljeni so bili stari odborniki. Tonetovi pristaši so se proti volitvam pritožili in dobili odgovor, da je pritožba zavrnjena in so volitve potrjene. Iz Št. Petra na Medv. selu nam pišejo: Odkar dobiva naš nabiralnik pisma in poštne pošiljatve od poštnega urada v Podplatu, vladajo tu naravnost škandalozne razmere. Zlasti se pritožujejo naročniki Časopisov, predvsem »Slov. Naroda«. Le redkokdaj ga dobe takoj slednji dan po izidu, največkrat kar po dva dni ne, ali pa sploh ne. Kje tiči vzrok temu nemarnemu postopanju? Koroško. Nemški šovinizem na Koroškem. — Zgodba dveh Kranjcev v Borovljah. Kakšne sadove je že rodile nesramno in brezobzirno hujskanje koroških Nemcev proti Slovencem in kako globoko so vcepili Nemci narodno mržnjo do Slovencev celo pri otrokih in ženskah priča sledeči doživljaj dveh Kranjcev v Borovljah. Šla sta dva Gorenjca, brata, posestnika in lesna trgovca v Borovlje. da si kupita pri znanem izdelovalcu pušk Borovniku v Borovljah novi lovski puški. Govorila sta med sabo slovensko, če sta pri- i šla z Nemci v dotiko nemško, če pa sta si hotela kaj bolj skrivnega povedati, sta govorila italijanski. To pa je bilo za nemškega Korošca, ki bi moral lajati, če bi nemški pozabil, že preveč in kmalo še pred Borovljam sta imela Kranjca za sabo orožnika. Naprtili so jima ga seveda Nemci. Ko sta prišla v Borovlje, vprašala sta nekega dečka, kje je Borovnik. Fant jima je pokazal osle in strgano zadnjico in odletel. Vprašala sta drugega po nemško. »Wois net«, je za-krulil in šel svojo pot. To se jima že čudno zdelo in enega je že začela srbeti pest, da bi nesramnim paglavcem navil ušesa. Vprašala sta na to neko žensko, tudi po nemški. Ta jima je pokazala neko nemško tvrdko in jima je rekla: Do is a a Biichsen-moehar. Moža sta uvidela, da s temi ljudmi ni nič za napraviti in da jima Nemci iz gole hudobije in zavisti ne pokažejo slovenske tvrdke, sta poiskala sama Borovnika, kjer sta kmalo napravila kupčijo. Toda še en blagoslov jih je čakal predno sta odšla. Na kolodvoru jih je zopet zalotil orožnik in jih strašno sumljivo ogledoval, posebno še sedaj, ko sta imela tujca puški. Naenkrat jih pokliče nekdo v postajno pisarno, kjer jih je čakal orožnik. Ko sta se imi Kranjca legitimirala, je orožnik, ki se je vedel pri vsem, kar se mu mora šteti v dobro, jako lepo in zelo dostojno, odšel in odpeljala sta se mirno domov. Ko sta prišla na Kranjsko, sta se oddahnila, kot da bi prišla iz kake nemške Turčije. To naj bo bodrilo koroškim Slovencem, kako zelo potrebna je na Koroškem za obstoj Slovenstva narodna samozavest in ponos in s kakimi sovražniki se ima boriti koroški Slovenec Ukraden Ciril - Metodov nabiralnik. V hotelu Trabesinger v Ce- • lovcu je ukradel neznan tat. ki mora biti domačin nabiralnik Ciril - M.etc-ve družbe. Tat je pokradel obenem več obleke domačinom in gostom ter pobegnil. Kot osumlienca zas1eduje policija nekega bivšega slugo Tschermenaka, ki je na sumu. da Je izvršil v Celovcu tudi po drugih gostilnah in hotelih več tatvin. PrlmoFsho. Nemiri v Dalmaciji. — K razpustu občinskih zastopov v Šibeniku in Splitu. Kakor smo že včeraj poročali na drugem mestu se je dogodilo v Dalmaciji nekaj, kar je popolnoma razburilo slovanski živelj. — vsak pritisk povzročuje protipritisk -- in kar je pa tudi zedinilo vse nasprotne si stranke in narodnosti v en sam mogočen klic. ki ori po celi Dalmaciji : Pustite nam, da se veselimo nad zmagami naših bratov, ki se junaško bore za svoje pravice, ki napadajo s svojo krvjo bojišča, slavna poija slovanska, za svojo prostost in osvobojen je izpod več stoletnega sramotnega turškega jarma, izpod ]arrna onih. ki so svoječasno prizadeli toliko krivic in škode ne samo slovanskim narodom, marveč tudi naši or-žavi Avstro - Ogrski. Pustite nam. da podpiramo kot zvesti Avstrijci svoje brate, da se osvobode, svoje brate, ki maščujejo obenem s tem tudi krivice, ki so jih napravili Tnrki ne samo slovanskim narodom avstrijske države, marveč so napadali tudi Avstrijo samo kot tako, in jo ogrožali. Navdušenje za balkanske zmage avstrijskih slovanskih narodov bi moralo biti solidarno z navdušenjem cele Avstrije, kajti tudi Nemci in Ogri so čutili okrutnosti turških napadov, ki so svoječasno majali temelje avstrijske monarhije. To razburjenje je povzročil v Dalmaciji razpust občinskih zastopov v Šibeniku in Splitu, katerega utemeljuje namestništvo sledeče: Manifestacije, ki jih je priredilo meščanstvo teh mest vsled zmag balkanskih narodov so prešle v demonstracije z Avstriji sovražnimi tendencami. Obritih so pozvale meščanstvo, da se teh manifestacij udeleži korporativno, drj se izobesijo po mestih zastave in okrase in razsvetle hiše. Občinski načelnik dr. Krstelj v Šibeniku je z občinskimi odborniki "vodil manife-stacijski sprevod. Načelnik in drugi so imeli politične govore, v katerih so padali izrazi proti državi. S tem se je občinsko zastopstvo pregrešilo proti dolžnostim o vzdrževanju javnega miru in reda. Vsled tega je morala vlada razpustiti občinski zastep in imenovati komisarja. Tako kot v Šibeniku, se je zgodilo v Splitu. Toda oba občinska zastopnika sta solidarna z ostalim občinskim zasropem zavrnila razpust in ga nista priznala kot utemeljenega, ker z razpustom ne soglaša dalmatinski deželni odbor, kar zahteva § 110. dahnalin-skega občinskega reda. Obe občinski hiši so zastražili orožniki, v obeh mestih je konsignirano vojašt\o, prebivalci vseh narodnosti in v^e stranke pa so se združile v močno falango in povsem mirno in dostn-o zahtevajo svoje v označenih odgovr;-rib utemeljene pravice. Mesti sta si - Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 266 Stev. cer podobni velikemu taborišču orožnikov, vojakov in civilistov, vendar prebivalci vzdrže vzoren mir in razun nekaterih, ki so le preglasni, ne dajejo povoda osebnemu posredovanju oborožene sile. — Proti razpustu obeh občinskih nastopov je vložil protest tudi deželni odbor dalmatinski. Poslanci Tresoč, Ivčevič in Dulibić so bili včeraj pri notranjem ministru Heinoldu na Dunaju, ter so celo uro konferiraii z ministrom glede razpusta dalmatinskih občinskih zastopov. Poslanci so pred vsem poudarjali, da je napačna trditev, da bi dalmatinsko prebivalstvo demonstriralo proti Avstriji. Minister Heinold je poudarjal, ća so se čuli pri demonstracijah reete manifestacijah Avstriji sovražni klici in da so te manifestacije vodili občinski zastopniki, udeležilo pa se jih je niji več državnih uradnikov. Posianci so zanikali, da bi kazali manifestantje Avstriji sovražno stališče, če pa je v množici kdo zaklical kaj proti Avstriji, se ne sme izbruh posameznika, ki morda ni niti domačin, šteti na rovaš cele prireditve, ki ie gor *vo hotela le manifestirati zrnato balkanskih narodov proti Turkom in ]i ni prišlo niti na misel demonstrirati proti Avstriji. Na vprašanje poslancev, za kaj se pri imenovanju komisar jev ni vprašalo deželnega o''H N-ra. je minister odgovoril, da ;ma pri imenovanju vladnih komisariev vlada izjemne pravice in da v izrednih slučajih lahko sama imenuie komisarje. Tudi v Pulju se je imenoval vladni komisar brez soglašania deželnega odbora. Tozadevno se seda] vrše preiskave in bo o tem illočil sodni, upravni dvor. Od izreka toga dvora glede puljske afere i o odvila tudi končni rezultat zahtev sedaj razpuščenih občinskih zastopov. Poslanci ostanejo še na Punaju :n se bodo posvetovali danes o nadaljri taktiki glede razpusta občinskih zastopov v Šibeniku in Splitu. Oba župana in občinska zastopa še vedno ne priznata razpusta, umaknila sta se oboroženi sili. toda izročila nista svojih agend in pisaren mfTO imeno-vanim komisarjem. Poskusen vlom. Do sedaj še neznani vlomilci so poskusili snjč: vi -miti v vilo Štefana Macoldiia pri Mi-ramaru. V to vilo so tatovi vlomili že dvakrat v tem letu in odnesli pre-cei dragocenosti. Snoči ja ~:;»ut:l vlomilce pri oknu svoje spalnice spodar sam in ustrelil šestkrat na okno. Vlomilci so pobegnili in nimajo do sedaj o njih nobenih s!ed\ Aretirana detomonlka. V K? so aretirali 2Sletao Marijo Barićevo zaradi detomora. Dnevna vesti3 — Zanesljiv dokaz slaboumnosti Je doprinesel listič, ki velja za glasilo štajerskega poslanca dr. V e r s t o v-š k a. Vsakdo nam mora priznati, da tudi napram političnim nasprotnikom ne delamo krivice in če kdo kaj pametnega in koristnega stori, mu mi gotovo ne odrečemo priznanja. Ni naša krivda, da smo tako redkokdaj v položaju izreči kako pohvalo; klerikalci posvečajo pač vse svoje moči edinole svojim strankarskim koristim, tudi tedaj, če delajo s tem škodo skupnim narodnim koristim, in zato smo skoro vedno z njimi v navskrižju. Toda — naj klerikalci enkrat poskusijo lojalno in pošteno zastopati slovenske narodne koristi, pa bodo spoznali, da nismo štedljivi s pohvalo in s priznanjem. 2al, da na kaj takega še upati ne smemo; klerikalcu je stranka vse, narod pa nič, rad pa zlorablja narodna vprašanja, da pod to krinko zastopa svoja strankarska stremljenja. To je storil tudi prof. dr. Verstovšek. Govoril je o slovenskih stvareh, pa samo da bi delal obstrukcijo. Ni mu bilo za razmere pri sodiščih, nego šlo mu je za obstrukcijo. In ker smo to povedali in pribili, je strašno hud na nas. Njegovo glasilo pa je pri ti priliki sijajno dokazalo svojo slaboumnost. Ta listič je namreč prišel na gorostasno misel, da smo s Hochenburgerjem sklenili kravjo kupčijo in da smo kri-tikovali Verstovška, da bi s tem Ho-chenburgerju pomagali. Kaj je flo-chenburgerju s tem pomagano, če mi Verstovška hvalimo ali grajamo, nam je toliko bolj neumljivo, ker je naš list edini slovenski list, ki se konsekventno in brezobzirno vojskuje proti Hochenburgerju, dočim slovenski klerikalci tega ne smejo storiti, ker jih Hochenburger vendar obsipa s koncesijami. In kravjih kupčij Hochenburger tudi ne bo sklepal z na-rodno-napredno stranko; prvič za to ne, ker narodno-napredne stranke sploh ni dobiti za take kupčije; drugič, ker so močni klerikalci tako poceni na prodaj, da bi bilo neumno iskati podporo pri slabejši stranki; tretjič, ker se je edini poslanec narodno-napredne stranke, dr. Ravni-har, s svojimi interpelacijami in govori izkazal kot najodločneiši nasprotnik Hochenburgerja, vrh tega je pa sedaj kot Član mladočeškega kluba vezan, hoditi s Čehi, ki vodijo proti HochenburgeHu boj na nož. Verstovškov listič je torej s svojimi bedastimi hrulacijami