PRIMORSKI DNEVNIK PoStnlna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 Kr Leto XIX. St. 284 (5659) Johnson nadaljuje posvetovanja z glavnimi vladnimi funkcionarj 4 * V 1 Predlog, naj bi Kennedyjeva soproga postala poslanica v Parizu Policija išče neko tretjo osebo, ki je imela stike z Ostvaldom WASHINGTON, 29. — Predsednik Johnson je imel danes več razgovorov z visokimi predstavniki. Najprej je sprejel načelnike glavnega štaba, ki so mu poročali glede sektorjev, ki spadajo v njihovo pristojnost. Sprejel je zatem tajnika za o-brambo McNamarro, nato voditelja informacijske agencije Mac Coneja, za njim predsednikovega svetovalca za vprašanja državne varnosti Bundyja in končno državnega tajnika Deana Ruska. V teku dneva se je sestal tudi s tajnikom združenja za napredek barvastih ljudi Wilkin-sonom ter s predsednikom komisije za atomsko energijo Sea-borgom. Po razgovoru s predsednikom Je Wilkinson izjavil, da uživa Johnson spoštovanje in zaupa-nje ameriških črncev. Dodal Je, da je Johnson ponovil, da bo vztrajal, naj kongres odobri Kennedyjevo zakonodajo o državljanskih pravicah. Wilkinson je nato izjavil, da je novi predsednik napravil na črnce močan vtis «zaradi svoje iskrenosti», in je dodal, da je Johnsonu zagotovil, da bo njegova organizacija sodelovala z njim pri prizadevanjih za zakonodajo o državljanskih pravicah. Dalje je Wilkinson izjavil, da bi negativno stališče kongresa, kar se tiče državljanskih pra- V preiskavi, ki poteka takore-koč pred očmi vsega sveta, ki jo z ogromnim zanimanjem spremlja, je glede umora predsednika Kennedyja prišla na dan včeraj zopet precej važna zadeva. Domnevni morilec Oswald je namreč o svojih potovanjih po Sovjetski zvezi pisal knjigo, v kateri je hotel dati vtis, da je bil ameriški tajni agent. Pri tem pa je najbolj zanimivo, da je policija že prej vedela za OswaldoVo knjigo, medtem ko je javnost o njej zvedela šele včeraj, ko je stenografica, ki je rokopise prepisovala, to povedala nekemu novinarju. Druga novica v zvezi s preiskavo pa je iskanje nekega bivšega mornarja, znanega rasista, ki ga policiju sumi, da je sodeloval z Oswaldom pri umoru in imel z njim stike baje že lani, ko sta bila skupaj mornarja in sta verjetno tudi nekaj časa skupaj stanovala. Ta rasist stanuje baje v New Torku. Včeraj je na državni praznik ZDA nad 200.000 ljudi obiskalo Kennedyjev grob. članica predstavniške zbornice Martha Grif-fiths pa je predlagala, naj bi vlada ZDA Kennedyjevo vdovo imenovala za ameriško veleposlanico v Franciji. Po zakonu bo prejemala 10.000 dolarjev pokojnine letno; njen mož pa je zapustil precejšnje premoženje, ki ga cenijo na približno 10 milijonov dolarjev. (Plača predsednika ZDA znaša 100.000 dolarjev in 50.000 dolarjev za predsedniške izdatke.) Tajnik Združenja za napredek barvastih ljudi je predsedniku Johnsonu zagotovil, da bo njegova organizacija z njim sodelovala pri uzakonitvi državljanskih pravic. Sovjetska zveza pa je baje pozvala Veliko Britanijo, naj bi dala pobudo za nove napore, da se nadaljuje popustitev napetosti med Moskvo in Washingtonom. Predsednik britanske vlade Home je na tiskovni konferenci izjavil, da je Velika Britanija na razpolago svojim zaveznikom, da se «omogočijo morebitna pogajanja s Sovjetsko zvezo», ter je dodal, da ne gre za posredovanje, temveč le, da včasih «gledamo stvari z rahlo drugačnega zornega kota», toda vedno tako, «da ostane absolutno lojalna do svojih zaveznikov». V Parizu so bile včeraj velike demonstracije študentov iz protesta proti pomanjkljivosti pri visokošolski izobrazbi, predvsem pa zaradi pomanjkanja prostorov. Med incidenti je bilo ranjenih 15 študentov in 40 policajev, aretirali pa so 300, študentov. Najhujši spopad med študenti in policijo je bil v bližini luksemburškega parka. Demonstracije so bile tudi v Nantu in Grenoblu. Do spopadov je prišlo predsi-fiočnjim tudi v glavnem mestu Venezuele med pristaši vladnega predsedniškega kandidata Leoni,ja in neodvisnega kandidata Pietrija. Bilo je več ranjenih, čeprav poročajo, da je policija streljala v. zrak in uporabljala solzilni plin. Spričo jutrišnjih volitev so oblasti odredile izredne varnostne u-krepe v vsej državi: omejile so hitrost avtomobilov, zaprle mejo s Kolumbijo, prepovedale prodajo alkoholnih pijač itd. Pripadniki narodnoosvobodilne vojske pa so poskrbeli tudi včeraj za nekatere manjše akcije' Sest pripadnikov te vojske, ki so zajeli venezuelsko letalo )n prisilili, da je pristalo na Trinidadu, pa so aretirali in pod vojaškim spremstvom pripeljali v Venezuelo V Italiji pa številni nestrpni novinarji že tretji dan objavljajo različne kombinacije ministrov v prihodnji vladi levega centra. Toda Aldo Moro je šele sinoči prejel seznam kandidatov za člane vlade