PMtrans plačana t gotovini.
Leto XVIII., št. 229

v/


44510
Ljubljana, petek i. oktobra I937
Cena 2 Din
upi avuist vek uju otjana, elnalljeva Ulica S — releton 8L 8122, 8123, 3124, 3125, 312& Inseratni oddelek: Ljubljana, 8eien-tmreovs ul 8 — Tel t392. 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7,
Telefon St. 2455. Podružnica Celje, tlocenova aL St. k
Telefoo St 190. tterun) pn pošt. ček zavodih: Ljubljana 5t 11.842. Praga čislo 78.180, wtfin St 105 241.
Na Daljnem vzhodu
Vojna na Daljnem vzhodu je v popolnem razmahu. Kakor se ni čuditi, vzbuja največjo pozornost po Evropi in po vsem ostalem svetu, za kar je seveda vzroka več ko dovolj.
Vojaški strokovnjaki so bili že od vsega početka mnenja, da bo za Kitajce položaj jako težaven, predvsem zaradi njihove preslabe tehnične opreme. In prav tako se je pokazalo Poročila govorijo o tem, da imajo kitajske čete v mnogih spopadih celo številično premoč nad japonskimi, da pa te prednosti ni mogoče izkoristiti spričo preslabe oborožitve na kitajski in najmodernejše na japonski strani. Temu primerno se je razvijalo in se razvija razmerje med bo-jujočima se strankama.
Ze od vsega začetka je bilo jasno, da bodo Japonci zastavili poglavitne svoje sile na severnem bojišču, saj se severne Kitajske tiče njihovo ekspanzivno prizadevanje v prvi vrsti. Tam je glavni povod za krvavi spopad, saj je zahtevala Japonska in zahteva še sedaj, da se osrednja nankinška vlada odreče vrhovni oblasti nad severnimi kitajskimi provincami in prizna ponolno samostojnost tamkajšnjih krajevnih uprav, ki so seveda pod japonskim vplivom. Bilo ie zato že v naprej pričakovati, da bodo japonske čete udrle v te province, tamkaj odstranile kitajske administrativne oblasti :n pregnale kitajske čete, ki še poslušajo povelje iz Nankinga. In tako se je res zgodilo. Japonci prodirajo naglo od severa proti jugu ob glavnih železniških progah in se v zaledju Pekinga in Tientsina. da imenujemo samo obe poglavitni veliki mesti, na široko in z veliko naglico razširja japonska oblast proti jugu Kakor stoje stvari, ni misliti na to, da bi se tu bojna sreča obrnila, ker manjkajo za tak obrat vsi potrebni tehnični pogoji. Kar vedo poročila iz kitajskega vira povedati o uspehih na japonsko škodo, se nanaša le na zapadni pas bojišča, kjer so ob pustinjah možna gibanja starega stila in kjer so mogoča presenečenja, toda pač le krajše veljave.
Nekoliko drugače je pred Šanghajem. Tu soglašajo sodbe nepristranskih opazovalcev, da je kitajska obramba močnejša in uspešnejša, kakor pa so v Tokiu pričakovali. Toda v isti meri se tudi naglaša, da Šanghaj ni poglavitno bojišče. Zapadnoevropski poznavalci vzhodne Azije se v svojih poročilih ustavljajo ob šanghajskem bojišču z vprašanjem, kaj je nagnilo Japonce, da so se zagnali prav sem s tolike vnemo. Vzrok bo skoro gotovo ta. da naj bi udarec na Šanghaj, središče kitajske trgovine, najhitn je stri kitajski odpor v gospodarskem pogledu. Zdaj seveda japonsko vojaške vodstvo ne bo hotelo odnehati, marveč bo že iz prestižnih razlogov vrglo za Šanghaj tolike vojne sile, da bodo končno Kitajci vendarle podlegli.
Morje okrog Kitajske obvladujejo Japonci popolnoma. Zato lahko po mili volji bombardirajo kitajska obrežna mesta, a s Formoze in z vojnih ladij morejo pošiljati v deželo vojnih avionov, kolikor se jim zdi potrebno, saj je kitajska obramba v tem pogledu povsem nedorasla. Ako bi okupirali kitajski otok Hajnan. bi mogli tudi skrajni jug imeti pod popolno kontrolo; po zadnjih poročilih se je akcija v tem pravcu že pričela.
Taka je situacija brez olepšavanja. Zato ni čuda, če so se v zapadnoevrop-skih krogih, ki so nedvomno najbolj poučeni, pojavile vesti, da je pričakovati mirovnčh pogajanj. Čangkajšek se označuje še vedno kot naklonjen pobotanju, to se pravi koncesijam, ki se zdijo neizbežne spričo nedvomne vojne premoči japonske armade. Kolikor bolj pa bi v Nankingu prevladali levo orientirani elementi, toliko večja bi bila volja za odpor in toliko manjše razpoloženje za mir, ki bi seveda značil za Kitajsko velik poraz. Katero stremljenje bo v nankinški vladi zmagalo, se bo kmalu pokazalo.
Na kaj bi se mogla še zanašati Kitajska v svoji obupni obrambi zoper japonski imperijalizem? V notranjosti je baje prišlo do premirja, saj vedo poročila povedati o vojnih silah komuni-stričnih provinc, da so se pridružile vladnim četam za skupno borbo zoper Japonce. Tudi če ie vse to resnično in tudi če računamo, da so kitajski komunisti najbolj srditi nasprotniki japonske invazije, pa da so njihove čete opremljene tudi z orožjem, pridobljenim po znani poti iz sovjetskih arzenalov, se vendarle ne more pričakovati, da bi mogli odločilno vplivati na vojno srečo. Saj ljudi tudi brez njih nankinški vladi ne manjka.
Brali smo tu in tam, da je Kitajska razočarana, ker ji od zunaj ni prišla ni-kaka pomoč. Po pravici rečeno, je komaj verjeti kaj takega. Zakaj v Nankin-gu so se mogli že za časa mandžurskega osvajanja prepričati, da jim niti Evropa niti Amerika zoper japonsko invazijo ne moreta ali tudi ne marata nuditi pomoči. A danes, spričo tolike napetosti v Evropi, je pomoč od zunaj še manj verjetna. Barbarski način japonskih avionskih napadov zoper kitajska mesta
Izhaja vvak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Grajski trg 7, telefon štev. 24-55. (Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se De vračajo.
ODPOKLIC PROSTOVOLJCEV
IZ ŠPANIJE NUJNA STVAR
Francija in Anglija v tem vprašanju nočeta popustiti in bosta
izročili Italiji novo noto
ženeva, 30. septembra, o. Delbos, B'um in lord Cramborne so imeli danes dolgo konferenco, na kateri so proučili besedilo skupne note, ki jo bosta jutri diplomatska zastopnika Anglije in Francije izročila v Rimu. Na željo francoske vlade bo v noti izrecno poudarjena neobhodna potreba takojšnjega umika vseh tujih prostovoljcev iz Španije, ker obstoja v nasprotnem primeru nevarnost, da se španski konflikt še bolj poostri. Nota bo tudi naglasila, da je že skrajni čas, da prično posamezne države vestno izpolnjevati s svojim podpisom prevzete obveznosti. Nadaljnja interven-cionistična politika bi morala neizogibno dovesti do razširjenja konflikta preko španskih mej.
Po mnenju ženevskih krogov bo Italija pristala na pogajanja s Francijo in Anglijo. Po informacijah iz Berlina so tudi v berlinskih diplomatskih krogih prepričani, da je bil Mussolinijev obisk v Berlinu zgolj demonstrativnega značaia. Konkretna pogajanja v Berlinu so bila bolj skromna. Doznava se, da je HiMer informiral Mussolinija, Neurath pa Ciana o tem, da so nemški vojaški krogi absolutno proti temu, da bi se nadaljevala dosedanja inter-vencionistična politika v Španiji. Zaradi tega pičakujejo v angleških in francoskih krogih, da bo skupna demarša v Rimu rodila zaželjeni uspeh.
Italija; To je stvar
laiaaSonskega odbora
i'ariz, 30 septembra, br. Dočim sta si Anglija in Fran°iia na vso moč prizadevali, da bi pridobili Italijo za sodelovan:e pri izvajanju sklepov nvonske konference.
kar pa naj bd bilo obenem uvod v končno ureditev španskega problema, je Italija istočasno, ko je v Parizu pristala na sodelovanje pri kontroli na Sredozemskem morju, torpedirala akcijo za umik tujih prostovoljcev iz Španije. Včeraj je italijanski poslanik v Londonu Grandi posetil zunanjega ministra Edena ter mu obrazložil stališče italijanske vlade do vprašanja prostovoljcev. Italijanska vlada je mnenja, da so pogajanja med Anglijo, Francijo in Italijo o vprašanju prostovoljcev, kakor sta predlagala Pariz in London v svoji nedavni noti, docela nepotrebna, ker se je to vprašanje načelo že v londonskem odboru za nevmešavanje, kjer naj se stvar rešuje dalje, tem bolj, ker je tam zastopana tudi Nemčija, brez katere pa se Italija sploh noče pogajati o ničemer, kar je v zvezi s Španijo.
Morda je vse to tudi samo nov diplomatski manever, s katerim hoče Italija izsiliti. da Francija in Anglija priznata generala Franca kot vojujočo se stranko, ki je enakopravna z valencijsko vlado. Angleška vlada bi bfa v skrajnem primeru pripravljena pristati na tako koncesijo, vendar pa le s pogojem, da se nemudoma umaknejo vsi tuji prostovoljci iz Španije. V Parizu imajo glede tega resne pomisleke, ker bi se s tem okoristil samo general Franco, dočim bi se vprašanje prostovoljcev s strani Italije in Nemčije še nadalje zavlačevalo, kar bi seveda zclo poslabšalo položaj valencijske vlade. Zato vztrajata Pariz in London slej ko prej na tem, da se vprašanje prostovoljcev prej do kraja razčisti. V tem smislu bo sestavljena tudi nota. ki jo bos*a Fracija in Anglija skupno i?roč:li v Rimu.
Nemčija ne bo podpirala Franca, pač pa Italijo
Pariz, 30. septembra o. Berlinski dopisnik »Matina« poroča, da je uspeh nemško-italijanskih pogajanj naslednji:
Nemčija ne bo več nudila španskim nacionalistom nobene podpore, niti z dobavo orožja in municije, niti s pošiljanjem svojih čet, pač pa bo pri morebitnih pogajanjih nastopala solidarno z Italijo in podpirala italijanske interese do končne zmage generala Franca, Italija bo postopala glede Španije v najtesnejšem sporazumu z Nemčijo, zlasti glede Balearskih otokov in španskega Maroka. Tudi gle^e umika španskih prostovoljcev tvsta obe državi nastopali solidarno. O problemih srednje Evrope tokrat v Berlinu niso razpravi'ali, pač pa želi Nemčija, da bi Francija čim prej prekinila sodelovanje z Rusiio, dočim je Italija prevzela nologo pridobiti Anglijo za to, da pristane na uveljavljenje di-rektorija štirih velesil.
Italija za nacionalno vlado na španskem
Rim. 30 sept. AA. »Giornale d' Italia« piše o italijansko-nemškem razmerju do španskega vprašanja in pravi:
Tega problema ne kaže presekati z nevarnim kompromisom, ki bi 'se končal edino s premirjem in ki mu ne bi bil namen konec državi'ansjke vojne. Urediti bi ga bilo treba z ustanovitvijo nacionalne španske vlade, sposobne, da trajno zagotovi notranji mir na Španskem. Italija in Nemčija sta podčrtali, da ne želita nikakih ko-
risti na Španskem, niti teritorialnih posesti niti pripomočkov za nadzorstvo nad prometnimi zvezami drugih držav na Sredozemskem morju. Politiko Rima in Berlina označuje odkrit odpor proti ustanavljanju druge Moskve v Madridu ali Barceloni, prav tako pa sovražno stališče proti ustanovitvi belo-črne vlade, ki bi bila nemočna in ki bi bolj zastopala tuje interese kakor pa nacionalne španske koristi. Solidarnost nemškega in italijanskega naroda v tem vprašanju je popolna.
Podpis sporazuma pomorskih strokovnjakov
Pariz, 30. septembra, o. Opoldne je bil podpisan protokol o sporazumu med pomorskimi strokovnjaki Italije, Francije in Anglije na tukajšnji konferenci, ki je trajala štiri dni. Poučeni politični krogi so-djo, da je Italija v zadnjem trenutku pristala na vsa potrebna jamstva za nadaljevanje pogajanj o španskih vprašanjih.
Španska resolucija v ženevi
ženeva, 30. septembra. w. Danes popoldne je bilo objavljeno besedilo resolucije šestega pododbora, ki razpravlja o španskem vprašanju. Uvodoma poziva re-solucijski načrt, ki bo predložen plenarni skupščini Društva narodov, vse države, naj opustijo vsalko vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. To velja zlasti za države članice odbora za nevmešavanje. Opozarjajoč na delovanje inozemskih prostovoljcev v Španiji, ugotavlja načrt, da morajo članice Društva, narodov, ki so podpisale pogodbo o nevmešavanju, računati s koncem politike nevmešavanja, ako se v najkrajšem času ne doseže sporazum o umiku prostovoljcev iz Španije. Končno se svet Društva narodov v zvezi s členom 11 pakta, o Društvu narodov naproša. naj zasleduje razvoj dogodkov v špa-niji in izkoristi vsako priliko za mirno ureditev spora, španska delegacija je po posvetovanju s svojo vlado pristala na besedilo resolucije.
aškl odpor Kitajcev i Ciničen odgovor Japonske
silnemu bombardiranju in neprestanim napadom Japonci v šanghaju ne morejo naprej
* Padec prebivalstva v Kankingu
London, 30. septembra, b. »Daily Tele-graph« poroča, da je imelo ponovno bombardiranje kitajskega glavnega mesta za posledico, da se je število civilnega prebivalstva v nekaj dneh skrčilo od prejšnjih 800.000 na 200.000, torej za celo četrtino 90*"o vseh trgovin je zaprtih, električna napeljava pa popolnoma prekinjena. Pomanjkanje živil se bolj in bolj čuti.
Proglas čangkajškove žene
Nanking, 30. septembra, o. Soproga Cang-kajška je izdala proglas na ves svet in še posebej na Zedinjene države, v katerem zahteva bojkot Japonske zaiadi njenih barbarskih letalskih napadov na nezaščitena kitajska mesta. Obenem poziva vse narode, naj priskočijo Kitajcem na pomoč s prostovoljnimi prispevki, ki se bodo porabili za zdravila in življenjske potrebščine. V svojem pozivu omenja tudi epidemijo kolere in črne kuge, ki se je razširila med kitajskim kmečkim narodom.
Protijaponska propaganda v Angliji
London, 30. sept. g. Razne liberalne organizacije so na .posebnih sejah sprejele resolucije, ki izražajo ogorčenje zaradi obstreljevanja kitajskih mest ter zahtevajo organiziranje splošnega bojkota proti Japonski.
Angleška letala za Kitajsko
London, 30. septembra, b. Iz Anglije je bila te dni odposlana na Kitajsko večja pošiljka letal »Gloucester-Gladiator«, ki jo je naročila kitajska vlada še pred začetkom kitajsko-japonskih sovražnosti in je zato britansko letalsko ministrstvo prevoz odobrilo. Letala »Gloucester-Gladiator« veljajo za najhitrejša letala angleške produkcije. Njih največja hitrost znaša 400 km na uro, v treh minutah pa se lahko dvignejo do 3000 m visoko.
Šanghaj, 30 septembra o. Davi se je velika japonska ofenziva na šanghajskem oo-jišču nadaljevala Japonsko topništvo je s kopnega in z ladij vse dopoldne bombardiralo utrjene kitajske postojanke v Putungu. Velika borba se je znova -azviU za Capej in okolico severne železniške postaje, toda tudi danes Japoncem ni uspelo prodreti prve kitajske obrambne črte na robu Capeja. Japonci imajo očividno namen prodreti preko Capeja in mimo severne postaje proti središču kitajskega odpora v Šanghaju-Kinagvanu. Zato so se opoldne pričeli tudi novi napadi pri Lotienu, odkoder so skušali Japonci prodreti na eni strani proti Kinagvanu, na drugi proti fCi-anghingu. kjer je glavni stran kitajske vojske. Kianking je že v območju druge kitajske obrambne črte. ki se raztega severno in severno-zapadno od Šanghaja in sicer od Jangceja vse na okrog do Huangpua.
Po japonskih informacijah so posamezni japonski oddelki južno od Ljuha in zapadno od Lotiena dosegli nekaj pomembnih uspehov.
Po vesteh iz severnih kitajskih pokrajin japonske vojske nadalje prodirajo od Paotinga proti jugu. Sedaj bodo skušale zavzeti Hokien Na velike težave so japonski oddelki naleteli zaradi neprestanega deževja in zaradi razmočenega terena. Generalni štab severne japonske vojske, ki je bil doslej v Tiencinu, se je že preselil v glavno mesto hopejske dežele Paoting.
Novi letalski napadi na kitajska mesta
Hongkong, 30. sept. b. Včeraj so japonska letala trikrat napadla Kanton in trdnjavo Bocca Tigris. Tri bombe so padle v neposredni bližini Sunjatsenove univerze. Pri letalskem napadu na vas Čiuhin pri Hongkongu je bilo ubitih 40 ljudi, nad 200 pa ranjenih. Nemški in japonski potniki na angleškem parniku »Kaying« potrjuiejo navzlic vsem nasprotnim japonskim demanti-iem prvotne vesti o japonskem napadu na kitajske ribiče.
Agencija Central News poroča, da so japonska letala obstreljevala luko Hojkavo na otoku Hajnanu in Čingijan v pokrajini Kvantung. Ubitih je bilo najmanj 200 civilistov. Agencija poroča dalje iz Cinana, da teko postojanke kitajskih čet ob železniški progi Tiencin-Pukao in v okolici Na-nija Keja 75 km južno od Čančeja.
„Za dosego postavljenega vojaškega cilja je bombardiranje mest potrebno"
Francoski državni proračun
Pariz, 30. septembra, g. Finančni komisiji zbornice je bil danes predložen državni proračun za 1. 1938. Dohodki znašajo 53.781 milijonov, izdatki pa 52.179 milijonov frankov, tako da znaša presežek 1.602 milijona. Od tega presežka se bo ena milijarda poralbila za zboljšanje plač državnih uradnikov.
je res silno razburil vso svetovno kulturno javnost. Protest velesil zoper to barbarsko uničevanje priča o tem enako kakor resolucija v enem od odborov Društva narodov. Koliko pa zaležejo protesti in resolucije napram Japonski, je sedaj že dovolj znano. Prav tako nihče ne more pričakovati učinkovite koristi od protijaponskega bojkotnega gibanja, o katerem poročajo iz Anglije in ki bi se moglo razširiti še na druge države.
Še najbolj se oči ogorčene kulturne javnosti po svetu obračajo na sovjetsko Rusijo, saj je resnica, da bi se mogla od te strani še najhitreje in najbolj upravičeno pričakovati intervencija. Resnica je. da bi bila za Rusijo sedaj ugodna prilika za obračun z Japonsko, ki ima opravka s Kitajsko, kakor je tudi resnica, da se je Japonska vrgla na oku-
pacijo Notranje Mongolije ter ob njej ležečih provinc s posebno vnemo prav radi tega, da »zabije klin« med sovjetsko in kitajsko sfero. Toda ne glede na druge težave je pač tudi sovjetska Rusija vezana na ozire, predvsem na lastno varnost na evropski strani. Zakaj kdo ve, če bi vojna v primeru ruske intervencije ostala omejena na Daljni vzhod in če ne bi evropski nasprotniki Rusije porabili prilike za napad. Spričo tega je treba jemati z rezervo poročila o moskovskih posvetovanjih in pripravah ter o rusko-kitajskem sodelovanju.
Taka je situacija na Daljnem vzhodu in malo je znakov, ki bi pripuščali sklepe na bližnjo spremembo. Kakor se temu upira čut pravičnosti, je vendar treba računati, da bodo Japonci tudi to pot dosegli svoje cilje, čeprav nemara z nekoliko zakasnitve.
Tokio, 30. septembra, br. Danes popoldne je japonski zunanji minister povabil k sebi angleškega, francoskega in ameriškega poslanika ter jim izročil odgovor japonske vlade na njihove proteste zaradi bombardiranja nezaščitenih kitajskih mest. V svojem odgovoru naglaša japonska vlada, da je pred pričetkom bombardiranja opozorila s posebno noto vse Ure diplomatske predstavnike na Kitajskem, naj spravijo svoje državljane na varno, da ne bi pri bombardiranju trpeli škode. Če se to ni zgodilo, ni njena krivda. Japonska vlada je s tem izpolnila svojo dolžnost in skušala, kolikor je v njeni moči. zavarovati interese, življenje in imetje tujih državljanov na Kitajskem. Kar se tiče bombardiranja, se mu iz vojaških razlogov ni bilo mogoče izogniti. Kitajsko glavno mesto ie ob enem glavno oporišče kitajske vojske in kitajskih vojnih operacij. Za dosego vojaškega cilja, ki si ga je zastavil poveljnik japonskih čet, je bilo zaradi tega neizogibno, da so bombardirali vojaške objekte tudi v tem mestu. Isto velja tudi glede vseh drugih bombardiranih mest. Spričo odpora Kitajcev je Japonska upravičena, posluiiti se vseh sredstev, da stre odpor Kitajcev, Končno izraža japonska vlada upanje, da bodo Francija, Anglija in Amerika pokazale razumevanje za japonske ukrepe na Kitajskem.
Odgovor japonske vlade je izzval silno začudenje, ker gre molče preko tisočev žrtev, ki jih je zahtevalo bombardiranje po
kitajskih mestih in enostavno vali krivdo na Kitajce, ki so v upravičeni samoobrambi. Poslaniki so odgovor nemudoma sporočili svojim vladam in čakajo novih navodil. V tokijskih diplomatskih krogih napovedujejo novo odločno skupno demaršo Londona, \Vashingtona in Pariza, obenem pa dogovor o morebitni skupni akciji za zaščito svojih interesov na Kitajskem. Tudi vprašanje bojkota Japonske postaja vedno bolj pereče.
Debata v Ženevi
Ženeva, 30. septembra, b. Pozornost političnih krogov je bila včeraj razen na španske razprave osredotočena na posvetovanja kitajsko-japonskega posvetovalnega odbora, v katerem je ameriški zastopnik Har-rison v imenu ameriškega zunanjega ministra Cordella Hulla izjavil, da se tudi Amerika pridružuje splošni obsodbi jaj>onskih letalskih napadov na nezavarovana kitajska mesta. Za Harrisonom je spregovoril o istem vprašanju angleški zastopnik lord Cranborne, ki je med drugim opozoril na okolnost, da se kitajsko-japonski spor dejansko tiče vseh držav in ne le Kitajske in Japonske, kakor to neprestano zatrjuje Japonska. K besedi se je končno oglasil še kitajski delegat Wellington Koo. ki je v imenu svoje vlade zahteval temeljito razpravo o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s sedanjimi sovražnostmi na Daljnem vzhodu.
Rusko-rumunska pogajanja
Bukarešta, 30. septembra d. Zunanji minister Antonescu je svoj povratek iz ženeve v Beograd in Bukarešto odgodil, da bi lahko nadaljeval razgovore z Litvinovom. Po informacijah tukajšnjih listov se zdi, da je bila zaradi raznih težkoč opuščena misel o zaključitvi pakta med Rusijo in Rumunijo o medsebojni pomoči. Sedaj se pogajajo za drugačno obliko rusko-rumun-skega sodelovanja.
Padec vrednot na pariški borzi
Pariz, 30. septembra, b. Na pariški borzi je vladalo včeraj ves dan precejšn e vznemirjenje. Skoraj vsi domači in tuji vrednostni papirji so izgubili na svoji vrednosti, rente so padle za 90 stotink in še čez.
Odmevi teh pretresljajev na borzi so tudi v notranjepolitičnem pogleiu precejšnji. Razširile so se med drogim celo govorice o bližnjem odstopu finančnega ministra Bonneta ter o čimdalje bolj naraščajočih nasprotjih med sociaMsti in radikali. Socialisti zahtevajo ba^e takojšnjo uvedbo devizne kontrOle, čemur pa nasprotujejo radikali in posebno finnnfni minister. Bonnetova denvsiia bi po splošni sodbi zahtevala demis'io celotnega Chautemn-sovega kabineta. RadiValom bi to priš^ prav. ker bi potem poskušali stv-riti nivo vlado brez sici^rsfčnega sodelovin a. V treznejših jx>lit!čnih kreg:h spričo bi ž-njih sreskih volitev te govorice ne smatrajo za resne.
Točno Dlačuf »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino .
Vatikan priznal italijansko cesarstvo
Rim, 30. septembra, b. V vatikanskem uradnem listu »Acta apostolicae sedis« je objavljenih sedem papeških bul, s katerimi ureja papež novo cerkveno razdelitev v Abesiniji. Bule nosijo datum 25. marec 1937, objavljene pa so v isti številki, ki prinaša bulo o novi ureditvi cerkvenih mej na Češkoslovaškem. Bule neposredno sicer ne zavzemajo stališča do sprememb, izvršenih z italijansko okupacijo v Abesiniji, utemeljujejo pa novo ureditev cerkvenih mej s potrebami hitrejše in uspešnejše uprave abesinskih misijonov. Na novo politično razmejitev se bule le v toliko sklicujejo, v kolikor se v prvi izmed njih natančnejše določa okrožje treh novih apostolskih prefektur v skladu s tamkaj veljavnimi zakoni, pri čemer se seveda misli na italijansko zakonodajo, ki je razširjena na vso Abesin:jo. Naglica, s katero je Vatikan uredil to vprašanje v Abesiniji, dokazuje, da je s tem hotel tudi formalno poudariti, da priznava italijansko abes;n-sko cesarsrtvo.