dokazal samo svojo slaboumnost in sicer prav izdatno slaboumttost; žal, da ni prav nič upanja, da bi ga kdaj pamet srečala. ~r Socijalnodemokratična dov-tipnost. Vojska zaradi izgovarjanja »l-«a na odru je končana. Zmagala je zdrava pamet, ki jo je z vnemo pobijalo socijalnodemokratično glasilo. Intendanca je brezpogojno kapitulirala in vse je zopet pri starem. V tej stvari smo dobili iz Prage notico o izgovarjanju »l-«a; podpisano ie bilo ime J e n či č ; mi smo to notico pri-j občili, ker se je pisatelj potegoval za »elanje« in ker je sam prevzel odgovornost zanjo s tem, da jo je šifriral. Ce je citiral resnične vire ali ne, tega nismo preiskovali, ker v Ljubljani tega sploh ni mogoče kontrolirati in ker je pisatelj sam prevzel odgovornost. Zdaj beremo zopet od nekega J e n č i č a podpisano klobasarijo, ki naj bo humoristična in v kateri je rečeno, da je bilo naše uredništvo mistificirano in da v omenjeni notici navedene knjige sploh ne obstoje, Jenčič, contra Jenčič! Ne vemo, če eksistirajo tiste knjige ali ne; mogoče je tudi, da smo bili res mistificirani, a tega ne jemljemo tragično. Na tak način se da vsak list mistificirati, treba je le, da ima dotični človek neka: znanstvene izobrazbe in talenta za lumparijo. Privoščimo torej dolgočasni »Zarji« iz vsega srca njeno veselje nad tako dovtipnostjo; so vsaj njeni odiemlci enkrat kaj drugega brali, kakor tisto neprestano pridu-šanje, naj dajo kaj denarja in naj >e naroče na list. — O kraljeviču Marku. Snoči je predaval v veliki dvorani Mestnega doma prof. dr. Fran IlešiČ o kraljeviču Marku, junaku jugoslovanske pesmi in zgodovine. Predavanje je priredilo marljivo in vedno za pomoč pripravljeno »Splošne slovensko d r u š t v o« v korist zavoda Sv. Nikolaja v Trstu. Posetilo je predavanje veliko število občinstva ter smo opazili poleg drugih uglednih ljubljanskih dam tudi zunanjo gospo dr. Tavčarjevo. Govornik je oslikal kraljeviča Marka kot srbohrvaškega, bolgarskega in slovenskega junaka z vsemi njegovimi vrlinami in hibami, ter koncem svojega govora opozarjal, da se je prebudil kraljevič Marko in da je njegova sablja že prilezla na dan. — Letošnje šolske božične počitnice. Z ozirom na to. da pade letos 23. december na ponedeljek, je odločilo naučno ministrstvo, da se zaključi pouk za božične počitnice na srednjih šolah, na dekliških lice-jih, na moških in ženskih učiteljiščih in na trgovskih in navtičnih šolah že v soboto. 21. decembra. Obenem so dobile tudi deželnošolske oblasti odredbo, da ukrenejo isto tudi na ljudskih in meščanskih šolah. — Poročil se je nadučitelj gosp. Miro T r o s t iz Dolenje vasi pri Ribnici z gdčno. Anico H r a s t a r j e v o iz Ljubljane. Škofa Loka za Rdeči križ balkanskih držav. Komu še ni zn^no o dobrosrčnosti in darežljivosti Škofje-ločanov, ko se gre olajšati trpljenje svojemu bližnjemu, ta se je lahk^ o tem prepričal sedaj o priliki pot ra-nja darov za „Rdeči križ balkan ih držav". V zavesti, da je borba n ih slovanskih bratov na kršnem Balkanu za svojo osvoboditev izpod krutega petstoletnega turškega jarma — sveta in vzvišena, je tudi v naših srcih našel odmev bolestni klic za pomoč onih tišočev in tisočev ranjencev, ki sedaj vzdihujejo v svojih bolečinah in prosijo usmiljenja. Sicer naša Škofja Loka res ni bila med prvimi, da bi tem trpinom nudila svojo pomoč, a zato je vseeno storila svojo dolžnost, kolikor ji pač dopuščajo okolnosti in razmere. Morda bi bil uspeh našega Človekoljubnega dela še večji, ako bi se bili za celo zadevo pobrigali malo bolj oni, ki so zato v prvi vrsti poklicani kaj storiti. A zastonj smo se napredni meščani ozirali na naš slavni rotovž, odkoder smo pričakovali kake inicijative zaradi nabiranja darov, zastonj smo se tudi obrnili na častitljivo osebo našega g. župana, da bi naj stopil na čelo celi akciji, ker v tem človekoljubnem delu ne poznamo na-prednjaki nobenega strankarstva! Odgovor je bil: Ne! Oni „modri" možje so že dovolj storili za svoje trpeče slovanske brate, ko so se 14 dni pred že — posvetovali, da naj se darovi pobirajo v cerkvi s pušico! Ti „modri" možje bi pač bili v prvi vrsti poklicani vzdigniti svoj „uplivni" glas za pomoč balkanskim trpinom v cerkvi in zunaj cerkve, a kaj so storili? Nič drugega kakor to, da so svojemu mežnarju ukazali pobirati tiste borne krajcarje samo po cerkvi! In kaj naj torej še pričakujemo od takih mož? — Torej preko njih so se zbrali drugi možje in druge žene, ter osnovali odbor za nabiranje darov ,.Rdečemu križu balkanskih držav4' s predsednikom gosp. Lovrom Sušnikom in predsednico gospo Milevo dr. Zakrajškovo na čelu. Takoj po svoji ustanovitvi je odbor jel delovati. Izdal je na vse meščane poziv, v katerem se spominja na krvavo turško gospodarstvo nad balkanskimi narodi in na gigantsko borbo, ki jo ravno zdaj bijejo ti narodi za krst častni in slobodu zlatnu! Znane naše požrtvovalne dame gospe Mileva dr. Zakrajškova in Julka Dolenčeva ter gospodični Tilka Logar in Emi Triller pa so po cele dneve hodile od hiše do hiše v mestu in okolici in pridno nabirale darila za uboge ranjence. In uspeh, ki je za naše mesto gotovo časten, ni izostal. Nabrale so v celem 1002 K 20 h, kateri znesek se je tudi že nakazal ljubljanskemu centralnemu odboru. Vsem darovateljem bodi izrečena tudi tem potom najgloblja zahvala. Posebej pa si smatramo v prijetno dolžnost zahvaliti se še navedenim damam za ves njihov naporni trud in delo, ki je rodilo tako lep sad! Na kolodvoru v Litiji je bilo danes zjutraj videti nekaj posebnega. Pred skladiščem je bilo kakih 20 kmetov z vozovi, med njimi pa se je sukal kaplan in med kmete delil žlindro. Ali je to opravilo za duhovnika? Neki gospod se je kaplanu predstavil in ga opozoril, da to ni njegov poklic, nego poklic drugih ljudi* ter mu za-. bičil, naj raje uči verske resnice in ljudstvo k dobremu navaja. Kaplan temu ni oporekal, marveč gospodu pritrdil. Naj se torej po tem ravna in v prihodnje prepusti prodajanje žlindre drugim ljudem. — Star Šmarčan. Porotne obravnave v Novem mestu. Za prihodnje porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestu je določenih 15 slučajev; ker morda dva slučaja odpadeta, jih ostane še 13. Zasedanje utegne trajati dtset dni; pravijo, da takega zasedanj.* še ni bilo v Novem mestu. Železniško - zgradbena dela na Krki. Iz Novega mesta: Kljub izredno slćbemu vremenu se gradbena dela za železniški most čez Krko pridno nadaljujejo. Kason so že postavili na njegovo mesto sredi Krke. Da so ga potopili, so vanj navozili po prov-zoričnem mostu betonski materijal, vsled česar se je železni orjak začH potapljati proti dnu. Vendar do nedelje- Št ni prišel do dna. Od prvotne visočine še moli kak meter iznad vode. Zdaj mu dodajajo novo ograjo blizo 2 m visoko. Potem pričvrstijo nanj še velike obroče, skozi katere bodo delavci dohajali na dno, oziroma skozi katere se bode izvažal ma-terjal, izkopan na dnu Krke. Zrak se bode dovažal potom posebnega stroja, ki ga že danes preizkušajo. V notranjščino kasona potisnjeni zrak bode izpraznil tudi vodo v dolenjih prostorih. Vsak delavec, ki ga spuste na dno, se mora preje pustiti zdravniško preiskati. Zdaj se prično najbolj zanimiva dela. Nevarna grožnja. Tovarnar Rudolf Smola na Grabnu pri Novem Mestu je imel v službi pri svoji opekarni tudi opekarskega mojstra Gal-lina Batti iz Buje pri Udinah. Ker ni hotel dobro storiti, ga je Smola odslovil. To pa je polentarja tako razjezilo, da je Smoli naravnost in menda pred drugimi ljudmi grozil, da ga ustreli, kjerkoli ga dobi. Vsled te pre-prijazne in nečloveške obljube so ga vklenili in odvedli v zapore, kjer bo imel čas razmišljati o nevarnosti svoje grožnje. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 19., sredo 20. in četrtek 21. novembra 1912: 1. Antibes. (Koloriran naravni posnetek.) 2. Luka kralj bokserjev. (Velekomično z Andre Deedom.) 3. Dragoceni dragulji. (Japonska drama. Velezanimivo. Predstavlja nam življenje japonskega ljudstva.) — Samo popoldne. 4. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itci.) 5. Najnovejše z balkanskih bojišč. (Velezanimiv film.) 6. Pohlep po zlatu. (Prva popolnoma kolorirana nravna drama v 3 dejanjih. Kaže nam zelo zanimivo življenje moderne, velike banke. Predstavljanje in režija te drame so neprekosljivi in se tudi v bližnji bodočnosti ne dajo prekositi.) Samo zvečer. Smeh zbujajoče! 7. Maks hoče postati večji.(Yele-komična učinkovitost, ki jo predstavlja ljubljenec kinematografskega občinstva Maks Linder.) Zapomnite si sledeče dneve: Sobota, 23. novembra: »Cirkuška grofica*. (Scn-zacijska učinkovitost v treh delih.) Torek, 26. novembra: »Trpljenje matere^. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co.) in »Maks je bahač«. V mesni klavnici se je od 3. do 10. t. m. zaklalo 78 volov, 4 bike, 8 krav, 345 prašičev. 