v*k dan mM »obot, aotMJ Ü prasnlke?. I 4âi\y M«ept Saturdays, Sundaji aod Holidays. PROSVETA 0 SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodalàki la upravaièki proitarli 2067 South LawndaU At*. Offlea of Publication t ' t66T South LawndaU Ava. TtUpboa«. Roskwsll 4904 CHICAGO, 1 LL., ČETRTEK, 4. NOVEMBRA (NOV. 4), 1*37 •6.00 Taarly ŠTEV.—NUMBER 21« nesloga pokopala delavsko zmago v Detroitu at apaetal rat» of pastaga pravOaS faeji^ 110S, A«t al Oei S. ISlf, aatkortaad aa 14, ISIS. Litrska stranka v New Yorku izšla iz torkove volilne bitke kot močan faktor. 2upan La Guardia ponovno izvoljen z ogromno večino; itara politična mašina Tammany Hall kore-sito pometena. Unijam CIO naklonjeni župan f Pittsburghu izvoljen Mroit, Mich., 3. nov. — Pat-ick H. O'Brien, kandidat delav-kih unij CIO za župana Detroi-j« bil pri včerajšnjih občin-volitvah poraltn. Na pod-poročil iz 96 odstotkov vo-okrožij je O'Brien prejel 172 glasov, njegov nasprot-Richard W. Reading, kon-tivni republikanec, pa 248,-Readingova veČina bo znaki« okrog 100,000 glasov. O'Brien je pri končnih voli-trah dobil okrog 50,000 več gla-«r, kakor pri primarnih voli-trah 5. oktobra. Člani unij Amerike delavske federacije so ta-| vol i 1 i Johna W. Smitha, ki prejel 68,000 glasov, vse pa da je bila večina teh gla-vferaj oddana Readingu. To ni, da so bili detroitaki de-razcepljeni in na ta način pokopali delavskega kandlda-Na drugi strani pa jo reak-v Detroitu orgsnisirsla vse ije sile in pognala na volišča kar je mogla ostrašiti in ku-da je obdržala kontrolo nad m. Dokaz temu je» ker je pri teh volitvah oddanih več k, kskor kdaj prej. Reading, ida t reakcije, je v teku vo-kampanje neprenehoma po-besede: "té 1)6 O'Brien n, bo John L. Lewis poli-dikutor mesta Detroitat" Ntw York, 3. nov. — Združe-ia koalicija vseh naprednih ele-■«tov v mestu New Yorku je fotj a svojim županskim kan-üitom, ki je dosedanji žur

S™»*, sedanji demo-n» L ' katerega so odo-«sv-ka industrijske uni-. • W1 ponovno Izvoljen O- I. nov. - Pri E11*™ finskih volitvah v * »ndu ui________. • Združenje učitelj- skih unij v Chicagu Chlcago. — Seat tisoč učiteljev in učiteljic se je zbralo v Civic Opera Housu. kjer so proslavili združitev štirih učiteljskih unij v eno. Ta bo znana kot unija št. 1 Ameriške učiteljske federacije. Združitev je ojačila silo organiziranih učite-Ijev in se bo laglje borila proti politikom, ki kontrolirajo čikaški odbor. John M. Fewkes, predsednik učiteljske unije, je v svojem govoru ožigosal samovoljno politiko članov odbora in politično mašino, ki jih podpira. Krvave volitve v krvavem Harlanu Harlan. Ktft. nor. — V tukajšnjem notoričnem harlan-akem okraju ao bili včeraj kr-\ vavl volilni izgredi, pri katerih ; je bil neki konšUbler ubit. več oaeb ranjenih in do 50 aretiranih. Govarner je moral poelati (V Harlan milico, ki je aretirala šerifa T. R Middletona — ki je pod obtofbo zaradi terorizma na-bil ponovno izvo- pram rudarjem — In tri njego-*upen Harold H. ve deputije. Pri volitvah ao zma ^ ^Miksae*. fmii damofcratje. _L j meljil svoj rassodek, da Je v soglasju s zakonom proti Injunk* cijam In na podlagi tega Je odklonil prošnjo tvrdke 8outhtown Food Market, 7816 S. Hslsted st., ki Je hotele Injunkcijo proti uniji trgovinskih mumeSčenoev. Tvrdka je Isjsvila, da pri njej nI stavke In vsled tegs unija ne bi smela nadlegovati njenih nameščencev s agitatorji. Vse delavske orgsnlsaclje so pozdravile ta sodni odlok. Likvidacija zidov v nacijski Nemčiji Protižidovska gonja novi fazi KONFLIKT MED ADFINCIOSE NE BO KONČAN Federacija zahteva koncesije od Lewisove organizacije VPRAŠANJE INDUSTRIJSKEGA UNIO-NIZMA Waahlngton, D. C. — (FP) — Vse, kar je mirovna konferenco med ropresentanti Ameriško dela Vake federacije in Odborom M industrijsko organisacljo dosegla, Je bila bolj jasna ugotovitev vsrokov spora. Problem je še vodno vprašanje poklicnega in In-duatrijskoga unionisma. Ta problem še ne bo rešen, ko se voditelji obeh taborov ponovno snidejo na konferenci 4. novembra. Predstavniki CIO so sahteva-II, naj federselja prizna industrijski unionisem kot logično metodo v industrijah masne produkcije. Argumentirali so, da je CIO dosegel veliko uspehe v organizatorjih kampanjah in vsled tega naj ga federacija pri-sna kot samostojno enoto v svojem okviru. V tem slučaju je pripravljen poatatl del Ameriške delavake federacije. Na drugi atrani so predstavniki ADF zahtevali takojšen raspust CIO. O štatusu unij, katere jo odbor CIO ustanovil po ločitvi od federacijo, naj bi se vršila diskusljs posneje. Predlog predstavnikov ADF je vsobovsl Isjsvo o potrebi agresivne orgs-nlsstorifne kampanje med neorganiziranimi delavci v smislu načel industrijskega in poklicnega unionisma, "kakor bodo dovoljevale okolnostl in pogoji." Representantje CIO so rekli, da ao te besede sllčne onim, ki so bile izročene ns komfrneljl Ameriške delavske federacije v Han Franclacu I, 19*4. Ugovor federselje Je bil takrat, "da o-kolnostl ovirajo organiziranje jeklarskih, svtnih in drugih delavcev, ki so u poslani v Industrijah masne produkcije. Nadaljnji ugovor proti predlogu federacije glede raspustitve odbora CIO Je bil. ds bi članstvo unij izgubilo zaupanje v voditelje CIO. Predstavniki ADF niso navedli vsroka, sskaj so odbili predlog, ds postane CIO av-tonomen depsrtment federacije. Izjavili ao le, da hI sledila še večja konfuzijs. Mče hI obstojali dve organizaciji v smerlškem delavskem gibanju." Federalno delavske Jergti i 'New York. - (FP) - "židovsko vprašanje" v Nemčiji j« ; bilo predloženo nacijski stranki, da ga likvidira. Tako ae glasijo Informacije, ki Jih Je prejela tukajšnja šidovaka telegrafska agentura. Hitlerjeva vlada, ki Je v štirih letih skoro totalno Is-ključlls židovske aktivnoati Is nemškega življenja, je ¿daj Ime-; novala pokrajlnake narijake odbore, da (siedeJo protlžidovski program - Ta že dolgo pričakovani korsk pomeni poostritev prot»židovske gonje, vrhunec nacijskega dlv-jaštva proti 400,000 tldom v Nemčiji. Pokrajinski nacijski odbori bodo uveljavljali profili-dovake ukrape, ki bodo najbolj|*(v učinkoviti v kampanji. Ces 100,- 000 ftidm je že odšlo is Nemčije v zadnjih letih in II ukrepi bodo poapešlli beg nadaljnjih tiaočev. Na ta način bo nacijaka Nemčija likvidirala žldovako vprašanje 1 |sti vir porota, da Mo morali Vlada bo dala posojila farmarjem na koruzo Washington, D C., 3. nov,— Poljedelaki depsrtment vlade je sinoči poročal, da bo federalna kreditna korporacija dajala po-sojila na koruso onim farmar-eni, ki so v tem letu kooperlrali s farmskih programom vlad«, Posojila bodo omejene do 50c ns buleij in prerstunana so na SS milijonov dolarjev. Unije v New Orisan-su urgirajo $pravo msd ADF in CIO New Orleans, U. — Tukaj, šnji svet drlavsklh In strokovnih unij je sprejel raaolucljo, ki poziva voditelje Ameriške delavake federacije in Odbora za industrijsko organisacljo, naj posvetijo vse svoje energije po-•kusotn. da s« konča raskol v gibanju organiziranega delav- židje nositi "rumene make, ki bodo spominjali na snake sramote arednjaga veka." Protiildov-aka gonja je sdaj sajela vshod-no Pruaijo in Poaen. Aretacije ao ne dnevnem redu In močijo tide v iaport|. FtOSVgTX Glasovi iz PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo im umina smivkmsu mabodnb podpobnk jkdnots tt Mi .Jill >11 W Ite KWtMM MlWWll h Ztewteim drtev. (Ihm CMmo) I« yol Ute. ILM M tetrt Ute; M bi«. M,71 «» pol Ute; m „ rte«! for «te Uteteé S« «S.W Mr rmr. Cfcl«te •7.m sot PVO0VETA MK-H te. Utete« Aw.. KMUI or TMS riMlim Faiutične "zrnage" V fašistični Italiji so pred nekaj dnevi x velikim hrupom alavili "zmago" v severni Španiji. Gijon je padel in fašiati v Italiji so bob-nali, da je to "zmaga" italijanskih "proatovolj-cev" na ftpanakem in da U "zmaga pomeni začetek konca boljševiške vlade v španski republiki." Kakšne so prav za prav te fašistične "zrnate" v Španiji? ^ f f _ Boj za posest GlJona js trajal 65 dni in Fran. ko je potreboval 100,000 mož z vso moderno opremo, uključivšl mogočna nemška in italijanska letala In na stotine tankov in topov, da je zlomil odporno ailo kakih 50,000 aaturijekih rudarjev, ki ao bili večinoma oboroženi a koei dinamita in z ljubeznijo do svobode 1 Fašistični poglavar Franko Je v omenjenih 65 dneh Izgubil milijone dolarjev vrednosti streliva, živil, ladij, letal in drugega bojnega materiala In poleg tega je izgubil na tiaoče svojih bojevnikov. Na tisoče mladih Italijanov, ki so se tepli za špansko mesto v hribih, o katerem niso prej nič vedeli, ne bo nikdar več videlo svojega rojstnegs kraja. Takšna je bila fašistična "zmaga" v Gijonu. Fašistični napadi na Bilbao so trajali 90 dni, na Santander pa tri mesece. Preteklo je vse poletje In prišla je zima—in Frankova armada s italijanskimi "Junaki" vred Je s velikimi žrtvami prelezla dobrih 80 milj teritorija. Se toliko milj in toliko žrtev—pa ne bo treba zahtevati od Mussolinija, naj odpokliče svoje "prostovoljce" lz Španije, ker ne bo več nobenega živega... . 