Sedem ljudi zgorelo
Tazla, 30 sept. p. V mizarski delavnici Josipa Mnksimoviča je nastal davi velik požar, ki se je razširil tako naglo, da se se-lem lju li ni irotrlo več rešili iz gorečega poslopja in so vsi zcoreli. Požar je nastal najbrže zaradi krafkega stika
Jahalne tekme na Dunaju
Dunaj, 30. septembra. AA. Na mednarodnih jahalnih tekmah, pri katerih sodelujejo oficirji iz vseh srednjeevropskih držav, je jugoslovenski konjeniški kapetan Djura Horvat nastopil včeraj v dveh dre-surnih disciplinah in si priboril s svojim t konjem »Loki< drugo nagm^
Pobratimstvo francoske in jugoslovenske vojske
Govora vojnega ministra generala Mariča in francoskega generalštabnega šefa generala Gamelina
Beograd, 30. septembra, a. Vojni minister armijski general Ljubomir Marič je priredil snoči v hotelu Srbski kralj banket na čast načelniku francoskega glav-nega generalnega štaba generala Gamelina. Ob tej priliki je imel zdravico, v kateri se je zahvalil odličnemu predstavniku francoske vojske, da je prisostvoval manevrom v Beli krajini, nato pa nadaljeval:
»Gospod general! Zveze, ki vežejo naši dve državi, so globoko zakoreninjene v duši našega naroda že iz davne preteklosti. Te zveze so bile zlasti okrepljene s skupnimi napori in skupnim trpljenjem v minulih velikih dogodkih svetovne vojne, o kateri naš narod prav tako kakor vaš iskreno želi, da bi se nikdar več ne ponovila- V teku teh težkih preizkušenj sta naša vojska in naš narod našla iskreno, prisrčno ta močno podporo pri plemenitem francoskem narodu. Najlepša manifestacija te vzajemne solidarnosti, zmagoslavna ofenziva naših čet, podprta s francoskimi četami na Dobrem polju, je bila kronana z ustvaritvijo in zedinjenjem Jugoslavije ter je za vedno zapečatila globoko prijateljstvo in bratstvo naših narodov in naših vojsk. V času manevrov ste mogli videti jug. vojsko pri delu. čete, ki so sodelovale pri Bjih, sestavljene iz kadrovcev in rezervistov, so vam mogle dati verno sliko, kako so sredstvo narodne obrambe in svetovnega miru. Vaše preizkušeno vojaško oko je moglo opaziti vse njene vrline in tudi še gotove nedostatke. Mogli pa ste tudi videti, da je jugoslovenski narod čvrsto ze-dinjen v svoji vojski in da jo ljubi z iskreno in globoko ljubeznijo. On ve prav dobro, da je ta vojska prežeta z močnim duhom samozatajevanja in požrtvovanja, pripravljena na vsako žrtev za obrambo vsake pedi jugoslovenske zemlje, ki bi bila ogrožena, da očuva dragocene pridobitve, ki si jih je priborila z ogromnimi napori in nešteti žrtvami svojih najboljših sinov. Jugoslovenska vojska in vsa naša država sta srečni in ponosni, gospod general, ker je bila v času teh manevrov prijateljska in zavezniška francoska vojska zastopana po vaši osebi, po svojem eminent-nem vrhovnem šefu, velikem prijatelju naše vojske in naše države.«
Končno je minister Marič napil Franciji in njemu predsedniku. General Game-lin se je zahvalil z naslednjim govorom:
Gospod minister! Globoko so me ganile vaše besede, enako tudi sprejem, ki ste nam ga priredili. Vi, g general, ste bili na Francoskem. Tam ste občutili, da bijejo vsa srca za vas. Jaz sem pravkar prebil nekaj le prekratkih dni med vami in r-em takisto imel občutek, da utripajo jugoslovenska srca za nas. O Franciji govore nekateri, da je površna, v resnici je pa to narod, ki je neomajno zvest svojim prijateljem, kakor je bil zmerom zvest svojim obveznostim. Francoska vojska je bila prišla k vam, da je kakor ste pravkar omenili, skupaj z vami delila hude trenutke in končni triumf. Danes stoji ta armada na straži in bdi nad zahodno Evropo. Ta armada je vojska izrazito miroljubnega naroda, toda v svesti si je svoje moči in je sposobna za vse naloge, ki bi jo čakale, ter
voljna sodelovati z vašo vojsko v vseh okoliščinah, če bo treba.
Zelo srečen sem bil, da sem mogel preživeti nekaj dni med vašimi četami in vašimi častniki. Občudoval sem vašega vojaka, posebno vašega pešca, ki mu ni več treba ustvarjati si ugleda, saj smo njega veljavo imeli priložnosti ceniti že pred 20 leti. Kakorkoli se bo razvil material, glavno orodje bitke in zmage bo slej ko prej ostal človek sam.«
General Gamelin je nazdravil NJ. Vel. kralju, knezu namestniku, naši vojski in njenemu ministru ter končal z vzklikom: živela Jugoslavija!
Danes dopoldne si je francoska delegacija ogledala vojašnice kraljeve garde ter podoficirske šole na Banjici. Zvečer se je odpeljala po Dunavu v Rumunijo, kjer bo prisostvovala še manevrom rumunske vojske.
češki in turški gostje
Med tem se je češkoslovaška vojaška delegacija pod vodstvom vojnega ministra Mahnika in generala Krejčija mudila v Skopi ju, kjer so ji priredili zelo prisrčen sprejem. V oficirskem domu je bil snoči nje na čast slavnosten banket. Danes se je odpeljala v Mavrove hane, kjer je sta-cioniran naš »češkoslovaški« pešpolk, nato pa je krenila v spremstvu naših višjih častnikov v Prištino.
Turška vojaška delegacija pa se je včeraj pripeljala v Mostar, kjer ji je več tisoč ljudi priredilo sijajen sprejem. Maršal Čakmak in ostali turški višji oficirji so si ogledali mesto, davi pa so se odpeljali dalje v Dubrovnik in Kotor. Tudi tam so bili svečano sprejeti in si ogledali naprave naše vojne mornarice. Jutri se s turško vojno ladjo »Aga Tepe« odpeljejo nazaj proti Turčiji.
Konec bolgarskih manevrov
Sofija, 30. septembra. AA. Včeraj so bili zaključeni letošnji jesenski manevri bolgarske vojske, ki so se začeli 26. t. m. Včeraj zjutraj je modra stranka začela oster protinapad s pomočjo brze divizije, da bi odbila rdečega nasprotnika, ki je bil končno prisiljen, da se pod pritiskom modre stranke umakne. Ves ta del operacij so gledali kralj Boris in knez Ciril, člani vlade, tuji vojaški atašeji ter povabljeni gostje.
Oddelki, ki so sodelovali pri manevrih, bodo defilirali pred kraljem Borisom šele po odmoru, in sicer dne 3. oktobra, na obletnico, ko je kralj Boris zasedel prestol.
Vojaški odposlanci tujih držav, ki so se udeležili bolgarskih vojaških manevrov, bodo odpotovali najprej v Trnovo, kjer si bodo ogledali stare ruševine, nato pa na Šipko, kier so se vodile odločilne borbe za bolgarsko osvoboditev. Od tam se bodo spet vrnili v Popovo, kier bodo v nedeljo, dne 3. oktobra, prisostvovali reviji bolgarskih čet.
Mussolini zopet v Bimu
Po vsej
ij poti na povratku iz Nemčije so mu priredili velike ovacije
Rim, 30. septembra, br. Posebni vlak, s katerim se je vračal Mussolini iz Nemčije, je davi ob 3.34 pri Kieferefeldenu prešel nemško avstrijsko mejo. Tu so se kancelar-jev namestnik Hess, minister Franck, general Liszt in šef protokola Biilovv poslovili cd predsednika italijanske vlade, ki se jim je že enkrat zahvalil za ljubeznivi sprejem v Nemčiji.
Iz Kufsteina na Tirolskem je poslal Mussolini Hitlerju naslednjo brzojavko:
»Berlinski dnevi ki so pokazali duhovno solidarnost med narodno socialistično Nemčijo in fašistično Italijo, so potrddi čvrstost in vzajemnost njunih prizadevanj in ne-razdružljivcst prijateljstva, v meni po utrdili občudovanje vašega dela in prijateljstvo do vaše osebe, ki je danas čudovitejša in globlja kakor kdajkoli. Sprejmite s ponovnimi izrazi moje zahvale moje najiskrenej-še in najprisrčnejše želje za vas in za vašo veliko domovino v pričakovanju, da vas bom lahko pozdravil v Italiji«.
V Inomostu se je vlak ustavil samo dve minuti, nato pa točno po voznem redu na Brennerju prešel avetrijsko-italijansko me-jo.
Fašistična stranka je mobilizirala vse svoje sile, da je pripravila Mussoliniju naravnost trimfalen sprejem po vsej Italiji, ki je dosagel v prestolnici svoj vrhunec. Ob 8.25 ee je vlak ustavil v Tridentu. Njegov prihod so napovedale sirene, topovi in zvonovi. In tako so se sprejemi nadaljevali po vseh postajah preko Verona, Bologne in Flo renca do Rima. V Veroni je Mussolini izstopil iz vlaka. Tu ga je pozdravil D'Annun-zio, ki se mu je zahvalil, ker je bil izvoljen za predsednika italijanske akademije znanosti in umetnosti. V Bologni, kamor je vlak prispel ob 11.48. je Mussolini. pregledal častno četo in govoril s tamkajšnjimi fašističnimi prvaki.
2/s v prvih popoldanskih urah so se pričele v Rimu po vseh ulicah, ki vodijo proti Beneški palači, zbirati ogromne množice ljudstva. Vlak z Mussolinijem in ostalimi njegovimi spremljevalci je prispel v Rim kmalu po 18.30 Dolga vrsta avtomobilov je po kratkem sprejemu na kolodvoru odpefiala fašistične državnika in politike po ulicah skozi slavolok na Beneški trg, na katerega so se nato zgrnile vse stotisočgla-ve množice, ki so prirejale Mussoliniju neprestane ovacije in ga več kot desatkrat priklicale na balkon.
Ko je prvič stopil pred množico, je podal naslednjo kratko izjavo:
Črne srajce! Iz Nemčije in svojih razgovorov 8 Hitlerjem prinašam globok vtisk in nepozabne spomine. Italijansko-nemško prijateljstvo, posvečeno v politiki osi Rim-Berlin, je te dni prešlo v srca obeh narodov in bo tam tudi ostalo. Namen tega prijateljstva, mogočno povezanega po dveh revolucijah, je preporod Evrope in mir med narodi, ki so ga vredni!
Množica je sprejela to izjavo z velikimi ovacijami, ki so se nato nadaljevale še celo uro. Šele okrog pol 20. so se ljudje pričeli razhajati.
Temelji italijansko-nemške solidarnosti
Berlin, 30. septembra, g. Ravnatelj lista »Giornale d'Italia« Virginio Gayda je izjavil sotrudniku lista »B. Z. am Mittag«, da je berlinski poset Mussolinija prinesel soglasnost obeh šefov vlad o italijanski in nemški politiki, ki se tiče naslednjih pet točk:
1.	Solidarnost svetovnega naziranja in praktične politike.
2.	Razširjenje solidarnosti na vse mednarodne probleme.
3.	Potrditev mednarodnih pravic, pa tudi mednarodne odgovornosti obeh vlad in narodov.
4.	Realistična pripravljenost obeh držav za mir pod pogojem obširnega razumevanja za konkretne mednarodne probleme in zahteva po mednarodni pravici.
5.	Odkrita in brezkompromisna borba proti boljševizmu, ki predstavlja največjega sovražnika svetovnega miru.
Schusehnigg ni govoril z Mussolini jem
Dunaj, 30. septembra, b. Po informacijah iz uradnega vira ne odgovarjajo resnici od tukajšnjih rajhovskih poročevalcev listov razširjene govorice, da se je Schuschnigg sestal z Mussolinijem v Worglu, ko se je ta vračal v Italijo. Tak sestanek ni bil predviden.
Avstrijski hitlerjevci Mussoliniju
Dunaj, 30. septembra, o. Veliko senzacijo so na Dunaju izzvale vesti, da je po6*bna delegacija ilagalnega avstrijskega narodno-socialističnega pokreta v Nemčiji izročila Mussoliniju pismo, v katerem ga prosi, naj podpre stremljenja narodnih socialistov v Avstriji. V pismu so narodni socialisti, ki so se skliceval; na nemško-italijansko prijateljstvo, hudo obtožili avstrijsko vlado. Voditelji avstrijskih narodnih socialistov so Mussolinija tudi osebno prosili, naj bi jim pomagal do večjega vpliva na razvoj avstrijske notranja politike.
Kakor poročajo avstrijski listi, je avstrijska javnost ogorčena zaradi tega nastopa narodnih socialistov, češ da so izdali avstrijske naiodne stvari, ko so se obrnili na zastopnika tuje vlade s pozivom, naj jih podpre v borbi za njihove cilje v Avstriji. Avstrijski listi ugotavljajo, da se v avstrijske notranje politične razmere na sme vmešavati ti ti Berlin niti Rim, ker eo za ni;hov razvoj pristojni le odločilni faktorji na Dunaju. ,
Beležke
Minister Stankovič o konkordatu
V Somboru je bil v nedeljo sestanek ta-mošnjih pristašev JRZ. Na sestanku je govoril kmetijski minister g. Svetozar Stankovič, ki se je dotaknil tudi konkordata. Kakor po ročajo listi, je o tem med drugim rekel:
>Konkordat je državna potreba. Ako bi ga odklonili, bi to gotovi hrvatski separatisti zlorabili za svoje politične- evrhe. S spra-jenioin konkordata smo izpričali svoja jugo-slovenstvo, ob enem smo jasno poudarili, da kraljevska vlada ne želi borbe e pravoslavno cerkvijo. Toda vlada tudi ni mogla dovoliti, da bi ji sv. sinod vsilil svojo voljo, zlasti ne. fikc je to v nasprotju z interni jugoslovenske državne politike. Kompleks vprašanj, ki so v zvezi e konkordatom, sa ne da rešiti brez poglavarja pravoslavne cerkve. Zato je potrebno, da se izvoli nov patriarh. Vlada čaka na predlog arhierej-skega odbora. Vlada nima svojega kandidata za patriarha in se v volitve patriarha ne namerava vmašavati. Prepričana je, da bodo arhiereji sami izvolili najprimernejšega iz svojih vrst, moža, ki bo s svojimi sposol>-nostmi koristno služil tako interesom pravoslavne cerkve, kakor tudi interesom države.«
Borba proti dr. Mačku
Znano je, da ima dr. Maček v svojem lastnem taboru zelo hudi nasprotnike v fašistično nastrojenih klerikalcih in frankovcih. Nič čudnega ni, da so ti porabili za svojo borbo proti dr. Mačku tudi sedanja pogajanja za sporazum med srbsko in beograjsko združeno opozicijo. Poleg drugega mu očitajo tudi to, da se sam vedno sklicuje na hrvatski narod, da pa režnje brez narola najvažnejša življenjska vprašanja, kakršno je zlasti nameravani bporazum s srbijansko opo žici jo. Na te očitke odgovarja indirektno včerajšnji ?IIrvatski dnevnik«, ki v poročilu o novem 6estanku dr. Mačka z beograjskimi delegati med drugim pravi:
»Kakor smo že ponovno poudarili, gre za načelni 6porazum, da se ugotovijo glavne stvari, o katarih naj sklepajo prizadete politične stranke. Ta sporazum torej ne bi niti posegal v izključno pravico naroda, da po svojih, v svobodnih volitvah izvoljenih predstavnikih sklepa o onih zadevah, ki morajo biti izraz narodne volje.«
Vsi so proti demokraciji
Dovolj je znano, kako glasila JRZ obtožujejo jugoslovenske nacionaliste, da so sovražniki demokracije. Dokazati tega seveda ne morejo, ker dejstva ravno nasprotno dokazujejo. Kljub temu pa svoj očitek neprestano ponavljajo, samo da bi odvrnili pozornost od svoje lastne politike. Z enakimi očitki je začela sedaj »Samouprava« kot glavno glasilo JRZ — gotovo ji bodo kmalu sledila tudi ostala strankina glasila — obkladati tudi srbijansko združeno opozicijo. V nekem članku, v katerem razpravlja o zadnjih posvetovanjih davidovi-čevcev glede sporazuma 7. dr. Mačkom, pravi med drugim:
Združena opozicija zlorablja svobodo in olajšave, ki jih je dala vlada dr. Stojadi-noviča. To dela samo zato, da bi izzvala reakcijo, ker ji povratek demokracije ne gre v račun; v tem primeru bi se namreč videli njena slabost in maloštevilnost. Toda opozicija se ljuto vara. Vlada dr. Sto-jadinoviča se je trdno odločila, da izpolni svoje obveze in obljube, ki jih je bila dala v deklaraciji pred narodno skupščino. Pri tem se ne bo dala od nikogar motiti in ne izzivati.«
Ako bi imeli nacionalisti ali srbski opo-zicionalci iz drugih taborov tudi res tako črne naklepe, kakršne jim podtikajo listi JRZ, smo vendar trdno prepričani, da bi bili zadovoljni in veseli, če bi jim »Samouprava« čim prej lahko sporočila, da so se »varali«, ker so obljubljeni svobodoum-nejši politični zakoni že uveljavljeni.
Povišanje uradniških prejemkov
»Jugoslovenski kurir« poroča, da je sedaj izdelan definitivni načrt uredbe o povečanju uradniških prejemkov. Gospodarsko finančni odbor ministrov je že prejšnji teden razpravljal o njem, pa ga nato vrnil finančnemu ministrstvu, da se izvršijo še nekatere korekture. Po informacijah »Ju-goslovenskega kurirja« je sedaj gospodar-sko-finančm odbor ministrov odobril spremenjeni načrt uredbe, ki bo izročena članom vlade v podpis. Finančni efekt povečanja uradniških prejemkov bo znašal na leto 150 milijonov dinarjev.
Vodovod za dalmatinsko Zagorje
Kakor kraški kraji v Sloveniji, tudi kraške pokrajine v Dalmaciji nimajo dovolj pitne vode. Ze pred vojno so zaradi tega mnogo razpravljali o vodovodih, ki bi bili za te pokrajine potrebni. Po vojni je postala zadeva še bolj pereča, ko je stekla splitska žeelznica, ki rabi mnogo vode za svoje potrebe. Vendar pa so zadevo uredili le provizorično. Ko pa je postal gradbeni minister g. dr. Kozulj, ki je doma iz Sibenika, se je poprijel akcije z veliko energijo. Posrečilo se mu je zagotoviti 21 milijonov dinarjev kredita in dela se sedaj že bližajo koncu. V nedeljo bodo položili še temeljni kamen za veliko črpalno oostajo v Pokrovniku pri Drnišu. Crpalna postaja bo po vodovodih, katerih cevi so dolge 139 km, oskrbovala z vodo ne le železnico, temveč tudi preko 20 vasi s skupno 18.000 prebivalci.
Pogajanja v Zagrebu
so se zavlekla
Dr. Maček je prišel iz Rogaške Slatine šele včeraj popoldne — Izjave beograjskih delegatov
Turški zunanji minister v Beogradu
Beograd, 30. septembra, a. Davi se je peljal na povratku iz ženeve v Ankaro skozi Beograd turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi Aras. Na kolodvoru ga je pozdravil predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič z vodilnimi uradniki zunanjega ministrstva Na postaji je bil tudi turški poslanik v Beogradu Ali Hajdar Aktaj s poslaništom osobjem.
Do odhoda vleka se je turški minister pomudil v dvorni čakalnici v razgovoru z dr. Stojadinovičem in njegovimi spremljevalci. Pred odhodom vlaka je dal zastopniku- agencije Avale tole izja/vo:
»Posebno mnogo mi je do tega, da poudarim, kako se veselim, da sem spet v Beogradu. Brez pretiravanja lahko rečem, da se je v ženevj dosegla ublažitev evropske politične napetosti, kljub zelo kočiji- i vim dogodkom. Vračam se naravnost v I Ankaro«,	(
Zagreb, 30. septembra, o. Sele danes popoldne ob 5. so se pričela pogajanja med dr. Mačkovem ter tremi delegati beograjske združene opozicije, dr. Lazo Markovi-čem za staroradikale, Božidarjem Vlajičem za demokrate in dr. Milanom Gavrilovičem za zemljoradnike. Beograjski delegatje so prišli v Zagreb že sinoči točno 14 dni po sklenitvi ustmenega sporazuma z dr. Mačkom. Na kolodvoru so jih pričakali številni novinarji. Beograjski delegatje so bili zelo optimistični in so bili prepričani, da bo dr. Maček pristal na pismeno formulacijo sporazuma, kakor jo je seslaviia beograjska združena opozicija. Pri tej priliki so povedali, da je bil že pred 14 dnevi sestavljen koncept tega protokola, ki so ga sedaj v Beogradu samo še podrobneje izdelali in konkretizirali. Zaradi tega beograjski delegatje tudi upajo, da dr. Maček sedaj ne bo več delal nikakih posebnih težav, temveč odobril definitivno stilizacijo.
Glede vsebine sporazuma pa so beograjski delegatje še vedno skrajno rezervirani in samo poudarjajo, da je izven razprave vprašanje dinastije, državnih meja, parlamentarnega sistema ter splošnih državljanskih pravic. O vsem ostalem pa se bodo šele vršile razprave in pogajanja. Prav tako tudi zanikajo, da bi že bodoča koncentracijska vlada izdelala načrt nove usta ve. Po njihovem zatrjevanju bodo vse stranke, ki sklepajo sedanji sporazum, ohranile svoje dosedanje programe, s katerimi bodo nastopile pri volitvah v novo skupščino. Sele ta bi nato izvolila poseben ustavotvorni odbor, ki naj bi izdelal načrt nove ustave in ga predložil skupščini. Na ta način je mogoče, da bodo posamezne skupine pri volitvah v ustavotvorno skupščino nastopile morda celo z nasprotujočimi si programi.
Davi je prišel v hotel »Esplanade«, kjer so nastanjeni beograjski delegatje tajnik dr. Mačkove politične pisarne prof. Jakob Jelašič, ki je beograjskim delegatom sporočil, da dr. Maček še ni mogel sinoči prispeti v Zagreb, ker je bil v Rogaški Slatini nujno zadržan zaradi sprejema nekaterih slovenskih deputacij, ki jih ni hotel odkloniti. Obvestil jih je, da bo Maček v teku današnjega popoldneva vsekakor prišel v Zagreb.
Dejstvo, da se dr. Mačku ni prav nič
mudilo na sestanek s beograjskimi delegati, se v zagrebških krogih živahno komentira. Beograjskim delegatom ni preostalo nič drugega, kakor da so se dopoldne sprehajali po Zagrebu in čakali na dr. Mačka. Sele popoldne ob 5. so se sestali k prvi konferenci.
V Zagrebu se mudita tudi dr. Vekoslav Kukovec iz Maribora in dr. iMlan Korun iz Ljubljane, da bi pri pogajanjih zastopala slovenske pristaše združene opozicije.
Pomisleki dr. Mačka
Zagreb, 30. septembra, o. Prvi sestanek med dr. Mačkom in delegati beograjskega dela združene opozicije je trajal poldrugo uro, do 18.30. Te konference »ta se poleg dr. Mačka , dr. Gavriloviča, dr. Markovi-ča in Vlajiča udeležila tudi dr. Mačkov namestnik mž. Košutič in politični tajnik dr. Mačka prof. Jelašič. Beograjski delegati so dr. Mačku podrobno raztohnačili načrt protokola, kakor je bil redigiran v Beogradu.
Po informacijah iz verodostojnih virov so beograjski delegati spoznali, da dr. Maček ne bo zlahka prista! na njihov načrt. Dr. Maček smatra, da načrt ni dovolj precizen in da zlasti niso dovolj jasne njegove določbe glede ukinitve septembrske ustave in glede konstituante, ki jim on pripisuje največji pomen.
Dr. Maček bo zato še podrobno proučil beograjski načrt, najprej sam, nato pa skupno z ostalimi člani vodstva HSS. Tudi vodstvo bivše SDS bo imelo jutri daljšo konferenco. Splošno se je opazilo tn živahno komentiralo, da njeni delegati niso bili povabljeni na današnjo konferenco. Govori se, da je dr. Maček celo izrecno odklonil njihovo udeležbo na današnjem prvem sestanku.
Drugič se bodo dr. Maček in njegovi najožji sotrudniki sestali i beograjskimi delegati jutri popoldne. Verjetno j«, da bo is-razil dr. Maček k beograjskemu načrtu več dodatkov, tako da tudi na jutrišnji konferenci protokol še ne bo odobren.
Beograjska delegati so bili po današnji konferenci zelo rezervirani. Izjavili so le, da še ni nič gotovo in da ostanejo v Zagrebu do jutri, ko se ponovno sestanejo s dr. Mačkom. Dr. Laza Mark o vi d je še pristavil, da je treba načrt sporazuma podrobno in obširno raztolmačiti.
Kitajsko-ruska odba
Med Rusijo in Kitajsko je bila sklenjena nova pogodba
o medsebojni pomoči
Šanghaj, 30. septembra, o. Ruski poslanik v Nankingu Bogomolov je v imenu svoje ' vlade sklenil s kitajsko vlado posebno no%'o pogodbo o vzajemni pomoči. Bogomolov se je včeraj popoldna z letalom odpeljal v Moskvo, da bi tam pogodbo takoj ratificirali. Rusija ee je po tej pogodbi obvezala priskočiti Kitajcem s svojo vojsko na pomoč. Ruska vojska se bo takoj zepet umaknila iz Kitajske, čim bodo Japonci pregnani s kitajskega ozemlja.