165 telet, 30 ko-štrunov in 11 kozličev. Vpeljalo pa se je 470 kg mesa, 7 zaklanih prašičev in 40 zaklanih telet. K aretacij? defravdanta Evgena Kusa, ki je kot blagajnik kemične tovarne v Ljubljani poneveril 18.000 K ter pobegnil in ki je bil v Ženevi aretiran, poročajo: Policija v Ženevi je pravzaprav zasledovala nekega tata, ki je poneveril v Italiji 130.000 lir ter J pobegnil. Pri teh poizvedbah Je zasledila nekega mladega lahkoživca, ki sicer ni bil identičen s tatom, ki ga je zasledovala, ki je bil pa vendar zelo sumljiv, ker je tako denar razmetaval ter naenkrat izdal 800 frankov. Občeval je navadno v nočnih lokalih in sicer v premstvu lahkoživih dam, katerim je posebno ugajala darežljivost njihovega kavalirja. Ko so ga prijeli, se je imenoval Karel Roder; ko ga je pa policija nekoliko bolj potipala, je priznal, da se imenuje Evgen Kuss in da je poneveril šek za 18.000 kron. Izpovedal je tudi, da se je dobro zabaval na beneškem lidu in pa ob ženevskem jezeru. Pri njem so dobili še 12.000 kron in razne dragocenosti, s katerimi je razveseljeval razne dame. Preprečena pot. Včeraj dopoldne je na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Jakob Kržan aretoval 20ietnega delavca Josipa Pikelna, rodom iz Trojan pri Kamniku, kateri je nameraval se izseliti v Ameriko, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. Pikel je imel potni list na ime Mi-halj Bregar ter mu je bil ta poslan iz Amerike. Izročili so ga sodišču. Siromak. Včeraj dopoldne se je iz Nemčije pripeljal 171etni dninar Pero Kneževič iz Predora pri Banjiluki, ki je bil bolehen in na eni nogi pohabljen. Ker je bil brez vseh sredstev in ni mogel nikamor, ga je stražnik od-vedel na osrednjo stražnico, odkoder vo ga na zdravnikovo odredbo z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico. Nesreča. Ko je snoči postrešček Jakob Pristavec zapiral na Mestnem trgu pri tvrdki Souvan izložbeno okno, mu je spodrsnilo in je padel tako, da se je na glavi znatno poškodoval. Na osrednji policijski stražnici mu je dal policijski zdravnik gospod dr. Illner prvo pomoč, nato je odšel pa sam domov. Delavsko grbanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 1.30 Hrvatov in 17 Slovencev, nazaj je pa prišlo 20 Hrvatov. V Heb je šlo 27, v Buchs 25, v Inomost 19, na Dolenjsko pa 20 Hrvatov Na Dunaj se je odpeljalo 17 Kočevarjev, iz Nemčije prišlo pa je 16 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Neka gospa je izeubila zlato zapestnico. — Delavec Jokob Kosec je izgubil bankovec za 10 K. Neka učenka je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. Šivilja Marija Puciharjeva je izgubila žensko ročno torbico z manjšo vsoto denarja. Stražnik Friderik Šafer je našel zaboj papirnatih vrečic. Kcntoristinja Štefanija Šiirer je našla denarnico z malo vsoto denarja. Poštni sluga Ivan Babnik je našel 2 K. Pismonoša Ivan Svetlič ie našel srebrno žensko uro. Kdor hoče zadeti glavni dobitek, temu priporočamo nakun srečke pri zastopstvu slovanske Češke industrijske banke v Pragi, ki se za jugoslovansko ozemlje nahaja v Ljubljani, glasom današnjega oglasa. Društvena naznanila. III. slovenski vsesokolski zlet 1913. Tajniški in časnikarski odsek ima svojo 10. redno sejo v sredo, 20. novembra, v zvezni sobi (Narodni dom) ob pol 9. zvečer. Bratje, ki ste vstopili v delokrog imenovanega odseka, pridite polnoštevilno! Ljubljanska in zidanmoška podružnica železniških uradnikov je imela v nedeljo v hotelu »Južni kolodvor« izredno dobro obiskan sestanek. Otvoril je sestanek predsednik ljubljanske podružnice g. Planinšek ter pozdravil navzoče, posebno pa zastopnika Zveze. Ker je imel nato referat o liginem zborovanju, prevzel je predsedstvo predsednik zi-danmoške podružnice g. Varg^zon. Dne 5. nov. se je vršilo na Dunaja ligino zborovanje, na katerem se je razpravljalo o zadevah, k? s^ za uradnike velikega pomena. Odobril se je statut lige in sekretariata. Liga šteje sedaj 60.000 železničarjev vseh kategorij in sicer so združene narodne slovanske organizacije v s\r-ho skupnega delovanja. Zastopani so Cehi, Poljaki in Slovenci. Vsaka narodnost ima 2 leti vodstvo sekretarijata. Sekretarijat je forum, kamor naj se obrnejo organizacije v gospodarskih in narodnih vprašanjih. Pri zborovanju lige ima vsaka narodnost po en glas. Seja sekretarijata raj bo vsakega četrt leta, vsako leto pa ligina konferenca. Vsako urugo leto pa se vrši velik manifestacijski shod. Za leto 1914. se je določil na ligini konferenci Lvov. Vsaka narodnost si izvoli dva poslanca, ki sta v vednih stikih s sekretarijatom. Ti poslanci imajo nalogo, da informirajo ligo o težnjah organizacije. Pied-log organizacij glede 25°^ dragimske doklade se je na prošnjo uradnikov nižjih kategorij umaknil, ker bi se s tem zavlačevala razdelitev vladne podpore v znesku 17 milijonov kron, pač pa se je sestavil memorandum na parlament, v katerem se zahteva od vlade, da ukrene glede draginje vse potrebno, da odpre mejo, odpra- vi kartele, napravi energične korake proti oderuštvu itd.; če vlada tem težnjam ne ugodi, pride liga drugo leto s predlogom 25% draginjske doklade za ves personal. Glede stanarine se je sklenilo, da se mesta klasificirajo in nato tudi stanarina regulira. Vsakih 5 let naj se potem revidira ta klasifikacija. Mesta z 100.000 prebivalci naj dobe dunajsko stanarino. Humanitarne hiše naj služijo le za stanovanje uslužbencev, ne pa kot pisarne. Tudi glede prometne službe se je ukrenilo vse porrebno* Lokali naj se preuredijo, da bodo odgovarjali modernim zahtevam, zlasti naj se popravijo in preurede električne in telefonske naprave. (Tu bi bilo potreba preurediti, pa temeljito, ljubljanski južni kolodvor.) Postaje naj se razdele v 4 vrste, po važnosti in delu. Tudi službeni čas naj se pravilno razdeli. Služba v prvem razredu naj traja 6 ur in 30 ur orosto, v drugem 8 ur in 24 ur prosto, v tretjem in četrtem 12 in 24 ur prosto. 16 in 18 urno službovanje naj se na vsak način odpravi. Vsak uradnik naj ima na mesec 1 dan popolnoma prost, načelnik pa 2. Promr • ''-- naj se rabi kot tak, pisarniška dela ps naj izvršuje v te svrhe dodeljeno uradništvo. Instrukcije naj bodo praktične in naj se vrše vsakomeseč-no, skušnje pa naj se polagajo v ma-ternem jeziku, zlasti pri delavcih in uslužbencih nižje kategorije. Po 10 letih službqvanja naj dobi uslužbenec lažjo službo, 2 leti prometne službe se naj Šteje za 3. Nočna dokla-da naj znaša za celo noč 2 K, manj ko celo noč 1 K. Istotako naj se dobi odškodnina za hrano v službi. Pravovarstvo naj plača uprava. Šolsko uradništvo naj dobi doklade. Komercijalna služba naj traja od 8. do 2; če pa to ni možno, od 8. do 12. in od 2. do 4. Ljudje, ki nimajo skušenj, naj se ne Štejejo kot moči. Nedelje in prazniki naj bodo pri komercijalni službi proste, izvzemši pri br-zovozni blagajni, kjer naj se uraduje od 8. do 12. Ligini manifestacijski zbor se je vršil 7. novembra na Dunaju. Od slovenskih poslancev se je udeležil zborovanja le poslanec dr, Ravnihar, medtem ko je prišel prof. Jarc le za toliko časa na zbor, da se je vpisal v prezenčno listo. Bilo je pa navzočih mnogo poljskih in čeških poslancev, ki so z zanimanjem sledili tem važnim izvajanjem. Nato se je govorilo še o narodnostnem vprašanju, kjer se je zlasti poudarjalo brezpravnost slovenskih uradnikov napram nemškim, zatiranje slovenskih uradnikov potom direkcije in se pretresal zlasti drastičen slučaj uradnika Papsta, ki je imel nebroj nepritik in mnogo preganjanja radi svoje narodnosti. Nato se je sklenilo, da se predlaga, naj se vrši drugo leto ligina konferenca v Ljubljani in sicer ob času, ko se vrši v Ljubljani Sokolski zlet. Nato se je še soglasno sprejela sledeča resolucija: »Osrednji odbor se poziva odkloniti ponudbo personalne komisije Južne železnice za kooperacijo. Skupnost morejo doseči le društva sama. Društvo ne pričakuje od sedanje personalne komisije niti stanovskih uspehov z ozirom na znano stališče Južne železnice, niti narodne pravičnosti. Sedanja personalna komisija se poživlja, da odloži svoje mandate in se potem vrše nove volitve s kompromisno Hsto.« Martinov večer sta priredili v nedeljo 17. t. m. moška in ženska št. peterska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v hotelu Štrukelj v Kolodvorski ulici. Občinstvo, zavedajoč se svojih narodnostnih dolžnosti, je posetilo v tako obilem številu to prireditev, da je primanjkovalo prostora. Gospodične so z razpečavanjem mačka v žaklju skrbele, da je družba odnesla lep dobiček, mnogo smeha pa je povzročilo licitirane „kanona" in Martinove gosi, ki je prinesla naši Šolski družbi pač mnogo svitlih kro-nic. Pri prireditvi je pel tudi ad hoc sestavljen pevski zbor, ki je za svoja izvajanja žel mnogo pohvale. — Prireditev je posetil tudi družbin prvo-mestnik g. A. Senekovičin mnogo odličnega, narodno čutečega občinstva. — Za dobro jed in pijačo je bilo izborno poskrbljeno iz kuhinje in kleti priznano dobre Štrukljeve restavracije, — Družbi sv. Cirila in Metoda je pa gotovo prinesla prireditev njenih marljivih podružnic lep dobiček, za kar gre v prvi vrsti zahvala njenim marljivim Članicam in članom. Obrtna bolniška blagajna v Idri* ji naznanja, da je prevzel blagajniške in tajniške posle g. Fran Dežela. Blagajna posluje izvzemši nedelje in praznike vsak dan od 10. do 12. do* poldne v prostorih »Stavbne in kre* ditne zadruge« v Idriji. Slov. akad društvo „Ilirija" v Pragi, stanujoče začasno na Kral. Vinohradv, H£lkova tf. 35, si je izvolilo na svojem I. občnem zboru dne 13. t. m. sledeči odbor: Predsednik pravnik Ivan Merslavič; podpredsednik medicinec Zvonko Janežič; tajnik farmacevt Dragotin Ostan; blagajnik pravnik Mirko Gorišek; knjižničar prvnik Gregor Wieser; gospodar si. abit 265. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. pi Stanko Orel; arhivar tehnik 001 Vodopivec; preglednika pravnik pgo Ivane in pravnik Josip Čemer. Prosveta. Iz gledališke pisarne. V četrtek, I t. m. (za abonente nepar) se po ,rjh letih zopet enkrat uprizori Ver-jeva velemelodijozna velika opera a Traviata«, ki je na našem odru a največje uspehe. Opera je doce-! na novo zastavljena in nastudira-j ^ Glavne vloge so v rokah gospojine Richterjeve in Fantove in go-\cdov Vondra. Fejfar. Kovač, Pov-L Bukšek in Križaj. Povpraševanje p vstopnicah je že sedaj toliko, da tiemo tudi to pot računati na izvan-►jno lep poset, ker se pred polno se drugače igra in pote, tudi na - :i umetniški uspeh. Režijo vodi Fejfar, ki se je v vseh doslejšnjih enih prireditvah izkazal razum-»ga in rutiniranega režiserja, dirigi-[ pa g. C. M. Hrazdira. ki je v zVj-hrpu, šele početkom oktobra iibinirani orkester v najkrajšem i na najugodnejši način konsoli-. La Traviata. (Violetta.) Opera -ih dejanjih. Besedilo po Durna-em romanu »Dama s kamelijami«, r ^al F. M. Piave. uglasbil O. Ver-. preložil A. Funtek. — Violeta. i:^ka lahkoživka, se je seznaniia edom Germontom. zaljubila se z vso silo resnične ljubezni in -klenila odpovedati se doseda-: življenju. Združena v prosti rti živita samima sebi. Pride Iv oče in očita Violcti, da je zveza z Alfredom uničila vi :edovo prihodnjost in vso srečo e sestre. Z ginUivimi besed --rosi, naj se Alfredu odpove in rne družbi in bodočnosti. Violeta -čevim prošnjam ne more zo-.Ijati. S strtim srcem ostavi ;freda. češ da se je naveličala nje-rve tihe ljubezni in da jo neodoljiva la vleč« nazaj v prejšnje razuzdano j Da utolaži svojo istinito I lest in zaduši glasove, ki v o ljubljenem Alfredu in .