od vodstva PRI, tako da bo komaj danes lahko začel sestavljati svojo vlado. Pravijo, da ni izključeno, da jo bo dokončno sestavil in predložil predsedniku republike že danes vic, samo spodbujalo rasistične skrajneže. Predstavniška zbornica je danes predložila načrt zakona, ki predlaga, naj bi Kennedyjeva vdova uživala nekatere privilegije, kakor na primer: imela naj bi svoj urad. osebno tajnico, in njena korespondenca naj bi do njene smrti bila prosta poštnih pristojbin. Pričakuje se, da bodo o tem razpravljali v ponedeljek in da bo zakon hitro sprejet Urad in posebno tajništvo za Kennedyjevo soprogo bosta veljala za šest me-secev. Nakazali bodo 50.000 dolarjev za plačilo uradnikòv. Clanica predstavniške zbornice Martha Griffiths, ki pripada demokratski strahki, je danes predla- --------- gala, naj bi Kennedyjevo vdovo, KenpedyjeVo truplo, ki je študirala v Parizu in dobro Ob dveh popoldne 22. novembra zna francoščino, imenovali za a- % bilo ime Kennedyja zbrisano meriško poslanico v Franciji. Predstavnik Belg .jiiše je dtines izjavil, da ne bodo dali nobenih podatkov o Kennedyjevi oporoki, razen če ne bo tega zahteval kak član družine. Zdi se, da je imel Kennedy premoženje v vrednosti približno 10 milijonov dolarjev. Medtem se nadaljuje preiskava v zvezi z umorom predsednika Kennedyja in njegovega dozdev-nega morilca Oswalda. «New York Post» piše, da zvezna preiskovalna policija (FBI) išče moškega, ki je znan rasist in ki je osumljen, da je sodeloval z Oswaldom. Policij* ga išče sedaj v New Yor-ku in drugod, kjer je ta' stanoval. Rubyjev advokat Tom Haward je sinoči izjavil, da ne bo zahteval odložitve procesa proti Ruby-ju, ki je določen za 9. decembra. Državni pravdnik Carr pa je izjavil, da bo državna preiskava o umoru Oswalda verjetno v Austinu. Medtem je v Fort Worthu neka ženska sporočila, da je OŠ-wald pisal knjigo o svojih potovanjih po Sovjetski zvezi. Gre za stenografko Pauline Bates, ki pravi, da je prepisovala Oswaldove rokopise. V teh rokopisih je Oswald hotel dati vtis, da je bil ameriški tajni agent. Razen tega je močno kritiziral vse, kar je videl v Sovjetski zvezi. Rokopise je prepisovala tri dni, in Oswald je odnesel skupno z rokopisom vse prepise in tudi kopirni papir. Rasist, ki ga policija išče in o katerem piše «New York Post», je baje bivši mornar, prav tako kakor je bil svoj čas mornar Oswald. Zatrjuje se, da se je omenjeni večkrat hvalil, da je član nekega rasističnega združenja v državi Mississippi. Oswald je baje imel leta 1962 stike z njim in je baje nekaj časa tudi stanoval skupno z njim. Naslov rasista v New Yorku je baje dal policiji neki bivši mornar. V zadnjih urah pa je policija zelo rezervirana in ni moč zvedeti podrobnosti o njeni preiskavi. Policija je že prej vedela za Oswaldovo knjigo Javnost je o njej zvedela danes, ko je omenjena stenografi« to povedala nekemu časnikarju iz Fort Wortha. V Washingtonu pa je podnačel-nik demokratske večine v predstavniški zbornici Boggs izjavil, da je predsednik Johnson sklenil ustanoviti skupno preiskovalno komisijo, da se izognejo istočasni ustanovitvi več komisij. V komisiji bodo člani predstavniške zbornice. senata in druge osebnosti. Njena naloga bo, zbrati vse podatke, da ne ostane noben dvom v zvezi /s tragičnimi dogodki v Dallasu. Boggs je izjavil, da bo' to morda «najbolj temeljita javna preiskava v parlamentarni zgodovini ZDA». Včeraj, ko je bil v ZDA praznični dan, je nad 200 tisoč ljudi obiskalo pokopališče, kjer počiva s seznama plač članov ameriške vlade in na njegovo mesto je prišlo ime Lyndona Johnsona. Od petka dalje je torej Johnsonova plača narastla od 35.000 dolarjev letno, ki jo je dobival kot podpredsednik, na 100.000 (nad 60 milijonov lir) ; razen tega bo dobival drugih 50.000 dolarjev kot dodatek za predstavniške izdatke. Senator Carl Hayden, ki je prevzel predsedstvo senata, pa bo imel odslej 35.000 dolarjev plače letno namesto dosedanjih 22.500. Ne da bi prevzel naziv podpredsednika, je senator Hayden, ki ima 8d let, dejansko prevzel funkcije podpredsednika, ki so v glavnem predsedstvo senata, in dobiva tudi plačo, kakor jo je prej dobival Johnson. Kar se tiče plače 22. novembra, so jo knjigovodstveno razdelili med predsednikom Kennedyjem in predsednikom Johnsonom na podlagi ur. Predsedniška plača in dodatek se računata na podlagi 411 dolarjev na dan. Od tega zneska so 14/24 dodelili predsedniku Kennedyju, 10/24 pa predsedniku Johnsonu za ure v petek, ki so sledile umoru Kennedyja. Jacqueline Kennedy bo kot predsednikova vdova dobivala 10.000 dolarjev penzije letno. Varnostni svet OZN razpravlja o Južni Afriki NEW YORK, 29. — Varnostni svet OZN je nadaljeval danes razpravo o plemenskem razlikovanju v Južni Afriki. Predstavnika