Ciciban v prometu
Bodimo jim za zgled
V tednu od 21. do 26. aprila smo imeli v vrtcu H. Ch. Andersen enota K — kurirček — prometno vzgojo. Vsebina o prometu se je prepletala na vseh vzgojnih področjih. Poleg cestnega prometa so otroci spoznali tudi že-lezniški promet, obiskali so železniško posta-jo v Šentvidu in se peljali z vlakom v Ljub-ljano, nekateri šele prvič.
Na sprehodih so otroci opazovali promet-ne znake, semafor in dogajanja v križišču. S pomočjo zgodbic so spoznali, kako nevarno je, če se igrajo na cesti. Pri glasbeni vzgoji so se naučili pesmice o avtu. Tudi deklama-cija o miličniku je bila zelo zanimiva.
Pri likovni vzgoji so z različnimi tehnika-mi narisali zelo domiselne risbice: cesto, kri-žišče in polno različnih avtomobilov. Iz pa-pirja ali blaga so samostojno izrežali avto-mobile, hiše in z njimi okrasili svoje igralni-ce. Za starše so pripravili posebne stenske časopise. Želeli so jih spodbuditi, naj jim bodo kot vozniki in kot pešci za zgled.
Najbolj zanimivo pa je bilo takrat, ko nas je obiskal miličnik-prometnik tov. Hinko Zajtl. Otroci so miličnika zelo pozorno poslu-šali, ko jim je pripovedoval o doživljajih na cesti, o nesrečah, ki se lahko zgodijo, če smo neprevidni in tudi o tem, da otroci vse pre-več sedijo na prvih sedežih. Miličnik je imel bclo kapo, bele narokavnike in tudi piščalko, na katero je zapiskal. Tov. miličnik je otroke pohvalil, da že zelo veliko vedo o prometu. Ko smo mu povedali, da se bomo tudi mi igrali miličnike, se je postavil na srcdo igral-nice in otrokom pokazal, kako se usmerja promet. Otroci pa so to priložnost izkoristili in se vključili v igro ter prečkali »cesto« ta-krat, ko jim je miličnik odprl pot.
Prišel je petek. Otroci in tovarišice so imeli že vse pripravljeno za ustvarjalno igro: prometne znake, semafor, sredstva za milič-nike, avtomobile, skiroje. Tovarišice so ure-dile križišča, otrokom pa so podelile vloge, da so postali miličniki, pešci in vozniki. Tudi vzgojiteljice Jelka, Neda, Jožica, Valči, _Met-ka, Sonja in Zofka so se vključile v igro. Imeli so tudi ambulanto — za vsak priraer ...
Igra je potekala spontano, vzdušje in raz-položenje otrok sla bila izredna. Otroci so še enkrat dokazali, da že veliko vedo o prometu in da se znajo v promet tudi že samostojno vključiti.
Kako so otroci VVZ H. CH. Andersen doživijali Tita
Utrinki...
25. maj 1979: Peli smo na cvetočem trav-niku, da bi nas ptički slišali in odnesli naše želje tebi, tovariš Tito: »... da živel bi let to-liko, kot ima rožic mesec maj!«
Katarina je stekla med cvetlice in jih ob-čudovala: »Koliko jih je! Toliko kot je rožic, to je veliko let!«
Ana: »Najlepše so bele.«
Matevž: »Tovarišu Titu želim trideset po-Ijan belih rož!«
4. raaj 1980: sivo, deževno jutro ... Milka:  »Zakaj je tovariš Tito umrl?« Ida: »Vsi smo žalostni. Še ptički žalostno pojo.«
Matija: »Tudi sonce joče.«
Tesno oprimimo dlani vsi, enotno narav-najmo korak, po tvojih sledeh, po tvoji poti!