Tokio. 30. septembra, o. Po informacijah tukajšnjih vojaških krogov je bila med Rusijo in Kitajsko sklenjena nova pogodba, ki bo zagotovila Kitajski vojaško pomoč Rusija. Čim bo končano čiščenje v rdeči armadi, bo Rusija z vso svojo vojaško silo
intervenirala na Kitajskem ter nastopila
proti Japonski. Kitajska ime sedaj samo nalogo, da zavlačuje vojne operacije, dokler ruska vojska ne nastopi. Japonski tisk ostro napada Rusijo in očita Angliji, da je ona dala Rusom potuho, ko je v Ženevi zagovarjala resolucijo, s katero se obsoja nastop Japonske proti Kitajski.
Spričo tah vesti, ki so v japonskih krogih izzvale 6ilno vznemirjenje, je japonsko vrhovno poveljstvo izdalo vse potrebna ukrepe, da se na mandžurski meji koncentrira čim več japonskega vojaštva. V to svrho je bila odrejena tudi mobilizacija 20 latnikov, aktivni vojaki pa morajo služiti preko obveznega roka.
Španska centrala na Koroškem
Dunaj, 30. septembra. Celovški policiji je uspelo odkriti komunistično organizacijo, ki je pridobivala prostovoljce za republikansko Španijo. Ta komunistična organizacija je spravljala tudi jugoslovenske dobrovoljce preko meje ter jih odpravljala preko Tirolskega in Predarlskega v Švico in Francijo. Skupno je bilo do eedaj odposlanih 40 transportov preko Koroške in Tirolske. Policija je mogla prijeti samo pomagače te organizacije, dočim je vodji uspelo pravočasno pobegniti
Schacht proti Goringu
Essen, 30. septembra, o. Nemžki gospodarski minister in predsednik nemške državne banke dr. Schacht je imel tukaj snoči senzacionalen govor, ki je zbudil v vsej nemški javnosti živahne komentarje. V svojem govoru je dr. Schacht docela neženirano posvaril vodilne narodno-so-cialistične kToge, naj se čuvajo dragih eksperimentov ter naj se že enkrat otresejo ideje kontrolirane inflacije. V Nemčiji je še vedno mnogo ljudi, ki se jim tiskanje novih novčanic ne zdi nevarno, češ, da obstoja itak prisilna valutna kontrola ter da se nemške finančne razmere ne morejo primerjati s finančnimi razmerami drugih držav. Dr. Schacht se je odločno izjavil proti Goringovemu indu-trijskemu programu v okviru štiriletke ter je naglasil, da bi bilo veliko bolj praktično in mnogo manj riskantno ter za državo bolj koristno, če industrija sama financira produkcijo, ne pa da to težavno nalogo prevzema država.
Volilne priprave v Rusiji
_ Moskva, 30. septembra, b. V zvezi z volitvami najvišjega sovjeta, kakor jih določa nova Stalinova ustava, so po v vseh sovjetskih državah že začele volilne priprave. Povsod ee ustanavljajo volilni odbori in pregledujejo volilni seznami. V vseh državah razlagajo uradniki volilcem glavne določbe nove ustave, ki jo mora poznati sleherni sovjetski državljan. Tudi listi eo že pričeli objavljati članke, v katerih pojasnjujejo Čitateljem glavne volilne določbe nove ustave.
Beckov povratek v Varšavo
Varšava, 30. eept. AA. Zunanji minister Beck se je danes vrnil v Varšavo.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja l
Zadnja pot Marije Strozzijeve
Zagreb, 30. septembra, o. Popoldne je bila z vsemi častmi pokopana velika hrvatska umetnica Marija Strozizi. Pogreba ee je udeležila izredno velika množica ljudi. Krsta je bila vsa pokrita z venci. Fanfajra gledališkega orkestra je odevirala žalni koral, nakar so sledili govori. Poleg drugih sta se poslovila oil pokojnice direktor zagrebške drame Dubravko Dujšin in direktor beograjske drame Veenič. Gledališki zbor se je od velike pokojnice poslovil s posebno žalno pesmijo. Zatem se je formiral sprevod, ki se je pomikal po glavnih zagrebških ulicah proti pokopališču. Pred grobom sta se od pokojne umetnice poslovila še Hinko Nučič v imenu njenih nekdanjih tovarišev in Fre.idenreichov sin ▼ imenu Matice hrvatske glelaliških prostovoljcev. Ružička-Strozzijeva bo le začasno počivala v svojem sedanjem errobu. V kratkem jo bodo položili k večnemu počitk« v posebno grobnico, ki bo zgrajena njej na čast.
Sprejemi pri predsedniku vlade
Beograd, 30. septembra. AA. Predsednik vlade dr. M. Stojadinovič je sprejel dane« našega bruseljskega poslanika dr. Pavla Karoviča in kriškega konzula Radovana Milenkoviča.
Imenovanje
Beograd, 30. septembra, p. Za uradniškega pripravnika pri higienskem zavodu v Ljubljani je imenovan dr. Leopold Ma-rinček.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo; Evropsko celino pokriva zmerno hladen in dokaj suh zrak, ki vzdržuje pretežno jaeno vreme. Le tu pa tam v srednji in južni Evropi prevladuje oblačnost z nekaj dežja. V Jugoslaviji je deževni val prodrl v vzhodne predele. Sredi države je še oMačno. a brez dežja. V severnih predelih se je začelo jasniti, v Primorju pa ee je oblačnost nekoliko ipovečala.. Toplota je padla na severu. dvignila pa ee je v vardarski banovini. Najnižja temperatura Maribor 7, najvišja Mostar 30 C.
Žemunska vremenska napoved: Pričakovati je nekoliko zboljšanja vremena v vsej državi. Prevladovala bo delna oblačnost z nekoliko bolj jasnim vremenom v severnih predelih. Temperatura brez posebne spremembe.
Zagrebška; Oblačno, splo5n<> nestalno in hladnejše vreme.
Dunajska: Od časa do fesa oblačno tU deževno, vetrovi % južno-vzhodnega kva< draut*.
Naši kraji ftn Ifndfe
General Milovanovie o uspehu manevrov
Izkušnje in pouk za izpopolnjevanje naše vojske
Beograd, 30. septembra Polki so se vrnili z manavrov v svoje (ja mizi je. Visoki vojaški dostojanstveniki in »tašeji, ki 6o prisostvovali tej izredno veliki manifestaciji naše vojne sile, ogledujejo Jugoslavijo. V Beograd se je vrnil tudi glavni vodja manevra armijski general Mi-
Ifen t SBlowanowi s svojim štabom. Ka iDcograjekem kolodvora so vojaške dostojan-srtv^rrase prvi sprejeli poročevalci dnevnega l&sfca. General Milovanovič se je ljubeznivo »Kizvat njihovi želji in jim dal naslednje iz-
O man^rfh na Kolpi, o organizaciji in iSsiB •seeh trop so vam podrobnosti znana, jjkjamt mkifcslra vojske in mornarice d imam
kaj dodati, (gledal sem zadnja dva dneva vse trupe, ki so bile na območju manevra Nekatere sem obiskal, ko eo se ravno vkr-cavale v vagone, drug« sam našel še v bivakih. Pri vseh edinicaih sem ugotovil dobro zdravstveno stanje, vedro in lepo razpoloženje po večdnevnih manevrih. Videti je bilo, kakor da niso bili pri reševanju tako tažke naloge. Odstotek onih, ki so potrebovali zdravniško pomoč, je bil pod normalo. Našel sem celo neki .topničarski polk, v katerem prav noben vojak ni iskal zdravniške pomoči.
O sijajnem zadržanju rezervistov na tem manevru je izjavil g. general Milovanovie: »Posebno sam opazil tudi tokrat, kakor že prej ob siičnih prilikah dejstvo, da med kadrovci in rezervisti ni razlike ne po vna-njem videzu, ne po zadržanju, ne po zdravstvenem stanju in vztrajnosti, ne po njihovem sodelovanju v manevriranju. Razvoz trup z vlaki je potakel v popolnem redu in po določenem načrtu. 0 praktičnem pomenu tega manevra in o njegovem pomenu za izpopolnitev naše vojske vam lahko rečem, da smo dobili mnogo gradiva za nadaljnje izpopolnjevanje, kar je v ostalem tudi bil eden izmed glavnih namenov. Saj se v naši vojski, kakor pri vseh ostalih, mora venomer delati in izpopolnjevati.*
Smrtnih žrtev ni bito
Pisarna kr. banske uprave v Ljubljani objavlja:
Ker se Urijo vesti, da je na vojaških manevrih na Dolenjskem umrlo večje število vojakov, je kraljevska bartska uprava uvedla uradne poizvedbe in na osnovi teh poizvedb ugotavlja, da se za trajanja manevrov na Dolenjskem, to je od časa odhoda čet na manevrske prostore pa vse do njihove vrnitve v garnizije, ni pripetil noben smrtni slučaj vojaka iz edinic, ki pripadajo dravski divizijski oblasti.
Lep zgled prosvetnega dela
0b upokojitvi gospe Mire Engelmanove
Ljubljana, 30. septembra Z današnjim dnem je upokojena in raz-lnsšena šolskih dolžnosti gospa Mira En-j^elmanova, učiteljica voditeljica na meet-jh vadniei Mladike. Je na mestu, da &e je Bpormnjamo ob tej priliki z opisom njene-Iga nad; vse požrtvovalnega, zares zgledne, jga šolskega in izvenšolskega delovanja.
Rojena Ljubljančanka Kovačeva je dovršila 1001 učiteljišče z odličnim uspehom ter je prišla za učiteljico na šolo GMD v Trstu. Zaradi odličnih uspehov je postala po osmih letih voditeljica slovenske dekliške šole v ulici Acquedotto, a že po dveh letih je bila imenovana za državno vallniško učiteljico 191.1. Ko je bila dograjena šola CMD pri Sv. Jakobu v Trstu, ji je vodstvo CM družbe poverilo upraviteljstvo. Pod njenim vzornim vodstvom je ta šola zaslovela z najboljšimi uspehi in je_ štela ob .prevratu 750 učenk. Gospa Mira je naposled s težkim srcem in s solzami zapustila ta zavod in Trst ter prišla v Ljubljano. kjer je poučevala dve leti na II. dekliški meščanski šoli. a že 1921 je bila imenovana za upraviteljico tretje dekliške šole, ki se je 1924 združila z licejsko vad-nico. Tu je ostala do današnjega dne.
V vsem 36!etnem službovanju ni imela niti enega bolezenskega dopusta. V Trstu se je poročila 1906 z učiteljem na šoli CMD Vinkom Engelmanom, znanim kulturno-na-cionalnim in sokolskim delavcem. Ne le
ljubezen, ampak tudi enaka načela so ju družila v prizadevanju za istimi smotri. Engelman je umrl februarja 1918. Gospa je v Trstu z največjo vnemo leto za letom obiskovala vsakovrstne učne tečaje in je še leta 1922 dovršila pettedenski počitniški tečaj na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Pri takem šolsko učnem znanstvenem napredku in izpopolnjevanju so bili njeni uspehi najboljši in njena ocena vso službeno dobo odlična.
Njeno delovanje ipa se je močno raztezajo na izvenšolsko delovanje. Pričelo se je že v učiteljišču. Takoj po prihodu v Trst je bila že na prvem občnem zboru voljena v odbor ženske podružnice CMD. V tej lastnosti je z največjo požrtvovalnostjo delovala pri vseh prireditvah in zbirkah za družbo in za obdaritev ubožne mlaidine, za postavitev Narodnega doma in drugo. Udejstvovala se je tudi v zavodu sv. Nikolaja kot zavetišču za. brezposelne slovenske služkinje. Bila je soustanoviteljica in vso dobo odlbornic-a slovenskega učiteljskega društva za Trst in okolico. Odiborništva ji niso bila le častna mesta, ampak prostovoljne službe dela in skrbi. Vse svoje sposobnosti in odločnosti je posvetila Sokolu, posebno še, ko je bil ustanovljen po trudu njenega moža Sokol za šentjakobski okraj. Pomagala je možu kot starosti. Sokolsko delo je nadaljevala po priselitvi v Ljubljano in je še danes zavedna Sokolioa in predsednica prosvetnega, odseka v Šiški. Imela je mnogo predavanj vzgojne, nacionalne in sokolske vsebine.
Z ustanovitvijo Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani 1923 je prevzela tajniške posle ter jih vodila z vso natančnostjo do 1930. Pri ustanovitvah podružnic te ustanove v naši banovini je na. občnih zborih učinkovito pojasnjevala program sa občnih zlborih ter je imela ob raznih prilikah predavanja, zlasti ob naši severni meji. Organizirala in votlila je ferialno kolonijo Kola jugoslov. sester 1923 v Ribčah oh Savi in pozneje v Omišlju. 1926 je organizirala pni materinski dan v Ljubljani in v podružnicah v dravski banovini; zdaj se materinski dan praznuje po vsej Jugoslaviji vsako drugo nedeljo v maju. Kot od-bornica Narodnega ženskega saveza Jugo-
jCvetko Golar:
Večer v
Vesela in pisana družba je bila zbrana ob dolgi pogrnjeni mizi, polni kozarcev in vina, ki se je iskrilo in bleščalo pri plamenu velike svetilke, stoječe sredi bokalov in pletenih košaric, nagrmadenih z grozdjem, sadjem in pogačami. Večerja je že •minila, le duh po pečenkah in ocvrtih piščancih je pričal o dobrotah slastnega prigrizka. Bilo je nekaj dni po trgatvi, zato je bilo gospodarjevo veselje še večje, ker se je lahko brez skrbi posvetil mladim prijateljem, ki jih je zbral okoli sebe. Tudi sam ni bil star, ves zdrav in rdečeličen, in bila je posebna prilika, ko se je hotel razveseliti v družbi prijateljev in bujnih, živahnih deklet. Sedeli so pod visokim in mogočnim kostanjem, široko razraslim in gostolistim, s katerega je vsak trenotek zašumela skozi veje ostra ježica in so se debeli rumeni plodovi razsuli po tleh.
Nasproti mlademu gospodarju, ki je bil nocoj razposajenih oči, je sedelo še mlajše dekle, ki je bilo njegova daljna sorodnica. Prišla ie iz mesta in ie zda i hotela vse videti in vedeti ter se ni mogla nasmejati lahnim dovtipom mladega strica. In vsi mladi ljudje okoli nje so ji hoteli streči in jo zaba.vati, vse lepe besede so merile nanjo, in vse pesmi so bile njej zapete.
»Koliko grozdju, si pozobala, Tončka? Mislim, da ga je bilo polne košare samega žlahtnega, ker imaš tako sladke oči«.
Študent Metod, ki je sedel poleg nje in jo gledal s svetlimi očmi, se ji je hotel na vso moč prikupiti. Prijel jo je za desnico.
»Ugani sedaj, kaj mislim? Pravijo, ako sta si dva po duši blizu, vesta vse misli drugega.«
»Ha ha, potem čisto gotovo ne uganem tvojih misli. In jih tudi nočem vedeti, saj je gotovo, da niso posebno pametne. Ali ne, striček?«
»Kaj pa da, ali fantje bodo hudi nate, če jim boš tako odgovarjala. Zato pa pij-mo, in zapeli še nismo nocoj!«
Gospodar se je veselo ozrl na deklico in videlo se mu je, da je zadovoljen z njo, ker ji ni do zaljubljenega soseda.
»Na zdravje, Tončka, in da bi bila zmiraj tako lepo rdeča in navihana kot nocoj!«
Študent je vzdignil kozarec.
»Oho, kar naprej ne bom trkala s teboj! Saj sem slišala, da pojdeš v črno šolo, in navsezadnje bi še rekli, da te jaz zapeljujem. Vsem natoči, in stričku najprej!«
»Tončka, pa trči z menoj«, se je oglasil na drugem koncu mize kmečki fant.
»Midva sva tudi že opravila! Saj imaš Hano poleg sebe. Ali hočeš, da bom nocoj bita? Ha ha, na dobro zdravje, striček!«
Trčila je z njim in potem z dekleti poleg sebe.
»Fantov sploh ne maram, so mi preveč ošabni! Mislijo, da se Bog ve kaj, zlasti študentje so zelo visoki. Seveda, s tem ne mislim tebe, ha ha!«
Pogledala je Metoda in se mu ironično nasmehnila.
»Gospodična Tončka, kako ste trdosrčni in visoki. Prisegam, da nisem imel nikoli namena iti v črno šolo, kakor pravite, temveč sem vedno upal in si domišljal, da boste kdaj moja. Ni me sram, pred vsemi to povem. Tudi pesmi sem zlagal, poslu-ša.jtc i
Nebeško plave so vaše oči, V njih angelj ljubezni se rodi, in ustnice vaše so rubin, žlahtnejši kot božji Kerubin. AU čutite, kako sem bil v vas zaljubljen?«
Ni mu odgovorila in se je v zadregi obrnila k mlademu gospodarju.
Pogledala ga je vprašujoče, kot bi hotela zvedeti, kaj misli o mladem študentu.
»Pijmo gospodje, Tončka, z vsemi trči, saj vidiš, da te imajo radi, in petelin ček na tvoji levi strani bi te najrajši pozobal«. je dejal striček.
slavijo od L 1921. do 1930. je nastopala
kot govornica v raznih mestih naše države. Poleg vseh navedenih društev in o<r-ganizacij se je udejstvovala z enako vnemo pri učiteljskih društvih in ustanovah. Od 1929 je članica šolsko upravnega odbora, a od 1931 tajnica šolskega radia in še drugih učiteljskih gospodarskih ustanov. Poleg vsega šolskega in izvenšolskega dela je še vedno našla dovolj časa za vzgojo svojih štirih otrok, katerim je iposvetila vso materinsko skrb. posebno še po prezgodnji izgubi svojega moža, ko so padle vse skrbi na njene rame. Ziv zgled prave matere! Dve hčerki je že izšolala. Ena teh. bivša učiteljica, je poročena z našim uredniškim tovarišem dr. Brankom Vroonom. Tretja hči študira medicino, sin edinec pa tehniko.
Poleg priznanj šolskih oMastev je bila dvakrat odlikovana z relom sv. Save. Gospa je sestra priznanega sokolskega delavca ii telovadnega učitelja našega mladega kralja. Ko zapušča šolske sobe, ne bo zapustila dela izven teh. Vemo. da bo nacionalnemu in prosvetnemu delu posvečala tudi še vnaprej vse svoje izkušnje in zmožnosti. Zato ji želimo mnogo zdravja.
Tragedija mlade medicinke
Ljubljana, 30. septembra.
Davi okrog 9. je neki delavec v Kosezah ob samotni stezi našel na drevesu obešeno mladenko. Obvestil je policijsko opravo, nakar sta odšla i tja policijski zdravnik dr. Laipajne to dežurni uradnik g. Bardefc. Ugotovili so, da je nesrečnica 23-letma medicinka Alojzija Smrtnikova, stanujoča v Dravljah, kjer žiive tudi njeni starši. Oče je strojnik državnih železnic.
Pokojna se je rodila v Irmsbracku, gimnazijo je dovršila v Vtokovcih, nato se je pa vpisala na ljubljansko univerzo. Bila je zelo nadarjena medicinka in je bala prav zdaj pred zadnjim izpitom prvega ligoroza. Nato je hotela študije nadaljevati v Zagrebu ali Beogradu. Njena tragična smrt je vzbudila splošno sočutje z bridko prizadetimi starši, a pravo zapre-paščenje med številnimi njenimi znanci in prijatelji, pri katerih je bilo živahno dekle zelo priljubljeno. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano, sodijo pa, da si je končala življenje v trenutni duševni zmedenosti, ki je nastopila zaradi prevelilkie skrbnosti za izpit.
Naši umetniki in spomeniški odbor
Naprošeni smo m objavljamo:
Društvo slovenskih likovnih umetnikov je naslovilo odboru za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Ljubljani sledečo izjavo:
Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani je razpisal 23. 12. 35. natečaj. Naloga tega natečaja je bila: 1. določiti prostor za spemenik, 2. urediti ta prostor estetsko in urbanistično, 3. podati osnovno obliko spomenika. Odbor je v razpisu tudi rekel, da bo I. natečaju sledil H. natečajni razpis za spomenik kot tak.
Odbarovo ocenjevalno razsodišče je vposlane projekte ocenilo v dneh od 14. do 18. 4. 36. Nato je odbor zop:t sklical isto razsodišče in mu naročil, da sklepa definitivno o določitvi prostora ter izdela program za H. natečaj. Ta II natečaj pa ni bil več objavljen.
Po sedemnajstmesečnem molku pa je presenetil javnost nov projekt, ki so ga objavili naši dnevniki kot nekako definitivno odločitev spomeniškega odbora.
Ugotavljamo: 1. da ni bila izpolnjena obljuba I. razpisa, da bo le-temu sledil II. razpis; 2. da spominski odbor pred publikacijo novega projekta ni zaslišal ocenjevalnega razsodišča, da si ta ni bil raz-puščen; 3. da je bil od vsega začetka zamišljen spomenik kot monumentalna plastika, pri kateri bi imelo delo kiparja svoj glavni delež; 4. da je novi projekt za spomenik le arhitektura, služeča bodoči ureditvi gotovega terenskega kompleksa, pri čemer je kiparski in slikarski delež le Okirasni motiv popolnoma podrejenega značaja in pomena. 5. da je novi projekt razočaral darovalce in javnost, ki so pričakovali, da bo dobila Ljubljana po več kot četrt stoletju zopet kiparsko delo
študent je zardel in planil pokonci.
»Ali si slišal, petelinček«, so zahrumeli tovariši. Odmaknili so klopi in vsi vprek se gnetli k deklici s polnimi kozarci, ki so zazveneli. Vinska pesem je zakipela, smeh in radost je sijala deklici na obrazu. Crn študent, velik in živih oči, se je postavil pred Metoda.
Le kaj toliko govoriš, vsi vemo, da si hodil za študentkami. Na Tončko se še zmislil nisi nikoli. Pojdi v klošter, Ofelija, ha ha!«
»Lažeš, kako se drzneš, tudi jaz vem o tebi lepe reči!«
»Na dan z njimi, sicer je pa vse zastonj, Tončka ne bo nikoli tvoja.«
»Prej kakor tvoja, ti si večen študent, vse te poznajo, da ni s teboj nič!«
»Ti bi jo menda vzel za kuharico. Tončka. ali pojdeš h kaplanu kavo kuhat?«
»Mir, gospoda, bodimo veseli in pijmo! Tončka, pojdi po vino, prinesi dva bokala«, je velel gospodar. Nasprotnika sta sedla in se jezno merila z očmi. Da bi jih pomiril, je vstal gospodar in zamahnil z desni-eo«.
»Mi prijatli, skupaj zbrani, sladko vince pijemo —«
Vsa družba je poskakala s stolov in fantje so objeli dekleta, in veselo grenka pesem je odmevaJa v tiho noč.
»Zgubljena draga ne dojde več —«
Gospodar je imel rosne oči, ko se je oziral okoli sebe po dekletih, in zdelo se je, da je pesem le odmev davnih spominov.
»Popito vince ne dojde več —« Mladi ljudje so smeje se prepevali, in cela družba okoli mize se je zibala. Glasovi so kipeli, in ko se je vrnila Tončka jo je pozdravila nova pesem:
»Poleg navade stara
društvo se sastalo, sastalo je —c
Natočila je kozarce, in ker so trčili na njeno zdravje, so bili v trenotku izpraznjeni
»Kdaj vam bom smela čestitati, gospod
Lepi Zdravi Zobje
zvišajo lepoto matere in otroka ko delo licu pri vsakem nasmehu očarljiv izraz. Zobe ohranite lepe in zdrave, če jih negujete vsak dan zjutraj in zvečer z
OD O L-ovo zobno pas/o!
ODOL-ova zobna pasta ni trša od zobne sklenine in zaradi tega tudi ne more poškodovati zob. Tudi zobovju otrok ne more škodovati. ODOL-ova zobna pasta ie idealno čistilno sredstvo za zobe
f> i l i i i i i i i i i i 11 o-i
m onumen talnega formata; 6. da je z novim projektom ves napor naših kiparjev, ki so v povojnih letih uspeli na konku-rencah za monuimentalma dela Izven Slovenije, mnoga taka dela tudi prejeli v izvršitev —na prečuden način prav v Ljubljani ostal nepriznan in omalovaževan v trenutku, ko se nudi redka prilika, da morejo naši kiparji v svobodni konkuren-
ci z večjim svojim delom historično dokumentirati višino našega kiparstva!
Spričo teh ugotovitev izjavljamo za Društvo slovenskih likovnih umetnikov, da se s postopanjem in odločitvijo spomeniškega odbora ne strinjamo in zahtevamo razpis ponovnega natečaja, kakor je bil obljubljen. Društvo sle venskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
Ljubljanski obrtniki v trboveljskem rudniku
Koristen in lepo uspel izlet v črni revir
Trbovlje, 30. septembra.
Društvo ljubljanskih obrtnikov, ki jc že ponovno nameravalo obiskati središče prve jugoslovenske rudarske industrije, se je včeraj kljub slabemu vremenu v lepem številu odzvalo vabilu trboveljskega ravnateljstva TPD in tukajšnjega obrtniškega društva, da se seznani z delom, tehniško organizacijo in produkcijskimi metodami največjega premogovnika Jugoslavije.