Indije in Sierre Leone sta zahte- TRST, sobota 30. novembra 1963 „ii II VČERAJŠNJE PROSLAVE OB 20-LETNIC1 II. ZASEDANJA AVNOJA TODOROVIČ 0 POMENU ZGODOVINSKIH SKLEPOV Skupna seja zvezne skupščine in zveznega odbora SZDLJ ob navzočnosti predsednikov Tita in Reja ■ Ustanovitev sklada za nagrajevanje najvišjih dosežkov ■ Odkritje spomenika Borisu Kidriču v Beogradu • Proslava v Jajcu vala. naj se prepove dobavljanje strateškega materiala Južni Afriki. Predstavnik Gane je zahteval izključitev Južne Afrike iz 02JN, Norveški predstavnik je ostro na» , . . ,, padel rasistično politiko v Ju*n,. n ve”J £ Afriki in zahteval prekinitev pro- skupnosti in šefi diplomatskih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — S slovesno skupno sejo zvezna skupščine in zveznega odbora SZDLJ, katere so se udeležili tudi predsednik republike maršal Tito, predsednik državnega sveta Romunije Gheorghe G. Daj s člani romunske državne delegacije, bivši člani Avnoja, številni člani izvršnega komiteja ZKJ, zvezni tajniki- in drugi visoki državni in politični voditelji, cesov proti številnim tamkajšnjim političnim voditeljem. Zahteval je tudi prepoved dobavljanja orožja Južni Afriki in izrazil upanje, da bodo Združeni narodi začeli učinkovito akcijo za vzpostavitev človeških pravic v tej deželi. mirne rešitve nemškega vprašanja. Obe naši državi, je poudaril Dej, delujeta v smeri spremenit-ve Balkana v nejedrsko področje, v področje dobrih sosednih odnosov, miru in sporazumevanja med narodi». Po govoru predsednika državnega sveta Romunije, ki so ga udeleženci proslave sprejeli z velikim odobravanjem, je bila izvoljena delegacija, ki je položila vence na grobove narodnih herojev na Ka-lemegdanu. Zatem pa je podpredsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič podal poročilo o pomenu II. zgodovinskega zasedanja Avnoja, na katerem 50 bili postavljeni temelji današnje SFRJ. Todorovič je prikazal najprej položaj v Evropi, posebno v Jugoslaviji jeseni 1943, to je neposredno pred zasedanjem v Jajcu, uspehe narodnoosvobodilne vojske, partizanskih enot v borbi proti domačim izdajalcem in okupatorjem, pod težo katerih so uradni krogi ..............................1..iimiiiiiiii............................. : " », ZAOSTRITEV V VENEZUELI PRED JUTRIŠNJIMI VOLITVAMI FALN predlaga zamenjavo polk Chenaulta za vse zaprte levičarske elemente Zahteva za izpustitev študentov, ki so zajeli venezuelsko letalo in ki so jih včeraj pripeljali v Caracas - Neredi v Caracasu AL2IR, 29. — Zvedelo se je, da namerava alžirska vlada začeti poizvedovalne razgovore z zahodnoevropsko gospodarsko skupnost, jo. da bi našla kako obliko elastičnega sodelovanja s to skupnostjo. misij, Je bila danes proslavljena 20. obletnica II. zasedanja Avnoja. Za predsedniško mizo sta poleg predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja, ki je sejo vodil, sedela tudi predsednik zveznega odbora Lazar Koliševski in bivši predsednik Avnoja dr. Ivan Ribar. Ko so z enominutnim molkom počastili spomin padlih in umrlih članov Avnoja in ostalih borcev zn Svobodo Jugoslavije, je udeležence proslave pozdravil Gheorghe Dej, ki je ob tej priložnosti izre- kel priznanje junaštvu narodov Jugoslavije, organizatorju te borbe KPJ in zaželel narodom Jugoslavije nove uspehe v borbi za nadaljnji napredek in za veliko stvar socializma in miru. Dej je izrazil prepričanje, da bodo z združenimi močmi vseh naprednih sil na svetu zadržana napadalna stremljenja imperializma, in je v zvezi s tem poudaril visoki prispevek Jugoslavije v obrambi miru in njene napore za miroljubno rešitev mednarodnih vprašanj. ■ V dosedanji izmenjavi misli z jugoslovanskimi voditelji, je dejal Dej, smo z zadovoljstvom ugotovili popolno soglasje v vprašanjih miroljubne koeksistence držav, popolne likvidacije kolonializma. CARACAS, 29. — Danes so p ripeljali pod vojaškim spremstvom v Venezuelo skupino šestih študentov, ki so včeraj zajeli venezuelsko letalo in prisilili pilota, da je pristal na Trinidadu. Letalo pa je že davi odpotovalo v Caracas skupno z osmimi potniki. Skupina je izjavila,'da so izvršili to akcijo kot demonstracijo, da spodbujajo venezuelske volivce, naj v nedeljo ne gredo ntt predsedniške volitve. Sinoči Je v Caracasu prišlo do spopadov med pristaši vladnega predsedniškega kandidata Leonija in pristaši neodvisnega kandidata Pietrija. Bilo je več ranjenih. Policija je streljala v zrak in uporabljala solzilni plin. Pripadniki osvobodilne vojsite (FALN) so poškodovali neki naftovod in izvršili tudi nekaj atentatov. Neko venezuelsko letalc), ki je včeraj odpotovalo iz New Yor-ka s 47 potniki, ih je bilo namenjeno v Caracas, je pristalo na Bermudskih otokih, ker so na sedežu letalske družbe v New Yorku