1' \' . Med tem je Indalecio Prieto, minister za obrambo španske demokratične republike, utrdil obrambno črto od francoske mejo do Madrida tako čvrsto, da bo treba vse italijaneke armade, kar Je ima Musaollnl v Italiji, če jo bo hotela slomiti. r Kako strašno plačujs Italija avoje vojaške pustolovščine na Španskem, je dokat najnovejši davek v formi deaetodstotnegs prevzetjs kapitala, ki ga je Muaaollni naložil italijanakim podjetnikom. "Zmage" na španaki fronti morajo biti plačane t Deficit Italije, katerega je razbojniška invazija Abeainijc pognala vlaoko v zrak, je za čaaa Intervencije v Španiji naraael na aedem milijard Ur. To so tiste "zmage" fašistične Italije! Zidanšek spet potuje Sfiaron, Pa.—Dne 26. oktobra je bilo lepo vreme ln računal sem, da mi bodo vremenski bogovi na mojem potovanju naklonjeni, toda moji računi so naglo splavali po vodi. Dan je bil sicer lep, ponoči pa Je prfftelo dete vati. Proti dežju pa do sedaj ni-mamo nobenega sredstva, da ga bi preprečili ali pa naročili, ka-| dar ga je premalo. Udarno se v usodo in pustimo, da dežuje, do-Ikfcr hofee, za protekcijo pa ljudje nosijo dežne plašče ali pa marale oziroma dežnike, ali pa oboje, da bolj drfii Prvi dan mojega potovanja sem obiskal rojake na Chee-wicku In Harwicku. Da mi je šlo delo hitreje izpod rok, mi je priskočil na pomoč Tone Klemen-člč, znani gostilničar in delegat enajste konvencije SNPJ. On in njegova žena ata zelo vneta za SNPJ in pa za napredne liate. Zahvaljujem ae jima za postrežbo in prenočišče. Njuna želja Je tudi, da se bi tamkajšnja oko-lliška društva združila za zgraditev skupnega Slovenakega doma na Chesvvicku. Na ta način si bi | lahko postavili lep dom, ki bi bil v ponos tamkajšnjim rojakom, obenem pa jim bi skižll za njihove prireditve, seje in shajališče. | Toda stara navada je, da nekateri zidajo in drugi podirajo. Tako je bilo drugod in tako je tudi tukaj, da so se dobili ljudje, ki so dobri In koristni ideji nasprotovali. Jaz pa vam kličem: Združite svoje sile za dobro stvar, kajti le v združenju je mo6! Naprej za skupne koristi! Dne 26. oktobra sem jo pa bo, da njih duše ne pridejo tja, kjer je jok in škripanje s zobmi. Svoječasno je bil Frank Pri-stavec naročnik Prosvete in bil je premožen trgovec s mešanim blagom (general merchaiidise), bil pa je tudi strasten lovec, kakor večina tamkajšnjih rojakov, saj imajo tudi svoj lovski klub za bonairsko okolico. Kadar kateri član kluba obhaja svoj rojstni dan, se zberejo vsi skupsj in slavijo tak dogodek a petjem iti gostijami. Na eno teh godovanj je bil povabljen tudi Piv svete, ki je tudi bil deležen njihovega veselja in dobrot, Četudi nisem lovec divjačine, sam pa dokaj dober lovec naročnikov naprednih liatov. To sem moral zelo previdno napisati, kajti trgovec Pristavec ni spadal k lov skemu klubu, četudi je bil dober lovec. Pred nekaj leti je kel oče in sin na lov, misleč da bosta onadva največ divjačine nalovila. Ker pa se je oče baje norčeval iz božje podobe, da je na garaži cerkev postavil, nad vratni i pa pribil leeeni križ brez božje podobe, na lovu pa je ain po nesreči ustrelil lastnega očeta. Kmalu potem je trgovina propadla in sedaj se je Zagorska Mamka božja neznano kam preselila. Prosvetin "oče" ji želi srečno pot in miren počitek. _ Kakor sem slišal, jo namerava tudi Sv. Ana z Moxhama ucvreti za Mamko božjo, a »vendar ip vzdržuje na tanki nitki. Potem pa se bo tudi frančiškanski fa-rovž porušil. Kajti kamor prihajata Prosveta in Proletarec, ne morejo nikogar dvakrat speljati na led. Ljudje spoznajo Norman H. Daviš (na sredi v prvi vrati) in člani njegove delegacije, ki so odpotovali v Bruselj na mednarodno konferenco, ki je bila akllcana, da razpravlja o končanju konflikta na Daljnem vzhodu. ucvrl proti Johnstownu, kjer ži- resnico, oči se jim odprejo in vi že mnogo let veliko mojih prijateljev in znancev. Svidenje je bilo prijetno, bilo je obilo veselja povsod, kjerkoli sem se pojavil, povsod sem bil prijazno sprejet In dobro postrežen, le vre-| menski bogovi so bili dokaj muhasti ln so mi ovirali delo. Vsled tega sem moral več naselbin pustiti za seme, da jih obiščem prihodnjič, upravništvo pa se naproša, da se jim list ne ustavi. Kajti jaz sem jo ubral pred grozečo poplavo. Tam sem tudi izvedel, da se je pred kratkim po-[ročila moja dolgoletna prijateljica In zvesta naročnica Prosve- polagoma zavržejo vse praznoverje in se oprimejo resnice o delavski izobrazbi in znanstvu. Kajti vse vere in njih dpgme bazirajo na strahu, praznoverju in veliki nevednosti. Tisti, ki pojejo pesem o plačilu "na onem svetu," sami prav gotovo ne verjamejo v take coprnije, ampak hočejo imeti nebesa in plačilo že na tem avetu, da udobno iivijo. Tega trpinu ne privoščijo, temveč ga hočejo držati v temi, da se na račun njegove nevede dobro preživljajo ln da ga njegovi delodajalci izkoriščajo. Na petdnevnem potovanju sem te ter večletna vdova, ki se je s!nabral koše novic, o katerih bom svojim možem preselila na DUn- poročal prihodnjič. Privatna iniciativa! Sposobnost privatne iniciative je bila spet sijajno demonstrirana, ko je zadnje dni prišlo na trg napačno zdravilo, ki je do danea umorilo 60 oasb. To zdravilo, imenovano "Elixir of aul-fanilamide" in namenjeno notranjemu vnetju, predvsem kapavki, je bilo pomešano pomotoma nameato z neškodljivim glicerinom—s močnim strupom dietilenskim glikolom. Ko se je pred dobrimi desetimi dnevi prvič razneala vest o posledicah te atrašne pomote, ao liati, kakor na komando—zamolčali ime tvrd-ke, ki ima patent na to zdravilo ln katera ga je razposlala lekarnam. Ali ai Je mogoče mlatiti burbonski list, ki bi molčal glede odgovorne etranke, če bi na primer novodealska vlada naredila to ali alično pomoto? Ali ai morete prcdatavljati grozovit krik, ki bi v teih alučaju grmel na naalov ubijalake neapoaobnoatl novodealakih "mazačev"? . . . Se tiatl moment se bi rušilo nebo in grozilo pokopati odgovorne zločince. Tako pa ni bilo najmanjše beaedlce kakšne kritike—akratka nič nI bilo. Liati ao celo zamolčali ime in kraj odgovorne mediclnake tvrd-ke. Molk je bil pretrgan pred tremi dnevi in zdaj je znano, da je za emrt 60 ljudi odgovorna S. E. Maaaengill Company v Hristolu, Tenn. Ali ae bo tej družbi zdaj kaj zgodilo? Da. plačala bo kazen v vaotl—sto dolarjev, ker nI bilo pravilne označbe na steklenički! To Je vse. Federalni zakon sa čiata zdravila in živila določa, da mora biti na vsaki ateklenlci in zavoju zdravil natančno označeno, kaj vsebujejo zdravila. Prizadeta tvrdka seveda nI označila na steklenički, da je' notri smrtonoaen strup, zato mora plačati sto dolarjev kazni. Da ni zakon bolj strog, ao krivi magnatje, ki isdelujejo zdravila in ki na noben nsčin nočejo strogega zakona, kongrea Jih pa posluša. Američani hočejo imeti avobodo privatne Iniciative, zato pa to svobodo drago plačujejo. Knkrat se jim že «jasni v glavi, da avoboda te vrate nI vredna cene, katero plačujejo. Io. Obilo sreče! Johnatown je veliko mesto s velikim številom predmestij, ki se