Na kolodvoru sta številne goste prisrčno pozdravila predsednik trboveljskega obrtniškega društva g. Miloš Rozin in rudniški obratovodja g. inž. Vidra. Ravnateljstvo TPD je svojim gostom za čas njihovega obiska stavilo na razpolago poseben avtobus in jih zelo gostoljubno pogostilo s skupnim kosilom in zakusko. Obrtniki so se najprej peljali do rudniškega ravnateljstva, kjer jih je ljubeznivo sprejel domačin ravnatelj g. Biskupski. G. ravnatelj je potem v poldrugournem predavanju z redko strokovno konciznostjo na poljuden način seznanil goste z najvažnejšimi problemi premogovne industrije in kot strokovnjak geolog obravnaval premog z geološko-minera-loškega, kemičnega, rudarsko-tehničnega in gospodarskega zrelišča. S pomočjo reliefnih kart je poslušalcem razložil geološko posebnost Posavja kot ležišča črnega zaklada, in jih poučil o legi, delovanju in pri* dobitvenem načinu trboveljskega premogo-kopa.
Obrtniki so si pod vodstvom obratovo-vodij g. g. Vidre in Jegliča ogledali na dnevnem kopu Agnes vse najnovejše teh-
nične naprave za pridobivanje premoga. Spustili so se tudi v savski rov, da vidijo dovršenost podzemskega premogovnega obrata, pa tudi naporno in odgovorno delo rudarja. Posebno pozornost je vzbujala mehanična naprava za kontrolo delovanja rovskega dvigala in tehnično dovršenost drobilcev kamenja.
Popoldne so gostje razgledali osrednjo delavnico in separacijo, ki je s tehniko avtomatskega sortiranja, čiščenja in nakladanja premoga bila predmet splošnega zanimanja.
Ljubljanski obrtniki so ob slovesu bili polni navdušenega priznanja o gostoljubnosti TPD in njenih funkcionarjev. Dobili so kolikor le mogoče popoln upogled v velikopotezni rudniški obrat in so si koristno razširili pojmovanje o važnosti slovenske premogovne industrije za gospodarstvo Jugoslavije.
Na razstavi Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo ob 11. vodil in tolmačil razstavljena dela predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov, akad. slikar Ivan Vavpotič. Gledanje tega odličnega predstavnika naše starejše slikarske generacije na dorašča-jočo slovensko umetnost bo naše občinstvo gotovo zanimalo. Razstava, ki je trajala tri tedne in je bila deležna velike pozornosti, se v nedeljo nepreklicno zaključi.
Darče ? že lani ste rekli, da se pripravljate za zadnji izpit.«
Tončka je zrla nagajivo črnega študenta, ki je zaljubljeno bliskal proti njej, a se takoj na to hudo zagledal v svojega tekmeca.
»Nikar me tega nacoj ne spominjajte, gospodična! Preveč ste sladki, vsakdanjost pa je grenka.«
»Oho, kako pa bo z nevesto? Ali pojde ona mesto vas k izpitu? O, potem bi jaz ne bila rada na njenem mestu.«
študent je bil razburjen in se je jecljaje izgovarjal in začel razlagati vrsto predavanj in izpitov.
»Nikar se ne delaj važnega, saj vemo, da so ti paragrafi in pandekti španska vas.«
Metod se je hudobno režal, saj je komaj čakal prilike, da osmeši tekmeca,
»Ne, nikar, bodite mirni«, je naglo planila deklica in prijela študenta, ki je skočil izza mize, da bi se zagnal na sovražnika, ki mu je brenkal bridke resnice.
»Pustite ga, gospod Darče, mar mi je, kaj govori eni. Saj ste vendar pameten dečko, in meni ste zelo všeč«, je tiho pristavila in se hudomušno ozrla na gospodarja. Ta ji je z glavo pakimal, kot da odobrava njene besede.
Zdaj se je začelo na spodnjem koncu, kjer so sedeli kmečki fantje ln deMeta, glasno pričkanje.
»Hana že ni bila tvoja, zakaj bi se hvalil, sram te bodi!«
»Zakaj, saj je bila! No, Hana, pa reci da ne, ako moreš!«
Hana je bila viničarsko dekle, zagorelega in koščenega obraza in Stroka čez pas. Temna rdečica je zagorela na licih, ko je zavpila:
»Nisem bila ne, vsaj tako ne, kakor si
ti hotel.«	,
»Nikar ne taji, ali ml nisi dala kovača?«
»Kako si nor, ali res misliš, da bodo gospodične tvoje, ako se včasih pošalijo s teboj? Ha ha! Nor sa kot Janičev Nace!«
Izza kostanja je priletela viničarica Loj-za in povedala:
»Dva se bijeta tam za braido, s pestmi se dajeta!«
Gospodar je pogledal po omizju. V resnici, študentov ni bilo nikjer.
»Vraga, sedaj je dovolj tega špasa! Ma-tjažek, skoči to ju pripelji k mizi, vzemi še Martina s seboj! Vidiš, Tončka, tega si samo ti kriva. Zato se tolčeta, o vražja petelina! Zadnji čas, da vse povem, to jih bo streznilo.«
Tončka je sedla k mlademu gospodarju.
»Nikdar ne pravite, spat pojdimo!«
»Saj zato smo se zbrali! Nocoj je lepa noč, vse zvezde so zunaj, kot nalašč za naju!«
študenta sta se vrnila, vsa srdita in temnih oči.
»Nista hotela narazen«, je pravil Mar-tinek to udaril z močno roko po mizi.
»S silo sem ju moral, in navsezadnje bi jo bil kmalu jaz skupil.«
Tončka je zopet nalila kozarce, to gospodar je vstaL
>Da ne bo Tončka med vami za jabolko prepira, jo vam predstavlja kot svojo nevesto. Sezita si v roke, dragi Metod in ti Darče! Nalašč nisem poprej tega razodel, sedaj mi je žal, ker sta prehuda zaljubljenca. Trčimo zato. Nocoj ne gremo spat, predno ne gredo zvezde.«
Veselo se je smehljala Tončka.
»Nisem vedela, imam toliko kavalirjev, Saj ostanemo prijatelji«
»Gospodična, Tanč je tudi zaljubljen v vas. Povedal mi je, to da se obesi, ako ga ne uslišite.«
»Sedaj je že prepozno, ker je uslišala mene! Torej, pijmo na zdravje neveste, in tako bodimo veseli, da bodo še črički strmeli nad nami.«
šele jutro je razgnalo veselo družbo. Po dva in dva sta ae izgubila med klanci in feunmi,
IV. dobitek
TOmBOLE
V KRANJU J. OKTOBRA
a®e vesti
Kako je s kongresom pravnikov ?
Ljubljana, 30. septembra.
Člani stalnega kongresnega odbora v Ljubljani so prejeli dne 22. septembra t. 1. okrožnico gospoda sekretarja kongresa, s katero se poroča, da je v Novem Sadu izbran odbor, ki je prevzel uspešno organizacijo kongresa, spomenica se tiska, da se pa 75°/o popust na železnici ni mogel doseči in da je zaradi tega število prijav minimalno. Gospod sekretar je prosil za soglasnost članov stalnega odbora, da se kongres odloži na poznejši čas; morda bo medtem časom mogoče doseči 75°/o popust.
Ljubljanski člani so po takojšnem posvetovanju sporočili v Beograd, da okol-nost, da se ni dosegel 75°/o popust, ne more biti vzrok od godi t vi; nimajo pa ničesar proti odgoditvi. ako govore za njo tehtnej-ii razlogi. Prosili so z dopisom od 22. septembra za takojšnje brzojavno sporočilo zaradi dajanja potrebnih informacij prijav-Ijencem, ki jih je bilo iz Slovenije preko petdeset. Te dni je bilo v beograjskih listih objavljeno, da se kongres od god i iz tehničnih razlogov na prve dni novembra. Ljubljanski člani so pričakovali oficielnega obvestila. Ko tega niti do danes niso prejeli in tudi legitimacije niso bile razposlane, je smatrati, da kongresa v Novem Sadu v zadetku oktobra ne bo. Prijave se lahko prekličejo in bodo pristopnine takoj vrnjene.
t.** ^
* Zahvala za sožalne izjave ob smrti prezidenta Masaryka. Češkoslovaški poslanik g. minister dr. Vaclav Girsa nam je poslal naslednje pismo in zahvalo: V dneh češkoslovaške narodne žalosti so vsi sloji jugoslovenskega občinstva izrazili svoje eožalje zaradi smrti Predsednika Osvoboditelja T. G. Masarvka v tako ogromnem številu, da češkoslovaškemu poslaniku ni mogoče, da se slehernemu zahvali za izkazano sočutje. Zato se poslužuje ljubeznivosti tiska, da izrazi vsej jugoslovenski
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici,
naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica 3e odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
0*1 rez S br. 15 485/35
javnosti ter vsakemu posebej v svojem imenu, v Imenu češkoslovaške vlade ter vsega češkoslovaškega naroda najglob'jo zahvalo ln hvaležnost za prisrčne izraze in globoko sočutje, ki so jih ob tej priliki tako spetano Izrazili naši jugoslovenski prijatelji. — Dr. VAcIav Girsa, izredni poslanik in popolnomočni minister Češkoslovaške republike v Beogradu.
Eno srce — ena RADENSKA.
*	Ekspedicija »Našega roda« in knjig Mladinske matice se je pričela 30. septembra in bo končsea v dobrem tednu. Ljubljanske šole dobijo knjige in »Naš rod« v upravi od dames dalje. Za one šole, ki dobijo knjige po železnici, pa bodo objavljena točnejša navodila v prihodnji številki »Učiteljskega tovariša«. Uprava Mladinske matice.
*	Kranjska gora in Grčija, Uveden je telefonski promet med Kranjsko goro in vsemi kraji na Grškem, ki so bili že doslej v telefonskem prometu z Jugoslavijo. Pristojbina za navaden triminutni razgovor se giblje med 5.70 in 7.50 zl. fr.
*	Polovična voznina na drž. železnicah je dovoljena članom rotarskih klubov iz naše države in tujine, ki se udeleže sestanka teh klubov od 12. do 15. oktobra t. 1. v Zagrebu. Popust velja od 10. do 17. oktobra. Polovična voznina je dovoljena tudi delegatom in članom društva jugoslovanskih rudarskih in topilniških nameščencev, ki se udeleže občnega zbora tega društva 15. do 17. oktobra v Zenici. Popust velja od 14. do 19. oktobra,
*	železniška postaja Borovo. Z odlokom glavnega ravnateljstva državnih železnic je zdaj spremenjeno ime železniške postaje Vukovar-predmestje v Borovo. V Borovem je, kakor znano, velika industrijska kolonija Bafe.
*	Novi grobovi. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Leopoldina Šetina. soproga uradnika dravske finančne direkcije, zlasti v športnih krogih delavnega in znanega so-trudnika g. Šetine. Pokojnico je dolgo mučila zavratna bolezen, ki jo je naposled pokosila. K večnemu počitku jo polože danes ob 16. Pogreb bo iz zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. — Na Zdolah je umrla učiteljica gospa Milka šoba. Vzorno vzgojiteljico, mater in gospodinjo, ki je uživala daleč naokrog splošno spoštovanje, bodo danes položili k večnamu počitku. — V Škofji Loki je umrl g. Edvard Preissig. Pokopali so ga včeraj popoldne. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Prvi oktober je danes. Še dober mesec, pa bo šla dvanajstič v svet književna žetev Vodnikove družbe. Letošnje štiri knjige bodo izredno lepe in navzlic občutni podražitvi papirja obširnejše od lanskih. Cena pa jim je ostala ista kakor doslej. Ko boš delal danes svoj mesečni proračun, ne pozabi na vsoto 20 din za Vodnikove knjige in se brž včlani pri svojem poverjeniku, ali pa s3 javi v pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani. Knafljeva ulica 5. pritličje desno.
*	Roman »Hajduk N kola Šuhaj«, ki ga je napisal Ivan Albrecht in ki je izšel tudi v lepem slovenskem prevodu v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, je dosegel izreden uspeh v Franciji. Vsa francoska kritika je z živahnim zanimanjem in toplim priznanjem sprejela to svojevrstno epopejo. Ivanu Albrechtu je, kakor pravj Jacque Boulanger. uspelo, da p tem svojim močnim in izrazitim delom zainteresira ljudi in kroge tudi izven 6voje domovine. Za sodobnega pisca je to največja moralna nagrada.
*	Gibanje koroških borcev. Dne 2. oktobra to v prostorih Društva beograjskih Slovencev v Balkanski ulici 14, ustanovni občni zbor nove krajevne organizacije Legije koroških borcev. Vabljeni so vsi koroški borci, ki prsbivajo v prestolnici in okolici. — Na Ljubnem so se koroški borci gornje-grajske organizacije zbrali 19. septembra pri Petku. Predsednik dr. Mejak je obširno poročal o delu legije in o vprašanju dobro-voljskih pravic, glede katerih pričakujejo, da bo zadsva ugodno rešena. Spominjal se je obletnice koroškega plebiscita ter je opisal stanje rojakov na Koroškem, ki se leto za letom slaiša. Gornjegrajska organizacija šteje 87 članov, a je še prec?j tovarišev neorganiziranih. Vsi koroški dobro-voljci vsepovsod naj se čimprej včlanijo.
*	0 vitaminih in njihovem pomenu za človeški organizem je pravkar izšla poučna knjižica, ki jo je izdal docent dr. Ivan Mat-ko v založbi Higienskega zavoda. Knjiga je
Žrebanje Državne razredne loterije
v novem 3$. kolu bo v Ljubljani
Vsakdo bo lahko prisostvoval igri petega razreda, v kateri se žrebajo
MILIJONSKI DOBITKI
Kdor se želi udeležiti igre v tem kolu, naj kupi srečko pri
ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI
Dalmatinova ulica 6
pisana zanimivo in itrahno, pobrala velja tudi Jeziku. Priporočljiva je zlaatl onim, ki hočejo skrbeti za pravilno prehrano. Bo
pripomoček zdravnikom, zavodom, gospodinjskim in strokovnim šolam. * Zagreb je dobil novo zvezdarno, ki je
sicer precej skromna, pa bo vendar v lepi meri ustrezala znanosti. Zgrajena je bila
nedaleč od loganske hiše v Maksimiru in jo je prolektor inž. Stipetič v sredo dopoldne ob otvoritvi svečanosti izročil rektorju dr. Lovriču, da bo služIla tehnični fakulteti. Zgradba zvezdarne je stala okrog 300.000 din. Denar .ie bil zbran s prostovoljnimi darovi hrvatskih rodoljubov.
*	Sporazum med našo in nemško delegacijo. v Dubrovniku je bil v »redo podpisan. Posvetovanja so trajala od 10. do 29. septembra in se je na njih razpravljalo _ o raznih gospodarskih vprašanjih, v prvi vreti pa o tujskem prometu. Niso še znane podrobnosti, kako se bo uredilo vprašanje deviz in kako se bodo nemškim gostom izdajale devize za potovanje v Jugoslavijo. Zatrjuje pa se, da so sklepi te konference 7,a Jugoslavijo precej ugodni in da določena večja vsota deviz, kakor doslej. Po takem se lahko pričakuje, da bo Jugoslavija poslej imela spet mnogo nemških gostov.
*	Letovišča na Hrvatskem Primorju je letos v prvih osmih mesecih oMskalo 59.516 gostov, lani pa 57.935. Tako je ugotovila glavna skupščina turistične zveze za Hrvatsko Primorje in Gorski Kotar, ki je bila v sredo na SuSaku. Let09 je bilo v prvih osmih mesecih 1580 gostov več, pa tudi nočnin je bilo 14.892 več kakor lani. Nekaj slabši obisk od lanskega so imeli kraji: SuSa-k, Bakar. Kraljeviča. Selca, Novi. Pag, Vrbnik, Delnice in Fužine, dočim so ostala letovišča na Hrvatskem Primorju zadovoljna. Te številke ee nam ne vidijo povsem zanesljive. Čemu je le potem od pomlad! dalje bilo toliko tarnanja, da letošnja sezona tako usodno zaostaja za lansko in da tuji letoviščarji kar v trumah prehajajo iz naših letovišč na drugo stran!
Kdoi ve cenili qC66oker, zdlovo spanje noj pomni,
dakofeinCcMwZ4uhctiaz'
§iw vpliva na rtce in žuy-ee.JoJe znamlvenoAile -mcljmo.
%waHaqje (sAez kofeina. Onauzpodtkijaanehaz-
(hikja iek ne moli spanja. Odtieen Hagpaslopek ji ofihanjapopoten uzileks najtfofpe ummhe kave.
Znanstveno liferc^uro poSilia brezplačno KAVA HA G. DELNIŠKA DRUŽBA. ZAGREB 1/155
*	Ribarska industrija je v naši državi šele v razvojiu in seveda še ne bo kmalu dosegla one stopnje, na kakršni je predelava rib v raznih drugih evropskih državah. Potrošnja rib, svežih kakor konzerviranih še daleč zaostaja, za potrošnjo r drugih državah. O vzrokih smo že večkrat razpravljali. Naloga naše ribarske industrije ie. da oskrbi prebivalstvu Jugoslavije čim boljše, čim raznovrstnejše in čim cenejše ribje kon-serve. To bo seveda mogoče le s čim večjim izpopolnjevanjem ribarske industrije. Kakor beležijo hrvatski listi, imamo zdaj na JadTanu 15 tvornic sardin. Najnovejšo so pravkar odprli na zapadni obali Splita. Stroji so bili nedavno vnešeni in je tvorni-ea začela te dni obratovati 6 polno silo.
*	Petnajst kilometrov filma je posnela odprava družbe Mondial-film z Dunaja _ v Da'maciji. Odprava je potovala z razkošnim parnikom »Kralj Aleksander« in se zdaj vrne na Dunaj izredno zadovoljna z lepotami naše riviere. Vsi člani odprave so poudarjali. da je Dalmacija neizčrpen priro-den atelje za filmske posnetke.
*	Najmodernejšo avotmatsko centralo v Jugoslaviji dobi Split. Centrala bo instalirana od Šiemensa. čim bo postavljena nova palača splitske glavne pošte. Imela bo 1000 številk ter bo obsegala tudi sosednja mesteca Omiš, Trogir, Hvar. Supetar in Sinj. Položili bolo 3600 m novega kabla.
*	Popust inozemskim popotnikom na Jadranu. Jadrarska plovidha na Sušaku je v dogovoru z Dubrovačko plovidbo sklenila, da milita od 1. novembra do 31. marca inozemskim potnikom, ki obiščejo našo obalo, polovično voznino. V eno smer kupljena karta velja za brezplačno vrnitev. Takšne vozne lfctke lahko izdajajo samo potniški uradi in agencije obeh diužb v inozemstvu.
*	Cerkev se jim je porušila, ko so jo popravljali. Iz Splita poročajo; V vasi Gornjem Dolcu se je porušila cerkev sv. Frančiška ravno v Času, ko so hoteli postaviti novo ostrešje. Starinska cerkev je že precej razpadla, zato so jo farani sami sklenili obnoviti. Toda pri nameščanju strešnega stola so se zidovi razlezli in ee sesedli. K sreči je bil ranjen en sam delavec, gmotna škoda pa je prav občutna. Kmetje niso smatrali te nesreče za nenaklonjenost, svojega pa-trona, marveč so sklenili, da cerkev na vsak način obnovijo.
*	Vaški Casanova. V Križevcih je bila pred sodiščem razprava proti Tomažu Pi-škuliču iz vasi Lemeša. Razpravi je prisostvovalo 12 njegovih ljubic. Tomo Piškulič je velik pretepač, ki je bil že nešte'okrat kaznovan zaradi pretepov. Prav njegova pretepaška možatost pa miu menda pridobiva žensko naklonjenost daleč, naokoli. Pri tako veliki izbirj seveda ni čudno, da je krepki Tomaž nedavno spodil svojo lepo in mlado ženo od hiše, nakar je lahko sprejemal _ obiske dvanajsterih izvoljenk. Te so mu prinašale denar, sicer jim je pa tu-da sam pobral, kar so imele koristnega e seboj. Vsi pošteni vaščani so želeli, da pride enkrat za zapahe. Toda. ko je bil v preiskovalnem zaporu zaradi nasilstev, so mu vse njegove izvoljenke 6ložno prinašale hrano, slaščice in vino. Pri razpravi so ga vneto zagovarjale, obremenjevala ga je edino žena. Navzlic mnogostranskemu, ja-ko zgovornemu zagovoru pa je bil Tomaž Piškulič _ obsojen na poldrugo leto ječe. Tja mu izvoljenke zaenkrat ne morejo slediti.
*	Prevejane ciganke. Praznoverje in nevednost nista doma Ramo na vasi. marveč
tudi v mestu, ln cigai.ke niso prebrisane samo pri nas, marveč povsod, koderkoli jih
rodijo grefaa pote. Anka Nlkoli<5*ra > prišla v Vinkovcih k železničarju Drago-Ijubu Lukiču, ker je vedela, da ima bolno
ženo, in mu je rekla: »Mene je dragi bog
foslal, da ozdravim tvojo ljubo ženico!« ripovedovala je, da imajo cigani svojo cerkvico nekje v Djakovem in da tam bog posebno rad usliši ciganske molitve. Zlasti kar se tiče zdravja in porodov. Lahkoverni železničar je dal ciganki 500 din. lepo bluzo in moško srajco, nakar je šla ciganka (n.v mesto v cerkev) na žganje. Enak uspeh je imela ciganka Katica Nikoličeva. ki se je podala v hišo Štefana Simumčiča. kateremu je pred nekaj leti žena oslepela. Tudi temu ze tvezila o ciganski cerkvi in naklonjenosti ljubega boga. do ciganov. Tako dolgo je prepričevala praznovernega Šimunčiča. da bo njegovi ženi izprosila vid. dokler ji ni dal obeh poročnih prstanov in različne obleke v skupni vrednosti okrog 1000 din. Obleko je ciganka obljubila vrniti, da ee bosta mir/, in žena (primerno oblekla, ko se bosta Sla ljubemu bogu zahvaliti za vrnjeni vid. O^e ciganki je polovila policija.
*	Žrtev surovega moža. V zagrebški bolnišnici usmiljenih sester je umrla kmetica Jela Šušnjevčeva, doma od Sv. Ivana Ze-line. Ugotovilo ee je. da je pod'eg!a zato. ker jo .je mož v ljubosumnosti udaril z nogo v trebuh. Sirota je bila v blagoslovljenem stanju, zato ji tudi skrbna zdravniška pomoč ni mogla pomagati Me^item ko bo mrtvo kmetico spravili v prosekturo. da z raztelesenjem natančno ugotovijo vzrok njene smrti, je bi! izdan nalog, da opravijo orožniki surovega moža v zaipor.
*	Štiri žrtve plamenov. V Tuzli ee je primerila v sredo dopoldne grozna nesreča. V mizarski delavnici Milana Maksimoviča ,ie nastal požar in sta zgorela Maksimovi-ceva dva sina. Nemanja in Relja. kakor tudi dva delavca, od katerih se eden piše Pa jo Tomič, ime drugega pa v javnosti še ni znano. Požar se je razmahnil tako hitro in je razsajal s tako silo. da ee vsi štirje niso mogli rešiti. Nekaj minut so se obupno borili za življenje, toda nihče jim ni mogel priskočiti na pomoč. Zagrnilo jih jo goreče tramovje. šele pozno popoldne je gasilcem uspelo požar pogasiti in spraviti zoglenele kosti iz pepela.
*	S polenom je ubil ljubimca svoje žene. Ta dogorek se je primeril v vasici Topoli pri Jagodini. Stojan Milova.novič je že nekaj časa imel piko na zapeljivega Milana Stoja linoviča. ki se je dohriknl njegovi ženi. Nedavni večer je bilo v Topoli svato-vanje. ki sta se ga udeležila Milovanovič in njegova žena Živadinka. Naenkrat pa se je Zivadinka odpravila domov z izgovorom, da jo boli glava. Mož je opazil, da je takoj za njo odšel tudi zapeljivec. Pohitel je domov, pograbil je poleno. Stoja-dinovič je ravno trkal na okno. Mož je udaril zapeljivca e polenom in miu razbil lobanjo. Naslednje jutro se ie javil sodišču.
*	Soproga sreskega zdravnika je skočila pod vlak. Natalija Milojkovičeva, soproga sreskega zdravnika dr. Aleksandra Miloj-koviča iz Dcspotovca je zadnje čase bolehala na živcih. Napisala je poslovilno pismo, v katerem je prosila moža in starše, naj ji oprostijo, če bo kaj zagrešila. Z izgovorom, da pojde k staršem v Cačak. je sedla v vlak. V Cačak pa ni prispela, marveč se je nedaleč od postaje Andrane (na pnvri od Kraljevega do Cačka) vrgla pod vlak, ki jo je razmesaril.
*	Zagonetni napad r brzovlaku od Beograda do Zagreba je zdaj pojasnjen Napadalec Radoslav Kolarič. ki so ga naSi blizu Nove Gradiške ob progi poškodovanega, je bil prepeljan v Zagreb, kjer so ugotovili, da ipoškodbe niso prehiuie in da lahko ostane v zaporu. KolariČ je doma iz Srbobrana in je etar 27 let. Zaradi vlomov je že presedel šest let v ječi. Zadnji čas je trpel hudo pomanjkanje, zato je sklenil, da v brzovlaku koga okrade ali oropa. V kupeju n. razreda je ugledal lepo oblečenega gospoda, ki se je vozil sam. Kolarič je stopil v kupo. začel pogovor s Hessom, v primernem trenutku pa ga je zgrabil ta vrat in ga udaril po glavi e prazno bombo, ki jo je ime] pri sebi. Ob samem napadu, pa ee je tako prestrašil, da je pozabil žrtvi odvzeti denar. Pobegnil je iz Kupe.ia. skočil iz drvečega vlaka in obležal nezavesten.