dobili telefonsko sporočilo, da je v letalu bomba. Prav tako je neko venezuelsko letalo zakasnilo odhod iz Portorika, ker so dobili telefonsko sporočilo, da je v letalu bomba. Pripadniki narodnoosvobodilne vojske (FALN) so danes rastrosili v Caracasu letake v katerih pra- lllllllllllllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIlIlimillllllllllimiltimillllllllMMIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMlIlllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllll PRED ZAKLJUČKOM POHAJANJ HLEDE MINISTRSKIH MEST Nova vlada morda še danes Vodstvo PSI še ni odločile, kdo bo prevzel mesto tajnika stranke in kdo bo novi glavni urednik «Avanti!» ■ Lombardi ne bo sodeloval v novi vladi RIM, 29. — Zdi se, da predlaganemu predsedniku vlade še ni uspelo premostiti vseh težkoč v zvezi s sestavo nove vlade, vendar pa se predvideva, da bo že jutri odšel do predsednika republike in umaknil pridržek, s katerim je bil sprejel mandat za sestavo nove vlade, hkrati ali pa takoj nato pa bo predložil v podpis predsedniku republike odloke o imenovanju novih ministrov. V novi vladi bo po vsej verjetnosti 14 demokristjanov, 5 socialistov, 3 socialdemokrati in dva republikanca (možno pa je tudi, da bo šest socialistov in samo en republikanec). Socialdemokrati se potegujejo za zunanje ministrstvo (Saragat) in za zakladno ministrstvo (Tremelloni); za Pretija, ki so mu ponudili ministrstvo za trgovsko mornarico, pa zahtevajo ministrstvo za industrijo ali ono za zunanjo trgovino. Republikancem so ponudili eno ministrstvo (ono za pravosodje), zraven pa še mesto državnega podtajnika; toda republikanci zahtevajo dvoje ministrstev (ministrstvo tudi za La Malfo), za Camangija pa mesto državnega podtajnika. Kar zadeva socialiste, se ve z gotovostjo, da bodo imeli podpred-sedstvo vlade (Nenni), ministrstvo za javna dela (Pieraccini) in finančno ministrstvo ti); glede drugih mest v vladi pa še ni padla odločitev: če bodo dobili, poleg omenjenih treh, Se dve ministrstvi, kakor to želi Moro, bo v tem primeru Mancini dobil ministrstvo brez listnice za razvoj juga, Simone Gatto ali Ma-caggi pa ministrstvo za zdravstvo; v primeru pa, da bi dobili še tri ministrstva, bi Corona prevzel ministrstvo za turizem in prireditve. Nepredvidena zakasnitev s sestavo seznama novih ministrov je povezana z okoliščino, da bodo treba zato rešiti vprašanje, kdo bo prevzel mesto tajnika v teh strankah. Tej okoliščini je pripisati tudi dejstvo, da socialisti šc niso predložili svojih kandidatov za ministrska mesta. Znano je namreč, da Mobo želi imeti v vladi tudi Lombardija in Fanfanija, vendar pa je Lombardi potrdil novinarjem vest, da ne namerava iv vlado, češ da je moč bolje koristiti levemu centru, če si zunaj vlade; Lombardi baje vztraja pri svtjjem stališču tudi kljub temu, da je imel La Malfa z njim daljši razgovor in da ga je skušal prepričati o potrebi, da tudi on sodeluje v novi vladi. Kar zadeva Fanfanija, pa mu je Moro baje ponudil notranje ministrstvo, pod-predsedstvo vlade, pa tudi zunanje ministrstvo (ki bi ga moral dobiti Saragat), če bi pristal na sodelovanje, vendar pa se Fanfani poteguje za mesto tajnika stranke, ker hoče ostati izven sedanje koalicije. Glede vprašanja tajnika KD pa se je izvedelo iz verodostojnih virov, da so dosegli popoln sporazum med «dorotejci» in fanfanijevci, na podlagi katerega bo tajništvo stranke prevzel Rumor; posledica tega pa bo, da bodo kongres stranke odložili na oktober ali november prihodnje- ga leta. Namestnika tajnika pa bost,a Zaccagnini in Forlani. Fan-(Giolit.- fanijevci so pristali na ta kompromis pod pogojem, da se pristane na proporcionalni sistem za izvolitev glavnega odbora, ki bo izšel iz prihodnjega kongresa stranke, in da se ne smatra-, da je spet obnovljena prejšnja struja «de- : mokratične pobude». V socialistični stianki je polo. žaj še vedno nejasen: vodstvo stranke še ni sprejelo nobenega sklepa glede novega tajnika niti glede novega urednika glasila stranke «Avanti!», ker bosta Nenni in Pieraccini sodelovala v vladi; po vsej verjetnosti pa bo me- tajniki vseh štirih strank nepo- di; po vsej verjetnosti pa bo sredno sodelovali v vladi in je sto tajnika prevzel dosedanji na- mestnik De Martino, kakor je soglasna želja avtonomistične večine, medtem ko levica predlaga, naj bi to mesto prevzel Lombardi ali Santi. Pod predsedstvom Realeja je bila danes seja vodstva PRI, na kateri je Reale ponča! o stanju pogajanj in o stikih, ki jih je imel s predlaganim predsednikom vlade Morom. v zvezi z razdelitvijo ministrskih mest v nòvi vladi. v vladi sodelujejo politični tajniki vseh štirih strank, hkrati pa je poročal o več kot uro trajajočem razgovoru z Lombardijem, da bi mu pojasnil razloge, zaradi katerih