či, se Violeta kakor pobes-: a strmoglavi v vrtinec razuzdana življenja. Ob neki taki orgiji se i Alfredom. Zbrana je veii-|na družba, med njo je tudi n Douphal, Violetin tačasni ča-Alfred, ki Violeto še vedno očita njeno besno razuzda-smrtno razžali. Zato ga častilec pozove na dvoboj. i pa je Altredovo očitanje tako >oko zadelo v *rce. da ji ie vsa i razdejana in da začne vsled no-razrujanosti hirali. Ko Alfredi, da Violeta umira same-^enja po Alfredu, da mu pa ^em ne izda pravega vzro-:• propasti, razjasni svojemu i, da ni res. da bi bilo Viole-. Alfreda odtrgalo poželenje po inem razkošju, da se mu ie "- s krvavečim srcem odi; ove-er ni hotela biti na poti nje^o-estrini sreči, in mu končno do-zope^no zvezo z Violeto. Ves rečen hiti Alfred k svoji Violeti — e prepozno. Razdejano srce je velo. Violeta umrje v Alfredo-emu. — L dejanje: Dvorana ;ti. Fnsemble njenih gostov. Alf redova (»Na zdravje, na ie, nalijmo si čaše ) in Violeti-Hed vami zavest me obhaja, da • na zemlji je žiti"). Alf rodova mska izpoved -Ko vas ugledal eki dan*. — Zbor -2e v iutru stala«. Violetina arija »Pre-s&io. prečudno!" in -On je morda, živ je stal v sanjah pred mano če-— II. dejanja: Soba nekje na Alfredov prizor -Ce sem od a zame ni veselja- in arija ljubezni mili smeh . Prizor in :v med Violeto in Alfreuovim i. Alfredov oče: »Gospodična ? in -Hčerko mi Bog je dra-.'.-. Prizor med Alfredom in to. Alfred: -Kaj delaš?- Prizor \lf redom in očetom: Arija oče-Ali te ne miče kraj, kjer prebil rde dni? — III. dejanje: Dvo-prl Flori. Zbor ciganskih mask nlade smo ciganke«-. Prizor z to in Douphalov poziv na dvo-'rizor med Violeto, Alfredom ■njegovim očetom. Violeta: *Oh, "ed, slušaj, ne sodi krivo!« — IV. " lic: Violetina spalnica. Prizor Violeto, Anino in zdravnikom, i čita pismo Alfredovega oče-katerem privoljuje v zopetno v^zo med njo in Alfredom. Viole-Oj slike dobe zlate, vam po-;:rav moj bodi zadnji!« Prizor in ev med Violeto in Alfredom. ta: »Moj mili Alfred, koliko ve-Finale: Alfred, njegov oče, a. Violeta umre. I Umetnost. Na današnji koncert »Glasbene atice« opozarjamo vse slovensko Jncertno občinstvo v prepričanju, 1 bo koncert vsem obiskovalcem 1{H1 res lep umetniški užitek. Spo-4 je krasan in pomemben v delih absolutne glasbene vrednosti. Do besede in veljave pridejo 4 domaČi izvrstni skladatelji: Lajovic, Premrl, Jeraj, Schwab. Njih dela, velike vrednosti v razvoju slovenske glasbe, je vredno, da jih vsak Slovenec spozna, uživa in čisla. Zelo razveseljivo je tudi sodelovanje domačega umetnika Trosta in sodelujočega virtuoza na harfo — Holva. Na skladatelje, sodelujoče umetnike, orkester Slovenske Filharmonije in pevski zbor »Glasbene Matice« smo lahko ponosni. Naj bi slovensko občinstvo ne prezrlo njih kulturnega delovanja. Začetek koncerta je točno ob pol 8. zvečer. Razne stvari. Samomor v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo: Edini sin bivšega podbana Chavraka, 31 letni vladni koncipist dr. Zdenko pl. Chavrak se je v nedeljo zvečer ustrelil. Poldrugo leto je bil poročen s hčerko bivšega zagrebškega župana pl. Mošinskega. Ze eno leto je bil Chavrak zelo deprimiran. V pismu, ki ga je zapustil je izjavil, da je izvršil samomor, ker so ga od vseh strani zasledovali. * Nesreča v rudokopu. Iz Beuthna poročajo: V rovu Gotthardt so se v nedeljo ponoči ponesrečili trije delavci. Zadušili so se s strupenimi plini. Samomor učiteljice. Iz Krakova poročajo: Ljudska učiteljica Voznia-kovska je prišla predvčerajšnjim v pisarno šolskega nadzornika Spisa ter zahtevala, naj se jo predstavi. Ko je spis odklonil prošnjo učiteljice, se je ta pred nadzornikom ustrelila. Upor kaznjencev. Iz Przemvsla poročajo: V tukajšnjem zaporu so se v nedeljo uprli kaznjenci. Orožniki in ječarji so pognali uporne kaznjence nazaj v svoje celice. Več oseb je bilo ranjenih. Morski svetilnik se razrušil. Iz Adeladie poročajo: V nedeljo zjutraj je zavozila jadrnica „Dinedele" v morski svetilni!: v Wongashoalu. Osemdeset čevljev visok svetilnik se je razrušil, oba čuvaja sta utonila. "Nemška iredenta. Iz Hamburga poročajo: Ped vodstvom Schčnererja pride v soboto oedeset »O^tmarkovcev« z Dunaja, iz Gradca N žega in Zgor-■jega Avstrijskega, Češkega, Moravske Tirolskega, Štajerskega, Solnograšk'^a na grob Bismarka v Friedrichsruh. Če bi Slovani '^aj takega napravili? 1 Pretep med c jakom in častnikom. Iz Lvova poročaio: V nedeljo zjutraj je prišlo ▼ kristalni kavarni do prepira med dijakom Valento in nekim stotnikem-avditorjem Oba sta bila pisna. Kmalu sta se začela pretepati. Vatenta je potegnil revolver ter vstre* lil proti stotniku, katerega 'e ranil na desni rami. Stotnik je pa potegnil sabljo ter udaril dijaka po glavi. Valenta se je tež*ro ranjen zgrudil na tla. Njegovo d*£!Jo oko je tako poškodovano, da bo najbrže oslepel. Samomor Iz strahu pred vojno. V Dtfrnbachu se je usmrtila posestni-ca Rozalija Sedlaczek iz strahu pred vojno. Svoje vrednostne papirje je zagreb! a v k le . * Dijaški izgredi. Iz Londona poročajo: V Edinburgu so se vršili veliki dijaški izgredi. Dijaki so derr -Jirali loka!, v katerem so biii izr -stavljeni prizori iz vivisekcije. Pri ] ie do pretepa s policijo. Več dijak je bilo ranjenih in 25 aretiranih. Velik bančni polom v Parizu. Iz Pariza poročajo: Vsled miHj< -skega kraha bančnega zavoda Avguštin Max je nebroj siromašnejših ljudi izgubilo svoje prihranke. V soboto je bilo pri državnem pravdni-štvu vloženih tritisoč tožb oroti banki. Ko so blagajnico odprli, so dobili le par manj vrednih vrednostnih papirjev, toda niti enega centima gotovega denarja. Tudi druge banke so prizadete. Junaški krojači. V Parizu je n j stala kriza v velikih krojaških delavnicah. Ravno zdaj, ko si Parižanke pripravljajo nove zimske obleke, ie delo v največjih delavnicah zelo zaostalo. Zanimivo je, da se je to zgodilo vsled balkanske vojne. Pri nas najbrže ni znano, da tvorijo večino krojaških delavcev v Parizu tujci, med katerimi je zopet mnogo Jugoslovanov, Bolgarov in Srbov,ki jih posebno cenijo kot dobre delavce. Sindikat pariških krojačev ceni njih število na 20.000 oseb. Tn ti junaški krojaški pomočniki so odšli v domovino, da se bojujejo proti Turčinu, vsled česar primanjkuje delavcev. Za „Rdeči križ balkanskih držav". Uredništvu našega lista sta poslala: gospa Marija Kunaver, posest-nica v Ljubljani, 10 kron in g. Kessler darilo neke neimenovane gospe v znesku 3 K 20 v. Istočasno smo prejeli obvestilo, da so narodne dame in gospodje v Škofji Loki potom ^Okrajne hranil- nice in posojilnice« poslali zbirko škofjeloških rodoljubov in rodoliub-kinj v znesku 1002 K 20 vin. odooru za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ balkanskih držav«. Ko izrekamo iskreno zahvalo vsem plemenitim darovalcem, stavimo slovenskemu ženstvu v zgled škofjeloške narodne dame, ki so v svojem navdušenju za dobro stvar nabrale tako lepo vsoto za »Kaeči križ«. Telefonsko in brzojavna poročila. VOJNA NA BALKANU. Vojna napetost med Avstrijo in Srbijo. Budimpešta, 1°. novembra. Včeraj so se vršile cel dan ministrske konference, katerih sta se udeležila tudi voini minister Auffenberg in oba deželnobrambna ministra. V mestu je krožila zvečer vest, da je šlo za ultimatum, ki ga hoče staviti Avstrija Srbiji. Te vesti sicer merodajni krogi za enkrat dementirajo kot neresnične, vendar pa izjavljajo vladni krogi, da je situacija zelo resna. Budimpešta, 19. novembra. Politični krogi zatrjujejo, da je avstro-ogrski poslanik Ugron dobil od Pa-siča odgovor glede stališča Avstrije o albanskem in pristaniškem vprašanju. Pasič je baje izjavil, da srbska vlada ne more pripustiti korespondence med Prochasko in avstrijsko vlado. Politični krogi pravijo, da smatrajo merodajni faktorji srbski odgovor za nejasen in dvoumen. Poslanik Ugron ie dobil zato nove instrukcije in bo zahteval jasen in točen odgovor, ki ga mera dati Srbija tekom konkiudenenega roka do petka aH sobote. Ta zahteva poslanika Lgrona ima značai nekakega ultimatuma in se smatra, da se mora razmerje med Srbijo in Avstrijo tekom tega tedna razjasniti. Praga, 19. novembra. »Narodni Listv^ poročaio, da se je izrazil cesar glede vojne nevtralnosti, da je za mir, toda ne ood vsako ceno. Dunaj, 19. novembra. »Korespondenca »Herzogs si da brzojavki iz Belgrada, da bodo odkorakali srbski voji, ki stoje sedaj pri Bitoiju, nemudoma ob bosansko mejo, kjer hoče Srbija koncentrirati vso svojo armado. Dunaj, 19. novembra. Kako brezvestno hujskajo gotovi listi na vojno s Srbijo, dokazuje »Vossische Ztg.«, ki prinaša iz Belgrada brzojavko, da je srbska vlada prešla popolnoma v častniške organizacije »Orne roke«, ki se ji klanja tudi Pasič s tem. da se je oblekel v uniformo prostaka, samo da lahko salutira vsakemu častniku. To je skrajno budalo, poročilo izvira seveda iz gotovih dunajskih krogov. Budimpešta. 19. novembra. Grof Berchtold je imel dolgo konferenco z vojvodo Avarnskim, italijanskim poslanikom, ki je z Dunaja prispel v Budimpešto. Dunaj, 19. novembra. Današnja »Arbeiter Ztg.« prinaša uvodni članek, naslovljen: »Zmaga pri Bitoiju in Avstrija.« V tem članku pravi dobesedno: Izredni uspeh srbske armade pri Bitoiju ie eden najsiiajnejših in naj-odličnei^lh cele balkanske vojne. Novejša vojna zgodovina pozna samo dve podobni zmagi. Ti sta: zajetie armade avstrijskega generala Mačka pri Ulnu leta 1805 in zavzetje Seda-na. Izkazalo se je, da imajo Srbi izredno dobro vodstvo in sijajne zmage srbske armade so izkazale izvrstnost srbskih čet. Glavnega pomena ni polagati na strategične uspehe, ki so več ali manj momentani, marveč na konsekvence teh zmag, katere moraio psihologlčno vplivati na javno mnenje v Srbiji, ki mora biti vsled teh sijajnih in nepopisnih zmag naravno strahovito dvignjeno. Javno mnenje v Srbiji mora biti tako, da je Srbiia prenehala hiti majhna država, ki bi prenašala vse udarce kake velesile. Bitoli je opomin tudi za avstrijske državnike, če nočejo vojne, tedaj ne preostaja drugega, kakor prilagoditi se poiožaju, ki ga je ustvarila vojna. Vojna je igra, katere uspeh nI mogoče nikdar prorokovati naprej. In ali ne bo odmev teh velikanskih dogodkov na Balkanu tudi v srcih južnih Slovanov Avstro - Ogrske nujno svaril k previdnosti. Tam doli bi se morala vršiti vojna večji del z ljudmi, ki so doma tam doli. In kakšno je njihovo razpoloženje? Kako čutijo Dalmatinci, kako Bosanci, kako pod Cuvajevim jarmom vzdihujoči narodi. Pač redkokdaj je prst usode voditeljem kake države pokazal svarilno znamenje tako jasno In napisal na črno steno prihodnjosti svoje svarilo. Popolnoma drugače govori dunajska »Reichspost«. Ta list stoji sploh na čelu vsega hujskajočega časopisja ter prinaša v svojem uvodniku pod naslovom; Kako dolgo še? sledeča izvajanja: Na kaj hočemo Še čakati, predno zakličemo