Iz Ljubljane
n— Knez-namestnik v Ljubljani, včeraj opoldne se je pripeljal z Brda Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Obiskal je kr. bansko upra vo. V prvih popoldanskih urah se je knez namestnik spet vrnil na Brdo.
u— Oddelek za pljučne bolezni. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok, da se odsek za tuberkulozo na državni bolnišnici v Ljubljani spremeni v oddelek za pljučne bolezni v isti bolnišnici. Ta odlok je odobril tudi ministrski svet. Tako dobi ljubljanska državna bolnišnica cel oddelek, to se pravi: več postelj, zdravnikov in bolniškega osebja ter s tem večjo možnost za zdravljenje na pljučih bolnih ljudi.
KINO IDEAL
ELISSA L ANDI
v razkošnem velefilmu
»K6NIGSMARK«
Po romanu: Pierre Benoit.
Danes ob 16. 19 in 21.15 uri
* K I N O
u— v veliKi dvorani sokolske ga doma na Taboru bo v soboto 2. oktobra ob 20. uri otvoritev plesne šole Sokola I. Ples bo vodil priznani plesni mojster br. Trost. Ker je vstop le proti vabilu in so ta že odposlana, prosimo one, Iti pomotoma niso prejeli vabila, pa hočejo posečati plesne vaje, da reklamirajo v pisarni Sokola I. med uradnimi urami od 18. do 20. ure.
Vrtnarstvo in cvetličarna
Fran Herzmansky
LJUBLJANA
se ob petdesetletnici obstoja svoje trgovine vsem odjemalcem najtopleje zahvaljuje za vse do sedaj izkazano zaupanje in jih prosi, da to zaupanje ohranijo še nadalje. Ljubljana, 1. oktobra 1937.
TEl.
21 24
MATICA
Zopet po dolgem času komični trio: Hans Moser, Leo Slezak in Adela Sandrock
V veliki filmski komediji iz cirkuškega
življenja
CIRKUS SA BAN
Simone Simon, očarljiva filmska umetnica, nepozabna iz filma »Matura« v novem krasnem ljubavnem filmu
LEPI DNEVI
SiBiSSStiir 6"
»MISLI
NI ON
Veliki zabavni film ROTSCHILD
(Hohštaplerji) V glavni vlogi znani priljubljeni Harry Baur
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 url
ga pa tudi niso vprašali za ime. Potem ga pa sploh ni bilo več na spregled. Zato je pogrebni zavod obvestil policijo, da poizveduje za njim, saj niti ne vš, čigavo je mrtvo dete. Nekateri znaki kažejo, da Je nesrečno dete umrlo nasilne smrti. Policija je ukrenila vse potrebno, da pojasni to za-gonetko in da poišče človeka, ki je otroka prinesel v mrtvašnico.
u— Nočni požar v Stožicah. V noči od srede na četrtek je bila plat zvona v Spodnjih Stožicah, kjer je začel goreti pod posestnika Ivana Jernejca, po domače Vo-vrička. Ogenj se je naglo razširil tudi na šupo in ko so prišli prvi gasilci iz Stožic in Ježice na pomoč, je bilo že vse v plamenih. Na pomoč so prihiteli tudi poklicni gasilci, ki so bili okrog polnoči obveščeni, a ker Stožice ne spadajo v njihovo območje in ne smejo tako daleč iz Ljubljane, so se vrnili, pač pa so tja pohiteli prostovoljni gasilci. Pa tudi ti niso stopili v akcijo, kajti ogenj je obe gospodarski poslopji že uničil. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker je primanjkovalo vode in ker so morali cevi napeljati do Save. Kako je ogenj nastal, ni znano, verjetno pa je, da ga je zanetil kak brezposelni ponočnjak ali pohajkovalec, ki jih je po skednjih in šupah v okolici Ljubljane, zlasti pa na Ljubljanskem polju vedno dovolj. Jerneje ima okrog 15.000 Din škode.
ZA OBLEKE, BLUZE
Kroji
angleška volna brezplačno TONI J A G £ H,
Kongresni trg 1, Ljubljana
u— Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« priredi počenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19. do 21. ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritličje, od 8. do 14. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago.
u— Glasbena Malica opozarja starše, ki so vpisali svoje malčke v glasbeni otroški vrtec, da jih pripeljejo jutri, v soboto ob 9. v poslopje Glasbene Matica v Gosposki ulici 8/III. (Lajovčeva dvorana). Tam bo prvi sestanek ter se bo določil urnik za nadaljne dni v tednu, predvsem pa bo tudi razgovor, ali naj bo pouk dnevno po 2 uri. Obenem opozarjamo na tečaj za igranje v orkestru, ki ga vodi prof. Karel Jsraj in ki se bo začel takoj po 1. oktobru.
u— Akademska Jadranska straža opozarja na otvoritev plesnih vaj, ki bo v soboto 2. okt. ob 20.30 v dvorani Trgovskega doma. Igra Adamičev jazz, vodi g. plesni mojster Jenko.
Predavanje SPD bo v četrtek 7. oktobra ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo mani planinec g. Dušan Jakšič iz Zagreba o Transilvanskih Alpah. To pogorje tvori južni del Karpatov ter je najvišje gorovje Rumunije. Razteza se od Donave počenši pri Turn Severinu v loku proti Bra-sovu in dalje. Preje jte tvorilo južno mejo Ogrske oziroma Sedrnogražke. Te planine se odlikujejo po svojih lepih oblikah in bogati razčlenjenosti. Najvišji vrh leži v Pogaraškem gorovju in sicer Negoj 2536 let rov. Razen tega ima še številne druge vrhove v višini 2000 do 2500 m. O teh nam precej neznanih Alpah bo govoril predavatelj ter nam pokazal preko 100 diapozitivov. Cene bodo običajne, za dijake pa še posebno znižane. Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane in prijatelje narave, da se v čim večjem številu udeležijo zanimivega predavanja.
u— Obleke in klobuke kemično čisti barva. plisira tn lika tovarna Jos. Reich S
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 lir in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut.
P. 1. Remigij S. 2. Angeli var. N. 3. Terezika
u— Zagoneten mrliček v mrtvašnici. V
torek popoldne je prišel v Mestni pogrebni zavod približno 35-letni moški in naročil krsto za 8 mesečno dete, ki mu je umrlo Pred Škofijo. V uradu moža niso vprašali za ime, misleč da bo pač pozneje prinesel mrliški list in tako so tudi v mrtvašnico poslali aranžerja. da pripravi vse potrebno za izpostavitev mrliča. Neznanec je res pri nesel mrtvega otroka v mrtvašnico, kjer
P. 4. Franč. S. Mlaj ob 12.58 T. 5. Placid
S. 6. Brunon
C. 7. Marija R. v.
P. 8. Brigita
S. 9. Dionizij
N. 10. Franč. B.
P. 11. Nikazij
T. 12. Maksimil. P. kraj. ob 16.47 S. 13. Šlavoliub
Edvard C. 14. Kalist
P. 15. Terezija
večinoma jasno, precej hladno
deževno
topleje, ponekod grom močni dolgotrajni nalivi
oblačno' le tu pa tam del
hladneje, ponekod dana
sončno, topleje oblačno
epu
J ASPIRIN
SPREDAJ	ZADAJ
GospodaritTH
Jibanje svetovne gospodarske konjunkture
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. IIL 1837
a— Klub jugosl. akademik«* is Trsta, J
Gorice in Istre sporoča, da bo VIL tradi- J cionalni družabni večer 6. novembra ▼ Tr- | govskem domo in prosi ostala druživa, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
u— Z avtobusom t Trst dne 10. oktobra ter 24. in 25. oktobra ter od 30. oktobra do 1. novembra. Prijave sprejema izletna pipama M. Okorn, Ljubljana, hotel >Sk>n«, telefon štev. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
Iz Celja
e— Gostovanje ljubljanske drame. Ljubljanska drama bo gostovala v petek 8-1, m. v Celju in uprizorila ob 20. v Mestnem gledališču Fodorjevo znano dr3«T*o »Matura«. Ta predstava je predseaoaaska in izven abonmaja. Gledališka seaosia se bo pričela v drugi polovici oktobra z gostovanjem ljubljanske opere. AbonenU naj se prijavljajo v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. Cene običajns-, abonenti imajo 10" > popusta Lanski, abonenti, ki reflektirajo na svoje dosedanje sedeže, naj se javijo do 10. t. m. Po tem terminu se bodo sedeži poljujono oddajali.
Zdravnik lir. ST JEPAN IVIč
ZOPET REDNO ORDINIRA
e— Uprava in nadzorstvo Sokolskega društva Celja-matiee bosta imela danes
ob 20. plenarno sejo v mestni telovadnici. Udeležba za funkcionarje obvezna. Seje naj se udeležijo tudi oni člani tn članice, ki želijo aktivno sodelovati v društvu.
e— Trboveljski siavčkj bodo po dveletnem presledku v nedeljo spet obisikali Celje in priredili ob 16.30 v Celjskem domu koncert s popolnoma novim sporedom. Vstopnice so v knjigarni K. Goričarja vdove na Kralja Petra cesti.
e— Aretacija nepoštenega uslužbenca. Celjska policija je na podlagi tiralice v sredo aretirala v Celju 37-letnega čevljarskega pomočnika Ivana K. iz Velike Nedelje, ki je v avgustu ukradel svojemu delodajalcu, čevljarskemu mojstru Francu Gabrovcu v Ptuju iz njegove delavnice več parov čevljev ter nekaj podplatov in hranilnih knjižic v skupni vrednosti 6.390 din, nato pa izginil s plenom. Aretiranca so iziočili sodišču.
KINO METROPOL, prinaša danes temperamenten film napete vsebine »CHAKL1E CHAN NA DIRKAH«.
Iz Maribora
a— Poštne nov'(ee. Pri pošti II. je nastavljen za dnevn^carja g. Milko Voglar.
a— Oml^dlna jS"S v Mariboru ima v nedeljo dapoldne zborovanje pTi »Zamorcu«, na katerem bo govoril tudi delegat bano-vinskega odbora omladine JNS iz Ljubljane.
a— Mariborski ljubitelj, ptičarjev so imeli v sredo zvečer svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in volil predsednik mariborske podružnice Društva ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani g. ravnatelj Klobučar. Iz poročila g. Klobučarja, ki je tudi poročal mesto obolelega tajnika, in iz poročila blagajnika g. A Gillvja je razvidno, da je društvo razvijalo tudi v preteklem poslovnem letu živahno delovanje, in je društvo med drugim priredilo tudi tri pasje tekme z zadovoljivimi uspehi. G. ravnatelj Klobučar se je na zborovanju v toplih be-ledah spomnil prerano umrlega člana, zna-Jiega strelca in lovca primarija dr. Robiča tn inž. T. Novaka, katerih skomin so navzoči počastili s »Slava« klici. Pri volitvih je bila soglasno izvoljena naslednja uprava: ravnatelj Drago Klobučar predsednik, ravnatelj Bogdan Pogačnik podpredsednik, v odbor pa- dr. K upnik, podpolkovnik Ki-ler, R. Janežič, Gillv. ravnatelj Pišek, J. Pirich. Hartinger in Caf. Za nadzornika sta bila izvoljena ravnatelj dr. Kovačec in lekarnar Vidmar. Pri slučajnostih so sklenili, da bo prihodnja pasji tekma v nedeljo 10. oktobra t. 1. v revirju I. Reicha pri Sv. Marku pri Ptuju.
a— izropana mesarija. V noči na četrtek so se pojavili v mesnici Josipa Plahu-te na Frankopanovi cesti 15 še neznani vlomilci ter se založili s klobasami, šunkami ter prekajenim mesom. Nato so izginili skozi stranska vrata, ki so jih s silo odprli.
a— Rokoborba ni šala. Svojo moč sta preizkušala v neki gostilni ob Pristanu spiavarja Jurij Zavernik iz Dupleka in Viktor Anželak iz Kapele. Pri tem je An-želak obležal po nesrečnem naključju s strto nogo v gležnju in so ga. morali mariborski reševalci odpremiti v splošno bolnišnico.
a— Gledališke novice. Pri otvoritveni predstavi »Revizorja«, ki se vprizori v soboto 2. oktobra, bosta igrala glavni vlogi dozdevnega reviziorja in načelnika Rado Nakrst in Pavle Kovič. Sicer nastopi ves dramski an3ambl in še številna štati-sterija. Pri komediji »Najboljša ideja tete Olge« bo igrala glavno vlogo Kraljeva.
£z Kranja
r— Otvorite? gledališke sezone. Gledališki oder Narodne čitalnice je v sredo otvoril novo sezono z Lirhtenbergovo komedijo »Mladi gospod šef«. Delo je bilo v režiji g. Toporiša dobro podano. V naslovni vlogi se je izkazal g. Srakar. novi talent, ki mnogo obeta. Njegova vrstnica ga. Martelančeva je podala Marlies prav posrečeno, samo p°'eS generalske komande, bi morala bolj izrazito podati še srčna občutke, ki morajo v kočljivih in odločilnih trenutnih stopiti v ospredje in razkriti, da zunanji videz ni pravi odsev ni^ne duše. Tudi ostale vloge so bile v posrečeni zasedbi starih priznanih igralcev in sic?r Thaleimer (g. Rojina), Fleisser (g. Reš Nace), Sikora (g. Vajt), Bob Gotz (g. Myr), Lizi (gdč. Vajtova) in sluga (g. Maks Reš). Komedija je v splošnem precej zadovoljiva in se odlikuje po posrečeno zasnovanem zapletu in razpletu, v katerem se nam odkrivajo mnoge dobre in slabe lastnosti posameznikov.
r— Ustanovni ohfni zbor OJNS v Straži-Sču. šele pred kratkim ie bil v Kranju ustanovni občni zbor sreske organizacije OJNS in že se je začelo organiziranje po vsem srezu. To nedeljo se bo ustanovila v Stra žišču krajevna organizacija OJNS in bo dala najlepši zgled v?em ostalim večjim občinam v srezu, da bodo tudi one sledile z delom. Ustanovni občni zbor bo ob 10. na vrtu g. Križnarja. Na zborovanju bodo govorili narodni poslanec Mravlje in zastopniki tanovinskega in sreskega odbora OJNS. Vsi nacionalno misleči vabljeni!
Iz Ptufa
j— Zvočni kino — Ptuj. V soboto ob
20.	in v nedeljo ob 15.10, ob pol 19. in pol
21.	»Robin Hood el Do rada«. Za dodatek predvaja Foxov žurnal in kulturni film o naši državi.
2e od »rede letošnjega leta opažamo na svetovnem trgu aurovin, zlasti pa na medn&rotaih efektnih borzah popuščanje tečajev, kar se pogosto komentira tako, kakor da je nastopil zastoj v vagonu svetovne gospodarske konjunkture. Nemški Institut proučevanje konjunkture nam v najnovejšem poročilu prinaša naslednji zar-amiv komentar k tem dogodkom:
"Napačno bi bilo, če bi občuten padec tečajev na newyorški in londonski efektni borzi pripisali Izključno Španskemu in vzhodnoazijskemu konfliktu. Tečaji delnic so popustili, ker se je pojavila neka ner-voznost glede bodoče rentabilnosti industrijskih podjetij. V Zedlnjenih državah in Angliji so se poleg fiksnih stroškov občutno povečale mezde, kar mora končno oslabiti donos podjetij. Na drugi strani se opaža dviganje obrestne mere, ker narašča kreditna potreba gospodarstva. Vsekakor je pričakovati, da bo naraščanje dobičkov industrijskih podjetij, zlasti v Angliji in Ameriki v bodoče počasneje, posebno v trenotku, ko produkcija doseže celotno kapaciteto in ko se naraščanje mezd približa obsegu povišanja cen. V visokih tečajih, ki so jih letos delnice dosegle na mednarodnih tržiščih, je bila že v naprej eskomptirana možnost večjega dobička in morda ni neumestno, če se ti visoki tečaji sedaj korigirajo. V tej zvezi pa je treba ugotoviti, da ti zna-ki še ne pomenijo nevarnosti za razvoj svetovne konjunkture. V Z edin jenih državah so v zadnjem času spremenili kreditno politiko; znižali so diskont in so obenem deloma opustili steriliziranje zlata in s tem ustvarili širšo bazo za kredit. Tudi v Angliji so z intervencijami preprečili dviganje obrestne mere na denarnem trgu. V splošnem se lahko ugotovi, da so osnove sedanje ugodne svetovne konjunkture glede na možnost dobička in na možnost kreditiranja produkcije tako za sedanje stanje kakor tudii za izglede bodočega razvoja ugodnejše, kakor bi človek sodil spričo gibanja borznih tečajev. Vrhu tega je treba pripomniti, da je pomen borznih tečajev delnic v smislu gospodarskega barometra stopil precej v ozadje spričo državne konjunkturne politike, ki jo vodijo mnoge države.
Nemški institut za proučevanje konjunkture prihaja do zaključka, da ne more biti govora o kaki nevarnosti za razvoj svetovno gospodarske visoke konjunkture, vzgon pa ne bo več tako viharen, kakor je bil doslej. Četudi so cene surovinam nazadovale, se še vedno opaža dviganje konjunkture. Prav tako se širi svetovna trgovina. Investicije v Zedl-njenih državah in drugih deželah ln svetovno gospodarski položaj v mnogih dru-
Naglo dviganje nemške klirinške marke
2e včeraj smo poročali, da Narodna banka ne intervenira več na trgu klirinške marke, medtem ko je prej držala tečaj 13 dinarjev, preko katerega se marka ni mogla dvigniti. V smislu dubrovniškega sporazuma nemško-jugoslovenskega gospodarskega odbora bo bodoči tečaj klirinške marke prepuščen svobodnemu gibanju. Ze v sredo se je na naših borzah tečaj marke naglo dvignil, in sicer v Ljubljani od 12.88 na 13.15. Včeraj pa se je marka ponovno okrepila na 13.53 (v Zagrebu na 13.4650 in v Beogradu na 13.5045). Omenili smo tudi že, da bo imel sedaj Prizad največji vpliv na formiranje tečaja nemške marke, ker ima od izvoza žita v Nemčijo vedno na razpolago toliko mark, da lahko bistveno vpliva na trg. Sedanja okrepitev marke je gotovo delo Prizada, ki nudi na trgu le manjše količine mark. Kakšne vsote mark ima Prizad na razpolago, si lahko predstav ljamo, če upoštevamo, da je Prizad od srede julija izvozil v Nemčijo 7000 vagonov pšenice v vrednosti 120 milijonov Din in vrhu tega še 5000 vagonov koruze v vrednosti 45 milijonov Din, tako da je izvozil v Nemčijo od srede julija za 170 milijonov Din žita. Seveda Prizad ne bo mogel trajno voditi tako politiko, zlasti če bo naša trgovinska bilanca z Nemčijo nadalje aktivna. kakor je bila v zadnjem mesecu. Kakor znano, je Prizad dobil za vnovčenje letošnje letine z državno garancijo posojilo 250 milijonov Din. To posojilo mu predvsem omogoča, da zadržuje marke, toda če se bo njegov saldo nevnovčenih mark nadalje dvigal, bo prišel trenotek. ko bo moral marke prodati, če bo hotel dobiti sredstva za nove posle. Po novem dubrovni-škem sporazumu bomo Nemcem dobavili 15 000 vagonov pšenice in koruze, najmanj pa 5000 vagonov pšenice, ostalo količino pa tedaj, če bomo imeli žita dovolj na razpolago.
Kontingent za izvoz hmelja v Nemčijo
Beograd, 30. septembra, r. Iz Dubrovnika poročajo, da je bil na zasedanju jugoslovensko-nemškega gospodarskega odbora sklenjen uvozni kontingent našega hmelja v višini 7.000 metrskih stotov v kliringu, dočim se je uvažal doslej naš hmelj le za proste devize. Ker leži samo v Savinjski dolini le še kakšnih 4.000 metrskih stotov letošnjega hmelja, pomeni to znaten dogodek na hmeljskem trgu. To bo
gotovo tudi ugodno vplivalo na razvej cen. «
Češkoslovaški hmeljski trg. Nemška sekcija žateškega hmeljarskega združenja poroča, da je bilo zadnje dni živahno povpra
ševanje po zelenem blagu, pa tudi po sred-njevrstnem hmelju. Cene se gibljejo med 625 in 1000 Kč. — V roudniškem okolišu prodajajo zadnje ostanke letošnje letine. Po poročilu tamošnjega združenja hmeljarjev je iz prve roka prodanih 90 do 93°/o letine, tako da se preostale količina, ki so še pri hmeljarjih, cenijo samo na 1500 starih stotov. Pri čvrsti tendenci se cene gibljejo med 550 in 800 Kč za 50 kg.
Gospodarske vesti
= Povišanje poštnih pristojbin. Predvčerajšnjim simo poročali o povišanju poštnih pristojbin za inozemstvo. To povišanje ee nanaša samo na pisma in dopisnice, ki ee odpošiljajo z letalsko pošto. Države, v katere 60 naslovljene pošiljke, eo razdeljene e tri kategorije. £ jjirvi kategoriji znaša
gih državah, nudijo garancijo sa nadaljnji ugoden razvoj.
Gornji zaključki nemškega instituta ce
seveda nanašajo predvsem na zapadno-evropske in prekomorske države, ki bistveno vplivajo na razvoj svetovna konjunkture. V naši državi in tuckl v drugih vzhodnoevropskih državah pa seveda še ne moremo govoriti o visoki konjunkturi, ker so ae pri nas pokazali šele prvi znaki zboljšanja.
Občutna oslabitev tečajev na ameriških i nangleških borzah je Izzvala tudi v angleški Javnosti kritične komentarje. Mesečna konjunkturna priloga znanega londonskega gospodarskega lista »Eoono-miat« za mesec avgust daje k tam dogodkom naslednji komentar: Od skupnega števila 14 najvažnejših indeksov gospodarskega razvoja kažejo zaenkrat štirje indeksi nazadovanje. Celotni Indeks gospodarske konjunkture pa se nadalje dviga in Je v avgustu višji kakor v kateremkoli letu doslej. Nazadovanje kaže angleški indeks gradbene delavnosti, ki pa se ne nanaša na javna dela. Poraba bombaža Je prav tako nazadovala za 13% nasproti juliju, kar pa Je pripisati v glavnem popuščanju cene. Končno je nazadovala tudi vrednost izvoza gotovih izdelkov nasproti najvišjemu stanju v Juniju za 4%. Tem neugodnim rezultatom stoje nasproti ugodnejše številke pri ostalih Indeksih. Predvsem je značilna velika poraba železa in jekla-, ki se navzlic razširjenju domače produkcije ne more v celoti kriti. Ce izločijo Francijo se lahko reče, da razvoj konjunkture v Angliji ni od nobene strani ogrožen.
Padanje cen na trgu kovin se opaža tudi v zadnjem času. Ko se Je letos spomladi pojavilo veliko povpraševanje po kovinah, je bilo splošno razširjeno mnenje, da produkcije ne bo mogoče tako naglo dvigniti, kakor je naraščala potrošnja. V tem pogledu pa so se mnogi zmotili, kajti produkcija je prav letos občutno ' narasla. Tako so samo v Zedinjanih državah v osmih mesecih letošnjega leta pridobili 647.000 ton bakra nasproti 466.000 tonam v istem razdobju lanskega leta. Produkcija bakra v Rodezijl pa je narasla na 140.000 ton, to je za 60«/» več nego lani v istem času, pa se še nadalje dviga. Prav ta povečana produkcija pa je izsilila zopet oslabitev cen. V sredo so na londonskem kovinskem trgu cene kovinam ponovno nazadovale. Cena bakru je padla od 50 na 47 tri četrtine funta in je s tem dosegla najnižje stanje v letošnjem letu. Tudi cena svincu je popustila od 20 na 19 funtov in cena cinku od 19 sedem osmink na 18 tri četrtine funta.
dopolnilna taksa 2 Din, v drugi kategoriji 2.50 Din in v tretji kategoriji 3 Din poleg redne takse. Pismo, ki se pošlje z letalsko pošto v države prve cone (Avstrijo. Bolgarijo, Grčijo, Italijo, Madžarsko in Rumu-nijo), je treba odslej frankirati s ® Din, pisma, naslovljena v države druge cone (v Nemčijo, Poljsko, Češkoslovaško, Švico in Turčijo), bo treba odslej frankirati s 6.50 Din, pisma v ostale evropske države (razen Sovjetske Rusije) pa je treba odslej frankirati g 7 Din.
Borze
3<L septembra
Na ljubljanski borzi go bili daneg v privatnem kliringu avstrijski šilingi nadalje čvrsti in so se trgovali po 8.73. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.70 in v angleških funtih po 238. Nemški klirinški čeki eo se nadalje znatno okrepili in stanejo v Ljubljani 13.53, v Beogradu 13.5045 in v Zagrebu 13.4650 odnosno za 15. oktober 13 00.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 410— 412 (v Beogradu je bil promet po 410.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2399.66 — 2414.25, Berlin 1740.53 _ 1754.41, Bruselj 730.75 — 735.81, Curih 996.45 — 1006.52, London 214.54 — 216.59, Newvork 4308.51 — 4344.82, Pariz 148.27 — 149.71, Praga 151.73 — 152.83, Trst 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 14.90, London 21.55, Newvork 435.50. Bruselj 73.3250, Milan 22.9250, Amsterdam 240.60, Berlin 174.70, Dunaj 79.80. Stockholm 111.10. Oslo 108.30. KObenhavn 96.20. Praga 15.23, Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 410. — 412, 4% agrarne 53.50 — 54.50, 4% severne agrarne 52.50 den., 6% beglu-ške 76 den.. 6% dalm. agrarne 75 den., 7% stabiliz. 86.50 den., 7% inveet. 93 den., 7% Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 85 — 86. 8°/o Blair 93.50 den.; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 197 den., Trboveljska 255 bi., Gutnaun 45 den.. Seče-rana Veliki Bečkerek 600 — 650, Sečerana Osijek 196 bi., Osiječka Ijevaonica 200 bi., Isis 30 bi., Dubrovačka 425 — 450, Ocea-nia 300 den.. Jadranska 425 — 450.