smatra za potrebno, da v novi vladi sodeluje tudi Lombardi, in to v enem od gospodarskih resorov. La Malfa je izrazil tudi mnenje, da mora v novi vladi sodelovati tudi Fanfani. Vodstvo je bilo soglasno glede zahteve, da v novi vladi sodelujeta dva predstavnika PRI na položaju ministra, eden pa na položaju državnega podtajnika; končno je pooblastilo svojo delegacijo, da se še nadalje pogaja. Ponovno se bo sestalo jutri opoldne, da bi ponovno proučili položaj v zvezi s pogajanji za sestavo nove vlade. vijo, da bo'moral Caracas v nedeljo od šeste zjutraj, ko bodo predsedniške volitve, biti «mrtvo mesto», ter svetujejo ženskam in otrokom, naj ne zapustijo svojih domov. Venezuelske oblasti so odredile izcedne varnostne ukrepe na vsem venezuelskem ozemlju. Hitrost avtomobilov bo omejena na 25 km na uro v mestih ves čas volitev. Prepovedana bo prodaja alkoholnih pijač, in prekinili so veljavnost orožnih listov od včeraj do 5. decembra. Za primer, da bi pripadniki narodnoosvobodilne vojske napadli kak volilni sedež, so že poskrbeli za nadomestne sedeže in funkcionarje. Meja med Venezuelo in Kolumoijo bo zaprta cd sobote opolnoči do nedelje opolnoči. Danes je predstavnik narodnoosvobodilne vojske telefoniral u-redništvu lista «El Naciongl» in sporočil, da bo ugrabljeni ameriški polkovnik James Chenault izpuščen v teku dneva, in da so ga ugrabili iz propagandnih namenov. Pozneje pa .ie predstavni!« te vojske telefoniral agenciji «France Presse» med drugim: «Izpustili bomo polkovnika Chenaulta samo s pogojem, da venezuelska vlada izpusti naše tovariše, ki so se polastili venezuelskega letala. Ne bomo več odgovarjali zg varnost polkovnika Chenaulta, če ne bodo naši tovariši izpuščeni». V pismu, ki ga je poveljstvo narodnoosvobodilne vojske (FALN) poslalo venezuelskemu Rdečemu križu, predlaga izpustitev polkovnika Chenaulta proti izpustitvi vseh levičarjev, ki so zaprti zaradi politične dejavnosti. Pismo pravi, da Chenault ni v nevarnosti, da je pri dobrem zdravju in da ravnajo z njim v skladu z njegovim činom. Pismo poziva Rdeči križ, naj sporoči «Betancourtovi diktaturi, da ne sme delati represalij proti nezaščitenim osebam ali članom revolucionarnih strank, ki so včlanjene v narodnoosvobodilni fronti ali v oboroženih silah». Zvedelo se je, da je bil poslanec Domingo Alberto Rangel, ki vodi gibanje revolucionarne levice, aretiran. V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja obtožil Kubo, da nadaljuje «aktivno politiko posrednega napada na ameriškem kontinentu» in da «hujska na nerede v nekaterih ameriških republikah, med katerimi je Venezuela». Predstavnik je govoril o odkritju «zaloge kubanskega orožja v Venezueli» in je pripomnil, da so ZDA pripravljene «pridružiti sé naporom latinskoameriških vlad da okrepijo budnost proti poskusom pošiljanja mož in sredstev v prevratne namene v druge države kontinenta». Venezuelski minister za obrambo je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da so drugega novembra odkrili tajno zalogo orožja na polotoku Paraguana in da bodo na podlagi tega obtožili Kubo pred Organizacijo ameriških Jržav in OZN. ŽENEVA, 29. — Švicarski zvezni svet je sklenil poveriti departmaju za gospodarstvo in pravosodje proučitev novega dekreta, ki paj bi omejil dotok tuje delovne sile v Švico. Avgusta letos je bilo v ZADNJA NOVICA Letalo s 111 potniki se je ponesrečilo MONTREAL, 29. — Letalska družlba «Trans Canada Airlines» javlja, da se *Je ponesrečilo letalo s IH potniki. Letalo Je treSčilo na tla blizu St. Therese, 30 km od Montreala. Po prvih poročilih so vsi potniki zgubili življenje. Letalo je odletelo iz Montreala in Je bilo namenjeno v Toronto. V letalu je bilo 94 potnikov, medtem ko število članov posadke ni še prav točno znano. Lastnica letala je pozneje Javila, da Je bilo na letalu 111 potnikov In 7 članov posadke, to je skupno 118 oseb. Svici 800.000 tujih delavcev. Stekleni drobci med žitom ki je prispelo iz Kanade v SZ MONTREAL, 29. — Nekateri kanadski časopisi pišejo, da so med žitom na sedmih ladjah, ki so kanadsko žito prepeljale v Sovjetsko zvezo, našli drobce steklenic. To so odkrile sovjetske oblasti, ko so ladje priplule v sovjetska pristanišča. Ugotovili so, da je žito nevarno za prehrano. Glede tega so sedaj v Ottawi posvetovanja med kanadskim ministrom za kme. tijstvo in sovjetskim poslaništvom. V Sovjetsko zvezo je odšel visok funkcionar kanadske vlade. Kakor je znano, je Kanada prodala Sovjetski zvezi za pol milijarde dolarjev žita. V kanadskih uradnih krogih zatrjujejo, da je najbolj verjetno, da je kak pristaniški težak, ko je nakladal žito, vrgel po nemar- nosti prazne steklenice za pivo ...........................................................iimiiiiiii.intinti