gospodom v Belgradu zasluženi Quo usque tandem. Sovražniki Avstro-Ogrske bi se mogli dati vsled naše popustljivosti zapeljati do zmote, da nima naša vlada popolnega zaupanja v našo pridno armado. Nemogoče je sedaj še dalje molčati in dalje trpeti. To bi bilo enako, kakor če sovražnika ohrabrimo in storimo, da naši prijatelji začno dvomiti. Monarhija ne more več gledati takih razmer. Nebrzdani duhovi belgradskih morilcev kraljeve rodbine so sedaj očivid-no preveli srbsko politiko, ter jo zavajajo k ekscesom, o katerih ne-vzdržljivosti mora biti prepričan ves kulturni svet. Naša diplomacija naj stori vse, kar zahteva kršena pravica. Belgrad naj voli. Avstro-Ogrska ne more deli čakati. Najhujše ni sedaj tako slabo, kakor polovičnost, ki bi morala dovesti čez malo časa do vojne pod najneugodnejšimi razmerami. Svoj članek podpira »Reichs-post^ z nesmiselnimi poročili bel-gradskega poročevalca, ki jih je dobila baje preko Slavonske, la poročevalec pravi, da je izvedel od trgovcev iz Skoplja, katerim so zopet pripovedovali begunci iz Prizrcna, da so Srbi masakrirali katoliško albansko prebivalstvo v Prizrenu. Konzul Prochaska sicer ni umorjen, pač pa ga je neki srbski vojak z bajonetom težko ranil. Srbi so udarili v konzulat, kjer ie bilo mnogo žen in otrok skritih. Pobijali in morili so, kar jim je prišlo v roke. Majhne otroke so metali skozi okna na ulice, žene in dekleta so zlorabljali. Nasilja so bila grozovita. Končno so Srbi oropali avstrijski arhiv, konzulat-sko dvorišče je bilo polno krvi. Belgrad, 19. novembra. »Samouprava« prinaša članek o razmerju Avstrije napram Srbiji pod naslo-\om: Nerazumljivo nasprotstvo, v katerem pravi: Obe strani se trudita vzdržati mir in poravnati diference. Srbi pripoznavamo, da so prisrčni in prijateljski odnošaii napram Avstriji važen predpogoj nnr-nes:a razvoja in napredka Si bije. Srbska vlada se mora opirati na množico in na razpoloženje v tej množici. To naj bi tudi Avstrija primerno upoštevala. Najboljša pot ustvarili trajno prijateljstvo je ta, da postopa Avstro-O^rska ravno tako konciiijantno proti Srbiii, kakor na-rram ostalim balkanskim drŽavam. Če bi srbske želje po obali Jadranskega morja ne bile gospodarskega pomena za Srbiio, bi Srbija za tem ciljem ne stremila. Ker pa te temu tnko, ni uvideti, zakaj se temu Avstrija nrotivi. Kako se bo uravnalo medsebojno razmerje v bodoče, je odvisno izklmčno le od Avstrije. Srbi se bodo storili ničesar, kar bi jo cro-palo simpatij kulturnega sveca Dunaj. 19. novembra. »Neues YA iener Abendblatt« prinaša oficijoz-no noto, v kateri pravi: Kakor izvemo, je v naikrajsem Času pričakovati najodločnejšecra nastopa poslanika Ugrona v zadevi Prochaske. Avstrija ne bo trpela nikakeršnega dilato-ričnega postopanja v tej zadevi več, ker vstraia zunanje ministrstvo na tem, da se mu omogoči takojšnia neposredna zveza z njegovimi funkcionarji. Glede stališča Avstrije v zadevi Albanije in pristaniškega vprašanja se za enkrat ne bo urgira! decidiran odgovor srbske vlade, ker je treba nočakati. da se vrne kralj Peter v Belgrad in ker bo Srbiia še le takrat precizirala svoje stališče. Budimpešta, 19. novembra. Zunanji minister je bil včeraj pri avdi-jenci pri cesarju, nato je imel razgovor s šefom generalnega štaba Schemuo, ki je bil takoj nato sprejet v avdijenci. Z Dunaja je dospel nemški poslanik Tschirski. ki se je posvetoval z Berchtoldom. Bitka pri Bitoiju. Skopi je, 19. novembra. (Od našega posebnega poroče-v a 1 c a.) Štiri srbske divizije so obkolile turške pozicije. Pod ognjem topov je šla infanteriia v boj. Bitka se je začeia na levem krilu srbske armade, ki je stalo ob reki Črni in se je od tod razvila čez celo fronto v dolgosti 15 kilometrov. Dne 17. se je nadaljevala bitka. Pri Mali reki so Albanci napadli umikajoče se turške vojake, jim vzeli orožje in začeli ubijati in pleniti no vaseh med Malo reko in Gostivarjem. En srbski oddelek jih je pregnal. Srbi so korak za korakom med največjimi boji zavzeli vse važnejše visočave okrog Biio-Ija in prisilili Turke, da so se umaknili v mesto in ker niso mogli pobegniti, so se včeraj udali. Srbsko vojaštvo je moralo premagati velikanske ovire, zlasti ker je vsled nerfre-stanega dežja na tem terenu bilo prodiranje zelo težavno in dovažanje živeža skoro nemogoče. Belgrad, 19. septembra. Vesti o zmagi Srbov pri Bitoiju so vzbudile v Belgradu velikansko navdušenje in nepopisno veselje. V mestu ie vla- dalo pozno v noč živahno življenje, vse mesto je v zastavah, mnogo hiš iluminiranih. V Srbiji se nahaja sedaj nad 60.000 Turkov v vojnem ujetništvu. Najbrže bodo Srbi poiahili turške vojne ujetnike za razna lavna dela, kakor to delajo tudi že na Bolgarskem, kjer morajo turški ujetniki graditi nove železnice. Belgrad, 19. novembra. Bitka pri Bitoiju je bila nepopisno ljuta in krvava. Srbske čete so v nedeljo navzlic težavnemu terenu prekoračile reko Črno in prisilile turški centrura, da se je umaknil proti Bitoiju. Tu se je izkazala zopet izborna srbska artilerija. Glavne turške pozicije pa je zavzela srbska pehota z bajonetnim naskokom. Turki so se mora?! na celi črti umakniti, nakar so jih Srbi popolnoma obkolili in prisilili Zeki pašo, da je izroči! meč. Na srbski strani se je bor!! velik del glavne srbske armade pod prestolonaslednikom Aleksandrom. S to armado se je združil tudi oddelek armade generala JankoviČa. Belgrad, 19. novembra. Bitka pri Bitoiju je traiala 3 dni. Na obeh straneh je nad 20.090 mrtvih, vendar so turške izgube večje. Uspeh je odločila izborna srbska artilerija. Zeki paša. Fethi paša, Galib paša, Djavid paša in Said paša so predali svoje meče prestolonasledniku. Odvedli so jih v Skoplje. Srbi so zaplenili nad J 00.000 pušk najnovejšega sistema, 82 vagonov municije in 18 vagonov živil. Navdušenje v srbski armadi je nepopisno. V Skopi ju se ie služila zahvalna služba božja. Padec Bitolja. Skoplje, 19. novembra. (Izvirno poročilo.) Nad Bitoljem vihra srbska trobojnica. Zlomljena je poslednja turška moč. Srbska vojska je zajela 52.000 Turkov. Srbiia zbira vojaštvo ob bosanski meji. Belgrad, 19. novembra. Popolnoma nepotrjene vesti hočejo vedeti, da zbira Srbija ob bosanski meji vojaštvo vseh kategorJj. Oficijalno se vse te vesti energično dementirajo ter se naglasa, da so vse srbske čete sedaj v okupiranem ozemlju. Mirovna pogajanja. Sofija, 19. novemrba. V dobro podučenih krogih se zatrjuje, da bo bolgarski general Savov danes ali jutri izročil turškemu glavnemu poveljniku Nazim paši mirovne pogoje Balkanske zveze. Ponovne konference med balkanskimi kabinet! so dognale glede pristaniškega vprašanja za Srbfjo in glede Albanije popolno solidarnost ter vse balkanske države odobravajo naziranje srbskega kabineta. Srbski poslanik v Sofiji Spala^kovič je izjavil, da se bo Av-stro-OgrskR morala ozirati primerno na srbske interese ali pa izzove dogodke, glede katerih mora potem prevzeti tudi vso odgovornost za posledice pred celo Evropo. Turčiji se mudi za mir. , Carigrad, 19. novembra. Turška vlada se je obrnila na evropske vladarje z apelom, da naj intervenirajo pri Balkanski zvezi zaradi miru. Petrograd, 19. novembra. Kiami! paša |e prosil ruskega veleposlanika, da naj posreduje pri carju Ferdinandu za premirje, da morejo Turki pokopati svoje mrliče in da se prlčno mirovna pogajanja. Turki so baje prinravljeni ustaviti svoje prodiranje iz Male Aziie in zapustiti svoje pozicije nri Čataldži. če obljubi Bolgar-ka, da teh pozicij ne zasede. Turčija pa Odrina ne preda na noben način Belgrad, 19. novembra. Kakor poroča »Tribuna«, vstraja Balkanska zveza na svojih zahtevah glede premirja pod sledečimi pogoji: Turčija izprazni Odrin, Bitolj (ni treba več), Skader in Janino, Turčija prizna, da je premagana, Turčija zapusti svoje evropske pokrajine ter dovoli slav« nostni vhod združenih balkanskih vojsk v Carigrad, kier se proklamira Balkanska zveza, Turčija plača od« škodnino. Carigrad se internacijona-lizira, prosta pot skozi Dardanele. Srbi ob Jadranskem morju. BerUn, 19. novembra. Informirani diplomatični krogi zatrjujejo, da so Srbi zasedli tudi že velik del Jadranske obali. Podrobnosti še manjkajo. Četi nje, 19. novembra. Srbi in Črnogorci so zavzeli Sv. Ivan Meduo in prodirajo proti Lesu, kjer je prišlo med vojsko generala Vukotiča in Turki do bitke. Belgrad. 19. nov. Kralj Peter je v Skoplju in je nekoliko bolan, ker se je prehladih Cetinje, 19. nvvembra. Uradno se poroča, da so Črnogorci in Srbi včeraj zasedli tudi Les. Položaj v Carigradu. Car grad, 19. novembra. Vrhovni poveljnik turške armade poroča v Carigrad, da se artelirijski boji na črti pred Carigradom nadaljujejo, da pa so siabejši, kakor so bili včeraj,, Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 266 Štev. Generalisimus pravi, da so Turki baje premagali bolgarsko pehoto, ki je skušala prodreti. Carigrad, 19. novembra. Mahmud Muktar pašo so prepeljali včeraj v nemški hospital v Carigradu, ker je dobil krogljo v nogo. Nikdo pa ne ve, kdaj in kje je bil Muktar paša ranjen. Carigrad, 19. novembra. Tu je bil Izdan uradni komunike, ki pravi, da so poslaništva evropskih velesil dala izkrcati moštvo, ki naj ščiti Evropejce. Komunike pravi nadalje: Inozemcev se je polastil strah, ki ni upravičen. Prebivalstvo naj se ne ozira na strahopetnost inozemcev. Vlada je dovolila z ozirom na strah tujcev izkrcanje tujega moštva, kar pa je sicer popolnoma nepotrebno, ker bo prebivalstvo ohranilo mir in red. Muslimani naj si ne dajo vplivati od strahopetnih jnozemcev, ker je turška armada pri Čataldzi zmagovita, zato naj prebivalstvo gre mimo na svoje delo. Carigrad, 19. novembra. Mahmud Muktar paša, ki so ga prepeljali v nemški hospital ima tri kroglje. Ena rana je težka. Ranjen je bil pri Der-kosu. Carigrad, 19. novemrba. Tartki ministrski svet je sklenil, brezobzirno nadaljevati vojno. Vsak u *i n r'. -hajr več tisoč anatolskih * jih pošiljajo proti Cataldži. Spor med Sazonovom in balkanskimi diplomat?. Petrograd, 19. nov. Vse vesti, da obstojajo diference med Sazonovom in med balkanskimi diplomati, zlasti med ruskimi diplomati, so zlobno izmišljene. Pri Derkosu* London, 19. nov. Londonski fon" poročajo, da so imeli Bolgari velike težkoče zlasti pri Derkosu. Tam so imeli Bolgari mnogo iz^ub. Boji na Turški obrambni črti se še vedno niso odločeni, vendar pa kaže vse, da se bo Bolgarom posrečilo