Beograd. Vojna škoda 410.50—411 (410.50), 4% agrarne 53.25 den., 4% geverne agrarne 52.75 den., 6% begluške 77.50 — 78, 6% dalm. agrarne 75.50 — 76. 7% in vest., drobni komadi 91.50 den., 7% Drž. hip. banka 99 den., 7% Blair 85 — 86, 8% Blair 94 — 95. Narodna banka 7450 den^ PAB 201 _ r?02.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago, 30. septembra. Začetni teča-ji: pšenica: za dec. 110, za maj 109.875; koruza: za dec. 65.50, za maj 66.125.
-f Winnipeg, 30. septembra. Začetni tečaji; pšenica:, za okt. 136, za dec. 128.75, za maj 127.50.
-f Novosadska blagovna borza (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg)- baška 176 — 178; banatska 172 — 180. baška ladja Tisa 180 — 182, ladja Begej 179 _ 181; sremska 77/78 kg 175 — 177; slavonska 77/78 kg 175 - 178 Koruza: baška in sremska 104—105; banatska 101—102. Oves: baški, sremski in slavonski 114 — 116. Rž- baška 165 — 167; Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 - 132.50. Moka: baška in sremska »0g« in »Ogg« 272.50 — 282.50: »2« 252.50 - 262.50: »5« 232.50 — 242.50; »6« 212.50 - 222 50; »7« 172.50 — 182.50, >8« 127.5Q „ 132.50. Otrobi^ ba&J,
sremski in b&nataki v vrečah 92 — 96. Fižol: baški beli bre? vreč 207.50 — 210.
+ Budimpeštanaka terminska borza (30. t m.). Koruza: za maj 12.60 — 12.61. BOMBAŽ
;+ Liverpool, 29. septembra. Tendenca
Pri nas pripada oktobrsko vreme značilno jesenskemu; pozna se že močan vpliv minilega poletja, nekateri hladni dnevi nas opozarjajo na bližajočo se zimo. Opazovati moremo neprestan boj med vročimi južnimi vetrovi in ohlajenimi severnimi množinami zraka, ki često prodirajo preko naših krajev na morje. Oktober se odlikuje po močnih vetrovih, predvsem toplih Južnih, ki dvigajo temperaturo zraka visoko nad normalo ln tudi severnih ali vzhodnih, ki nam radi prine-so prvi sneg. Tudi brez »lepega«« an ti odklonskega vremena ne mine oktober; tedaj se Gez noč pod brezo b lačnim nebom pokrije zemlja z meglo, ki preprečuje ohlajenje zračne temperature pod ničlo in s tem onemogoči postanek slane.
Močno ohlajevanje v oktobru irma za posledico porast padavin, ki padejo često združene z močnimi nalivi, redki pa tudi niso dnevi z enakomernim deževjem. Zahodno od črte Dravograd — Črnomelj je oktober sploh najbolj deževen mesec v letu, vzhodno od tod Je pa po množini padavin skoro povsod prvi za najbolj mokrim mesecem Junijem in še julijem.
Pregled čez vso to pestrost vremena dobimo najlažje s tem, da grupiramo dneve v skupine — v posamezne vremenske tipe, ki naj bodo določeni po vetrovih pri tleh odnosno v obiskih in padavinah. Pri tem vemo, da Južni in zahodni vetrovi prinašajo vlago in toploto, dočim vzhodni in severni sušijo in ohlajajo naše ozračje. Tako nam sledeča tabela podaja povprečno vremensko stanje oktobra minulih let za 5 krajev Slovenije, števila predstavi ja-je pogostost posameznih vrememakih primerov v oktobru v petih krajih naše ožje domovine. Prva rubrika (a) znači brezdeževno mirno vreme, druga (j), tretja (v) in četrta (s) brezdeževno južno (zahodno), vzhodno odn. severno vreme. Ostale rubrike nam predstavljajo deževno vreme s padavinami nad 1 mm. Prva (jc) predstavlja deževno južno (zahodno) vreme, druga (vc), tretja (sc) in četrta (c) deževno vzhodno, severno odn. mirno. Povprečno se v vsakem oktobru enkrat pojavi v naših krajih nagel vremenski preokret z momentanim padcem temperature in vdorom mrzlega zraka severnih — polarnih predelov (rubrika jc sc)).
a j v s jc vc sc c jc/sc Bled	8622 62131
Ljubljana 9622 63021
komaj stalna. Zaključni tečaji: za sept. 4.74 (prejšnji dan 4.82), ta dec. 4.82 (4.90), ze maj 4.97 (5.06).
-f Newyork, 29. septembra. Tendenca stalna Zaključni tečaji- za okt. 8.35 (8.51), ca deo. 8.21 (8.33), »'april 8.34 (8.43).
Cerknica 8722 62131 Maribor 9822 83121 Lendava 9921 82221
Vidimo, da prevladujejo Južni in zahodni vetrovi, ki posebno na Gorenjskem radi oddajajo svoje padavine. Obratno so pa severni vetrovi nositelji padavin predvsem na severnih predelih Slovenije. Južni vetrovi so ob pobočjih naših planin prisiljeni k dviganju in s tem ohlajevanju; radi tega se plinasta voda kondenzira v oblake in dalje pretvori v sneg in dež. Obratno severni vetrovi padajo — kakor voda čez jez — preko planin, se pri tem segrevajo in suše oblake. Na severni strani grebenov je zato deževno, na Južni pa suho in relativno toplo.
Precej dni, skoro tretjino, imamo mirno suho vreme. Ob takih prilikah se rada pojavi megla, ki posebno v spodnjem delu Ljubljanske kotline skoro nikoli ne izostane. Oktobrsko solnce je že precej slabo in močna megla se često posuši šele okoli dvanajste ure. Po močneje ohlat-Jenih dneh more ležati tudi že v oktobru Ljubljana po nekaj dni v megli.
Zanimivo je pogledati še, kakšna Je po-gostost nekaterih vremenskih pojavov v oktobru. Sledeča tabela kaže 1,2 pogostost pojavljanja v sedemletni dobi za Ljubljano;
temperatura
leto	slana pod 0°C nad 20°C megla				grom
1930	2	2	0	10	6
1931	2	2	1	13	1
1932	0	0	3	13	3
1933	0	0	4	12	4
1934	0	2	4	15	4
1935	0	0	0	6	2
1936	4	4	0	12	0
Tu Je označena le ona megla, kateri je vzrok nočrao ohlajevanje — torej večinoma jasno nebo. Slana se pojavi ta mesec v Ljubljani malokdaj prav radi močnega pojava megle. Razlike v temperaturi so velike in kot vidimo iz tabele more znaša^ ti razlika med najvišjo ln najnižjo mesečno temperaturo tudi več kot 20« C.
Bližamo se zimi in snegu. Prvi sneg nam prinese navadno že oktober in Je seveda po dolinah moker, hribe pa more že za nekaj dni pokriti z belo odejo. Zadnja tabela nam še pokaže, kdaj Je nastopil v zadnjih sedmih letih v Ljubljani prvi sneg: 25. X. 1930, 21. IX. 31, 7. XII. 32, 27. X. 33, 16. X 34, 26. X. 35, 6. X. 86.
M. O.
SO letnica esperanta |
V teh dneh je minilo 50 let, odkar se je pojavil v svetu nov umetni mednarodni jezik, znan pod imenom esperanto. Ni bil to prvi poskus take vrste. Toda nobeden prejšnjih se ni obnesel, temveč je kmalu zopet izginil s površja. Enaka usoda je doletela nekatere poskuse iz kasnejše dobe. Esperanto sam pa se je ne le ohranil, marveč se celo izredno močno razširil, kar je pač najboljši dokaz za njegovo življen-sko silo in za njegovo potrebo. Dejstvo, da je izpodrinil vse druge umetne jezike, dokazuje smotrnost esperanta in njegovo notranjo dovršenost.
Oče esperanta je poljski očesni zdravnik dr. Zamenhof, ki je ravno s to svojo stvaritvijo zaslovel po vsem svetu, tako da danes njegovo ime pozna vsak inteligent. V petdesetih letih svojega življenja se je esperanto tako razširil po vsem svetu, da je postal že resnično živ jezik. Na milijone že štejejo ljudi, ki ga razumejo in govore, ga stalno rabijo poleg svojega maternega jezika, dopisujejo v njem, z njegovo pomočjo potujejo. Tisoči in tisoči esperantistov se sestajajo vsako leto na različnih mednarodnih kongresih. Ogromno je že število knjig v esperantu in v tem jeziku izhaja že tudi zelo mnogo časopisov, med njimi tudi veliki tedniki v obliki dnevnikov. Po vseh državah sveta so osnovani klubi esperantistov, ki skrbe za razširjanje svojega jezika z neštetimi tečaji in predavanji.
Stremljenje esperantistov je, naj bi postal esperanto splošni mednarodni jezik, ki bi ga vsaj za silo obvladal poleg svoje materinščine vsak pismen človek. To bi bilo tem lažje, ker je priučitev vsakemu drugemu jeziku težja kakor esperantu Na velikem mednarodnem kongresu 1. 1922 v Ženevi je bila sprejeta resolucija, ki je zahtevala, naj bi se esperanto uvedel v vse šole, tudi v osnovne kot prvi tuji jezik. Tudi Društvo narodov je že razpravljalo o tej misli, vendar se še ni moslo odločiti, da bi zahtevalo njegovo splošno uvedbo v šole. Pač pa ga je priznalo za živ jezik ter s tem poudarilo njegovo važnost in njegovo koristnost. Akcija za uvedbo esperanta v Šole se nadaljuje z vso energijo. Največ izgledov imaio v tem pogledu espe-rantisti za enkrat v severnih evropskih državah. kjer je esperanto že sedaj zelo razširjen.
Ob 50 letnici esperanta praznutejo v raznih državah. m«»d drugimi tudi pri nas »Esperantski teden« V okviru tega tedna je v Liiibljani več predavani, na katere svoie čitatelje še po^ebei onorarjamo
Zlasti opozarjamo oh t*i oriTfci na .favno < predavanje, ki bo dr^vi ob 8. v dvorani De- J lavske zbornice na Miklošičevi cesti. Pre- 1
davanje bo gbravnavale balt&a državi
(Estonsko, Litvo, Latvijo in Finsko) ln s5 bo vršilo v slovenščini, tako da je dostopno tudi neesperantistom. Spojeno bo s predvajanjem lepih skioptičnih slik lz omenjenih držav.
Samo 16 dinarjev
Vas stane učenje mednarodnega jezika esperanto. — To Vam omogoča nova praktična učna knjiga, katero dobite v vseh knjigarnah ali pri
KLUB ESPERANTISTOV, Ljubljana — Cankarjevo nabr. 7/1.
Dr. Gospodnetič umrl
Split, 30. septembra. Po dolgi bolezni je danes v Splitu umrl dr. Franjo Gospodnetič, bivši večletni pomočnik finančnega in trgovinskega ministra. Prvič je zavzel položaj pomočnika finančnega ministra I. 1922 v vladi Ljube Davidoviča, ki je hotela s tem ustreči Stjepanu Radiču. Pozneje je bil še parkrat pomočnik trgovskega ali finančnega ministra. Pridobil si je sloves odličnega gospodarskega strokovnjaka. Zlasti si je mnogo prizadeval, da bi moderniziral upravno službo obeh ministrov. Ko je bil pred leti upokojen se je naselil na otoku Braču, na katerem je bil rojen.
Iz življenja na deželi
VRHNIKA. Preteklo nedsljo je bila na Cankarjevem trgu velika, vsakoletna tombola vrhniškega Sokola. Ze nekaj tednov prej so bili dragoceni in lepi dobitki razstavljeni v glavni trafiki. K tomboli je prišla velikanska množica ljudi, tako z Vrhnike kakor iz sosednih vasi. Celo iz Ljubljane se jih je veliko pripeljalo iskat sreče. Prvo tombolo, imenitno moško kolo, j3 zadel kapetan Guštin. damsko kolo je dobila dijakinja Majda Detterjeva, 110 kg težkega prašiča pa služkinja Gromova iz Stare Vrhnike. Tudi ostalih 5 tombol 60 bili vsi veseli. Zadovoljni so bili vsi, ki jim je bila sreča mila, zadovoljno pa je tudi Sokolsko društvo. ki potrebuje še mnogo dinarja, da bo plačalo ves svoj dolg, ki je nastal z zgradbo Sokolskega doma. Vse priprave za tombolo, ki so zahtevale ogromno dela in po-žrtvovanja je vodil vzorno brat Franci Ma-lavašič in njemu gre tudi vsa zahvala za izredni uspeh Naš Sokol prav zadnja leta sijajno napreduje. V društvu vlada vzorna disciplina in vs» prireditve beležijo naravnost neverjetne moralne in gmotne uspehe.
^Knfcolte domače felago! ?
Oktobrsko vreme v Sloveniji
..........U.........................v rom^-uro " " -•«	-
Aga kan sprejema goste
Pogostitev v novi palači Društva narodov v Ženevi
Aga Khan, zastopnik Indije pri Društvu narodov, diplomat, športnik in eden i;aj-imovitejših mož na svetu, je kot predsednik zadnjega zasedanja Društva narodov .povabil veliko število odličnih osebnosti k sprejemu, ki se je vršil že v novi palači te ustanove in ki je veljal obenem za oficialno posvetitev nove dvorane za plenarna zasedanja.
Gostitelj in njegova žena, Francozinja, B katero sta se poročila ped kakšnimi desetimi leti, sta pozdravljala zastopnike kakšnih 50 držav pri vhodu. Izostali so samo zastopniki Kitajske, ki se iz razumljivih razlogov ne udeležujejo nobenih slav-nosti. Mnogo je bilo pa uradnikov Drušva narodov, predstojnikov oblasti in družbe y Ženevi, število vseh gostov je znašalo
kakšnih 2500 oseb. Slavnost se je pričela z izvajanjem Beethovnove skladbe »Posvetitev hiše«, nato so sledile skladbe Mozarta, Debussyja, Ravela in Stravinskega.
Aga Khan je poskrbel za sijajno pogostitev in na zrcalno svetlih tleh velikanske šetališke dvorane, ki je obložena z zelenkastim švedskim mramorjem, so plesali. Velik vtis je napravila na vse ogromna nova sejna dvorana, ki ima v stene vdelane tribune in 2000 sedežev. Ta dvorana sestavlja s številnimi stranskimi prostori srednje krilo palače, ki je le za malenkost manjša od vsega versailleskega gradu. Stransko krilo s 600 pisarnami, posvetovalnica in velikanska knjižnica so v rabi že dalj časa. Do aprila prihodnjega leta bo palača, ki je veljala 25 milijonov zlatih frankov, dogotovljena v vseh delih.
Z odra v ječo
Življenje ruske pevke Plevicke, žene generala Skoblina
Posvetovanja zaradi plovbe po Sredozemskem morju
Kmalu potem jo je ujela mati z oroiniki in jo spravila spet v samostan. Ponovno je zbežala, in sicer s trojico pocestnih pevcsv, ki so po gostilnah ob deželni cesti prepevali ljudske pesmi za vodko. K tej trojici je spadala ženska, ki je čuvala dekle pred poželenjem trojice moSkih in ki je kmalu dognala, kakšen zaklad ima Nadja v svojem grlu. Toda to njeno zaščitnico je na nekem sejmu odvedel neki perzijski čarovnik in Nadja je bila spet sama.
Po mnogih pustolovščinah jo Je odkril neki impresarij po imenu Stein in jo je spravil v boljšo skupino pevcev, kjer se je seznanila s tenorjem Plevickim in 6e z njim poročila. Potem je šlo naglo navzgor. V Nii-nem Novgorodu jo je pri nekem koncertu odkril sloviti pevec Šobinov, ki jo je odvedel Plevickemu in jo spravil v Moskvo, kjer je nastopila na nekem njegovem večeru. Vse mesto je govorilo o njej in postala je solistka carja Nikolaja, ki ji je poklonil odlikovanja in zlate darove.
Bilo je za časa revolucije ln državljanske vojne. Tretji Nadjin mož je bil topniški častnik in boljševik. Nadja ja bila stalno z njim. Nosila je vojaško obleko in se je udeleževala bojev. Nekega dne so jo ujele bele čete mladega polkovnika Skoblina. Ta ee je zaljubil vanjo, poročila sta se in sledila mu je v emigracijo v Turčijo, Bolgarsko, Nemčijo in končno v Pariz. Povsod je nastopala še kot Plevicka in je bila svojemu možu dragocen vir dohodkov. Postal je bil nje impresarij. Razen tega se je udejstvoval, kakor znano, v beloruskih zarotniških krogih. Njuna ljubezen jo je spravila sedaj v ječo.
Italijanski delegati, ki so se pripeljali v Pariz na konferenco Anglije, Francije tm Italije zaradi ureditve tehničnih vprašanj ladijske plovbe po Sredozemskem morja
Tolarji Marije Terezije v Abesiniji
Italijanski podkralj v Abesiniji je odredil, da znašaj vrednost tolarjev Marije Terezije, ki jih Abesinci še vedno najbolj cenijo 10.50 lire. S to odredbo je hotel preprečiti nedovoljene špekulacije in izenačiti vrednost tega srebrnega denarja z vrednostjo srebra na inostranih trsih.
Milijonarki na
pustolovščinah
Pot iz Amerike na Kitajsko in Japonsko, od tam pa na
evropsko celino
ANEKDOTA
Ihering je bil ie svetovnoznana kapacW
teta, ko so ga pozvali na dunajsko univerz zo. Preistavil 6e je osebno vsem elovečim zdravnikom in je prišel tudi k Billrothu, velikemu kirurgu. Billroth pa je imel ravno tisti dan uro za bolnike, o čemur ni bil Ihering prav nič poučen. Stopil je v kirur-govo čobo in se predstavil; »Ihering.« — »Kaj vam manjka.« je odsekano vprašal Billroth.« — Ihering je še enkrat ponovil svoje ime, meneč, da bo veliki kirurg zdaj uganil namen njegovega poseta. Toda Billroth še vedno ni doumel položaja. Nahrulil .ie prišleca z vprašanjem; »Kaj vam manjka.« — »Saj sem vam že povedal, da ee pišem Iliering!« je /daj jezno m vpil Ihering in zaloputnil za seboj vrata ordinacijeke sobe.
VSAK DAN ENA
Navzlic japonskemu bombardiranju kitajskih mest so ta mesta živahna in polna ljudi gUlsa nam jbaže obljudeno ulico x Hankovn
V	London sta prispeli dve dražestni 24-letnici, plavolasa Jean Marie Hillova in bri-netka Mary Louise Townsendova. Hillova je hči enega najbogatejših floridskih izvoznikov sadja, nje prijateljica pa hči železniškega magnata.
Dekleti sta se bili odločili, da bosta za nekaj časa svoje udobno življenje milijonar-skih hčerk zamenjali s pustolovskim življenjem. Hoteli sta spoznati svet tam, kjer je najnevarnejši, in sta v juniju sklenili, da odpotujeta iz Ne\vyorka preko Honoluluja na Japonsko in Kitajsko.
V	Nanking sta prispeli, ko so se začeli tam prvi letalski boju Kitajske oblasti so
Vodja fašizma čestita nemškemu maršalu von Blombergu k uspešnim manevrom
nemške vojske
Kraljica Farida v haremu
Življenje bodoče soproge egiptskega kralja po starih običajih muslimanske vere
Ta kraljeva odločitev je zbudila pozornost celo v konservativnih egiptskih krogih. Bodoča kraljica je vzgojena popolnoma moderno in se oblači po zadnji pariški modi, njen najljubši šport je smučanje. Svoj avto vodi sama in se bavi tudi s celo vrsto drugih športov. Smatrali so jo za popolnoma emancipirano. Kralj Fa-ruk pa velja, navzlic temu, da je študiral na Angleškem, za strogo vernega muslimana.
Brazilija uničuje kavo
Kavna letina je t Braziliji letos spet tako obilna, da je vlada po stari navadi zadnjih let izdala zakon, ki odreja, da je treba 70 odstotkov te kave — uničiti. Tokrat pa se kavnega previSka ne mislijo iznebiti na ta način, da bi jo pometali v morje, temveč jo bodo sežgali v velikih pečeh. Bojijo se namreč, da bi kava v morju povzročila množestveno umiranje med ri-bamL
Brazilski senat je sklenil tudi zakon, ki odreja, da bo pod milijona pridelovalcev kave dobilo odškodnino za žetev, ki jim jo bodo uničili. Brazilska vlada dela vse to zato, da bi preobilica kave ne povzročila padec kavnih cen na svetovnem trgu. In ni je sile, ki bi ji hotela to zločinsko ravnanje preprečiti. . .
Ločitev še pred poroko
Dunajski listi poročajo o nenavadnem koncu zaroke med Tevfikom Nesim pašo, bivšim egiptskim ministrskim predsednikom, in hčerjo znanega dunajskega hotelirja Htibnerja, Marijo. Ta zaroka se je razdrla v zelo dramatičnih okoliščinah.
Nesim paša je bil povabil k sebi veliko družbo, sestoječo iz članov diplomatskega zbora in najvišje družbe. Slo je za nekakšno praznovanje bližnje poroke. Med tem, ko se je družba zabavala, sta se Hiibner in Nesim paša umaknila gostom in se pogajala glede poročne pogodbe, ki naj bi vsebovala različne posebne določbe. Pri tem sta se moža sprla, ker je Hiibner vztrajal na nekih točkah gospodarskega značaja, ki jih egiptski dostojanstvenik ni hotel sprejeti. Posledica je bila ta, da se je zaroka razbila. Nesim paša se je med pogajanjem baje tako razburil, da ga je zadela kap.
Zaznamovani žeparji
Pameten predlog »i je izmislil buka-reški policijski predstojnik. Predlagal je runvun-skemu ministrskemu predsedniku, naj bi vsem osebam, ki bi jih dvakrat zalotili pri žeparetvu, poharvali ušesa in roke z neko rdečo barvo, ki ee ne da izmiti. Ker se že-pansrtva na Rumunskem čedalje boLj širijo, menijo, da bo ministrski predsednik ta predlog sprejel.
Ob periskopu
Mnssolini zasleduje v periskopu vojaške vežbe nemške vojske v Mecklemburgu
Ubegli tovorni vlak
Nezgoda pri premikanju —
vožnji 100
Na želeiJiiški progi med Hausruckom in Riedom v Zgornji Avstriji so doživeli te dni razburljive trenutke in samo hladnokrvna prisebnost službujočih uradnikov je preprečila strašno katastrofo.
Pri premikanju na postaji Hausrucku je ušel lokomotivi vlak iz 34 natovorjenih vozov in se je začel zavoljo precejšnjega padca pomikati čedalje hitreje proti Riedu. Njegova brzina je dosegla kmalu dosti več nego 100 km na uro. Na ubeglem vlaku je bil en sam zavirač, ki je zavrl z vso močjo vse zavore v svoje območju in nato od-skočil z vlaka. V tistem trenutku so postaji v Riedu že sporočili, kaj se je zgodilo.
Preprečena katastrofa pri km na uro
Službujoči uradnik na tej postaji je odredil takoj, naj izpraznijo progo za prlhae jajoči vlak in je dal zapreti vse zapornice. Komaj je odredil vse potrebno, je pridrvel že vlak brez vodje s strahovito brzino. 14 km dolgo progo od Hausrucka do Rieda je prevozil v skopih osmih minutah. Sila njegovega zaleta je bila tolikšna, da je premagal še dolg kos proge, ki se onkraj Rfe-da močno dviga. Potem se je sam od sebe počasi ustavil ln je začel polzeti nazaj. Med tem pa so bili iz Rieda poslali za njim že lokomotivo, ki je vračajoče se vozove ujela brej vsakega truda in jih spravila brez nadaljnje nezgode na postajo.
Zavarovanje zoper ljubezen
Lloydsi odbijajo laskavo ponudbo lepe filmske igralke
Domovina modernega zavarovalništva je Anglija. Ze v 17. stoletju so tam sklepali zavarovanja v danes običajnem smtslu. A tudi v današnjih dneh je angleško zavaro-
Lokomotiva na cesti
Na Masarykovi postaji v praškem središču se je primerila nenavadna nezgoda. Zavoljo napačno prestavljenih kretnic je za-vozil vlak iz lokomotive in štirih vozov skozi neka železna vrata na cesto. Tam je treščil v neki avto in ga popolnoma razbil. K sreči je bil šofer malo prej izstopil iz tega avtomobila.
Druga sreča je bila ta, da je vozaču tramvajskega voza, ki je pripeljal prav tedaj mimo, uspelo zavreti svoj voz še pravočasno. Lokomotiva je šla s svojimi vozovi komaj meter pred njim čez cesto. Nekoliko minut prej so imeli na Masaryko-vl postaji drugo nezgodo. Neki vlak je zagrabil železničarja, ki je šel preko proge ln mu odrezal obe nogi nad koleni.
valništvo na čelu vseh drugih in daje ljudem možnost za zavarovanja v zadevah, ki si jih pri nas niti misliti ne moremo.
Letoviščarji se tam lahko zavarujejo zoper slabo vreme, pevci zoper izgubo svojih glasov, ženske zoper predčasne starostni pojave in kar je podobnega, a slovita angleška filmska zvednica Sally Graveva se hoče zavarovati sedaj zoper ljubezen. Pravi, da je njeno edino zanimanje umetnost, pa se boji, da bi jo kakšna ljubezenska afera vrgla iz tega tira.