raztezajo po ozkih dolinah na vse strani in pa tudi v hribe, katerih je v johnstownski okolici mnogo. Izvedel sem, da se je Zagorska Mati božja "mufala" z Anton Zidanšek, zastopnik Prosvete. Pomoč Španiji Cleveland, O. — 2e precej časa se zbirajo prispevki sa ambulan-co in že več opazk se je slišalo z ___________ vseh strani. Opazke lete, prispev- Bon Alrja in jo ucvrla neznano I ki pa capljajo. Ali bo kaj iz tekam. Na Bon Air so namreč ga? Odvisno je od nas vseh Slo- pred leti začeli zahajati franči škani, ki so pregovorili nekega vencev v Ameriki. Ako smo za to, da kaj štejemo, se pokašimo premožnega slovenskega trgov- s tem, da bo slovenska ambulan-ca, da je na vrhu svoje garaže ca v Španiji, če mogoče, pred bo-poatavil cerkev za okoliške ver- žičem. Ali bi ne bUo lepo, da bi nike, od katerih se bodo udobno bilo slovenstvo zastopano s Uho preživljali frančiškani. Proave- človekoljubnim delom? ta in Proletarec ata namreč v več izvodih prihajala na bonairsko goro in to ao hoteli preprečiti. Torej je bilo treba rojake Res, da smo že precej zbrali v pomoč in poslali tja, a to nI dovolj, treba bo še in še, kajti vojne proti fašizmu še nI konec. Fa- rešiti, oteti pred grosečo pogu- iizem je kot tinti pravljični zmaj —ako mu odrežeš eno glavo, jih zraste deset. Tak je ta boj proti fašizmu, le da je ta boj v real-noeti in ne v pravljicah. Ako se zatre čim prej v Španiji, se bo ložje premagal v drugih krajih. Tudi Amerika ni varna pred njim prav nič. Danes se jasno kaže, da je to boj velike večine ljudske mase proti manjšini par razitske buržvazije. Kjerkoli bo nastal konflikt, bo eden in isti, kajti ves buržvazni svet podpira španske fašiste in japonske napadalce na ubogo kitajsko ljudstvo. Ves progresivni svet želi zmago lodalistični vladi, žalostno pa je, da je toliko zaslepljenih, ki prelivajo svojo kri za svoje pijavke. Naša dolžnost pa je, da stojimo na strani onih, ki se borijo za nas na bojnem polju. Potrudimo se, da pošljemo to am-bulanco v dar tem bojevnikom, ki že stoje v strelskih jarkih in se ne ustrašijo dati svoje življenje za zlato svobodo človeštva. Mnogo bomo morali še dopri-našatl in žrtvovati v prihodnjo-sti. /Toda upanje je, ako se svet $e pravočasno strezni in napne vse sile, da se ubrani preteče vojne, kar seveda bi bil čudež, ali možno je. Ako se bi to zgodilo, bi bil svet rçSeji brez vojne. Toda mi ne smemo stati niti trenutek malodušni. Zatirajmo plamen, kjerkoli se pokaže, pomagajmo sedaj španski vladi, boj-kotirajmo japonsko blago. Orga-nizirajmo se v močno unijo, kajti tu v Ameriki bo nas rešila le močna delavska organizacija, farmarsko-delavska stranka. Kako nujno je potrebno močno delavsko združenje, se morda še sami ne zavedamo. Zato združimo naše moči in deluj mo za združitev vsega progresivnega ljudstva. Kar se tiče ambulance, naj daruje vsak po svoji moči in naj pošlje odboru v Cleveland. Ni treba, da bi vas kdo priganjal k temu, ako ste sa to. Ako lahko pomagate, storite to takoj ! Vem, da je mnogo zabavnih večerov po naselbinah, ki nudijo lepo priliko, da se kaj nakolekta v ta namen, kajti vsak dar je dobrodo-M. Mary Preselj. 166. Čudne ideje Cleveland, O.—Preteklega avgusta se je tu mudila neka ženica nekje iz Penne pri svojih prijateljih. Bila je doKaj zgovorna in je rekla, da je urednik jednotinega glasila doma iz njenega kraja, kakor da bi to kaj pomenilo za splošnost, od kje je kdo doma. Večjega pomena je, kaj kdo dela in kar je že dobrega storil. To šteje. Rekla je tudi, da ima SNPJ lepe milijone. To je res, toda ti lepi milijoni ao last vsega članstva, ne pa kakega posameznika. Obregnila se je precej ob jednoto in urednika, potem pa si je privoščila še mene. Oprostil sem ji, ker ne ve kaj dela, pa se je raztogotila, da kaj. Na pomoč so mi priskočile njene sorodnice, članice naše jednote, da se je stvar polegla. Kadar se'spet nameni na obisk v Cleveland, ji priporočam, da pusti svoje lepe ideje doma, ali pa naj jih razstrese v A. S., kakor je rekla, da bo storila in nas "pofiksala". Pri tem poslu ji želim dober tek. Na svetu je mnogo ljudi, ki bi radi diktirali po zgledu laškega diktatorja, ker so trdno prepričani, da, edino oh so v pravem, vse drugo je zmotna Toda tukaj smo vendar vsvo-bodni deželi in si ne pustimo diktirati od nikogar. Anton Zdeznik, 130. ReAevsM vlečejo ki se shodi ao Waukegan, I1L — V tukajšnjem Slovenskem narodnem domu se že dalj časa obdržavajo shodi pod vodstvom CIO. Vršijo se navadno vsaka dva tedna in na vsakem nastopi več govornikov. Na shodu dne 24. oktobra je bilo sklenjeno, da se prihodnji shod obdržuje dne 7. novem bra. Ker pa se na ta dan vrš okrožna konvencija te unije v Milwaukeeju, na kateri bodo za stopane vse lokalne unije te organizacije iz Waukegana in iz milwauškega okrožja, se bo shod vršil 14. nov. Namen konvencije je, da se pripravi in sprejme resolucija, ki bo predložena narodni konvenciji jeklarskih delavcev v Pittsburghu v dneh 14.-15.-16. dec. Pričakuje se, da bo na milwauški konvenciji zastopanih nad 20 tisoč članov. Delegacija iz Waukegana, North Chicaga in Woodstocka se odpelje ob 7.30 zjutraj od SND. Udeležite se shoda na 14. novembra namesto 7. novembra. Odbor CIO. KArtna zabava in tombola Milwaukee. Wis. — Ksm ps v nedeljo 7. novembra? Gotovo gremo vai na "Bledovo" zabavo v dvorano SST, ki se prične ob 2. popoldne. Veste, v preteklem poletju amo imeli precej piknikov ln to jesen že nekaj jesenskih prireditev, ps si je članstvo društva "Bled" št. 19 JZPS zamislilo nekaj novega, namreč kartno zabavo in tombolo ali bingo. Na tej prireditvi bo dana lepa prilika našemu nežnemu spohi za lepe nagrade. Nadalje ar bodo razdelile krasne nagrade pfl vaaki misi onim. ki se bodo zabavali s kartami. Kakor še omenjeno, ae prireditev vrši v dvorani SST in ae prične ob 2. popoldt « vstopnina pa je 36c. Vae prijatelje uljudno vabi na to prireditev članatvo društva "Bled" P. a CgTgTEK, 4. NOVETHP, Ure brez kolesja "Ima uro v glavi," pravimo o človeku w< to, pogostoma čudežno sposobni J'! natančni čas, ne da bi SS n, "I kmačkih ljudeh je ta sposobniJ mo ob sebi umevna. Ti ljudje so ZZ7U ravo m ti povedo pravi čas brez težavi r^ A. nem stanju. Divjaški rodovi, kiur1 *3 enostavno nimajo druge možn^ mvnajo po aolncu ali luni in zvezdah Kulturni čjovek, ki je vezan na svoj č*™, je brez njega predej nebogljen, toda i ¿Ti pora al more tudi sam pridobiti spo«£Z določanje časa po solncu. Ko najde prav " ' *>»"<* opoldne, ugotov i, ko brez nadaljnjega zapad in vzhod ki m pravokotno na južno točko in ki pomenit*i * zvečer in 4. uro zjutra. Malo težavneie i. ločiti ure, ki ležijo vmes. Toda vsa££ opazovanje iz določenega okolja te priprt končno tudi do tega znanja. ovne določi po dotžim senc ao posredno čitanje časa iz sol ne lege. Na ta način so nastale solnčne ure. ; mEPl? fKSfw h narav* Je določati čas. Prvi velik odmor v petju ptic neposredno pred aolnčnim vzhodom, drugi stopi vedno točno opoldne. Tudi iz vzleta nih metuljev se da dnevni čaa točno dolo< Večerni pavlinček prične letati n. pr. vedno 9. zvečer. Med 8. in 4. uro zjutraj odpre slak svoje cv 90 kelihe, potrošnik med 4. in 5., navadni grat med 5. in 6. uro, lokvanj med 6. in 7 šuličaati regrat med 7. in 8., skržolica med in 9., poljski meseček med 9. in 10., slečeno med 10. in 11., med 11. in 12. pa se potroi zapre. Od 12. do 4. ure popoldne se ne odpir nobene cvetlice. Sele po štirih se nekatere pro, med 6. in 6. uro popoldne n. pr. svetlin, vae to veš, ai lahko sestaviš pravo cvetno Iz časa, v katerem se poedlni cveti odp nam postane tudi jasno, zakaj vzletavajo edini metulji v določenih urah V ostalem znanost odpiranje cvetov ob različnih urah laga z domnevo o elektromagnetskih silah, delujejo po določenih, točnih zakonih. Toda je samo podmena. Pozimi, kadar zunaj ni 1 jen j a, nam ta cvetna ura seveda odpove. Končno naj omenimo še neki notranji, ali kor ga znanost imenuje, transcedentalni, ni čut v človeku, namreč sposobnosti, da se: diš ob vsaki uri, ki si si jo