premagati turski odpor pred Carigradom. Srbi na Jadranskem morju. Skoplje, 19. novembra. (Izvirno poročilo). Zdaj, ko na bregovih Var-darja odjekujejo krasni zvoki omiljene koračnice „Triglao" in ko je stopila srbska tretja armada pod generalom Božidarom Jankovičem na obali Jadranskega morja, kličem: „Buči, buči, morje Adrijansko, spet postalo si slovansko!" Zavzetje sv. Ivana Meduanskega. Cetinje, 19. novembra. /Uradno). Iz glavnega taborišča generala Marti-ničova poročajo: Crnogorska armada se ponosno vije nad sv. Ivanom Meduanskim. Desno krilo pod poveljstvom generala Martino vica je prodiralo od Črnega vrha. Od sobote do nedelje zvečer so črnogorski voji napredovali brez večjega odpora ter so zavzeli več pozicij okrog: Medue, končno pa so osvojili tudi pristanišče samo. Turki so se umaknili v popolnem neredu. V bitki pri Luarzi so bile Čete po polnom a potolčene. Jahta kralja Nikole je priplula v luko Sv. Ivana Meduanskega. Vhod generala Martinoviča v mesto je bil veličasten. V mestu vlada p o -polen red. Crnogorska arm ada je zaplenila velike množine munucije in živil. Rijeka, 19. novembra. General Martinović brzojavlja v glavno taborišče : Po zavzetju Sv. Ivana Meduanskega jeposkusilo 3000 Turkov pregnati črnogorske čete iz njihovih pozicij. Na stala je ljuta borba, ki je trajala več ur. Naši vojski se je posrečilo poraziti Turke in jih razpršiti na vse strani. Mi smo imeli 100 mrtvih in ranjenih. Ruska mobilizacija. Berlin, 19. novembra. Dipl o-matični krogi zatrjujejo, da je car s Sazanovovo politiko nezadovoljen in da so direktno s carskega dvora odšli na vojaška poveljništva važni ukazi, zlasti na poveljstva v Kijevu, Odesi, Varšavi in Vilni. London, 19. novembra. Angleški listi poročajo iz Odese, da se v Rusiji mrzlično vrši mobilizacij j a. 400.000vojakov rezerve, ki bibili morali biti odpuščeni že 13. novembra je bilo pridržanih. Opažati je gibanje vojaških zborov proti zahodu. Po zatrdilu „Daily Maila" je mobilizacija na jugozahodu Rusije že skoraj končana. Dva avstrijska konzula. Dunaj, 19. avgusta. Afera avstrijskega konzula Prochaske v Prizrenu postaja čimdalje zagonetnejša. Zunanji urad vztraja na tem, da ni mogoče dobiti o njem nobenega poročila. ,Neue Freie Presse" pa je dobila od srbskega ministrstva točen odgovor, da je Prochaska zdrav in da se mu ni nič zgodilo. Neumevno je, da bi naše zunanje ministrstvo ne dobilo istih informacij kakor kaka redakcija. Cim dalje bolj se sumi, da delajo naši diplomatični faktorji iz te zadeve nalašč veliko afero, da se razburja javnost in neti sovražnost napram Srbiji. Po-vdariti je treba, da je „Vossische Zeitung*, ki je v zvezi z avstrijskim zunanjim ministrstvom prinesla krvava razkritja, ter pravi, da so Srbi opustošili naš konzulat. Ni težko uganiti od kod njena razkritja. Grof Latour je tozade\no interpeliral v današnji seji avstrijske delegacije, da se afera pojasni. Budimpešta 19. novembra. Avstrijski vicekonzul v Mitrovici Tahy je včeraj izjavil napram poročevalcem nekaterih dunajskih listov, da ni pobegnil pred srbskimi nasilstvi, in da ni popolnoma izmučen prišel na avstrijsko mejo, marveč da je odšel iz Mi-trovice, ko je dobil od dunajskega kabineta dopust, za katerega je prosil sam, ker mu ;e bilo za časa vojnih operacij nemogoče izvrševati svoje agende in svoja poročila prosto kspe-dirati na svoj urad. Kaj je z av3iro-ogrskim konzulom v Prizrenu? B Hgrad, 18. novembra. (Izvirno poročilo). Vesti, da bi bili srbski vojaki napadli in razdejali poslopje avstro-ogrskega konzulata v Prizrenu in umorili konzula Oskarja Prochasko in konzularnega gavana, so popolnoma neresnične. Konzulu ProchasVi ni nihče skrivil niti lasu, dasi je bilo . njegovo postopanje proti srbski armadi vse prej kakor lojalno. Skoplje, 19. novembra. Iz Prizre-na poročajo: Pred avstrijski konzulat je prišla te dni neka Arnavtinja ter jela na ves glas upiti: „Kje je moj mož? Moža mi daj!- Na trgu se je zbralo mnogo ljudi, ki so jeli spraševati žensko, zakaj da tako kriči in se joče. Arnavtinja je nato pripovedovala to le: .Avstrijski konzul je poslal mojega moža v sosedne vasi z nalogo, naj vaščanom odsvetuje, da bi izročili orožje srbski vojski in da bi ji prodajali živila in živinsko krmo. Mož se ni več vrnil. Sedaj sem pa izvedela, da so mojega moža v neki vasi ubili*. No i Sad, 19. novembra. Vojni dopisnik tukajšnje „Srbske Zastave* Jasa Tomić brzojavlja iz Uroševca (Ferizoviča), da je v Prizrenu pri on-dotnem avstro - ogrskem konzulu Oskarju Prochaski, s katerim je imel daljši razgovor. Prochaska je med drugim zanikal, da bi bil ščuval Ar-navte proti srbski vojski, ter proglasil za zlagano vest, da bi bil pisal kamorkoli kakršnakoli hujskajoča pisma. O turških porazih se je izrazil tako-le: .Kar se sedaj godi v Turčiji, mi je uganka. Turki so popolnoma izgubili glavo, sicer ni mogoče razumeti, da beže, mesto da bi se borili". Kozul Prochaske. Budimpešta, 19. novembra. Afera konzula dobiva na eni strani zelo resno, na drugi strani pa smešno lice. Dunajski listi vstrajajo pri svojih vesteh, da je Prochaska najbrže zaprt, in da so Srbi nasilno postopali proti n^emu. Sedaj se izve z zunanjega ministrstva, di je tja dospela včeraj od kon/ulaPro-chaske razglednica, Vi pravi, da je zdrav in da se rr i dobro godi. Budimpešta, 19. novembra. Prochaska je baje na poti iz Prizrena v Skoplje. Ali so bili Arnavti oboroženi? Belgrad, 19. novembra (Posebno poročilo). Nasproti trditvam raznih listov, da so bile operacije proti Arnav-tom lahkoče, da so bili le-ti slabo oboroženi, poročajo iz Skoplja to-le: Lani se Torgatpaši ni posrečilo Arnavtov popolnoma razorožititi. Dokaz tega je dejstvo, da so bili letos Arnavti ob priliki svojega pohoda v Skoplje tako dobro oboroženi, da se Turki niso upali nastopiti proti njim, dasi so imeli 80 bataljonov vojske. Po svojem pohodu v Skoplje so Arnavti udrli v razne zaloge orožje ter vzeli iz njih v Prištini 10.000, v Peći 6000 in v Vučitrnu 7000 pušk s streljivom vred. Pred izbruhom vojne pa je turška vojna uprava sama razdelila med Albance 63.000 pušk, kar dokazuje brzojavka Ali Rize paše, poslana iz Soluna med bitko pri Kumanovu Isi begu Boljetincu. V Skoplju so sedaj izročili Arnavtje srbskim oblastem 20.000, v Prištini pa v vseh dneh 8.000 pušk. • • ' Dvorezni meč — ali Šusteršičeva politika Budimpešte, 19. nov. V političnih krogih se zatrjuje, da je komprom is med nekronanim vojvodom kranjskim dr. Šu-steršičem in StUrgkhom per-fekten. Vlada se je odločila predložiti zbornici 6 mesečni provizorij. Dr. Šusteršič je obljubil da njegov (?) klub (?) 1 tega provizorija ne bo obstru-iral. V tem kritičnem položaju je dr. Šusteršič s svojimi pristaši j odnehal odobstrukcije, dasi-I ravno je dobival iz Dalmacije brzojavke, ki se nanašajo na Neznosni režim, in dasi-ravno te brzojavke zahtevajo najostrejši nastop proti režimu je vendar dr. Šusteršič koketiral z vlado. Praski dijaki proti Berchtoldovi polit ki. Praga, 19. nov. Praški jugoslovanski dijaki so odposlali Berchtoldu sledečo brzojavko: Nj. ekscelenci grofu Berchtoldu, ministru zunanjih zadev na Dunaju. Hrvatsko- srbska - slovenska akademična i mladina v Pragi, zbrana dne 17. nov. 1912 na svojem shodu I smatra Vaše stališ dasene-\ kulturna in neci vi 11 \ o va na Al-1 banija proglasi za avtonomno in ustavno državo, kot ironijo I in krvavo žalitev našega na-; roda, ki v državi, kateri izvolite biti Vi na čelu, ne uživa nikake avtonomije niti svobode, ampak je naopak s pomočjo Vašega sodelovanja brez-primerno tlačen in preganjan, j Iz tega razloga smatra Vaše I stališče, ki je zmožno poten-| cirati upravičeni gnjev in ne-| zadovoljnost naših širokih na-I rodnih mas, za neiskreno in ' iluzorno. — Vane Radej, pred-i sednik shoda jugoslov. akad. j mladine. Razpust občinskega sveta v Splitu. Split, 19. novembra. Včeraj popoldne je prišel okrajni glavar že tretjič v občinsko hišo in pozval župana Kataliniča, da |naj preda občinsko blagajno in urade. Občinski svet je imel ravno sejo, ter se je tretjič uprl zapovedi okrajnega gla- ; varja. Na to je dal poklicati okrajni glavar orožnistvo, ki je župana in občinski svet z nasajenimi bajoneti izgnalo iz občinske hiše. Na trgu se je zbrala med tem velikanska množica, ki je živahno akla-mirala župana in občinskesvet-nike. — Orožnistvo je začelo razganjati množico z bajoneti. Množica pa se je umaknila na pomol, kjer so se nadaljevale demonstracije proti namestništvu, ter je množica manifestirala tudi za balkanske države. Tudi tu je poseglo vmes orožnistvo in kerse množica ni umaknila, je aretiralo več oseb, med njimi tudi zdrav-nika iz Omiša dr. Gjorgje Mitnico in odvetniškega kandidata dr. Andjelinoviča. Orožnistvo je zasedlo vse ulice. V občinski hiši stoji 40 orožnikov. Demonstracije so se zvečer ponovile. Na obrežju je nesla množica na ramah posl. Trumbiča, ki jevtemperament-nem govoru nagovarjal ljudstvo. Nadvojvoda Evgen. Dunaj, 19. novembra. C. kr. brzojavni korespondenčni biro izve iz kompetentnega vira, da ne bo izstopil nadvojvoda Evgen iz cesarske hiše, da se poroči z vdovo nekega slaščičarja. Prot< politik grofa Berchtotda. Praga, 19. novembra. Zastopniki jugoslovanskega dijaštva v Pragi so poslali zunanjemu ministru Berchtoldu brzojavko, v kateri protestirajo proti njegovi politiki napram balkanskim državam in izjavljajo, da namere zunanjega minista samo nete nezadovoljnost in jezo jugoslovanskih narodov proti krivicam, ki se jim gode. Zbesneli Ukra inci. Lvov 19. nov. Ukrajinsko dijaštvo je priredilo zopet proti Rusom velikanske demonstracije. Dijaki so hoteli pred Tuski konzulat, kar pa je policija preprečila. Ukrajinci so se nato znesli nad nekim staroruskim zavodom ter streljali z revolverji v šipe inteinata. Pri tem sta bila dva mlada ruska dijaka ranjena. Vojni odsek ogrske delegacije. Bud mpešta, 19. novembra. V sobotni seji vojnega odseka ogrske delegacije se je oglasil k besedi tudi vojni minister Auffenberg. Veseli ga, da so našla vojaška vprašanja v delegaciji toliko umevanja. Annadno vodstvo stori vse, kar je potrebno. Simpatična so mu izvajanja o zrakoplovstvu, posrečilo se mu je za to stroko interesirati mnogo krogov in dobiti tudi sredstva. Skušal bo izrabljati zmožnosti ogrskih aviatikov in upa, da se bo ustanovila ogrska diužba. Letališča in druge priprave na Ogrskem bodo direktno podrejene vojni upravi. V