Lloydsom je ponudila letno zavarovalno premijo 1000 funtov, družba pa naj bi se obvezala, da ji izplača 20.000 funtov, če se bo igralka vendarle zaljubila. Zvezdnica je prelepa, da bi celo Lloydsi ne smatrali te ponudbe za preveč tvegano, in so jo — odklonili. Prav tako neuspešni so bili doslej njeni poskusi z drugimi zavarovalnimi družbami.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Vartrf svojcem zavarovalnino
dale tedaj pobarvati s temnosivo barvo vse cestne železnice, avtobuse in vlake, da bi jih napravile za sovražne letalce nevidne. Toda ameriški konzul je moral dekletoma na zadnje le priporočiti, naj ostavita vojno ozemlje. Na vožnji na Japonsko *ta doživeli tajfun in bi kmalu končali na dnu morja. Preko Hamburga in Skandinavske sta prispeli sedaj v London in odideta ta kratek čas v Srednjo Evropo Pravita, da jima je pustolovščin skoro dovolj.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Vedno narobe.
>Ti, kako pa moreš ujeti takšno ribo?«
■ »JUTRO« št. 22? i. Mnssolini na nemških manevrih
■ »ttSfl. 79. DL 1937, *= Spomenik velikemu vojaka
V Compiegnu so te dni odkrili spomenik zaslužnemu francoskemu vojskovodja maršalu Fochu
Iz Kaira poročajo, da se je 18-letni egipt-eki kralj Faruk po daljšem razgovoru z duhovnim vodjem egiptskih mohamedan-cev odločil, da bo njegova 16-letna zaročenka in bodoča egiptska kraljica Farida živela haremsko življenje po starih običajih.
V javnosti se mlada kraljica ne bo smela pokazati nobenemu moškemu nezakrita m se velikih oficialnih sprejemov ne bo udeleževala. Sprejemati bo smela samo povabljene ženske goste v svojih prostorih, ki bodo ločeni od ostalih prostorov kraljeve palače. Samo ob strogo zasebnih povodih, kakor ob obiskih prijateljev, bo smela sprejemati osebe obojega spola.
V skrivnostni aferi ruskega emigrantskega generala Millerja v Parizu sta imela glavno vlogo general Skoblin, ki je izginil, in njegova žena, ki so jo prijeli. Polagoma se sedaj razkriva preteklost te ženske.
Rodila se je kot preprosto kmečko dekle v vasi Vinikovu in ko ji je bilo štirinajst let, je vse govorilo, da bo mala Nadja zavoljo svojega glasu napravila gledališko kariero. Njej sami pa ta misel ni bila posebno všeč. Že prej je rajši sanjarila in se izogibala iger svojih vrstnic, nekega dne pa je vstopila v samostan v mestu Kursku in ja hotela z molitvami udušiti strast, ki jo je še vedno vabila v gledališče.
Tedaj se je nekega dne pojavil >hudič< v podobi potovalnega cirkusa, ki je razpel svoje šotore nedaleč od samostana. Njegov hrup je bil preveč zapeljiv, da bi mu mogla mlada novinka kljubovati. Tretji dan je pobegnila iz samostana in odšla s sloni, pritlikavci in jahači.
Ulica v Hankovu
)
JRafael Sabattal:
78
MORSKI KRAGULJ
Gusarski roman
Zdaj ji je tudi priznal, da je Asad odbil njegov predlog, naj jo izkrca na francoski obali. A zaradi tega naj nikar ne skrbi, je hitro dodal, ko je opa?il njeno vznemirjenje, saj se bo ponudila druga prilika.
»In če se ne ponudi?« ga je vprašala,
»Nu, tedaj jo sam ustvarim,« je skoraj lahkomiselno odvrnil. »Zmerom sem tako ravnal. Res dudno^ bi bilo, če bi me pustila ta umetnost pri najvažnejšem dogodku mojega življenja nia cedilu.«
Omemba njegovega prejšnjega življenja je bila Rozamundi povod za vprašam je. »Ali si tudi tisto priliko sam ustvaril, ki te je storila to, kar si %daj?« Kakor v strahu, da si ne bd njenega vprašanja napak razlagal, je hitro dodala: »Tisto, mislim, ki te je storila gusarskega kapitana?«
»To je drcOiga, dolga povest; utrudila bi te.«
»Ne,« je odvrnila m zmajala z glavo. Njene jasne oči so s slovesnim in resnim izrazom prestrogi e njegov zastrti pogled, »Ne bd me utrudila. In naj-t>rže je to zame poslednja prilika, da. zvem tvojo zgodbo.«
»Torej H jo rada vedela?« je vprašal in čez trenutek dodal: »Da bi me mogla bolje soditi?«
»Morda,« je šepnila in pofceaBa oSL Razburjen je korakaj po sobici sem ter tja. S« prerod ji je
ustregel; saj pravijb, da tisti, kdor vse razume, tudi vse odpusti!
In tako je pričel svojo povest. Brea miru koraka je sem ter tja, jI je apteal vse svoje življenje od dne, ko so ga b01 prikovaM k veslu na španski galeji, pa do dne, ko je odplul proti Angliji, da bi obračunal z »bratom. Govoril je preprosto, brez mnogih podrobnosti, toda izpustil ni ničesar iz vsega tistega, kar ga je bilo privedlo v današnji položaj. Rooaffmmide je sedela globoko presunjena, v očeh so se Ji lesketale solze, ki jih je zaman iz-krušaTia zajeziti, toda on v svoji samojpoeabi se ni niti ozrl nanjo iin ni ničesar opazil.
»In zdaj,« je rekel nazadnje, »zdaj poznaš sile, ki so me vlekle in gnale. Močnejši od mene bi se bil nemara uprl in rajši poginil, a jaz nisem bil dovolj močan za to. Morda sta bili tudi moja želja, kaznovati Laonela, in sovraštvo, ki se je bila vanj izpremenila moja prejšnja ljubezen do njega, premočni in sta preglasno terjali zadoščenja.«
»In tudi sovraštvo do mene — saj si mi sam povedal«, je dodala.
»Ne«, se je uprl. »Sovražil sem te res, zaradi tvoje nezvestobe, najbolj pa zato, ker si sežgala moje pismo, ne da bi ga bila prebrala. S tem mi je biila uničena edina možnost, da dokažem svojo ne-krivdo. Na vekomaj si me obsodila v to življenje. Taikrat še nisem vedel, kakšni važni razlogi so te napotili, da si verjela videzu: neznano mi je bilo,
da me famte za begunca. Danes ti lz srca ocfecu ščam to dejanje, ld me je pripravilo, da sem odvede! tudi tebe, ko sem tisto noč v Arvvenacku pri-Sel po Iionela.«
»Ali hočeš s tem trditi, da to ni bilo že od kraja tvoj namen?«
»Da bi odvedel tebe z njim vred? Na Boga se ti kalnem, da nisem imel nikoli taJkega. namena; da, zgodilo se je le zato, ker mi ni prišlo nikoli prej na misel. Drugače bi se bil za časa utrdil zoper to izkušnjavo. Ko sem te pa zagledal ob Llonelovi strani, me je mahoma zgrabilo in premagalo. Mislim, da sem dovolj kaznovan za to.«
»Skoraj bd rekla, da te rsizumem«, je tiho zamr-mraila Rozamunda, kakor da bi ga hotela potolažiti, zakaj v glasu mu je bila zadrhtela nenadna muka.
Oliver je vrgel oiturbanjeno glavo nazaj: »Razumevanje je že neikaj, razumevam.je je polovica odpuščanja; a preden morem sprejeti odpuščanje, mora biti zlo, ki sem ga storil, popravljeno.«
»Če bo mogoče,« je dopolnila,
»Mogoče mora biti«, je vročekrvno odvrnil. A takoj nato je obmolknil, kajti s palube se je bil razlegel v kajuto klic. Spoznal je glas Larocqua, ki se je bil o prvem svitu vrnil na opazovalnico vrhu hriba.
Sakr el Bahr je potegnil zastor v stran in stopil na palubo. Larocque je pravkar lezel čez ograjo sredinje palube, kjer ga je pričakoval Asad z Marzakom in svojim zvestim Biskainom. Kljun
Mfc ki 00 ss gusarji dotlej naslanjal po njem*
brez deda, je bffl zdaj razburkano morje radovedno
hromečih ljudi, ki se jim je mudilo zvedeti, zakaj se straža tako nanagloma vrača na ladjo. S kraja, kjer je atad, je Sakr ed Bahr slišal Larocquova|
poročilo:
»Ladja, ki sem jo opaeffl ob zori, o gospodar, sel
je pravkar zasidrala v zalivu nedaleč od polotoka.* »To ni nič hudega«, je odvrnil paša; »če so se tfl.m zasidrali, potem je jasno, da ne slutijo našai navzočnosti. Kakšna ladja pa je?«
»Velika galeona z dvajsetimi topovi pod angleška zastavo.«
»Pod angleško zastavo?« Je Asad začuden vzklik nll. »To mora biti vrla ladja, da se upa tako daleS v španske vode.«
Sakr ei Bahr je stopil k ograji: »Ali nima gale« ona nobenega drugega znamenja?«
Larocque se je obrnil h gusarju: »Da, z zadnje* ga jambora plapola ozka višnjeva zastavica z bela» ptico — mislim, da je štorklja.«
»S štorkljo?« je v dvomu ponovil Sakr el Bahr« Ni se mogel spomniti nobenega takega angleškega; grba. Tedajci je pa začul lahen, nagel sopljaj in se hitro cfbrail: Rozamunda je stala med vhodom, 93imo na pol skrita za preprogo. Bleda je bila ia razburjena, in oči je imela široko odprte. »Kaj ti je?« je hlastno vprašal. »On misli, da je štoaMja,« je rekla, kakor da bfi bilo to zadovoljiv odgovor.
»Moti se,« je menil Sakr el Bahr.
Po premieri Pahorjevih »Viničarjev«
Ob »Viničarjih« Jožeta Pahorja se pred Človekom vnovič odpira vrsta problemov, ki
jih je naše odrsko slovstvo v teh letih gmotne in družabne krize že nekajkrat sprožilo, b najbrž še dolgo ne bodo našla zadovoljive, trajne rešitve. Dvoje načel se v sodobnem življenju in literarnem prizadevanju mlajših in starejših bije za premoč, pa borba med njima zmerom ostaja brez rezultata: torba med romantičnim in realističnim (dojemanjem in razumevanjem sveta. Iz neposrednega doživetja časa in okolja izhaja skleleča potreba, zmerom od kraja obnavljati nepotvorjeno, stvarno podobo človeka in družbe, kakor se nam kaže v vsej mnogovrstnosti dinamično razgibanega dneva, a iz romantičnesa občutja je rojena neugasna žeja po človeku in svetu boljše, višje lepote, dobrote in resnice. V dvojnost tega osnovnega razpoloženja je zajet časovni in umetniški pomen dela sedanjega literarnega rodu.
»Viničarji« so značilen primer te idejne
in umetniške usmerjenosti. Njih zamisel je vznikla iz spoznanja, da se v neposredni bližini človeka, na sam ta današnji dan, godijo reči. ki jih zavoljo ljudi in zgodovine pisateljevo pero ne sme zamolčati. Vprašanje družabnega, človeškega odnosa med viri iearjem in njegovim gospodom je v resnici vprašanje, ki kriči po rešitvi, prav tako pa še zmerom čaka pesnika, pisatelja, komponista. slikarja, da mu izklešejo umetniško podobo. Ko se človek dotakne te snovi, se mu sama od sebe prilije volja, da bi dal resnici poudarek dokumenta, da bi svet opozoril na žgočo potrebo socialnih in moralnih remedur. Takšni so Pahorjevi »Viničarji«: zsodba iz življenja, kakršnih je na tisoče vsak dan, v nji pa klic po človeku in življenju. o kakršnem se dramijo sanje na dnu najčistejših, duš.
S tem je Pahorjevi drami v stilnem pogledu označeno mesto med naturalizmom, ki j podčrtuje težke, temne strani človeka, zajetega v samopašen pohlep, užitek, oblast in denar, in romantiko, ki išče odrešenja v le-p^m in dobrem. V veleposestniku Lahu je poosebljen princip naslade in nasilja, njegov sin Andro pa je prav tako poosebljen orlpor proti sleherni laži in krivici pa žeja po plemenitem in čistem. Tu sta drug ob drugega trčila oče in sin, med katerima prav za prav ni enkratnega, v smislu človeške volje kavzalnega razdora, toda An, dro se je s fanatizmom zagrizel v vero, ki je proti očetovi veri. in z neizprosno doslednostjo bije svojo borbo do konca. A ta nle-gov odpor ne vre iz kakega enovitega, osred njega doživetja, temveč črpa svojo silo iz množice drobnih vnanjih dogodkov, ki se njega sameaa tičejo le posredno, in prav za-
voljo te razdrobljenosti svoje dramatične osnove ostaja Andro v pretežni meri literarna, idealizirana figura. V borbo med očetom in sinom se vpleta zgodba mlade, lepe Lahove uradnice Kleme, ki nazadnje omahne od samopašnega gospodarja k An-dru, in sicer prav v minuti, ko je Androva usoda zdrobljena v nič. Zunanje pa se drama v tej trojici ne izigra do kraja. Z Lahom in njegovim sinom sta 'le Anžur, gospodarjev zaupnik in podajač, pa Lenart, viničarjev sin, Androv prijatelj in zaveznik v borbi proti očetu. Lenart in Anžur sta, ki padeta v tragičnem konfliktu, za njima pa ost.a ne svet, kakršen je bil. Pravda med Lahom in njegovim sinom je dozorela do kriza, končala se ni.
V splošnem so Pahorjevi »Viničarjk preprosto lepo, uspelo delo, ki ga spremljajo vse vrline globoko razumevajočesa, kritičnega motrilca življenja in skrbnega literarnega oblikovalca. Okolje, v katero je pisatelj presadil svoj motiv, nam sicer ne daje iluzije konkretnega slovenskega viničar-skega sveta, zato je morala izostati tudi vsa ona živopisna barvitost radosti in bede, ki jo poznamo iz Slovenskih goric in od drugod. Toda delo je kljub temu izredno blizu resnice, kar poudarja njegov časovni pomen. Režiser Kreft, sam dober poznavalec miljeja, je dejanju oskrbel lepo, nazorno, realistično odrsko podobo, inž. arh. Franz je dal sceni prijeten, smotrno urejen okvir. Motilo je samo nekaj prenatrpanosti v zadnjem dejanju, ko je režiser skušal z nekaterimi domisleki v koinparzeriji izpopolniti nekatere nebistvene pomanjkljivosti dela, in pa govorica igralcev, ki ni bila ne na višini književnega jezika ne v dialektu.
Mnogo zasluženega priznanja so biii deležni igralci. Cesar je v vlogi starega Laha doživei podeželskega mogotca v vsem njegovem samopaštvu in nasilništvu in je vnovič izpričal bogato razsežnost svojega igralskega temperamenta. Andra je kreiral Jerman: upornega gosposko kmečkega fanta, obžarjenega od zamolke teme notranje bolečine, ravnega in odločnega do poslednjega padca. Severjeva, ki je šele tik pred predstavo namesto nenadno obolele Mire Danilove prevzela vlogo Kleme, je ustvarila iluzijo dovršene igre. Zanimiv iz ene same koristi in zlobe doživljen, pa zmerom na robu človeka je lik Anžurja, ki ga je podal Skrbinšek. Iz viničarske družine je prisrčno topla figura Daneševega Graniča, a izmed drugih naj opozorimo še na igro Vide Juvanove (Ljuba), Pianeckega (Lenart), Levarjeve (Tunika), Severja (Trbulek) in pa Juge Boltarjeve (služkinja), katere ime je na lepaku po krivem izostalo.
L. M.
O R T
¥ nedeljo odmor v prvenstvu
Na območju bo več tekem za podsavezno blagajno
Dobro je, če si človek sem in tja nekoliko oddahne. To velja tudi o borbi za točke v nogometu. Vsepovsod, v ligi, v vseh razredih in skupinah same točke, tablice, razvrstitve. Naj se te tablice za nedeljo, dve skrijejo.
JNS je sklenil dve meddržavni tekmi. To nedeljo igrajo »beli orli« v Pragi, prihodnjo pa v Varšavi. Zato je ligaški obrat 2a dve nedelji ustavljen, da. bo potem brez oddiha nadaljeval svoj ples po kolesih tja do srede novembra. Ne bo nam dolgčas, to jesen, zaradi pomanjkanja nogometa.
Podsavez je "edeljo 3. oktobra določil kot svoj dan. Naj bo trudi v podsavezu nekoliko odmora v borbah za točke. Na sporedu sta dve medmestni tekmi, v Celju in v Mariboru, in še nekaj močnejših prireditev po drugih naših športnih središčih. Tudi v Ljubljani bo precej pester spored. 0 sporedu bomo ?e jutri malo razpravljali.
Važno je v tej zvezi omeniti, da se v LNP skuša oživiti naš nogometni spored, ki je privlačen samo, kolikor gre za prvenstvene tekme, kar se tiče prijateljskih prireditev, pa se je že davno dognalo, da ne dosegajo več svojega namena. Vrzeli, ki jih pušča prvenstveno tekmovanje, bo treba nekako spopolniti Namera gre za tem. da se uvede zanimivo pokalno tekmovanje, počakati pa ,je treba savezno skupščino, na kateri bo nemara savez uredil savezno pokalno tekmovanje, kateremu se bodo sistemi v poedinih podsavezih morali prilagoditi.
Nedeljske prireditve v okviru podsavez-nega dneva pa je ž« treba smatrati za- nekakšen uvod bodočega pokalnega tekmovanja v podsavezu. Zaradi tega bodo te tekme presegale običajen pomen.
Kakšen bo spored v LJubljani ?
Neleljske tekme, katerih izkupiček je namenjen podsavezni blagajni, so letos v Ljubljani razdeljene na brze turnirje, ki bodo odigrani ločeno na treh igriščih, in sicer na igrišču Reke ob Tržaški cesti, na igrišču Mladike na Kodeljevem in na ieri-js6u Hermesa v Šiški.
Dopoldanski del epoireda bo ob Tržaški cesti in na Kodeljevem, obakrat e pričet-kom ob 8.30. Na igrišču Reke bodo v izločilnem turnirju nastopila moštva Grafike in Reke ter Jadrana in Svobode, v zaključni tekmi pa zmagovalca med omenjenimi moštvi.
Na igrišču Mladike se bodo prav tako
sestale štiri enajstorice. in sicer ob 8.30 Korotan in Mars, ob 9.30 pa Mladika in Moste. Finalna tekma med zmagovalcem obeh prejšnjih tekem se bo začela ob 10.30.
Popoldanski in prav za prav zaključni del vsega turnirja za Ljubljano bo na igrišču Hermesa v Šiški s pričetkom ob 14. V prvem paru bosta nastopila Hermes in Ljubljana, v naslednjem pa zmagovalca obeh dopoldanskih turnirjev na Reki in pri Mladiki. V finalni igri bosta slednjič nastopila zmagovalca med prejšnjimi starimi moštvi.
Kakor vidimo; bo v nedeljo na teh igriščih prava revija vseh najbolj znanih ljubljanskih klubov. Kakor zatrjujejo poznavalci moštev, bo prav posebno zanimanje za dopoldanske tekme na Kodeljevem. kjer se bosta sprijela lokalna nasprotnika Moste in Mladika. Največ borbenosti bo v tej igri gotovo ipokazala enajstorica Mladike, ki hoče pri vsaki priliki — in tako tudi to nedeljo — dokazati odločujočim gospodom pri podsavezu. da ima vse pogoje prvorazrednega kluba in bo treba v bodoče z njo prav resno računati1
L. N. P. (službeno) Obveščajo se vsi klubi, da imajo na tekmah dne 3. oktobra 1.1. pravico nastopa vsi kaznovani igralci in igralci pod suspenzom, kakor tudi vsi igralci, ki so za posamezni klub verificirani, pa še nimajo pravice nastopa za prvenstvene tekme. Peric 1. r.
STK Moste. — Drevi važen sestanek.
ŽSK Hermes: Seja centralnega odbora bo drevi ob pol 20. v prostorih UJNŽB — palača »Grafika«.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov (službeno). Drevi Ob 20. seja kaz. odbora, ob 20.30 tehničnega in upravnega odbora. Tajnik L
Juniorji zagrebške Concordije
bodo to nedeljo nastopili v lahki atletiki proti juniorjem Ilirije
V nedeljo dne 3. t. m. bi morala ilirijan-ska lahkoatletska sekcija nastopiti v Zagrebu na dvoboju 8 tamošnjim Maratho-nom. Kakor vsako leto tudi Ietog ni bilo mogoče tekmovanja izvesti, ker je včeraj Marathon brzojavno obvestil Ilirijo, da tekmovanja ni mogoče izvesti, ker za nedeljo v Zagrebu ni mogoče dobiti športnega prostora. Ker .je na ta dan odpovedano tudi srečanje med reprezentancama dravske banovine in Julijske krajine, je iahkoatlet-ska sekcija SK Ilirije včeraj sprejela ponudbo HSK Concordije za dvoboj med ju« niorskimi reprezentancami ter tako izrabila prost termin.
Ilirijansika lahkoatletska sekcija je v zadnjih letih svoje juniorske vrste strnila, tako da je b svojimi juniorji nastopila tudi že v državnih reprezentancah. Ker ima Concordia najmočnejšo juniorsko ekipo v Zagrebu, bo imela z nedeljskim nasprotnikom vendarle precej posla. Zaradi izenačenosti obeh moštev obeta tekmovanje biti jako zanimivo. Spored tekmovanja, ki ga bomo objavili v jutrišnji številki, bo trajal približno dve uri.
Atleti zagrebške Concordije v Celju. V
nedeljo 10. t. m. dopoHne bo na Glaziji v Celju srečanje med državnim prvakom Con-cordijo iz Zagreba in reprezentanco celjskih lahkoatletov. Ker bodo nastopili v obeh moštvih najboljši atleti v državi, večkratni reprezentanti.in rekorderji, bo to srečanje izredna športna senzacija za ,Cel je.
Izjava. Izjavljam, da sem dne 15. t. 1. izstopil po lOletnem športnem udejstvovanju iz članstva ASK Primorja. zaradi nerazumevanja klubovega vodstva do mene in nemogočih 6portnih razmer. To izjavo sem primoran objaviti, ker se moja odsotnost na zadnjih dveh mitingih na Sokolskem telovadišču in Stadionu tolmači popolnoma drugače. H. Gabršek s. r.
Kolesarske dirke »Dolenjca« preložene. Kolesarski klub »Dolenje« v Novem mestu obvešča vsa bratska kolesarska društva, da so velike mediklubske kolesarske dirke, ki bi morale biti to nedeljo, zaradi tehničnih zaprek preložene nepreklicno na nedeljo 24. t. m.
Smučarski klub Ljubljana. Redni kondi-cijski trening za vse tekmovalce bo v telovadnici klasične gimnazije vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20.30. Vodil bo g. Šramel. Pričetek v ponedeljek dne 4. t. m. — Za dame in ostalo članstvo pa vsak petek od 19. do 20. Pričetek v petek dne 8. t. m. Vodil bo g. Močnik. Tečaj je brezplačen.
SK Svoboda. Danes od 15 dalje obvezen trening, ob 19. članski sestanek. Opozarjamo vse člane, da bodo prejeli danes članske legitimacije, toda s pogojem če imajo poravnano članarino. Vstop na igrišče bodo imeli samo člani s klubsko legitimacijo.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Redni mesečni sestanek sekcije bo drevi ob 18. v klubovem lokalu, šelenburgova ul. l.fll. Na sestanku bo predaval g. Banko o vtisih z zadmjie balkaniade ter bodo razdeljene priznanice z zadnjega mitinga. Atlete, določene za dvoboj Marathon — Ilirija dme 3. t. m. v Zagrebu, obveščamo, da je Marathon prireditev odgodil.
SK Ljubljana. Poziva se vse aktivno in podporno članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba soproge našega ustanovnega člana g. Šetine. Pogreb bo danee ob 16. Zbirališče pred kapelo na Vidovdanski cesti!
L. N. P. (službeno) K pogrebu soproge g. Šetine, prvega podpr-disednika, vabimo vse člane odborov. Pogreb bo danes ob 16. izpred kaipele na Vidovdanski cesti.
S. K. Svoboda poziva vse odbornike in aktivno članstvo, da se udeleži pogreba soproge našega ustanovnega člana g. Setine, ki bo ob 16. izpred kapele na Vidovdanski cesti.
ASK Primorje, (Centralni odbor) vabi
članstvo, da se udeleži pogreba soproge klubovega častnega in ustanovnega člana ter dolgoletnega klubovega funkcionarja g. Frana šetine, ki bo danes ob 16. iz zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdanska c.
Temelj Sokolskemu domu v Metliki
V	nedeljo, dne 26. septembra t. 1., popoldne ob treh se je izvršilo v svečanem razpoloženju ogromne množice naroda polaganje temeljnega kamna sokolskemu domu v Metliki, ki se je že popel iz tal na idealno lepem prostoru na Pungertu. Izpred stare telovadnice na grajskem vrtu je odšla povorka po mestu do stavbišča, spotoma burno pozdravljena od občinstva, ki se je povorki pridružilo, tako da je narasla na število, ki ga tukaj še nismo videli.