določil, preden zaspal. Čeprav nam je redno potrebno 6 d< ur nočnega spanja, nam vendarle uspe, da zbudimo celo po veliki utrujenosti n. pr. ob uri ponoči, čeprav smo legli pozno po 10. zvei To hoteno prebujenje je celo precej točno. Prof. Frohenius je v Heidelbergu napr zanimiv poskus s petimi osebami, ki naj se v 62. zaporednih nočeh prebudile ob dole ni uri. Caa, ko so se v resnici prebudile, «o rale zapisovati v posebno knjigo in potem s leči. Tu pa tam so jim, brez njihovega znan celo ure premaknili, da bi preizkusili zanes vost časovnega čuta. In uspeh tega poskusa bil ta, da so se poskusne osebe le v redkih merih zbudile ob nepravi uri ali pa so to sploh prespale. V nekaterih primerih so se dile celo kakšno uro poprej. V pretežni ved primerov pa so se zbudile skoraj na mini točno, čeprav ao jim ure premaknili. Potem so čas svojega prebujenja zabeležil« v nj so tudi vedno spet lepo zaspale, ne da bi ■ poskus kaj škodoval. Za to akrivnostno uro v nas tudi ie našli prave razlage. Her&klit nameato ometa Dunajaka inženirja dr. Erich Henipnsa Friedrich Bruckmayer sta priredila predavan na katerem ata govorila o svojem novem u mu, ki bo dal gradbeni tehniki vsega sveta ve pobude. Ta izum, ki bi ga lahko imenovali' ^ brez malte", predstavljs izredno va ^ ki ae zanjo zanimajo interesen i te k^no dni. V tem letu so že v najm ^J^ z navdušenjem sprejeli novi sistem, ki predavatelja opisala na nazoren način. Na vrsto' opeke, ki se postavi na obi*£ čin, se položi na vso dolžinu zidu do poW"* centimetra debel trak iz heraklita. Na ti pride nova vrsta opeke rt**^»* U itd. Heraklitov trak n^ome«tu££ ^ prihrani dolgotrajno P^J^Zui poedinimi kosi opeke. Navzlic temu je z. inrvemara še trdnejši, nego če bi g» ^ ometom. ^ Laik se bo morda čudil, daj^^jj viti zM, ne da bi se opek. ^ Toda vse sile, ki skušajo zid razdeJ* ^ ^ je vezal doslej omet. se pnt^P^r^ ^ ttltove trake - in to popoinom. ke heraklitove "tuj*' -ljmm je P* Veliko število 'JLlnoms i zalo, da je novi način ^ ^nosti t nealjiv. Ima pa »e svoje posebne pnj -dovi so takoj suhi in m poin-- ~^ ^ kor doslej cele mes^e, preden J u vlečeš. Cim je zgrsdbs posU^'"« pripravljena za vselitev ^ ^ ji Doslej^ hiše zid^obi^^ltme, v surovem stanju končal, fj*^ ¿o* so j ae morale aušiti. Seksjepšol^ potem dokončali. Oj^^JurP* zimo priallen f^^TU*«^ pade temperatura pod «Wlo ^ ^ ^ ** » delajo vse leto. Ksj P0**01 al lahko mialisaa. »ptrTEK. i NOVEMBRA __ujwliifrr".................mu PROSVBTÄ Vesti iz H (Mtm iwdBi ta UtfM^^^^H 10PETIH LBTIH KAZNILNI-jroinice: vMk letni čas ima ivo- OPR06CEN V Mariboru se je vršila na eo-litfu ranimiva obnovitvena raz-Ilvs proti poeeetniku, ki je že * let in pol preeedel v kaanil-li obsojen zaradi sodelovanja ¿umoru na 15 let robije. Na Ju ponovni razpravi pa je bil gpo^en popolnoma. Gre ta 40 letnega poeeetnika jriobs Rozmana a Pavlovakega ¿ha Oisdje vsega tvori nasll-8inrt preuiitkarice Ane To-_ji¿eve pod Pavlovakim vr-J^. Tamkaj sU imela poeeet-a Tomsiič in njegova lena A-l«po posestvo. Postavile ata ob l0ku tudi mlin in ob mlinu ubno kočo, kamor sta ee oba _*elila, ko sta domačijo izro-II, pohčerjenki Ljudmili in nje-možu Mihi Ivanuii. Toma-i ^ kmalu umrl, njegova vdova , j« stanovala v koči ob mlinu. . iv&nu&evimi ae ni dobro razumel*, ker so jo baje zanemarja^ in «o se pogosto prepirali. Ne-p» jutro pa je služkinja Tomaži-eve našla svojo goepodinjo v tati mrtvo. Ležala je na postelji, pod njo pa je tlelo poeteljino pe-rilo, v kotu je ležal njen zvesti p« čuvaj mrtev. Ljudje so javili nenadno smrt župniku in o» ginikom. Orožniki so ugotovili, i je Tomaiičeva umrla narev-«mirti. Župnik pa je o tem mil, ker je pač poznal raz-v katerih je živela Tomaži-i, ter je domnevo javil aodi-Sodna komisija je res ugotovila, da je bila Tomažičeva— ivljena. Zločin se je dogodil lepši) dokaz za resničnost mo- li, aprila 1932. Osumili so najprej njeno služ- kinjo, a se je takoj izkazalo, da ni kar sredi mesta pokaže za »um neutemeljen. Nato ao ¡rožniki aretirali Ivanuia in nje-ro ženo Ljudmilo, pa še potnika Rozmana Jakoba. Ti krije da so zasnovali in izvršili «nor zaradi koristoljubja. Iva-iva žena je bila kmalu izpu-Rozman in Ivanuša pa morala pred sodnike, kjer bila obsojena: Rozman na 15 kot pomagač pri umoru, Iva-la na 20 let robij* Alojzijo »ičevo, ki so jo tudi aretirali a, oeA, da je zločincema dala «te, ker je "copmica", ka-io trdili ljudje, je bila ispu-*na ie pred razpravo. Hozman je vea čas tajil, da bi kakorkoli udeležen pri urno-Toda apelacijsko sodišče je vo obsodbo potrdilo. Roz-inov zagovornik pa je zbiral Ije dokaze in priče o Rozma-ri nekrivdi ter z obilo materi-»1* dosegel, da je bila zdaj po ih letih dovoljena ponovna . va. Razprava se je vršila 18. sept. n zakoncev Ivanuševih so dru*e pride izpovedale ugod-za obtožence. Zaradi tega je HMe oprostilo Rozmana vaa-■J|uniJe bil takoj izpuščen. je v kaznilnici nad pet ■ i« pol. Zunaj so ga čakali so-*ue ter «o ga spremili domov. JESENSKA LJUBLJANA ^ iz oktobrske Ljubljane) vam je znana ttota do-fantičkom, ki je dejal, da najlepša, pa mu je oče naj zapiše to v njegovo «ejnco l>a je priilo poletje, pa fantiček: "Poletje mi je Mjbolj vleč." Pa mu je spet na-P mora to vpisati v g**« beležnlco. Jesen je po-fsntič z enako pohvalo, H i* "pet zapiael v očetovo n*o. Ko pa j® prišla zima a lnJ*m in kepenjem, je sin-?**lseii zimo za najlepši let-2** Tudi ta slavospev je za-JVMo v b* letnico, ki mu jo ^ odpiral list za listom. ¡yrv«n listu je bral fsnt v P»aavi napiaeni vskllk: F*1«* )* najlepši letni čaa". ■J^m ¡..tu je bral-."Poletje "¡ajbolj vleč.- Na tretjem Najboljša je jesen." Ne !l"tu: "Zima je najlepši V* Fantiček je spoznal. ~ —- w«w imniciHv man m m * »:ridiW j« obvezna. mm¿. veter je veselje in svojo lepoto. In tudi Ljubljana je sa nas lepe kadarkoli, saj ima tako lepo okolico, kakor je menda nobeno mesto v Jugoslaviji nima. Ta okolica — griči, travniki, planine, potoki — je lepa v vsakem letnem času: pomladi napraviš nekaj korakov is mesta, pa si v pravem gosdu, ki se je prsvkar Ogrnil v temno-zeleno, težko-soč-no barvo, na jasah pa kmečki domovi aredi cvetočega sadnega drevja. Poleti se zgodnjemu me-ščenu zebleate Kamniške planine, če stopi zjutraj na Dunajsko eesto sredi mesta, zableete se v ostrih obrisih, kakor da bi bil kdo postavil kulise nad Dunaj-ako cesto, ki se isgublja med gostimi kostanjami proti Ježici. In če pripeka solnce, stopiš v Tivoli v gozd in najdeš najprijetnejšo senco, ali pa ae sapelješ do Mednega in ae apuatiš v aavake valove. Zima—neprijetna le za starčke in še sanje le v tistih dneh, ko sneži. Drugače pa se meščan ob prostih urah napoti vsaj na Golovec s smučmi, in če je veder dan, ga pozdravi od daleč Triglav s svojo sneženo kapo. Toda v jeseni je Ljubljana vendarle najlepša, pa naj poreče tisti fantiček is šolskega berila kar hoče, pa četudi pride njegov oče s tisto beležnico, z dokazom, črno na' belem napisa« nim! Pokličimo rajši tistega pesnika, ki je dejal: Jesen je mojstrski slikar I — pokažimo mu jeaensko Ljubljano, pa bo priznal: To je najboljši (in naj ne mirno ljubljansko "nočno šlvljenje": gledališči igrata, kavarne ae nepolnijo in v krčmah se vnemsjo živahne debate ob prvem novem vinu. Z berje — ki je v jeseni v svojih barvah ne-snznsko lepo, rezlične barve leže ker v progah, v celih gredzh po-dolgem in počez — z barja in travnikov krog Ljubljene se te zvečer dviga rahle meglica, oblački zaplavajo v mesečini, sju-trsj pa leži nad mestom megla, goata in siva. Ce stopiš na Grad ali Rožnik ali Golovec, imaš pod szbo celo megleno morje, ki vanj sije jutranje solnce, da se megla pretaka in vali kakor v kotlu. Nato pogledajo isnsd megle konice svonikov in nsšega "nebotičnika", megla se rasgubi, na mesto se vlije svetloba, da kar ščemi v oči. Najlepša je Ljubljana v jeseni ! A kakorkoli prepričano je zapisan ta stavek, takoj je treba pripomniti in omejiti to hvalo: Najlepša je jeseni, a le, če ni dežja. Ce pa prinese nebo jeaenski dež, potem lije ali prši dneve in dneve, vlaga leže na vse, zarije se v stanovanj* In človeka, po obcestnih jarkih drvi umazana voda in rešetke kanalov 1o goltajo in komaj zmagujejo. Če pride jesenski dež, se ga ne znebimo zlepa; oslepari nas za lepoto, ki jo solnčna jesen slplje Ljubljani v izobilju. Jesen, ki zdaj blesti in pihlja skozi Ljubljano, pa je lepa: mnogo solnca, mnogo barv, mnogo lepote! Iz te Ljubljane — pozdravljeni ! jega verza. Zakaj jesen se nam v Ljubi js- resničnega slikarja. Ljubljanski grad je v avojih pobočjih ves v zlatem in rumenem, ko vzhaja ali zahaja solnce, ae iskri v svojem nakitu kakor dragotlne v razsvetljeni izložbi. In nad tem šopkom sedi mogočno grajsko poslopje, staro, z oluščenimi zidovi in v barvi, da tvori s pobočji popolno barvno, lepotno enoto. In nad njegovimi zidovi se ves pozni popoldan s preletavajo jate golobov, ki jim krila v zahajajočem solncu zableste. In ta blesk in nagli polet je človekovemu očesu nasladna paša. Celo slikamo pa predstavljajo gozdovi krog mesta: Tivoli, Rožnik in Golovec. Mladi jagnedi stoje v tivolskem parku Še lepo zeleni, kostanji ob poteh so videti, kakor da so bili še pravkar zeleni, pa jih je zdaj osmodil požar, na robu tivolskega gozda, ob prehodu parka v naravni gozd, pa stoje drugo ob drugem najrazličnejša drevesa. In kolikor dreves, toliko bsrv, kolikor barv, toliko pogledov, ki se hočeš nočeš moraš pomuditl ob njih. Človeku se mudi na delo v mesto, pot pelje skozi Tivoli, pa če si količkaj dovzeten za lepo, jeseni boš napravil vsaj majhno zamudo. Kar hiteti skozi te drevorede barv ne moreš. Temle je drevo, ki je videti kakor polna ostrnica na Notranjskem: vse veje so vedno pobešene ob skoraj popolnoma ravnem deblu. Kakor velika butare. Lietje je postelo teke čudovite In čudežne rdeflcssto-rjave barve, da najdeš zanjo u-strezajoč termin kvečjemu na slikarjevl paleti, ne pa med bešr-dami. Ob njem mlada breza z belo pisanim deblom na eni strs-ni, ns drugi strani jelka, blizu mostifiek nad vodico, zraven bela pot čes travnik, širok tri korake, onstran travnika v bregu pravi kosten j; skorsj vse listje je že izgubil in sadeže. Pod njim pobirajo predmestni otrdel kostanj. med nje je s m u k n i I a veverica, pobrala koaUnj in švignila po deblu ne prvo vejo In ze-čela avojo malico. Po gozdnih poteh pa ae nabire odpelo listje, vaak dan pride star delai" z brezovko in pomete listje na levo in desno, da je videti gat kakor zimske pot, ki jo je v sheg zarezal snežni plug. Ne vie pa sije prijetno toplo jeeaneko solnce. Ko salde solnce, sgube strehe ■Hi STRAŠEN ZLOČIN IN SAMO-MOR V MARIBORU Prlleinicl prereza! vrat, nato fte aebi ' Dne 16. oktobra zvečer se je dogodilo strašno dejanje v stanovanju gluhonemega čevljarja Uršiča v Mariboru. Na Teznem je stanoval gluhonemi čevljar Alojz UrŠič, star 86 let, v enoaobnem stanovanju svojo ženo ln dvema otrokoma. Stanovanje sestoja iz kuhinje in sobe. Sobo pa sta UršIČe-va že dalj časa oddajala v najem 29 letni postrežnici Pavli Pisnikarjevl, ki je čes dan oprav, ljala razna dela pri rsznih strankah v Mariboru. Uršič je kmalu navezal s Plsnikarjevo ljubezensko rszmerje ter je imel prav za prav dve ženi. On je spal s Plsnikarjevo v sobi, njegova žena pa je s svojims dvema otrokoma morala spati v kuhinji. Sin je star 15 let, hčerka 6 let. Uršič je NI namreč zelo nasilen ln surov, teko da se mu žena sploh ni upala upirati ter nastopiti proti takemu življenju. Uršič pa je bil tudi selo ljubosumne narave. Pogosto se je zna-šal nad Plsnikarjevo, če je videl, da gre s kom drugim. In tako družinsko življenje Uršičevih dveh in življenje s Plsnikarjevo se je v soboto, dne 16. okt. končalo nenadoma a strahotnim dejanjem. Pisnlkarjeva se je ta večer precej dolgo zamudila. Prišla je domov okrog 10. zvečer. Uršič je tedaj še krpal čevlje v kuhinji. Pisnlkarjeva je takoj po prihodu domov odšla v sobo, da leže spet. Tedaj je Uršič nenadoma odšel za njo ter z britvijo prerezal Pisnikarjevl vrat, da se je takoj zgrudila vsa v krvi. Nato je UršiČ potegnil z britvijo še | po svojem vratu in sicer a tako Potdedlce japonskega napada ia a raka na Kanton v južni Kitajski. I*aá«r«tF v Denverju dejal, da mora federacija voditi vojno proti CIO, dokler ne zmaga na vsej črti, je sdsj ustanovil svet kovinarjev v Detroitu, s čigar pomočjo bo skušsl ubiti unije CIO. V Detroitu, ki je bil trdnjava "openšaparstva" pred ustanovitvijo unije sdruženih avtnih delavcev, Je bilo nesnatno število kovinarekih delavcev organiziranih. Frey je po ustanovitvi ave-ta kovinarjev dejal, da CIO izgublja tla pod nogami in dz je polom bliftU. Od CIO bo ostal le spomin. Dalje je rekel, da unije nimajo nič več članov, ki plačujejo prispevke, kot so jih imele, ko so bile suspendirsne is Ameriške delavske federacije, Da je Frey v zmoti, kažeta finančni poročili, ki ata bili predloženi na konvencijah avtne unije v Mil-waukeeju in kavčukarske unije v Akromi. di unijam ADF, nakar ao vodi telji federacije sakričali, da hoče Lewia povečati raskol v delav skem gibanju. Resolucija glede organlslra nje teh delavcev je bila sprejeta na konferenci Unij CIO v Atlan lic Cityju, N. J. Ta naglaša potrebo organisiranja pohištvenih delavcev v industrijski uniji. "Odbor CIO sklicuje konferen eo, ds ugodi sahtevl organlsira-nih delavcev v industriji pohlš tva, ki hočejo imeti industrijsko organisacijo," pravi Ior-ganlslranlh delavcev v Industriji pohištva na konferenco, ki ae prične £7. novembra v VVaahing-tonu, Poziv so dobile vae unije CIO v tej Induatriji, naj pošlje-Jo svoje representante na konferenco, na kateri bo razprava o načrtu organisatoričn^ kampanje. Sodijo, da Je v induatr>il pohištva in sorodnih industrijah uposlenih okrog 250,000 deh»v-cev. Med temi jih Je 60,000 organiziranih v unijah ADF in CIO. Poslv je NI naslovljen tu- <*• ja atvada na- iUre Ljubljene tesno po« grs-P7d,f° 0 da * A» svoj rdeči nedih. **fcvi ^ r ^ ^ de je vieo- irtbe blesk, od plaitfn pr1*Hljs Vki * »lo pametno Hütt, ki ee spfevrte poh*l v a pohSH v ______i veje včasih V moč nih eonkih in vrtinči odpelo Ji»t ■ *--I» WTWIP, ■ka ^ v šolskih um aunain in minci . Ii, t . . je po mestnih trgih in ga nalaga tej pridigi res mnogo h krsju ob hiše. In tedaj se eeč- H it Ur je v agent kupil C o ug hI i nov liet Royal Oak, Mich.—Social Justice, Ust radioprldigarja Cough-lina, je prišel v roke Hitlerjevemu agentu u Ameriki, Walter ju Raertschiju, ki stanuje v Tole-du, O. List ni imel nikdar velikega vpliva v javnosti ln to vsled svoje konfusne politike. Cough-linu je nedavno nataknil nagobčnik detroitaki nadškof Mooney, njegov predstojnik, ko mu Je prepovedal prldlganje po radiu, Coughlinova slava je a tem sa-tonlla. Stavkokazi nieo produclrali jekla Youngstown, Pa.—Da stavkokazi In pobojniki niso producl-rsll jekla v teku stavke v Jeklar-nah korporaclje Itepubile Hteel, dokazuje poročilo o dohodkih v zadnjih šestih mesecih. Stavka je dosegla višek v drugem četrtletju tega leta. Normalni prof It v tem času bi moral znašati več l,ondon. — (FP) — Herbert Morrison, vodja angleške delavske stranke, je v svojem govoru po radiu lijsvil, ds bi Amerika Ishko ustavila pobijanje Kitajcev, ako razglasi embargo za isvos olj s na Japonsko. Opozoril Je tudi svet, da Je preveč obotavljanja v vladah detnofta-tičnih držav In premalo vodrftta. Dalje je rekel, da so angklkF delavci sprejeli Roosevaltov tovor v Chicagu, v katerem Je obsodil fašistično rezbojnlštvo In japonske mllltarlste, kot veliko moralno gesto, s katero je prirasel na države, ki ograftajo svetovni mir. "Kolikor se tiče sngleških delavcev, Rooseveltov govor nI bU šaman," je rekel Morrison. "Nikdar prej nisem opasil, ds bi kateri spel dvignil tako veliko o-gorčenje proti agresivnim cM*-vam med angleškim ljudstvom kot ga Je Rooseveltov, da motijo demokratične vlade skupno naetopitl proti onlm> ki teptejo mednarodne sakone in Čtoveian-ska načela." Morrison vidi v skupni akciji proti agresivnim drtavam garancijo miru in saščlto mednarodnih sakonov. Angleška dSlavska stranka se strinja s Roosevelto-vo is Javo, da je treba Isollrati države, ki Issivajo krvava konflikte. Milijoni Američanov In Angležev naj bojkotirajo japonska produkte, ds ne bo Japonaka dobivala sredetev as financiranje svojih vojnih operacij na Kitajskem. Samo razglasitev em-bar ga sa lavoa ameriškega olja na Japonsko, ako bi se strogo Izvajal, bi paralIslral japoneko mehanično armado, če bi tudi druge dršave sodelovsle s Ameriko in ustavile pošiljanje oroš-Ja In municlje na Japonsko. . "Vaša In moja dešeia morata odločiti, ali naj svet drvi naprej v vseunlčujočo vojno ah m v situacijo, ki lahko konsolidlrs mir," Je dejal Morrison, "Demokratične države s svojo gospodarsko silo lahko onemogočijo agresivnost fašističnih drŽav." Falistične bombe ubile BO otrok v Leredi (Nadeltavease s ft. trauU neko nesnano letalo v bližini Bar-oelone. Anglija ima svoje Interese na osem!ju, ki Je v rokah španskih fašistov in to Je vsrok, da Je sklenila kupčijo s generalom Franc oni. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA Izdaja svoje publikacije I« Sa ter potrebaa agitacija evojtk ko tri milijone dolarjev, bil pa Je.droltev In šlanatva la sa preps> le $487,251. V tretjem četrt-jgando svojih Idej. Nikakor p» letju, ko je bila stavka konPana, Je korporarlja imela fft,2<17,155 prof! ta. V restavraciji Gost: "Hej, natakar, ta rak ima pa le ene klešče!" Natakar: "Da, druge je Isgu- bll v boju." Gost: "No, potem ml pe prinesite smsgovsjcsf" drugih podpornih organizad!. Vsaka ar» ganhtarlja Ima običajno svoje glsello. Torej agitatorlčnl doplal Is naznanila dragih pad pomik orgaalsaclj Is njih druMev aaj ee ae pošiljajo lleta Proaveta. AU 0le U aaretlll Prsavste aN Mta« šlaakl I lat itilMi »riJat*l|M aS s» r «laika v S«M«vln«r Ts )• «dial dat t rs Ja« fr 04 asstl. kl fs sa smI lahka MU*« »vs|s#ei v BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PAŠNIKI IX NKW VOSKA» KU ROPA ... 27. novem brs NKW YORK ... 2. decembra HAMRURfi ... 9. dsMMbrs RIJ ROPA ... 16. dactmbra Krvi vlak «S Kt'SOI'A t Hr* m t kar m aejaarft •Mm pstovsa)« 4m MaSIJses. I.Wim |«l—MU |v.M «d (lMi*»W|» SS Basierte. la p«)a**!ki vprsieju l*k*!M«e »f^U ali HAMBVSS-SMSICag IIS« Ufr *m SÖSTS SISMA! LLOYD its wTsanimm.ph srsKrr Fciiicaoo, ill. f. tt. D06T0JXVSXU: Bratje Karamazovi -Poataveaü "Ne očitaj mi lišpa, Rakitka, saj ne poznaš vaega moj*» srca! Ce mi pride nm um, strgam ta liip ie to minuto a sebe," je viknila z zvonkim glasom. "Saj ne ve*, Rakitka, zakaj tem dala na#e U liip! Morda stopim predan j in mu pordčam: 'Ali si me ia videl takino ali ii nef Kajti is pustil me ja sedemnajstletno, šibko, sušično objokanko. In če nato prisadem k njemu in |a omamim in spravim v ogenj: 'Zdaj si videl, kakšna sem/ mu poročam, 'nu, pa ostani ob tem, velecenjeni gospod, po brkih ti ja curljalo, a v usta ni prišlo!' — tedaj, Ra-kitin, bi as morda videlo, čemu Je bil ta liip," Je konšala Gruienjka s hudobnim nasmehom. "Divja sem, Aljoia, vsa besna sem. Liip bom strgala a sebe, ianakazila sebe in svojo lepoto, oigala si obraz in ga razrezala a nošam — in potlej pojdem prosit miloščine. Ce mi pride na um, *e pojdem zdajle nikamor, k nikomur ne; ¿s s( Is umislim, pa pošljem Kuzmi ie Jutri vsa nazaj, ker mi Je podaril, tudi ves njegov denar, in pojdem za vse svoja tivljenje po dninah dejaM?. . Ali mislii, Rakitka, da ne sto-rim tegiL da sa ne bom upala storiti? Storim, storimjtakoj lahko storim, samo ne draiite me .^»oimfa pa spodim, figo mu pokašem, oni me na bo videl!" Poaledhje besede Je histerično zavpila, toda spat M megla premagati, zakrila si Je obraz, vrgla sf v blazino ter iznovs vsa zadrgetala od ihtenja. Rakitin Ja vsUl s svojsga mesta: "Caa bo," Ji rekel, "pozno js is, drugače naju ne «pusta v samostan." ka je kar poskočila. mar res oditi, Aljoia!" Js vzklik-osuplosti. "Kaj vendar delai vso si ms vzdramil, Izmučil si spet ta noč, spat naj ostanem sa- ni la zdaj i« v Grušenjka Ja [a v i bolest ni mar - . M z menoj in «daj s ae mislii, da bo prsnočil pri tebi? Nu, la Uii ¿s hoče! Pa pojdem sam!" se Je uJedUto pošalil Rakitin. "MdlŠIi hudobna duša," Ja Gruienjka besno Mti mi nisi nikoli govoril takih ml Je prišel on povedat" rekel takega?" ja srdito za- na vem, ničesar na vem, kaj ml )jf srce ga je razumelo, srca mi js limel prvi usmiljenje tisto! Zakaj nisi preji Kakor is uma Je pala M kolena. "Vse moje življenje sem kakršen si ti, vedela sem, da človek in mi odpusti. Verovala sam, de bo tudi mene oatudnico še kdo vzljubil — in da me ne bo vzljubil samo zaradi moja sramote! » • Kaj sem ti storil takega?" Je s ganjenim smrtitjajem odvrnil Aljoia, nagnivšl se k njej, in Jo nežno prijel za roka. "Čebulico sem ti dal, samo majhno Čebulico, nič drugega, nič drugega ne!.. Tako govoreč Je sam sajoksl. A tisti msh se Ja zdajci začul is veže hrup in nekdo je stopil v predsobje; Grušenjka je kakor v silnem strahu skočila pokoncu. Fenja je s hrupom in vikom pritekla v sobo. 1 "Gospa, dragica, sel Je prijahal!" Je vskli-kala vsa vesels In zasopla. "Iz Mokrega so poslali kolsaelj po vas. Kočijaž Tlmofej je. s troj-ko. takoj zaprežejo sveže konje ... Pismo, pismo, gospa, evo pisma t" Držala je pismo v roki in ves čas med svojim vpitjem mahala z nJim po zraku. Grušenjka ji je potegnila pismo iz roke in stopila z njim k sveči. Bilo Je le kratko pisemce, nekaj vrstic, prečltala ga Je v trenutku. "Kliče me!M Je viknila vsa bleda in obraz se ji Je skrivil od bolestnega nasmeha gal Ja! 8plazi se k njemu, psičica!" MMBMMBM——1 i 1 ■!' —P—— Smbc3 A samo trenutek je stala kakor v neodločnosti; nato ji je mahoma udarita kri v glavo in ji zalila lici z ognjem. "Pojdem!" Je vzkliknila zdajci. "MoJih pet let! Z Rogom! Z Bogom, Aljoia, usoda se Je odločila. Proč zdaj, proč, vsi proč od mene, da vas ne vidim več! . . . Grušenjka lati v novo življenje ... Tudi ti, Rakitka, ne spominjaj se me v zlem. Morda grem v svojo smrt! Uh! Kakor da sem pijana!" In zdajci Jih je pustila In stekla v svojo spalnico. "Nu, njej zdaj ni do naju dveh!" js zagodr-njal Rakitin. "Pojdiva, da sa ne začne spet to babje vpitja; ves ta krik in Jok mi ie kar pre- 'Požviž- Aljoia se mu je mehanično dal odvesti. Na dvorišču Je stal koleselj, izprezali so konje, hodili s svetiljko sem tar tja in se dvigali. Skozi odprta vrsta so pripeljali svežo trojko. Komaj pa sta Aljoia in Rakitin stopila s pomola, se Je zdajci odprlo okno Grttienjkine spalnice. "Aljošečka," Je s zvonkim glasom viknila za odhajajočim, "pozdravi svojega brata Mitjenko in reci mu, naj se ne spominja svoje zlodejke v zlem. In sporoči mu tudi, prav s temi mojimi besedami: 'Podlež Je dobil Grušenjko, ne ti, ki si plemenit!' In dodaj mu še to, da ga Je ljubila Grušenjka eno urioo, samo eno urico ga je ljubila—In te urice naj se poslej spominja vsa svoje življenja, tako, reci, ti sporoča Grušenjka za vse živs dni..." ' Ihtenje Ji Js dušilo glas ko je končals. Okno se je zaloputnilo. "Hm! Hm!" Je zamomljal Rakitin smejoč se. "Zaklala ti Js brata Mitjenko in še hoče, da bi jo pomnil vsa Žive dni. 'Ce to ni poirašnCst!" Aljoia ni odgovoril ničesar, ko da ga vobče ni čul; naglo js stopal s Rakitinom vštric, kakor bi sa mu strsšno mudilo; v nekakšni omami ja le mehanično prestavljal noge. Rakitina je zdajci nekaj zbodlo, prav kakor da ga je nekdo s prstom dregnil v svežo rano. Tega se nikakor ni nadejal, ko je zval Grušenjko z Aljo-šo; zgodilo se je bilo nekaj čiato drugega, ne tisto, česar se je njemu tolikanj hotelo. "Tisti njen oficir Js Poljak," se Je spet oglasil, krotač svoje razočaranje; "sicer pa sdaj vobče ni več oficir, za carinskega uradnika Je služil v Sibiriji, tam nskje na kitajski meji; tak kilav Poljaček mora biti. Pravijo, da je izgubil službo. Zdaj Ja zvedel, da Je prišla Grušenjka do denarja, nu, pa se je vrnil-—v tem je ves čudei." Spet je bilo, kakor da ga Aljoia ni slišal. Rakitin ni več strpal: "Kako, ali si Ispreobrnil grešnico?" se je zlobno zasmejal Aljoši. "Rlodnico si spravil na pot resnice? Sedam peklenščkov si izgnal iz nje, a? Vidiš, kje so ss zgodili naši čudeži, ki smo Jih davi tako nestrpno pričakovati 1" "Prestani, Rakitin," sa je oglasil Aljoša z bolestjo v duši. "Vem, zdaj me preziraš zaradi tistih pet in dvajset rubljev, ki sem Jih prejle vzel? Resntt-nega prijatelja sam prodal, Jall? A ti nisi Kristus in jas nisem Juda." "Oh, Rakitin« verjemi, da Sem že pozabil na to," je vzkliknil Aljoša, "ti sam si me zdajle spomnil . . ." Toda Rakitina je zdaj res pograbila jeza. "Pa naj nas vzame vrag, vse skupaj in vsakega posebej!" Je zavpil. "Le kaj mi Je bilo, prekleto, da sem sa spajdašil s teboj! Od tega trenutka te več ne poznam. Sam pojdi, tam je tvoja pot!" ,fl: , To rekši Ja naglo zavil v drugo ulico in pustil Aljošo samega V temi. Aljoša Je odšel iz mesta in krenil preko polja proti samostanu. (Dalja prihodnji*.) PROSVETA značaj 8lovencev In davnih dob? In pa Madjarske narodne noše? Kakšen bistven razloček Je med slovaško in med nošo Romunk in Krsjink okoli Ra-dujevca? Vsa ta ljudstva, ki so -prišla pozneje in zavojevala vaše luraja, so po veliki večini tudi eprejela val jezik, kjer pa tega ne, pa melodije in narodno nošo in tudi obttajc. Kje naj bi imele nekoč Madžarke, ko so prišle k Azije, ncio, tako pestro in lepo* kakor panonske Slovenke? n lepota obleke Je šensko že takrat mikala v»— pa so posnemsle." Molčala sva. Jaz, ker sem se nehote vtlobil v to povedano, tisa pa je najbrž prisluškovala, takšne so moje misli. Zato Je reda: - , Naj te opozorim Še na eno dejstvo, da-Ste Slovenci preostanek najstarejšega slovenskega ljudstva, ki je priilo Um iz današnje Ukrajine. Vsak narod ma svoje narodne balade, ali pravilno,, prave narodne pesmi Vi Slovenci imate pescra-pripo-vedko, ki Je stara nad tisoč let n Je ni sorodne v nobenem slovanskem narodu, bodisi pri Bol garlh, Srbih in Hrvatih." "Kakšna'je ta pesem", sem ves radoveden vprašal. Tisa je nekoliko pomolčala, kakor bi me hotela podražiti, nato pa je rekla: "Upa VMa. Saj poznaš Lepo Vido!" 'Poanam," sem rekel. "In to naj bo dokaz, da smo ns j starejši in da smo btti močan narod?" "Da", je rekla tisa. "Nikjer tej pesmi-romanci ni sorodne peami, edino v Rusiji jo najdeš. In to je dokaz, da ete vi zares narod samostojen in najstarejši. Ker ste pa kot narod in ljudstvo živeli in še Živite na takozvani cesti, kjer se neprestano križajo vsemogočni interesi in prihajajo vsemogočna ljudstva, se vas je tako stisnilo in zmanjšalo— vendar, vkljub vsemu ste oatall in kljub vsepiu vam . ne more ni-kdo odrekati visoke stopnje civilizacije in kulture, nasprotno, priznati vai morajo za najbolj kulturen narod. Popraskal sem se za ušesi, in »Samo resnične so", je odgo-1 Krombacha Še ni bilo," je pripo-vorila. "In resnica, veš, oči kolje, mnila tisa. In človeško je, kakor sem že re- "Ko ao hodile križarake voj-kla, da reanica boli. In ras je, če »ke osvobojst aveto deželo in bi se zopet pojavil prerok, ki bi ropat, ko je divjala tridesetlet-oznanjal reanico, da bi ga zopet na vojaka, ko je pri Beli Gori po- CETBTEK, 4 N()Vk\iiii,,| ee je človek ustrašil in zbežal,I ku, je tisa bila ie mladostno'cilju življenja ker se je ustrašil resnice, ki je drevo in je stala Um, kjer stoji1 danes." "Tedaj se je tajga že počasi umikala navadnemu gozdu. Ah spoznanje " "Krute so tvoja besede, tisa",| sem rekel. križali/ ražena češka vojska gledala ka- Za trenutek ava molčala, na- ko ao pod krvnikovo roko umira- to sem vprašal: 11 češki velmožje, ko ao Celjakl let atara sestra?" Ali veš kje Je "Kje pa žiVi tista tvoja 2300 grofje atrašili Hababuržane, ko ao Turki hodili po alovenska de-_ Krombach? in je bila Miklova Zala, ko Majhen kraj V čeških Lužicah? {e MI sežgan Jan Hus, ker je bi-ZdaJ je Um letovišče in mnogo U« laž.in je Primož Trubar pi-gospode, kt jo občudujejo." prve/lovenske knjige, ko je "NeooimlJiva sUrost za živo umirftl Matija Gubec M 8Vobodo bitje, ^ ^ tu^ ^ rsstlino''I kme*ov, ko je Prešeren pel ne- sem rekel. "Vem samo, da soj^ne pesmi ljubezni in slo- |z ab gumijeva drevesa v kalifornijskih gozdovih še starejša, seveda tudi po velikosti in celo naj '.. . takrat je bil tisti krsj ie redek z gozdovi obraščen", je se- bri tudi po debelosti prekašajo fl» vmes tisa, "in je že bilKrom- tvojo sestro v Krombach u. "Vendar gumijeva drevesa ni- bach. Tisa je stala pa vedno Um, kakor je bila od vse- ** Stoletja In stoletja, majo rodovnika iz premogokop-1 ^ w je vam ljudem rftl!odeval tÄSalÄ I *vet v t,B0*ih t*"*»* i" «o Uud-je že, da ao gumijeva drevesa menjavala ljudstva, Je fSTEfc Ä^ÄÄ *taU moja'sestra tisa vse Ji. in Jim Je tisa fc Krombacha pri-1 dan€g." tlikavec, vendar častitljivo in zgodovinsko drevo ter še njeni "In med tem je Krombach po- prednfki danes dajejo človeku ^ letovišče/'sem rekel, "kjer koristi in bogastvo. Visoka Jel^f avtomobili in kričijo sire-res komaj 12 metrov, a zato de- ne; ... « . . .. . bela 88 metrov. Ce bi pa stopil JDa'en;ako kakor * U™]' na griček in bi se zagledal v ti- £ P?f k £ ™ ste gube, razpoke in brazgotine ^ J i f^ kiJ« m°- na njenem deblu, ki je pač ne f*™ P"«1 ki bi 86 moreš zanikati, po vašemu poj- M?™*1 priti z neodkritim srcem, mu strašna debelost, bi se sami- * ** * ^ ,v ,kat*rl slii in bi se tvoj "jsz" vpričo SUnuJe stotine ljudi in je raz- njenega veličanstva zelo zmsnj- f*<*"<> sprehajališče kon-¿j „ * j trast siromaštva in človeške ne- ti- rekel: n stoletja, ko se je Tisa je pripovedovala (Nadaljevanj« in konte.) "Dobro." sem rekel. "Ko so pridrveli Msdjsri, so se zsjedli v Panonljo in del Slovencev potisnili na levo in desna Na levi •treni smo sdaj ml, na desni |>a Slovaki. Rasumem to. Nemci pa ao nas zavzemali tudi a kritem in s tem nam Jemali jezik. Kratko nekdanji Slovenci ao danes Nemci. Vae navade, običaje, pesmi. narodne noše — vae to Je vsilil Nemec svoje in še celo zdaj vpliva to ns nas, ki smo še Slovenci." "Na primer, kaj so vam vsilili?" je vprašala tiaa. "No, recimo, ne ravno vailili. ali Slovenci smo povzeli po njih tudi melodije za naše narodne pesmi." "Ne razumem". Je rekla tisa. "Vendar dobro veš, da val Slovani pojo svoje pesmi v molu. Samo mi Slovenci v duru. Kakor Nemci." "Tako ae učite", je rekla tisa a tožaljenjem. "Reanica pa Je drugačna." 'KakAnaV Melodije vaših slovenskih te- kozvanih narodnih pesmi so zavojevalci sprejeli pač od vas. a ne vi od njih. Le malo pomisli In boš rszumel. VI ste bili pred Nemci v teh krsjih. Gotovo bo* Ije kulturni kakor osvajalci. Zato ste imeli tudi bolj mikavne običaje in lepše melodije, bolj melodične, kakor pa Nemci. In vsak pač vzame rajše to. kar mu gre k srcu. in k srcu gre to, kar e prijetnejše in lepše. In v Um slučaju so bile melodije vaših pesmi." Zakaj pa potem pojemo v durih?" Narava oblikuje človeka In človek oblikuje naravo, to resni co veš. V Alpah Je peč okolica, nebo in vse. skale, pečine, goe» dovi in tako dalje, vse veličast no. mogočno, slino brez sentimen talnoeti. In tako eo se pod tem \plivom narave oblikovala VS ¿ustva. In ta čustva so se izražala v zvokih durov in ne molov. VI ste peli svoje pesmi v durih In Nemci so. ker ao tudi oatall v Alpah, IstoUko pod vplivom narave la vaših pesmi avoje ne. v dure." "A jodlarji ?" "Oh", Je vzkliknila tiaa. "Ka ko al težko dostopen. Čigava Je pasem "Gor Čez izaro?" Ali ni v nji zvokov jodlsnjs? Čigava je pesem "Fantje po vas gredo..." in koroška pesem "Teče voda. te-ds , . aH "Teče bistra Žila", "Stoletja ii nam ljudeh razodeval svet, so se pač vršile Uke zgodovinske spremembe, ki se niso mogle točno zabeležiti in Je razumljivo, da jih težko razumemo. Vendar je U resnica, ne sicer za nas Slovence, pač pa za vae druge, neprijetna." ' "Človeški je", je rekla tiaa, "da resnica "boli. Boli zato, ker je trdo resnična in to človeku ne godi. . ~ "Sama si v tam gozdu", sem rekel, premišljajoč vse to kar sem slišal, "in podobna brezi, ki je tudi tukaj .vedno ali več sama. Vendar njeni, brezovi goz-d«*i so v Rusiji želo obširni, le-pi |n mikaviji. AH ti ni dolgčaa?" "T*m na«} Cgdom, saj poznaš tisto gostilno. Um imsm sestro. Poznsš jo, lepo, visoko drevo, ki stoji tam in gleda po Rožni do-linL Za nas daljavs ne obstoja. Pogovarjamo se od vekomaj kakor vi ljudje zdaj po rsdiu, da rabim U človeški izrsz o sporazumevanju. In preden si prišel k meni, sem se pogovarjala s e-no svojih najsUrejših sester v Evropi." "Najstarejših," sem napel u-šesa. "Da. Nek dunajski raziskova-lec-rastlinoslovec je presodil, da tista tiss, moja sestra živi že 2300 let." "Kaj," sem se malone ustrašil. "2800 let? Potem je živela ko je sonce zaUmnelo in so se odpirali grobovi, vsta j sli mrtvi, kakor piše knjiga knjig, ko J* tia gori Gol- "Mar s ntarja. kjer je polno jodlarjev? To so vss slovenske melodije in Nem-1 tudi v tistih dneh, d kot slpskl prebivalci so si Jih prisvojili. Zakaj čim bolj v gorah Je človek tem vriskajoči je njegov glss, ker hoče s vriska- gotl umirsl Clovek-Bog? Jočo višino — z jodlanjem «r- bi- ««Takrst Ji Je bilo nekako 400 U ensk vrhuncu gora. Nemci so ^ vidiš. In fte takrat Je človek torej svoje pesmi uglasbili s slo- umik*] ^ritega sob*' venskimi melodijami, jodlarji, "Kako" sem 1 vi Slovenci pa ste kot neboglje-1 da je kriftal ni sUrci pozabili na se In ksr js, nuj^ejr« ranico?" t0 ^ M f ni najhujše", Je relda Ta i ^ t * n , . "Ali nekaj dni pTaJ Je člo- A nsrodne noše? Gorenjsko, vek-mnotica Rof**loveku kri- iS^i?' k,ür,?íki- J? «a»i "Hosana" in mu stlala rišks I d . koliko je rastečkslpdmm.# VfJ# ^ ^ kod#r ^ med »olnograško. Urelako. itd?"iM ^ ••Hoaana", "Prav malo. In bai zato tako resnioo Je kmalu nato križal. A-malo. ker tudi kraj vpliva na nošo kakor na melodijo. To so alpske nože. vendar vaše, slov enske in so si jih Nemci vseli tudi ta meje. Pestrost teh noš, ne«- 11 ni to zanikanje samega sebe? Kakor barometer Je človek, v katerem se dviga In pada živo srebro—čustvo in prepričanje, po pritiaku, ki prihaja pd zunaj nost njihova, nekaka božajoča Sam od sebe se ne ve dvigati ne lepota - to vendar ni po snača- padati 2e takrat, ko je Eva Ju aemtkega gudstvg? Saj Ja toj vfrigmla v Jabolko Spoznanja, Cez nekaj časa molka, je sa nadaljevala: "Tudi drugod rastejo še o-sUnki nekdanjih velikanov. Vzemimo Herceg.-Bosno. tt prej sem omenila, da je kustus sarajevskega muzeja o Uh osUnkih napisal lepo študijo. Blizu SU-bulčiča na primer, ki je vzhodno od Sarajeva, raste bukev s hrastovo skorjo. Redek pojav je to na svetu. Blizu Trebinj a še ra-ato redek beli oreh, visok 86 metrov, debel pa 8.18 metrov. V Lijeeci blizu Rogstice stoji e-dina takozvana medvedja bukev, visoka 20 metrov, debela pa 6.60 metrov. Po računu strokovnjakov je sUra okrog 600 let. To ni kdo ve kaj napram moji sestri v Krombachu. Vendar je zato zanimivo, ker drevesa te vrste komaj dosežejo sto let. Blizu Travnika raste bali topol, ki se še le v višini 8£0 metrov razrašča v vejevje. Mod ene najstarejših dreves v Evropi se šteje orjaški Carev hrast blizu Travnika. Kakor pravijo strokov-njski Je sUr okrog 1600 let. No tise v Krombachu še vendarle ne doseže po starosti. Njegovo deblo je široko Uko, da se je v vojaških manevrih skrilo v njegovi votlini 64 vojakov. Visok je U Carev hrast 20 metrov, debel pa 15.50 metrov. Posebno redko drevo in to res bolj redko celo od nas tis, ki pa je nekoč tvorilo gozdove hercegovške, je južna smreka, tudi igličasto drevo. Po latinski je imenujejo luniperus oxycendrus. Raste pa na muslimanskem pokopališču v Tasovči-čih. To je naša sorodnica. Zdaj drugače raste samo še kot grmi-čje in redko vzraete do 80, ali 40 centimetrov. Ali U smreka je visoks 12 metrov, debels pa 2 metra. Raate počasi kakor me tiae in kljub temu, da je debela aamo 2 metra, Je po njenih letnih obročkih videti, da raate že 500 let. Ali kljub tem redkostim in znsmenltoatim, tisa v Krombachu prekaša po staroati In debelosti vse." "Da", sem se zamislil in čutil sem. da tisa sliši moje misli. "Takrat, ko js bilo ie drevesce, kakšen Je bil človek?" In je odgovorila: i "V srednji Evropi Je bil postransko bitje, bil Je bitje, ki ni grizlo kakor volk, nI bila močno kakor medved, ni znalo teči kakor divji konj. Živel Je v slav-bah na vodah in nepredirni gozdovi eo biH polni divji», «veri. ki jih danes več ne peanaš. oziroma ne najdeš"» "Ko Je lepa egiptovska kraljica Kleopetra s čari ljubezni premagala nepremagljivega rimskega vojakovodjo Antonija, ko je Neron klal ljudi, ki so iskah človeka.. ko Je Dioklecijan zidal v Dalmaciji palačo, v kateri Je danes mesto, ko aU Ciril in Metod uiUa muco x «knjuktm Človeškosti — groteskni pojmi o ivijenja in o življenju nenje zvonov k molitvam vit besedo ljubezni izgovarjaj^ in "krilaj ga", kričeči.. "Čudovite besede slišim coj aem se umaknil odgov Ah tiste tvoja sestra im* m<-oa tudi, kakor ti tam nad dom, kakšno tovarišico-aeatr, ''Dve celo", je odgovorila U Ena šteje priblitno looo druga pa 600 let." "A ti?" sem vprašal. "Ni še prišel rastlinoslovec bi povedal številko človeška štetja," je odgovorila. "Tiaa nad Čadom je pa jfoto starejša od tebe", ^m re "Zakaj večja je, poznam jo, v< krat sem se ustavil pri njej ae zagledal v njene veje. Le povedovala še mi ni kakor pripoveduješ zdaj ti." "Nisi se ustavil pri nji v nutkih, ko nam je dano, da i govorimo s človeškim jezikon "Torej je starejša od tebe sem vprašal še enkrat. Ni odgovorila. Čakal sem. M čala je. "Sem te morda užalil s vprašanjem", sem rekel. "Ce te užalil, oprosti!" Ni odgovorila. Pogledal sem na uro. Ena polnoči. "Da," sem rekel sam pri se "Car kresne noči je odplaval tro prihaja." Tam nekje za smrekami tiv skega gozda je kukal ttip sk< vejevje kakor bi mežikal in voril: "Tudi jaz odhajam. Spat po m lahko noč!" Tudi vile-kresnice so že dav prenehale svoj ples. Zato lah noč! —Ivan Vuk. »pi ■j NAROČITE SI BREVHIK PROSVETO P« sklep« li. reda« keavsacUe ae lakks uroči sa list Ptmtcu ia les, iva, tri, itlri ali pst šlaasr Is «m drsšiae k «i ssrti-Ust PrsevsU staae aa vse «uko, ss Osao sli stflaM IMI eno iotso Mročatao. Ksr ps člani is plačajo pri ssossMata $l.t# a tednik, ss )la to prištojs k saročaisi. Torej sodaj ni roreka, rtfi. fe Js Ust predrsf sa član« 8.N.PJ. List Prosrets Jo tsšs laotaisa ia gotovo J« v vsaki iraštni nekdo, U M rsd «tal list essk das. Cm lista Preevsta Je: Za Ziraš. države ta Kaaadb.SMi Za Clcero ia Ckicsfo )•... $7J« 1 tednik ia..............ŠJi 1 tednik la..............«*• f tednika ia.............Mi S tedaiks la.............Ml Z tednike In.............Mi S tednike ia............. U* 4 tednike in.............1JI 4 tednike la............. I tednikov la............ «K • tedalker la............1* Za Srrepo Je..............IS.H Ispolnite spodaji kapoa, priložita potrebno vsote desarja ali Umi Order v pismu ia si aarsčito Prosveta, list. ki Js vais lastaiaa. Pojssailo:—Vaelej kakor hitro kateri teh «lsaov pr««ha biti «taa SNPJ, ali še ae presoli proč od dnišiiie in bo sskbeval aam «f»J bat tednik, bode moral tisti ilsn is dotična drnšiae, ki Ja takojitajs« naročena as dnevnik Prosvoto, to takoj'nasnaniti upremUtm luta, ia obenem doplačati dotlčno vsoto llita Prosveta. Ako tegs aa »tori, tedaj mora upravniitvo snižati datum ss to vsoto naročniku. 1) Nsslsv PROSVETA, 8NPJ, SSS7 Se. Uwadsle Ave, CMcaie, DL Prilošene pošiljam aaročnine ss Ust Prosveta roeta $...... .....ČL drošt»« k... Ustavita tedaik In gs pripišite k moji aaroéaiai od aladrftt f las" Ö. drsltvs It......... Ö. drsltvs It........ O. droit»» IL........ i.*..«..•«•..«.•..' š) ...........i... c\ ...........Cl. drsltva It .Oršsvs Nov aarečaik .Star asrečaik. TISKARNA S.N.P.J gPSEJCMA VSA ÁmtaO Tiska vabila sa vssslics In shode, vizitnice. cmjj knjiga, koledarja, letake Itd. v sloven.kem bm slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku VODOTVO TISKARNE APELIRA NA^LA^ j i isasan Et 1BÍ/i S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA v s van TISKARNI Vae pejaeaib dsja rod.tvfc t»ter^ Cos. amera«. oa.Jsko U* ^a »rH. Sli^l" I Plüta pe mfermseijt se eaal.^ S.N.P.J. PRINTER ^ **»-«• ta LAWNDAI.K AVK^I l tmm ««a«",t04 CHK A"» I'1-