celem se bo ustanovilo 5 ali 6 letališč, od teh odpadeta najmani 2 na Ogrsko. Priznanje zmožnosti artilerije nam je bilo zelo simpatično. Kar se tiče decentralizacije vprašanja * o arzenalih, se bo trudil najti svoj čas | primerno rešitev, tudi mu ugaja predlog ustanovitve tovaren za opremo. Jutični odsek vojnega ministrstva bo natančno po zahtevah novega vojaškega kazenskega poslovnika organiziran. Glede podčastniškega vprašanja upa, da bo rešeno 27. t. m. Bud mpešta, 19. novembra. Vojni odsek ogrske delegacije je neizpreme-njeno sprejel redne in izredne vojaške potrebe in izredne kredite. Duna ska borza. Duna, 19. nov. Pod vtiskom zunanjepolitičnih vesti vlada na tukajšnji borzi zelo mučno razpoloženje. Trgovina se ne more razvijati. Bosanski sabor. Sa a evo, !9. novembra. Povodom posvetovanja o učiteljskem zakonu je izjavil srbski poslanec Grgjič, da se morajo bosanski učitelji zahvaliti za svoj slabi položaj samo priklop-ljenju k Avstro-Ogrski. Ko se je vršilo posvetovanje glede izplačanja eventualnih diet virilistom, so se Srbi odstranili, tako da je bil sabor prvič v tej sesiji nesklepčen. Demonstracije v Sarajevu. Dunaj, 19. novembra. Nemški listi s slastjo poročajo o muslimanskih demonstracijah v Sarajevu. V Sarajevu so namreč Muslimani pod vodstvom Haiil Bašića demonstrirali proti Srbom in peli pred vladnim poslopjem avstrijsko himno. Klicali so: Živela Avstrija, pogin njenim sovražnikom. Nemški listi pravijo, da se bodo vršile tudi hrvaške protisrb-ske demonstracije. (Ni pričakovati.) Bolgarska in orijentske železnice. Sofija, 19. nov. V političnih krogih se zatrjuje, da bo prevzela Bolgarska po končani vojni v svojo upravo tudi orijentske železnice. Nemiri v Petrogradu, Berolin 19. nov. Vosische Ztg. poroča iz Petrograda. Na vseučilišču in na politehniki so se vršile zaradi smrtne obsodbe 17 mornarjev črnogorske mornarice demonstracije. Policija je obkolila vseučilišče. Popoldne se je vršilo zborovanje, pri katerem je več dijakov s krinkami na obrazih predlagalo revolucionarno resolucijo, ki je bila vsprejeta. Krakov 19. nov. Zaradi izvršitve smrtne obsodbe na 17 upornih mornarjih je proklamirana za jutri enodnevna stavka tiskarjev. V Cvrena ki. Rim, 19. novembra. Podvrženje Turkov in Arabcev v Cvrenaiki ne napreduje. Enver beg skuša še vedno pridobiti časa. Po noči se pogosto približujejo Beduinci italijanskim pozicijam ter streljajo na nje. Zato se pripravljajo Italijani na pohod v notranjost dežele. Zato so garnizijo v Benghasiju že ojačili. Italijanska vlada je poslala po generalu Briccoli Enver begu ultimatum, glasom katerega morata Enver beg in Aziz beg tekom treh tednov zapustiti Cvrenaiko. Po preteku tega roka bodo Italijani postopali na-! pram regularnemu vojaštvu ravno tako j kakor napram Arabcem, ki se nočejo podati. Pesem, ki jo prepevajo vojaki v Makedoniji. Srbska vojska, ki operira sedaj v Makedoniji, je osvojila in prepeva to-le lepo prosto narodno makedonsko pesem: »Veto si veje, strašno besneje, Šurnije Vardar, gordo se leje. 2eni-te plačat, pištat deca-ta, Kuršumi (krogle) zviždat dur (gor) do nebesa. Oj tamo dole na sred na Balkan, Tamo se biju mladi junaci. Mladi junaci, sve Makedonci, Mlada srbčina (Srbi), sve neženjena. Bojak si bija, pesmu si pevat, Na svoj-ta majka Makedonija. Makedonki-te venci vi (jim) pletu, Od svoj-to srce, od gorsko cveče.« ♦ * Ognjeni ples. (Priobčil A. B.) Sofija, 12. novembra. O veliki bitki pri Ljule-Burgasu in ni i Corluju pripovedujejo došli ranjenci v bolnišnici divne, legendarne reći. Neki izobražen vojak, ki ic bil težko ranjen v tej bitki, opisuje io s temi-le poetičnimi besedami: vBitka je bila kakor brezkrajen I pies sred ognja. Ta ples je trajal cel da-i in celo noč. Zmirom smo pro-mcujavaii svoja mesta sim pa tje, j kakor pri »kadrilji«, zdaj naprej, zuij j r.azaj. dokler smo na kraju sovražnika izrinili iz njegovih pozicij in smo ga zagnali s strašnim ocjeni nazaj. Ena turška baterija je piešla štirikrat v naše roke, a spet j»o inm !o štirikrat vzeli. Nazadnje rjetikrat smo jo končno prevzeli, ko smo postlali pot s telesi njenih branite, IJcv.« Neinirović - Dančenko o bolgarsM! zmagah. (Priobčil A. B.) Sofija, 12. novembra. Med ruskimi dopisniki na boj r»em polju, v glavnem stanu boigar. skeiri. stoji na prvem mestu Nemi-o vič- Dančenko. On je bil že v osvohn. diteijni vojski 1. 1877., kakor taii \ japonsko-ruski vojski. Njegovi ob šil ni opisi so jako zanimivi in jo iz, Šli v posebni knjigi, katera je pit ve, dena na nekatere druge slovanski jezike. Divni so njegovi opisi bojd na Sipki. O zdajnih bojih piše za list *Rw skoe slovo-. Iz opisa bojev mi Le. zengiadu posnemamo sledeče: Početkom citira znane besedi generala Von der Goltz-paša o ne, mogočnosti, da bi padla trdnjav* pred tremi meseci. Potem nadaljuje. Zmaga Bolgarov je krestomaf fa taktike. Oni so vzeli od vseh lak-tik najbolje, ko so še dodali k icuv-svojo divno gibčnost, visoko bo}*^ nsvđu?enost. vzdržanje zdravega, normalno živega in treznega voiaka Ta vejska je zmaga ruskih vojaški1-učencev, kakršni so večinoma hc\ garsik generali, nad učenci berlinske akademije in generalov a la voi der Ooldz-paša . . .« 24. oktober je zaodel osvobodi-teljno vojsko z večno slavo. Že raz-ven redut in mnogih okopov je Lo-zengrad naravno trdnjava, katero so nemški inštruktorji obrnili v resnicri Gibraltar na suhi zemlji.« Prečita neredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod no-napredne stranke. Časopisje ji danes najmočnejša idejina moč. Izvrše valni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek preči tane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečltane časopise v svojem okraju. RiRBUha pisarna narodno-napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih. upravnih, davčnih, pristojbinskiL in vojaških zadevah. Izključene \n so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zanpno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 33 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno na rod no-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. Umrli so v Ljubljani: Dne 17. novembra: Marija Gion-tini, trgovčeva vdova, 84 let. Mestni trg 24. — Vigo de Redange, c. kr. ge-ometer, 38 let, Gradišče 7. — Marija Mittermayer. klobučarjeva vdova, 83 let. Radeckega cesta 11. — Josip Železnikar. rejenec, 2 dni, Sv. Florjana ulica 17. Dne 18. novembra: Frančiška Herz, hišna posestnica, 72 let, Mala čolnarska ulica 13. Bospodarstvo. — Kletarski tečaji. V primeru t drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji. Zaradi toga je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospo-darju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakršno se dandanes po svetu zahteva? Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kai- 266 Štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. iz najbolj žlahtne kapljice se z ne-avilnim ravnanjem lahko naredi ignusnejša pijača! Da imajo ukazni priliko, se v umnem kletarstvu ifieljito izučiti, priredi c. kr. vinar-j nadzornik B. Skalicky pri držav-vzorni kleti v Novem mestu te-}1a tekoče zime več trodnevnih etarskih tečajev. Kdor se misli ka* rega teh tečajev udeležiti, zglasi tj se takoj pri c. kr. vinarskem nad-,rstvn v Novem mestu. Ker je štelo udeležencev za vsak tečaj ome-no. treba se je, komur je na stvari feče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor j v tečaj sprejet, bo o tem potom nebnega vabila vsaj en teden pred !:etkom tečaja obveščen. — C. kr. arsko nadzorstvo za Kranjsko v loliovem. — Izseljevanje v Parano v Bra-i se nikakor ne more priporočat1, morajo novi naselbniki kar po mesecev čakati v tesnih in ne-avih provizoricnih barakah, jno pridejo na vrsto, da se jim ažejo za nje določene naselbine. , rado se dogaja, da naselbniki ne ?be posestev v Parani in da se mo-tio zadovoljiti s kakim drugim ko-m zemlje v drugi državi. anašnji list obsega 8 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, astnfna in tisk »Narodne tiskarne^. Okrevajoči ;=pe§no podpirajo porolrto zdravljenje z rabo Scottove emulzije, ker jo celo oslab- blodeč lahko sprejema in popolnoma - ?avi. Ako premislimo, da vedno ena- a, izvrstna kakovost posameznih sestavin Scottove emulzije daje posebno red: -ost, je lahko razumeti, zakaj je nje rabi v !asu okrevanja za mlado in staro rlstna. Obenem je pa Scottova emulzija tako slastna, da jo radi uživajo ::"'i? : hi otroci. - -n,.:aali*i staklenici 1 K '0 r Eur":%ai se p© wea lekarnah- Proti vpošiljatTi v> t v pismenih rnara- - »:ta od wrdk* SCOTT & BOWNE, d. t o- i. aa thaaajo VH. sfctterraje se na na* list ea^ratso '.jater potckolnje od kako lekarne. &erravallč~ —— ■> islezsato Kina-vino r :bi razstavi na Dunaju 1906: Drtavao --rje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescenta« in ms lo&rvnim zelo triporočeno od zdravniških avtoritet is izborni okus. ss Večkrat odlikovano. TjOC zii avniikih jspričeva.. :: J. SEBRAVAILO, l h kr. (torai itoitilj TEST-Barkovl*«. 4484 trrzna porodila. Lfnfcliansha redltna banka v Ljubljani". trn kirzi đssajste fcarze 19. novembra 1912 *af«lfr«*l papirji. ftewmf "m*~9 . Mjera renta ..... 84 70 £4 90 brna tzntA . . . . I 87 95 8815 i sir. kronska renta . . 75 64^5 '7-. m „ . . I 84"5 »**8 *• kraafrko deželno posojilo I' —"— 94*50 iMr.o. češke dež. banke . I 8885 89 85 SpaAke. *tfk* U L 1W0 •' . . I 443- 455- m „ "1«64. . , . . B 614-— . 626- Vlake.....267- 599- . xemei]ske !. izdaj« . !j 270 — i 282- ., II. ™ A 243--; 2-':5- a ogrske hipotečns . . I 23625 j 24825 m dan. komunalne . i 474— 4^6 — » avsfr. kreditne ... 3 476 - 488 - „ l|aW}anske .... jj 66 • 72 - . evitr.rde«?, krila . .5 50 50 -6 50 . ogr. „ „ .A 305° 92 ., UzHIka . .... j 27 50 31 50 „ tarike......| 21125 H** MHMb fogaaeU kreditne banke . ' '32 — 436 — J -' redflnega zavoda . . 608 50 609 50 ->e beačac drsate . . ! 504 "0 505*50 ^ežeJezanee.....piO'^Oi 106 40 ' :• /e-eznice . . . . '! 68V — 686 — »Icntan.....| <>75 50 976 50 vgdkorne družbe . . 1 352*— 365 — s enake banke. . . .12*4-76 265 75 Valata. .....; ; 1143 1147 Mi....... 117-90 118-20 >id....... « t.5-95 ce 10 .....,.• 94 8) & 10 "^H........ ; ji 25365 254 65 l'\nm cone w Bud.mpeftti- Dne 19. novembra 1912. Termin. !*-nica za april 1913 . • za 50 kg 12-06 * za ap.il 1913 .... za 50 kg 10 60 'v» za april 1913 . . . za 50 kg 1097 *nua za maj 1913 . .^ *aJkA* H . 11« H K i i c V1^ v mm £M__________________ 17. 2.pop.! 740*2 I 2*3 I si. svzh. oblačno. M 9. zv. 7412 rfl t • 18. 7. zj. ' 739^6 1-0 | si. vzh. megla 18. *2. pop.! 737-7 ! 2*2 j al. vzhod ! oblačno w | 9.zv. ! 736-6 ! 1 6 jbrezvetr 19. j 7. »j. j 735*5 10 j al szah. megla Srednja predvčerajšna temperatura V4% norm. 3 2* in včerajšna 1-6°, norm. 3-0*. Padavina v 24 urah 0 7 mm in 00 mm Itifuliniinliift brez lastne krivde ločena, iPii fipn nsi ^6|^a d*ma ,z °diifn^ IUlbliyvlllUU rodbine, lične, vitke postave, 700.000 mark razpolafajočega premoženja, iSče plemenito mislečega dobro situiranega moža. — Dostojne direktne ponudbe pod MHeinaat' 6elae*akirchant hauptpostla^ernd. Anonce se odklanjajo Stroga tajnost. 4167 Pitana perutnina! Meso! Košarica s 5 kg z vsebino : debela gos aH 3—4 race, kapune ali kure za juho, nežno, tolsto, sveže klano in skubljeno ali sveže zadnje volovsko in telečje meso, vse franko po povzetju na vse strani K 670. Sveže presno maslo iz kraviega mleka, zabojček s 5 kg franko K 10 50. 4090 = M. I. Schwarz, Buccaci. i l - sjijiii upniki špecerijske stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika M stpp-ajm*. Ponudbe na Kari Piaiioiek, Ljubljana. 4145 ESS Najboljša in najzdravejša — barva1 za lase in brado je dr. Drallea „NEBIL", ki daje sivim in porrlečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Tran&o št. 1. Lasne kite, podiafe in tnreike vseh vrst; gledaliftčne In toaletne ===== potrebščine itd. ------— E 518 12-"U 41b9 žbeni oklic. Dne 21. decembra 1912 ob pol 10 dopoldne bo pri zdolaj označenem sodišču soba št 8 dražba zemjišč a) vlož. štev. 1048 in b) vlož. štev. 1082 kranjske deželne deske, obstoječih iz graščine Zaleg (Breitenau) z obsežnimi gozdovi, njivami, vrtovi in travniki, lastnim vodovodom, lastnim lovom in pravico ribištva ter c) pritikline, obstoječe iz konj in gospodarskega orodia. Zemljišča, ki se imajo zdražitt, so cenjena ad a) na 40 324 K 84 v, ad b> na 215 127 K 84 v in c) pritikline na 9882 K. Najmanjši ponudek znaša ad a^ 26 8S4 K, ad b) 143 419 K, ad c) 4941 K, skupaj 175.244 K ter se pod tem zneskom ne prodata Dražbeni pogoji in na zemljišča se nanašajoče listine kupci lanko ogledajo pri zdolaj označenem sodišča v sobi Št. 5 med uradnimi urami. C. kr. okrajno sodišče Novo mesto oddelek II., dne 13. novembra 1912. Štev. 5959 12. 4!5--; ■ * ' Z>oien;a vas pri Ribnici 19. novembra 19?2 Ljubljana. (Bres vsakega potdbnega obvestila.) i^MMa 5 konj, vozov, krme, drv, fratar, raznega polf-skega orodja, konfske oprave, les za stavbe, apno* kamenfe, opeka, drogovi za krneli, oprava za proda|alna, specerifsko blago, sodi Ud. se vrši, dne 21. novembra 1912 ob 9. uri na Dolenjski c, št. 53 (Ljubljana) pri J. Plankarju. • — Cene ugodne proti takojšnjemu plačilu« — (Narodni dom) #v j e JfiJfl 1 i pri: hranilnih vlogah brez odpovedi od 4:,4°o na 41.'2% — hranilnih vlogah proti odpovedi od 4f/i#/e na 43/4% — posojilih na vknj. od 5 lh Ve na 5 3A °/o ter od 53/« °/o na 6 °/o — posojilih na menice od 6°/o na 6V2°o« Vloge v teko&ena računu se obrestujejo od 1. novembra t. I. naprej po 4 Vz °/o oziroma po dogovoru. 3sr Hsatnl davek plačisfe posoplmica sama, 4i7o RavnateijsiifOa 4168 ____ E 722/12 8 Dne 18. Sscembra 1912. dopoldne ob ^lO. url bo pri spodaj oznameajeni so£&iji v izbi štev. 8. ,. , , -, •..«- ,-- o, R K 22*522'"" Fr l^SSC^ -t. u . ,1 * . j. i icafi M A Jk 15,1» 1/3' 14/5, 5' ' • 20.000-— . , 75.000— 1 srečka srbska državna iz L 1888 ■ 1 #"l 20.00O- , 20.000— 1 srečka Dobrega srca H J U 14 9' l0/11 l 20.000— itd. i _________________ ___^________ ________ _ ___ _ _________. 2 1 srećka itaiijansk., rdečega križa 15 1§ 1/2, 13, 1 5, 14 5, K f^Z ^ lf^l "f ^ooJZ 1 srečka peštanske bazUike |f L kil 15/5, 18, 31/8, 149t 2 11, , 20 000-— . 20.009— . 15.000— 1 srečka srbska državna iz 1. 1888 \[ J Jy 511 „ 20 000— , 15.000.— 1 srečka Dobrega srca i*d. ___________j____________________^______________________i________________j_____________________,__________________t______________________ . ______________.___________ 1 srefka avstrijskeg. rdeeeg. kriia L JJ# I K M.000;- Fr 65.000- Lir 30-000;- 3, i * II 4a* 9 1 TV/1 1/2 13 15 1/7 • 30 000— , bo.000— » dO.000 — 1 srečka ogrskega rdečega kriza tf II ------ V\t 15/1, 1 *, i/* i O. W, • 3OQO0_ m 10.000— , 15.000— 1 srečka itaiijansk. rdečega križa || || 14 7, 1/8,318,2 11 m 20.000*— . 10.000— . 15.000 — 1 srečka 2*> ona srečka iz 1. 1881 itd. Te in vse druge srečke v poljubnih kombinacijah proti posebni ponudbi po najniijih cenah.— Posebno priporočljivo! Turško srečke s šestkratnim žrebanjem in glavnimi dobitki 1,800.000 frankov vsako leto. Mesečni obrok samo K 4 75. — Srbske državne srečke iz leta 1888 s trikratnim žrebanjem in glavnimi dobitki 195.000 frankov vsako leto. Mesečni obrok za 3 srečke samo 3 K. — aUfctevaite prospekte I Prihodnja zrebamjai 1. decembra turških srečk, glavni dobitek 400.000 frankov — 2. januarja srečk avstr. rdečega križa, glavni dobitek K 60.000 — 15. januarja 2° o srbskih srečk, glavni dobitek 80 000 frankov — 15. januarja srbskih drž. srečk iz 1. 1888, glavni dobitek 100.000 fr. • 1. januarjem 1913 začno izhajati slovenska žrebal ne liste I 4158 Zastopstvo dediče izxd.iastxli©la:e banke v 3Ljj-clTdIja-M-I- hi mm vm m igajlai-iigoiinjo sprejme takoj pekarna Jean Schrey, Oradiftče, LJubljana. 4166 2 dijaka se sprefmeta takoj ali poznale k boljši rotil*, na hrano in stanovanje Glasovir na razpolago. — Dopisi pod „2 difaka11 na upravništvo »SI. Nar.« 4171 sprejema zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se 101 vplačili. •*. • ••• vzajemno zavarovalna banka v Pragi« ••• • •"• Sczervml tesal B »3JSSJSM4. - Isplatama Pasbadniot ta kapItaliS« K ua,3f0.eo3-ei. Po velikosti draga najtmsa zsvarevtlsica nate države s fitskozi tlefaosko-tiirodiio opra?o. aer \mto nWn 1 w£ SS£Si l aURli M Bil. 12. "»■ Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In najkulantneja. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Dovoljuje iz čistega dobička Izdatno podporo v narodna in občnokoriatne namene. Stran 8. SLOVENSKI NAROf). 266. štev. ■ 4fc4|4fcailiA F° vsch kombinacijah na poljubno število tet Istotako pU- ■ I«! Uli Mre starin dolgov in »jldnsJ—|S v novo posojilo rod mnogo I m II 0M ugodnsfsismi pogoji Diskretno in kulantno posredovanje. - ril lil lili I -a kreditno pisarno, Cltzabetu cesta K. 1 lili Ml 11U «•!■•■»■ proinian. »rilafatl |e »• rim. w manama. W Uradne ur* is strank* od 10. 11, ur« aftopeldns. 20°/o do 30°/o znižane cene radi preogromne zaloge "* oblek, raglanov in Zimskih sukenj za gospode in dečke* najmodemej&h damskih kostumov, plaščei\ pa/etotoi\ bluz in knl. m I „JLnglešfco skladišče oblek," O. J3erruztovi.č, Jilestrii trg št. 3. Zaloga po« m tapetniškega Map Fr. Iv Liabliana. Marice Ter. 1.11 (Rclizei). Znlosn spalnih ter jedilnih sob v različnih najnovejših slogih. Vsakovrstno drugo pohištvo. Priznano solidno blago ter najnižje cene. ZoIdso otomonco diyonou, ž« različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki. Velika izbira3408 otroških vozičkov viAiii sil ntti iti cHtiton Sare čPertlo, — Čpreme za aeaeste. žDomačt izdelek, blatno ta pia-ineno blago, šoicarshe aezcatae. £}ubijana, Seleabargooa al. S. Priporoča se na/več/a zaloga oble% ^■*- ja gospode m — == deč^e == \ Vedno najnove/fa konfekcija ya dame in deklice. JSizke cene. Solidna postrežba. Q MOTI LUMIMAM H P5 llZPADAMJU LAftl ■ CLCRaJoajT * E. FOUET, ŠćJl£VE| |Dra§€hia ;ADBUA , IjufeljaaaJ sVaaaaaaaVBsaHSSssssBbHf^jj *» j--a^St':% <,, ■ .45 stenosroiFnin in stroleniskn 1 večletno prak^ > tiče službe. Na slov pod „Stenograf»n'3** na uprav »Slovenskega Naroda«. 4U8 Ifiteliientei lite!" resen, vtraien in marljiv. w »lov. in nem. išče pismrntšhe slut&e ali kal tamu podobnega za fa*?oi. -^'~ Cenjen- ponudbe pod šifro „Intelegent" :: na upravn;štvo »Slovenskega Naroda«. :: „hotel Vege" ,,„„ se silni 1 niiB i m račun s 1. februarjem $313. Na račun se odda le onim moškim, ki so zmožni opra»liati lažja domača dela z mesečno p'ačo SO K Anton ^ferer- ?^telji©v^ nlfcs 19. Iiaffifie taio dnittfo t Erata r. z. z o. z. Ojebni l^redlt ofžUiiikos, prsiKoriem, učittllom. opokojEotem iti ob najugodnejših ptogojih. — Predstroškov ni. — Več v prospektih. Hranilne vloge. M ?s al u 5 ar z dnevna abrntenjeTn pu.....4,'.°f, Ob 6l#avvn: adatvuii ra zneske nad It 11)00 po 5 ■ m fj......2M9 „ 5 ' , . Otelili se poiietM ir&tejeii flivnki. — Rentncsa davka li nlitati. Stanje vioe: ......K 4,500 000 Jamstvo deležev: .... K 5,600 00 J Pojasnila dajei Josip Kosem, Ljubljana. Krakovski nasip 22, \ a K 2'20 Vrste 7 iztok a K 1320 2 . samorodno a K 330 , 8 ensenca a K 17'50 . 3 . . a K 4 40 ,9 . a K 22 — . 4 , a K 550 „ 10 . a K 55 — . 5 , iztok a K 880 , 11 muškatelec a K 33 — . 6 , . a K 11 — .12 brandy a K 330 Naror 1a sp izvrsupjo samo potom pismenih priiav pri c. in kr*« a dvorni kleti« Osebni promat v cesarski dvorni kleti je izključen. '\u DfiriošliR sn^rlitpr no nov^etiu vseh stroškov. ^ pod skrajno ugodnimi plačilnimi pogoji bodo od 21. nov. do 16. decembra t. L vselej na licu mesta 4106 al Me ta njive, travniki in oozd na Poljanah, ¥ Trnovem, Udmatu, na Selu, ¥ Mostah, na Golovcu in Barju. pricefek dražbe je določen na 9. uro 5op, začne pa sodišče dražbo. 1) v četrtek, 21. nov. pri Rdečem Križu na Dolenjski cesti 2) v petek, 22. nov. pri šupi za seno p. št. 336 k. o. Trnovsko predm, 3) v ponedeljek, 25. nov. na travniku p. št. 1062 Rakova Jelša, 4) v torek, dne 26. nov. v gozdni parceli št. 301 k. o. Moste, 5) v četrtek, dne 28. nov. pri hiši št. 57 ob Zaloški cesti 6) v petek, dne 29. nov. pri hiši št. 7 za žrebčarno na Selu, 7) v ponedeljek, 2. dec. pri hiši št. 7 na Ambroževem trgu. 8) v torek, dne 3. dec. pri hiši št. 60 na Poljanski cesti, 9) v četrtek, 5. dec. na gozdni parceli št. 1429|15 k. o. Lipoglav 10) v ponedeljek, 9. dec. pri hiši št. 38 na Predovičevem Selu. 11) v sredo, 11. „ „ „ „ 45 „ 12) v petek, 13. „ „ „ w 29 „ 13) v ponedeljek, 16. ; „ „ „ 52 ., Natančnejši podatki so razvidni iz uradnega razglasa v „Lai bacher Zeitnng" z dne 9. t. m, št 258 in jih daje tukajšnje sodišč v »obi St. 13, pritličje, levo. Vaa natančnejša pojasnila in zlasti Še ona o plačilnih pogoji daje tudi ljubljanska kreditna banka ¥ LJnbllani U od¥. pisarna dr. Karel Trlllerfa r LJubljani