V	sprevodu sta Igrali dve godbi: karlov-šega Sokola in metliška mestna. Na čelu m je vila osem sokolskih praporov. X po-
vorki so bili predstavniki Saveza SKJ, župe K ari ovac, domače članstvo in zastopniki žup Novo mesto, Maribor, Kari ovac in Zagreb. Belokrajinsko sokolsko okrožje je dospelo skoro polnoštevilno. Ob že pričeti zgradbi smo najprej izkazali čast državni zastavi, potem je domači starosta dobrovoljec br. Nace Hočevar pozdravil vse navzočne v lepem govoru, tako zastopnike Saveza SKJ in žup. sreskega načelnika, gospoda prošta dr. inž. Dostala in oficirski zbor, ki ga je množica naroda burno aklamirala. Končno je prečital spominsko listino in povabil rojaka brata Gangla, naj jo vzida v temeljni kamen. Ta se je kot zastopnik Saveza SKJ temu povabilu odzval in po programatičnem govoru, ki ga je večkrat prekinilo odobravanje vseh navzočnih, izvršil ta svečani akt. Na temeljnem kamnu so vklesane besede: »Petrova petletka 1937.« Potem je pristopil k temeljnemu kamnu metliški prošt g. dr. inž. Stanko D os tal in ga je blagoslovil. Po blagoslovu je godba karlovškega Sokola odsvirala »Molitev«, ki je dostojno zaključila ta cerkveni akt. Besedo je povzel župni starosta br. Marko Sablič, ki je očrtal pomen današnjega dne in navdušeno naglasil vrednost in važnost sokolskega dela in sokolske discipline. Njegove ognjevite besede so bile deležne obče pohvale
V imenu sosednje župe Novo mesto je njen starosta brat dr. Ivan Vasič presrčno čestital metliškemu Sokolu k slavnostnemu dnevu, za njim pa je za zagrebško Sokolstvo govoril br dr. Zdravko Lenac, ki je žel za svoja odlična izvajanja burno odobravanje. V imenu mesta Metlike je vse prisotne pozdravil in izrekel društvu najboljše želje predsednik občine br. Ivan Malešič, ki je bil eden naših prvih pred-njakov. Tudi njegove besede so izzvale obče odobravanje. Ko je vsa množica vzklikala kralju in Jugoslaviji, uedinjenemu narodu in vojski, je godba odsvirala državno himno in »Hej Slovani«, ki so jo vsi prisotni z navdušenjem peli. Ko je končno starosta br. Hočevar, spominjajoč se tudi navzoč-nega ustanovitelja in prvega staroste brata Daka Makarja, predlagal, da se odpošlje vdanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II in pozdravna brzojavka Savezu SKJ, je zagrmela »Pesem sokolskih legij.«
Zatem se je formirala povorka, ki je krenila nazaj na grajski vrt, kjer je bil razhod. V povorki je bilo 1500 ljudi. Spotoma so odmevale domoljubne pesmi. Vse mesto je bilo v zastavah, Metlika je bila, je in ostane jugoslovenska sokolska trdnjava. Preko vseh težav in udarcev nas poživljajoče in hrabreče dvigajo in vzdržujejo v mučni borbi za pravico in obstanek bodreči pogledi v boljšo bodočnost. Le naprej brez miru...
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Petek. 1. oktobra: Zaprto. Sobota, 2. oktobra: Viničarji. Red A.
Nedelja, 3. oktobra: Beraška opera. Izven. ★
OPERA
Začetek ob 20. uri Sobota, 2. oktobra: Evangeljnik. Prem.erslri abonma.
Nedelja, 3. oktobra: Pod fo eoro zeleno. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 4. oklobra: Zaprto. Torek, 5. oktobra: Vrag na vasi, balet. Gostujejo Pia in Pino Mlakar ter del zagrebškega baleta. Premiera. Izven. Sreda, 6. oktobra: Vrag na vasi, balet. Gostujejo Pia in Pino Mlakar ter del zagrebškega baleta. Izven. Premiera Suhovo-Kobvlinove drame: »Ta-relkinova smrt« bo v torek 5. t. m. To je četrta dramska premiera v novi sezoni. Vloge v tej duhoviti življenjski farsi so zasedene z našimi najboljšimi močmi. Originalna inscenacija in režija te igre so delo inž. Stupice. Predstava bo za premierski abonma.
★
KienzI: Evangeljnik. Pred 15 leti smo slišali to opero prvič po prevratu na našem odru. Njena vsebina je sledeča: Marta, hčerka Justiciarja je oboževana od dveh bratov, Ivana in Matije. Njeno srce je vdano Matiji in je vsled tega vsiljivega Ivana rezko odklonila. Iz maščevanja zažge Ivan skedenj in obrne sumnjo na Matijo, ki ni mogel dokazati svoje nedolžnosti ter je bil obsojen na 20-letno ječo. Dru-
go dejanje. Po prestani kazni pride Matija iz ječe in izve, da se je njegova ljubica lz žalosti utopila. Zato postane evangeljnik. Hodi iz kraja v kraj in poučuje otroke evajigeljske pesmi. Slučajno pa je prišel tudi v hišo, v kateri je ležal njegov brat Ivan na smrtni postelji. Ivan spozna brata, prizna svoj greh in evangeljnik, po težkem notranjem boju, odpusti umirajočemu bratu. Matijo, evangeljnika, poje g. Jože Gostič, brata Ivana — g. Janko, Justicia-ra g. Betetto, Marto, njegovo hči, ga. Ribičeva, Magdaleno poje ga. Golo bova. Ope>-ro dirigira kapelnik Štritof. Režijo vodi prof. šest Premiera bo v soboto 2. oktobra za premierski abonma.
Mariborsko gledališče
Sobota, 2. oktobra: »Revizor«. Premiera
Otvoritvena predstava. Nedelja, 3. oktobra: »Najboljša ideja tet« Olga«. Premiera.
Sokol
Vzorna sokolska četa v §t. Jurju ob Taboru je imela v nedeljo 19. t. m. evoj sokolski praznik. Položila je prvi kamen k teme^ lju lastnega doma. Kljub neugodnem deževnem vremenu je slavnost posetilo lepo Število domačinov in Sokolov iz okrožja. Slavnostni akt je izvršil župni odposlanec br. dr. Kloar, ki je v nagovoru izpodlv>u.jal navzoče k vztrajnemu sokolskemu delu in izrekel prizna nje požrtvovalnosti vzgledne .sokolske čete. Priznanje zaslužijo vsi brez izjeme z br. Ra-diškom na čelu. Kakor da bi tudi nebo blagoslavljalo započeto delo. so se v trenutku, ko je govornik želel vrhovnemu starešini kralju Petru II. zlato sonce sreče v bodočnosti. razCTnili gosti obl»ki in sonce je prijazno obsijalo idilični kotiček novega sokolskega doma. Četi želimo, da nadaljuje započeto delo, vztraja in dovrši, sebi v priznanje in bodočim v ponos.
R A D I O
Podroben program ljubljanske In vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »N a š Val«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
Petek, 1. oktobra
Ljubljana 11: Šolska ura: Sprehod po novinarski razstavi (g. L. Mrzel). — 12: Po naših logih in gajih (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila.
—	13.15: Orkestralen koncert (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Duet: klavir in harmonij (gdč. Melita Gnjezda in g. Kaška-rov). — 18.40: Dramske prireditve v prihodnjem letu (prof. Fr. Koblar). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20.15: Prenos iz Zagreba. — 22: Čas, vreme, poro-rila, spored. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 2. oktobra
LJubljana 12: Pester program s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Zabavne oddaje T prihodnjem letu (prof. N. Kuret). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19 50: Pregled sporeda.
—	20: 0 zunanji politiki,- — 20.30: Pra tika za mesec oktober ali vinotok. Besedilo napisal g. N. Kuret, izvajajo člani rad. igr. družine. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert Radio orkestra.
Beograd 17: Plošče po željah. — 18.30: Narodne pesmi. — 20: Operni večer. — 23: Plesna muzika s plošč. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Zbor Lisinski. — 20.30: Pester glasbeni program. — 22.20: Ples. — Praga 19.20: Radio film. — 20.05: Mešan program. — 21: Odlomki iz Mozartovih oper. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Varšava 19: Mandoline, kitare in petje. — 21.05: Pesmi in plesi. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: Zbor mandolin.
—	16.25: Plošče po željah. — 18: Narodne pesmi. — 19.50: Operetni večer. — 21.45: Komorna glasba. — 22.20: Plesni orkester.
—	23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.15: Praznik žetve. — 20: Koncert velikega orkestra. — 22.30: Plesna muzika. — Miin-chen 19.16: Kakor Berlin. — 20: Večer ve-dre muzike. — 22.20: Sobotni ples. — Stuttgart 19.15: Praznik žetve iz Berlina. — 20: Paradne koračnice. — 22.30: Lahka godba orkestra. — 24: Nočni koncert.

Naznanjamo tužno vest, da se je nepričakovano preselila v večnost naša ljubljena hčerka
SMRTNIK ALOJZIJA
stud. medic.
Pogreb nepozabne bo v soboto, 2. oktobra ob 2. uri pop. iz hiše žalosti Dravlje 129 na tukajšnje pokopališče. DRAVLJE, 30. septembra 1937.
žalujoči:
SMRTNIK JAKOB, oče; KOZA, mati in brat OSKAR
Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. - Miklošičeva cesta 7
inidJ za vloge popolno varnost tn jih obrestuje po 4% do 5% po dogovora. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago.
DAJE TUDI KRATKOROČNA POSOJILA PO NIZKI OBRESTNI MERL
Radi opustitve trgovine popolna
RAZPRODAJA
manufak turnega blaga
globoko pod nabavnimi cenami ANTON SCHUSTER
Ljubljana — Mestni trg 25
Službo dobi
Beseda 1 Din. 1avek J Din U šifro ali dajanj« i*«l«» S Din. NajmanjSl u«*«k 17 Dla.
Pohištvenega
pleskarja
rabim '•vkoj. Lahk« samostojno. Ponudbe na ogl. oddel. Jmra pod »Pleskar«.
26071-1
Plačilni natakar
natakarica ln ku Ranča, soliden n trezen se sprejme. Nastop takoj ali 10. oktobra. služba stalna. Ponud be z natančnim popisom i-o-sedanje službe, prednost imajo oni i večletno zaposlitvijo pri enem gospodarju je poslati na podružn'co Jutra v Mariboru pod šiiro »Ke<tavracija-c,
26« «4-1
Frizerskega
pomočnika
siri pomočnico ta gospode in znanjem vodne in železne ondulaclje za dame, sprejmem takoj Jilg Ivan, Slov. Bistrica.
260G5-1
Damski salon
Išče energično starejšo po
močnico za splošno pomoč mo.striet. glasiti se v nedeljo dop 10—12 ure. Krekov trg 1:1-L
26068-1 Prodajalko
spretnem takoj. Impti mora neVaj kavcije. Pogoj nemščina! Ponudbe na podr. Ji.tra Maribor pod »Zanesljiva«.
26105-1
Kleparski pomočnik
fcTmžen v«eh stavbenih de),
dob zaposlenje za 2 meseca. Dolžan. Celje.
26'.03-l
Besed« 1 Din. 1avek 8 Du> ta štfno au 1t»jsnje nasl«rv» 5 Din. KsjmanjSl zne*&k 17 Din.
SREČKE
Iščemo prodajalce srečk — prednost dajemo upokojencem. državnim ln privatnim <:radnikom. Ponudbe na ogl. *dd. Jutra pod »Srečke«.
270 3
iflf	2	ss	388
Avto-prevoznika
Jščem va pr»vM hlodov !i gozda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
26fiS7-l
Učenke
ta moju potojnf-n fcapeln {Sčpmkoja voM učit* rvlrati. Plato Din 200—300 Nastup odmah Ponule slati Kapel-nik Rnmič, Zagreb. Petrinj-ska 35.
2fOSSl
Vfiaba Oened« 50 OM, Tek 3 Da. u i tn ali 1» janj« naslov« 5 Din: saj
m a niš' tnesek 18 Din.
Službo hlapca
Išivm. Nastopim tako]. Ponudbe na r«odruž. Jutra v Mar boru pod »-Pošten«.
28111-2
/
Bi»e<ia i Dl* davek 8 Din u Šifro al! lajanj« naslova
C Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zastopnika
sprejmem za prodajo radio-
aparatov, »l -hn k«. Ljub Ijana Miklošičeva 20.
23675 6
Bmeda 1 Din !«»«* S Din ta šifro aU 1a)»nj« a»*l«v»
5 Dia. N»)m»nj&) tne«et 17 Din.
Strojepisni pouk
Večerni tečaj za začetnike ln izvežbance. Dva oddelka o-l 6. do pol 8. >n od pol 8. do 9. are zvečer. Vpisova nje dnevno od 6. do 8. ure Šolnina zmerna. Chrstofov učni zavod, Domobranska cesta 16.
26023-4
Prodam;
Beseda 1 Din davek 8 Dm ta Šifro »M latanjs naslov« 5 Din. Najmanjši zn<»*k 17 Din.

Najboljši trboveljski
PREMOG
bre2 prahu, koks. suha drva
1. Pogačnik
BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59
trnjem
Beseda l Din, davek S Din ta Šifro al) lajanje aasl.va 9 Din. Najmanjši ine«e* 17 Dla.
Jabolka
razne vrste, prodaj? na va gone, avtomobile in zaboje PETER šE ITN A, Sevnica ob Savi.	25050 -33

1 UUi JaveK i) Uin ta Šifro aH dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši aneaek 17 Din.
Pianino
želim na posodo. Ponudbe x navedbo odškodnine na: Tatjana Cander, Ljubljana — Moste. Ciglarjeva 28.
26072-26
Klavir ali pianino
rabljen kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2&>98-26
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
fl!ill!i!lll!llllllll!lllllil!lll!!l!lllll!!lllllllllll!lil!IIIUIIIIIIII!!!l
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik postane umetni jahač
S konjem za seboj — klop, klop, klop! — je gospod Kozamurnik kolesaril nazaj proti Volarjem. Ker mu je bilo prenerodno držati za povodec, je privezal belca h kolesu. »Saj ni muhasta žival!« je mislil sam pri sebi.
(j LANI
Radio
Beseda 1 Din davek 9 Din cs Šifro ali dajanj« naslov« 5 Din. Najmanjši cnecek 17 Din.
Sedaj je čas
ds si nabavite radioaaparat — Po izredno nizke ceni in pod ugodnimi pogoji ga dob;te pri »lehn k« Banjai. Ljubljana, Mikloš 6eva e. 20 255749
isises
Bsseaa 1 Din. davek 8 Din za šifro alf lajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ob koncu sezije
prodajamo prima kolesa •Torpedo«, Durkonp« Hd. po zelo znižan h cenab. — Pneumatika; zračnic« po 18 Din. plaši! od 40 Din. — »Tehnik« Banja', Ljublja na, Miklošičeva 30. Dinam« lufti po Din 140.
25573 lfl
Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro alt lajanj« naslova 9 Din. Najmanjši tn*«ek 17 Din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši cen. Is takoj šnjemu 'zplečiiu izposluje vse Danftn«, denarne, fcre ditrn- n blagovne poti« aajkulaotneje
Alojzij Planinšek
trg ag bančni* poslov.
Ljubljana Beethovnova ot 14/L. telefon 35 dO.
89 16
Hranilne vloge
kupite aH prodat« potom moje pisarn« najboljše
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka 12, Telefon 38 10.
26083-16
Beseda 1 Dtn davek 8 Din za šifro ali lajanj« o*sl«v» 5 Din. Najmanjši Uf««l 17 Dla.
Oddam gostilno
v najem ppotl odkupnini vrednostnega inventarja na prometnem krj.ju. Ponudbe pod »Zlata jama« na podr. Jutra Maribor.
26112-17
Lokala
Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši tn-st-k 17 Din.
Trgovino
dobro vpeljano oddam takoj. Za prevzem nekaj blaga potrebno 10 d« 15.000 Din. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Prezaposlen«.
26106 <!»
Manjši lokal
bolj v sredini mesta Iščem za takoj Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoj 10«
26114-19
Pos^sK
Beseda 1 Din lavek 9 Om za Šifro ali dajanj« naslova 8 Din. W«'tu uši taesek 17 DUl
11-stanovanjska
hiša
naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26058-20
2 ali 1 sobno
stanovanje
s vsem konfo-rtom oddam solidni stranki. JanSigajeva 130 Šiška, prva postaja od stare mitnice.
86075-31
Trisob. stanovanje
komfortno za tako} aH za november oddam. Ilirska 17-11 do 10 h.
36070-31
Enosob. stanovanie
kuhinja vse pritikline. Šiška podaljšana Aleševčeva S8. (Cez Gorenjsko progo), oddam za 1. november.
26CC7-21
Dvosob. stanovanje
9 vsemi pritiklinamJ oddam takoj. Prisojna ulica 1-TI1.
96003-31
Komfortna
stanovanja
nova s kopalnicami, od dam za november. Tomšič, MaltraVva ulica. bfvše igrišče Iliri j«.	26!il5-21
Trisobno stanovanie
parketirano r vsemi priti-klinami, oddam novembra. Osled od 3 —6. ure. Zitni-kova 5, Cesta v Eožno dolino.
26035-21
Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro aH lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2 trisobna
stanovanja
oddam za november. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 26082-31
Sobico
strogo separirano in poceni išče gospod za takoj. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Svobodno«.
26002-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice od dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26000-23
damske plašče
in
obleke
v največji in najlepši izbiri — ter najsolidnejši ceni !
Radi renoviranja lokala
velika odprodaja vseh vrst čevljev
po globoko znižanih cenah od 1. do 15. okt.
„Je-Ja"
Ljubljana, Miklošičeva 36.
f
Umrla mi je danes nenadoma moja dobra žena, gospa
LEOPOLDINA ŠETINA
soproga uradnika Dravske fin. direkcije po dolgi mučni bolezni.
K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, dne 1. oktobra 1937 ob 16. uri iz Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 29. septembra 1937.
FRANC SETINA, soprog in ostalo sorodstvo.
Sostanovalko
sprejmem takoj poceni. Kači?., Hrenova 17.
26073-28
Manjšo sobo
opremljeno i vbodom i« veže takoj oddam. Rožna ulica 10.	26067-33
Sobe išče
Dva gospoda
Iščeta eobo v sredčni mesta za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod išfro »Brata — takoj«.
28017-2Ga
Informacije
dtMcJ* 1 Din. lavel a Uvn u šifro al! dajanj« taalcva i Din. NumanjU aaeaak 17 Din.
Dvignite pismo
pod lepo življenje.
B6076-3!
Dijaške sobe
tfeseda | Dm 1»«-»* - i» , u <'fre »f 1»1»n1» at«lev» 5 Din NtlmaniSJ ui<*»k 17 Din
Dva akademika
sprejmem v lepo separirano sobo v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2608322
Sobo odda
(Beseda 1 Din la»ek 8 Dm lm šifro aH dajanj« oa*U>v* S Dla. Najmanjši u>«a«fc 17 Din.
Prazno sobo
siolnfno in zračno oddam takoj. Ogledat: v jutarn.'ih urab BIeiiweisova c 9-1. levo 26<'77-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom na novo preslikano oddam gos|>odič-ni. Zima, Gledališka 12-111. i 26117-23
Izjava
Podpisani tem potom i« javljam, ia nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil« moja žena Marija. Pavlič Valentin, ierjav 29. septembra 1937.
20005-81
Izjava
S tem izjavljam, da nisem plačnik za nikake dolgove. ki b-' jih napravila moja žena Jožefa — Verbek Ivan, Zavodna št. 37 Celje.
26102-31
Dvignite dospele
ponudhp
Akademika, Abonent. Oi-sfco, Cista in zanesljiv«, Cista in skrhn« 15, Državni uradnik. Dobro naložen ka pital. Dobro ohranjen. Delaven, Eks-st>-nea. Elektro-m.nt«r, Futo. Foto-atelj«, Gospodinja Gospod, Harmo
NAJNOVEJŠI VZORCI
A.&E.SKABERNE
LJUBLJANA
ni j« v jeseDi, Kavalir t dežele. Koncem. Korespodent-ka. Lepa bodočnost, Loko-mobila. Les, Lepo življenje, Lahko nastopi takoj. Lokal. Lepa eksistenca, M:rna in čista. Mlada poročenca. Motor aH vodni mlin Mirna stalna oseba. Maj, Mlada. Neobdelano polje. Nesebčno prijateljstvo. Napredek. Na stop takoj. Nizke obresti. Najraje v Celju. Oktober 777. Okolica, Perfektn«, Promet 77, Poverjeniki Pfajderica, Promet. Požtena in hvaležna. Pr-dna gospodinja, Poštena m delavna, R»-vna. Resnobo, Redoljubna, Rentabilno, Srečna bodočnost, Stalnost. Sposobnost.. Stalen gospod Skrbna in varčna Sigurno. Samostojna kuharica. Sopotnik, Sončno s >bo Stalna vožnja, Stalna služba. Stadion, Takojšen nastop 777, Tehnika, Trezno poznanstvo. Ttksta takoj. Takojšen nastop. Ta-koj pri Ljubljani, Uradnik,
Odobnost Visokošolka, V najboljšem stanju, V dv*ije je lepše, Vesten, Vezana n« celibat. Veselje, Veleposestnik. Z. S., Zmožen kurjač, Zastopnik 19C7. Zanesljiva l<i0. Zlata jama. Z gotovino. Zanesljiva 60. Začetnic« Zaslužek 77. Za trgovino iočJž, Zdrav in delaven. Zelo podjeten. Za žel jeni dom, Zna-čajna. 45905, ?(i:7 , 500 Din, 490.010, 135.000, 23036.
Opremljeno
solnčno sobo
za eno ali dve osebi oddam takoj. Sv. Petra nasip 43. buffet.
26:16-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom poleg Drame oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26091-23
	
m	EWBm
B»*eda 1 za Šifro 6 Din	Dm davek 8 l>Ui ali lajanj« oaslova NfmanjU u«*«k 17 Din
	


r » «sy
Za šolarje
obleke, perilo, Hubertus plašče itd. Dober nakup
PRESKER,
Sv. Petra c. 14
IIIUIIIIIIIIIIIIIlItllllllllllllllllllllllllll^llIMlItlll^lllll"!!!!,
„
Kakor UMETNIK na svoji klaviaturi
liče pravi ton za svoje glasbeno delo, tako morete tudi VI madam. Iz barvnih vzorcev rdeč 11 za lice od Bourjols Izbrati pri svojem dobavitelju ono nijanso rdečila za lice. ki se najbolj poda vaši lepoti. Nikar se ne zanesite samo na približno lzbero. Zahvaljujoč barvnim vzorcem od Bourjols vam Je omogočeno, da takoj pri nakupu lzbereite ono rde-čilo, ki Je najbolj primerno Vašemu obrazu. Fard pas teli od Bourjols so ročni Izdelki, sterilizirani v pari ln ostanejo na k v as ti stalno mehki ln puhasti do končne uporabe ter nikdar ne postanejo trdi.
BOURJOIS
< ^JUf	// /
lilUUlillDIIIUI-^llllllllllliHIIHIIIIIIUIlHUlIlillllllllllllllll'
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz Fruftke gore, Sremski Karlovci. — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci. Fruška gora.
Iščemo pisarja,
prvovrstnega, veščega vseh šumskih manipulacij. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahtev poslati na »Cer« d. d., ZagTeb, Tomašičeva 10.
Državna
razredna loterija
Državna razredna loterija javlja tem potom, da je za prihodnje 35. kolo srečk do temelja spremenila svoj loterijski načrt,
SREČKE L RAZREDA 35. KOLA so gotove in bodo dane v prodajo 17. septembra t. 1. v 100.000 celih srečkah.
Žrebanje I. razreda bo 20. in 21. oktobra 1937. leta.
Cena srečk za vsak razred je sledeča:
ena cela Din 200.—; ena polovica Din 100.—; ena četrtina Din
Skupna vrednost dobitkov je povečana ob isti količini izdanih srečk in isti ceni napram prejšnjemu načrtu Od Din 64t320«000."" na
Din 64.991.000-
^■■■■■■■■■■HHBMMBBaBBBBaHBB"11111^""
V	tem kolu so pomnožene premije in dobitki tudi v prvih štirih razredih, kakor tudi v samem petem razredu tako, da bodo igralci že v samem pričetku igre, t. j. že od L razreda sledili z močnim zanimanjem igri v tem interesantnem kolu.
V	vseh petih razredih je osem premij in to po:
Din 2,000.000.—, 1,000.000.—
tri po 500.000 Din, 400.000 Din in dve po 300.000 Din.
Poleg teh premij so še sledeči večji dobitki: osem po 200.000.— Din;
16 po 100.000.—, 17 po 80.000.—, 17 po 60.000.—; 19 po 50.000.—, 17 po 40.000.—.
kakor tudi veliko število drugih večjih dobitkov.
V	V. razredu tega kola je vpeljano veliko število dobitkov, ki prej niso obstojali, in to: po
Din 35.000.—, 25.000.—, 15.000.— 12.000.—.
Po začrtanem razporedu denarnih dobitkov je povečano v V. razredu število dobitkov iznad Din 10.000.— od 105 na 302 dobitka, in bo na ta način skoraj na vsak večji kraj naše kraljevine prišel vsaj en večji dobitek ali premija.
V	najsrečnejšem primeru, z možnim združenjem premije in dobitka v V. razredu, lahko zadenete na eni celi srečki
Din 3,200.000«'
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Srečke zamorete dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki jih ima skoro vsak večji kraj.
Pobližna pojasnila z loterijskim^ načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Kdor kupuje srečke državne razredne loterije poleg osebne koristi, ki jo je možno doseči, obenem pomaga narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in invalidom, ker se razdeli čisti dobiček, dobljen pri prodaji, po zakonu sorazmerno v prej omenjene svrhe.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani