138 Podučile stvari. Loterije — velike zapreke varčnosti ljudstva. *) Da loterije ljudstvu niso le škodljive v moralnem, temuč tudi v gospodaratvenem oziru, to je resnica že davno povsod spoznana; žalibog! da le vlade tega dejansko spoznavati nočejo s tem, da bi povsod od-pravile loterije. Vlade dobro vedo, kam kvartopirca strast kvartanja večkrat pripelje, zato prepovedujejo skrivne banke, zato preganjajo in kaznujejo igre na srečo ali hasardiranje, vendar pa same delajo, kar prepovedujejo ljudem. V vsakem kotu namreč nahajamo te brloge z napisom: „cesarska kralj, loterij au, kamor ljudstvo, in to večidel najbolj ubožno ljudstvo> svoj zadnji groš nese. *) Po Članku: ,,Die Wirkung des Lotto's auf das Sparen4t v „Neue illust Zeit." 139 Ozrimo se po deželah našega cesarstva in po dru-zih tujih deželah, da vidimo, v kakošni primeri so tu in tam hranilnice (šparkase) z loterijami, ali z druzimi besedami rečeno: koliko prilik ima ljudstvo, da nosi svoj denar v šparovko, koliko pa, da ga nese v loterijo. Na veliko žalost vidi človekoljub, da v Avstriji ima ljudstvo veliko veliko več prilik, denar z igro v loteriji zapravljati, kakor ga v hranilnicah nakladati na korist sebi, svojim in v obče narodnemu gospodarstvu. Poglejmo v doljno Avstrijo. Tu vsake pol štirjaške milje stakne človek loterijo, zato je pa tukaj strast loterijska taka, da je po zapiskih dokazano, da vsakodrašen človek v doijni Avstriji igra pri VBakem Dunajskem srečkanji. Na Koroškem in Kranjskem imamo na 41 štirjaških miljah 1 hranilnico, loterijo pa že na vsake polčetrti štirjaške milje. Na Primorskem je 1 hranilnica na vsacih 72 štirj. miljah, loterija pa že na 2 štirj. miljah. V Galiciji imajo 1 hranilnico na 124 štirj. miljab, vsake 3 milje pa že loterijo. Al ce kaže ta razmera med hranilnicami in loterijami, da se ljudstvo mora nagniti bolj k za-pravljivosti po loterijah, kakor k varčnosti po hranilnicah, ker une ima povsod skoro pred nosom, do teh pa mora storiti dolga pota. V druzih državah so vpeljali in še zmirom vpeljujejo take naprave, po katerih je ljudstvu mogoče, prihranjeni svoj denar brez daljnih potov dati v hranilnico. Tako, na priliko, na Angleškem, Francoskem, v Belgiji, Holandiji in na Laškem so pošte namestnice hranilnic, one sprejemajo denar, ki ga ta ali uni v hranilnici naložiti hoče. Prusija in S vaj ca ste pa še dalje šli s hranilničnimi napravami; tukaj namreč potujejo uradniki hranilnic križem po deželi in se v odločenih dnevih ustavljajo v različnih krajih, kjer v hišah županov ali pa sodnij sprejemajo hranilnicam namenjene vloge. Po teh potih skušajo druge kulturne države ljudstvo k varčnosti napeljavati, — Avstrija pa gre prav narobe pot: loterij veliko, hranilničnih naprav pa celo malo. Da je to resnica, kažejo nam sledeči izgledi: Primera hranilničnih naprav v različnih državah. Število hranilničnih Hranilnične Hranilničnih Leta: Države: naprave po štirjaških naprav na 100.000 naprav miljah prebivalcev 1875 Angleško 9943 0*99 18.42 1875 Belgija 623 0-86 12.46 1872 S vaj ca 312 ^•50 H'69 1875 Prusija 1004 "•50 3*91 1875 Francosko 1227 7 1 *8S o.40 1875 Laško 326 16.50 1'25 1876 Laško 1708 ^•15 ^•33 1875 Avstrija 289 19.— 1'35 I lil Največ hranilničnih naprav imate po takem Belgija in Angleška. Ko je pri nas v Avstriji na vsaki štirjaški milji ena loterija, je na Angleškem in v Belgiji na 1 štirjaški milji ena hranilnica in še več. Po prostoru blizo tako velika Anglija ima 33 krat več hranilničnih naprav, kakor Avstrija, lOkrat manjša Belgija pa jih ima dvakrat toliko. Cel6 Italija, katera v gospodarstvenem oziru stoji pod Avstrijo, je leta 1876. število hranilničnih vložnic pomnožila za 1382, lansko leto pa za blizo 600. Vse to kaže grozen razloček med Avstrijo in drugimi državami. Tudi v tem oziru, če loterije smatrajo za naprave, katere državi davek donašajo, niso oue prav nič vredne, zakaj? — zato, ker od tega denarja, ki ga ljudje v loterijo nes6, ne pride državni blagajnici več kot tretji del na dobro, — 6% odstotkov požr6 stroški loterijski, ostanek, to je, blizo 60 odstotkov, pa se potrosi za dobitke, ki jih vlovi le malo ljudi zato, ker število dobitkov poprek znaša le iyfl odstotka loterijskih vlog. Zato, da je leta 1876. državni blagajnici v Avstriji doteklo okoli 8 milijonov goldinarjev, so ljudje, in to po večem delu malopremožni, v loterijo nesli celih 23 milijonov goldinarjev ! Ali je po takem kaj več nespametnega na svetu? Vsak drug davek, za katerega bi ljudje izdali omenjenih 23 milijonov , bi državi vsako leto donasai okoli 10 milijonov gold. V Avstriji in Nemčiji se ponavljajo že ieta in leta glasi za odpravo loterij, al žalibog! vsi ti glasi bili so dozdaj glasi upijočega v puščavi, le zato, da bi državni dohodki ne trpeli škode, čeravno so prav krvav denar, ki ljudstvo demoralizira in mnoge v loterijo zagrizene osobe v revščino peha. Čudno je vrh vsega pa še to, da loterij odpraviti ni bilo mogoče do sedaj niti v Avstriji, ki se ima vsako leto boriti z denarno primanjkavo, niti vPrusiji, v kateri so državne finance v boljem redu in kjer so davki^ nizi kakor v Avstriji. Ce države že nočejo loterij odpraviti, bi vsaj lahko loterijsko strast zdatno zatirale po mnozih potih, na priliko, da bi se postavno določil najmanjši znesek, ki se more v loterijo staviti (na priliko 2 gld.), — da vsak bi smel le edino v loterijo svojega stanova-lišča staviti, pa ne drugam, — da bi število loterij se ne smelo množiti. Najzdatnejši pripomoček pa ljudstvo napotiti na varčnost in odvrniti ga od loterijske zapravljivosti bil bi gotovo ta, da se, kar največ mogoče, pomnožijo hranilnične naprave in sicer v podobi poštnih in šolskih hranilnic in da bi hranilnični uradniki potovali po deželi in sprejemali od ljudi majhne ali veče zneske, ki jih hočejo naložiti v hranilnici. Sploh bi se moralo postavodajstvo (državni in deželni zbori) brigati za osnovo mnogih hranilnic. Dajte ljudstvu prilik obilo za varčno gospodarstvo (šparanje), pa se bode odtegnilo zapravljivosti, katero najbolj podpirajo nesrečne loterije !