Demonstracije študentov v Parizu Mnogo ranjenih - 300 aretiranih Štadoatjo protestirajo proti šolski politiki vlado PARIZ, 29. — Danes so bile v Parizu velike demonstracije študentov, ki so se spopadli s policijo. Policija je že v sredo prepovedala napovedano demonstracijo. Danes je večkrat napadla študente, ki pa so odgovorili s kamenjem. Na obeh straneh Je mnogo ranjenih. Profesorji jn študentje stavkajo od ponedeljka iz protesta proti šolski politiki vlade, predvsem pa zaradi pomanjkanja prostorov. Stavko so začeli študentje leposlovne in znanstvene fakultete in se Je včeraj razširila še na druge fakultete. Danes je bilo na ulici veliko število policajev, da bi preprečili sprevode študentov. Vendar pa so se skušali študentje zbrati in korakati proti področju, kjer so univerzitetna poslopja. Prvi spopadi so se začeli okoli 13. ure, ko je okoli 1000 študentov prišlo v stik s policaji. Tl so študente napadli, Demonstranti so nosili table z napisi «Fouchet naj odstopi.» (Fouchet je La Malfa je podčrtal nujnost, da prosvetni minister) in «Hočemo dvorane in ne topov». Kmalu potem, ko sé je prvi sprevod razpršil, so se študentje zopet zbrali drugje, in policija 'jih Je znova napadla. Skupina študentov je napadla policijski avtomobil, v katerem Je bila študentka, ki so Jo bili aretirali; toda ni Jim uspelo, osvoboditi jo. Do spopadov je prišlo tudi drugod, kjer se je zbralo več tisoč študentov. Najhujšt spopad Je bil v bližini luksemburškega parka. Policija je uporabljala brizgalne, študentje pa so policijo obmetavali s kamenjem. Med incidenti je bilo ranjenih 40 policijskih agentov tn približno 15 študentov. Aretirali so 300 študentov. Druge tri študente so aretirali v Reimsu, kjer sp bile tudi demonstracije proti šolski politiki vlade. Podobne demonstracije so bil« tudi v Nantu in Gremoblu. Predsednik de Gaulle Je sporočil, da Jutri ne bo govoril po radiu in televiziji, kakor je bilo napovedano. Namesto tega pa bo imel prve dni januarja tiskovno konferenco. De Gaulle je mnenja, da bi bil njegov govor nekaj dni po umoru Kennedyja neumesten. Na tiskovni konferenci januarja bo verjetno imel nekaj več elementov, da vidi, kako se razvijajo francosko-ameri-ški odnosi. Pa tudi kar se tiče notranje politike, bo po mnenju opazovalcev de Gaullov govor bolj u-mesten januarja, ker bo moral takrat verjetno podpreti vlado, ker se pričakuje poslabšanje gospodarskega položaja. De Gaulle je sinoči sprejel v Elizejski palači bivšega predsednika vlade Edgarja Faura, ki ipu je poročal o svojem potovaniu po Kitajski ter o svojih razgovorih s kitajskimi voditelji. med žito, ki so nato prišle skupno z žitom na ladje. Tu so jih nato- zdrobili stroji, ki porazdeljujejo žito enakomerno po trupu ladje. Togliatti o umoru Kennedyja RIM, 29. — Tajnik KP Italije Togliatti objavlja v reviji «Rinascita) članek v zvezi z umorom Kennedyja in pravi med drugim: «Umor v Dallasu se Je organiziral z namenom, da se spremenijo temeljne smeri sedanje ameriške politike v notranjosti, s tem da bi blokirali počasno in težavno napredovanje za likvidacijo rasizma in za uvedbo režima državljanske enakopravnosti za vse državljane. Kar se tiče mednarodnih odnosov, pa bi hoteli prekiniti proces pomirjevanja ter ponovno spraviti svet v hladno vojno. Pozitivna ocena, ki smo Jo dali o akciji umorjenega predsednika, predvsem zaradi stališč, ki jih je v zadnjem času branil, je pravilna in Jo Je treba potrditi. Danes se svet z zaskrbljenostjo sprašuje: Po kakšni poti bodo sedaj šli in na kakšen način ter s kakšnimi rezultati? Prve besede novega predsednika se zdi, da so bile zahteva večje vojaške obveznosti proti vietnamskemu ljudstvu. Ali Je to le slučajno ali pa odločen sklep? Za sedaj tega ne vemo; vemo samo, da so bile besede Kenne-dyjevega naslednika v preteklosti mnogo različne od besed njegovega prednika; in v njih ni bilo opaziti želje po lskanjp novih temeljev sporazumevanja med narodi in po miru. Nasprotno opaža se odmev starega duha, ki je dolga leta poživljal navdihovalce hladne vojne.» Zatem pravi člankar, da je Kennedyjevo delo vsekakor moralo pustiti sledove tudi v Ameriki, in zaključuje: «čakajmo, da vidimo, koliko od teh sledov je globoko zarezanih. Bolj kot kdajkoli sta danes nujno potrebni budnost in akcija, da se vedno bolj brani in uveljavlja potreba politike pomirjevanja in miru, ki se mora javljati v konkretnih dejanjih, Tudi žalost zaradi strahotnega umora in zgražanje, M ga je ta zločin izzval med vsemi poštenimi ljudmi, morata prispevati, da se doseže ta smoter.» v zavezniških državah začeli aktiv«, neje sodelovati z narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije. Po kapi« tulacije Italije pa se je začela druga, končna zmagovita faza proti, hitlerjanske vojne in dozoreli so pogoji, da prevzame narodnoosvobodilno gibanje končno in formai-no usodo v svoje roke. Tako je prišlo do zgodovinskega zasedanja v Jajcu, na katerem so bili uzakonjeni narodnoosvobodilni odbori, kostituiran Avnoj in izbran« prva začasna vlada Jugoslavije, nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije. S sklepi v Jajcu je Avnoj postal edini zastopnik narodne suverenosti in suverenosti n<* ve države in s tem je bila končno in formalno odstranjena z oblasti izdajalska klika v emigraciji in v Jugoslaviji. Drugi važen sklep o federativni ureditvi države, s katerim je bilo rešeno narodno vprašanje v Jugoslaviji na osnovi popolne enakopravnosti in samoodločbe narodov. S tem je bilo rešeno tudi narodnostno vprašanje na socialističnih in interna-cionalističnih načelih svobode in enakopravnosti, bratstva in solidarnosti narodov. Po teh načelih se je ravnalo jugoslovansko revolucionarno gibanje tudi glede narodnih manjšin in v sodelovaniu z drugimi osvobodilnimi gibanji. Socialistična in internacionalistič-na načela in humanizem jugoslovanske revolucije je njena bistvena pravilnost, ki se nadaljuje v povojni družbeni politični preobrazbi Jugoslavije in nieni mednarodni aktivnosti do današnjih dni. Sklep v Jajcu ie končni triumf bratstva in enotnosti, ki je še bolj združil narode Jugoslavije okrog KPJ v «kupni borbi za o-svoboditev. Na zasedanju v Jaicu je bila ustanovljena prva ljudska država V okupirani Evropi, ustanovljen edini parlament in vlada, ki sta na svojih tleh skupno s svojim ljudstvom in z redno vojsko vodila borbo za končno osvoboditev. To je bila prva zmagovita socialistična revolucija po oktobrski revoluciji. «Osnovna značilnost jugoslovanske revolucije je njena širina in množičnost, je po. udaril Todorovič, njena demokratičnost in humanizem od samega začetka.» Sklepi II. zasedanja Avnoja so bili odločilnega pomena za priznanje in uveljavitev narodnoosvobodilnega gibanja Jugoslavi, je oziroma nove Jugoslavije. Tl sklepi-so v nekem smislu velivoli tudi na sklepe voditeljev anti-hitlerjevske koalicije v Teheranu, ki so 1. decembra 19t3 sprejeli sklep o pomoči narodnoosvobodilni vojski in partizanskim e-notam Jugoslavije. V nadaljevanju je Todorovič prikazal rezultate razvoja Jugoslavije na vseh področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja. «Jugoslavija, je dejal Todorovič, je bila vedno v vseh etapah svojega razvoja od-ločno za pravične mednarodne odnose v smislu načel najširšega enakopravnega sodelovanja med vsemi državami. Pri tem je Jugoslavija vedno upošetvala realne pogoje in se trudila, da čimbolj uskladi svoje interese z interesi mednarodne skupnosti in splošnega napredka. Podpora in nesebična pomoč osvobodilnim gi-banjem in deželam v razvoju, po. sebno delovanje predsednika Tita in njegova potovanja miru so prispevala k aktiviranju in sodelovanju vseh izvenblokovskih sil v borbi za miroljubno koeksisten. co. Materialne in proizvajalne lile sodobnega sveta, posebno pa hiter razvoj znanosti in tehnike, omogočajo in vsiljujejo zgodovinsko nujnost povezovanja vseh držav na svetu v enotno skupnost. Tako dozorevajo objektivni pogoji (Nadaljevanje na 2. strani) Vzhod-Zahod LONDON, 29. — V diplomatskih krogih izjavljajo, da je Sovjetska zveza baje pozvala Veliko Britanijo, naj bi dala pobudo za nove napore, da se nadaljuje popustitev napetosti med Moskvo in Washingtonom. Baje Je Mikojan v svojem razgovoru s predsednikom britanske vlade v Washingtonu predlagal, naj bi Velika Britanija bila za posredovalko za nove stike med Vzho. dom in Zahodom. Zdi se, da je Sovjetska zveza zaskrbljena glede nadaljnjega razvoja pomirjevalnega procesa med Vzhodom in Zaho-dom, ker meni, da se bo moral Johnson posvetiti za nekaj mesecev notranjepolitičnim problemom, in to bi utegnilo paralizirati napore za popustitev napetosti. Hruščov bi hotel, da se stiki z Belo hišo nadaljujejo po diplomatski poti, tudi če za sedaj nima nobenih konkretnih predlogov. V istih diplomatskih krogih pravijo, da Je Home odgovoril, da namerava njegova vlada voditi «pozitivno vlogo» pri iskanju ukrepov za ohranitev miru, toda samo ob tesnem sporazumu z ZDA. Britanska vlada ne bi hotela imeti vloge posredovalke. Douglas Home je danes na tiskovni konferenci izjavil: «Velika Britanija je na razpolago svojim zaveznikom, da omogoči morebitna pogajanja s Sovjetsko zvezo. Ne verjamem, da Je Velika Britanija kdaj bila posredovalka. Ostajamo odločni zavezniki ZDA in drugih držav NATO. Nismo niti posredovalci niti mešetarji, toda če lahko koristimo pri iskanju področij sporazuma s Sovjetsko zvezo — kak-šenkrat gledamo stvari z rahlo drugačnega zornega kota — bomo na razpolago našim zaveznikom» Home je dodal, da Velika Britanija lahko «tudi sproži ideje v zavezništvu», toda vedno tako, da «ostane absolutno lojalna do svojih zaveznikov». -■ Jezik je največja dobrina vsake narodnosti Pod naslovom «Prof. dr. Anton Hilckmann o malih narodih in jezikih» je Lojte Ud» objasni v «Novi poti», glasilu Cirilmetodij-škrga drfštfa katolilkih duh Ovnikov SÉFS, kf jpa skoraj v celoti ponatiskujemo. Anton Hilckmann j* redni pro» fesor za primerjalno kulturno znanost na univerzi v Mainzu. Rojen je bil 4. marca '900 v Bevergernu ob Renu pri Emsi (Miinstertand). Je dvakratni doktor: dr rer. polit, in dr. phil. Za doktorja filozofije je promoviral na katoliški univerzi v Milanu. Ko se je za časa nacizma zavzemal za svobodo vere in vesti (še v letu 1959 je v Trisru izšla njegova knjiga «Vom Sinn der Freiheit»), «o ga leta 1940 zaprli. Pet let je preživel v zaporih in koncentracijskih taboriščih nacistične Nemčije. Nazadnje je bil v koncentracijskem taborišču v Buchen-waldu, od koder ga je leta 1945 ' rešila zavezniška vojska. Na Hilckmahna smo postali pozorni, ko je ieta 1956 na zborovanju Zveze evropskih narodnostnih manjšin’ (Union fédéraliste des communatéjs et regiones eu-ropéennes) job Baškem jezeru na Koroškem nastopil proti vindišar-ski teoriji. Njegovo glavno znanstveno zanimanje velja sicer primerjanju velikih kultur v zgodovini in sedanjosti. Poleg tega pa posveča Hilckmann veliko ljubezen malim, ogroženim narodnostim v Evropi: Baskom, Frizom, Retoromanom, keltskim narodom, Lužiškim Srbom in drugim. Zastrupljanje duš (Seelenvergiftung) mu je najstrašnejši pojav v sožitju velikih narodov z malimi. Pod zastrupljanjem duš razumeva Hilckmann sistematično gojitev manjvrednostnih kompleksov v malih narodih po številno velikih narodih, ki ima namen privesti male narode do tega, da začenjajo obupavati nad seboj, da se začenjajo sramovati svoje samobitnosti in svojega jezika in da žele izginiti v večjem narodu. V tam smislu je Hilckmann na omenjenem zborovanju na Koroškem obsodil tudi vindišarstvo. Kirtner Nachrichten, glasilo tako imenovanih Freiheitliche. povečini bivših nacistov, so ga zaradi tega napadle in ga ozmerjale s tl-toističnim propagatorjem. Z dovoljenjem g profesorja dr. Hilckmanna objavljam prevod članka «O neopaženi Evropi», ki je marca 1961 izšel v reviji «Die Oestereichische Nation», in za jezikovne razmere na Koroškem najzanimivejši odstavek iz njegovega članka «Alt dialekti morajo izginiti?» Ta članek obravnava sicer le razmerje med dialekti . in knjižnim jezikom iste jezikovne skupine, velja pa tem bolj za razmerje med zctiralnim in vladajočim jezikom, kakor je to na Koroškem med slovenščino in nemščino. Po vseh zgodovinskih izkušnjah, ki jih imamo Slovenci z Nemci, so to izredna spoznanja. Našim mejašem na Koroškem so čisto tuja, tudi celovškemu ordinariatu. Mnogokrat je bilo že rečeno, da so najboljši in r.ajdoslednejši Evropejci tako imenovani «mali» narodi. V tem izreku je mnogo resnice. Vsakemu narodu je lastna želja ohraniti svojo posebnost in tudi v bodočnosti ostati to, kar je v sedanjosti, kar je postal v dolgi preteklosti. Ta želja je malim narodom lastna prav tako kakor velikim. Narodi in narodni drobci, ki želijo izginiti v nekem drugem narodu, tako da sprejemajo njegov jezik, ker se jim zdi ta jezik bolj imeniten kakor njihov lastni, ujegnejo spadati v današnji Evropi med redkosti. Gotovo pa je, da je bilo takih jezikovnih prelevitvenih procesov (Umsprachungsprocess) v zgodovini našega kontinenta mnogo. Kolikor te prelevitve pripadajo že daljni preteklosti, jih danes v posameznostih pač ne moremo več dobro presojati (čeprav se je tudi takrat pri tem izgubilo mnogo kulturne substance). Nasprotno pa moremo zelo dobro presojati jezikovne prelevitve, do katerih je prišlo v zadnjem stoletju, da — Bogu bodi potoženo! — tistih, ki delno segajo še v sedanjost. In ta sodba se ne more glasiti drugače, kakor zelo negativno: posledica teh jezikovnih prelevitev je vedno zelo veliko duhovno osiromašenje. Današnja doba tehnike, masovnosti, doba standardizacije crmeni veliko nevarnost, da se neka narodnostna skupina utopi v diugi. Mnogokrat zadenemo, tudi pri izobražencih, na naziranje, da je obstoj «malih» jezikov in narodnostnih skupin vprašanje pod-e-jene važnosti, da je najmanj, kar se more reči, to, da ne obstoji noben evropski interes na ohranitvi malih jezikovnih skupin. Vsak Evropejec mora temu mnenju kar najostreje nasprotovati. Tudi «mali» narodi’ spadajo k bogastvu evropske skupnosti. Bogastvo Evrope je v duhovni mnogoobraznosti, k tej pa spadajo tudi njeni jeziki. Ves ogromni amerikanski dvojni kontinent 1 Po smislu še razumljitiejži slovenski prevod francoskega naziva, ki sledi v oklepaju. 1 «Male» narodnostne in jezikovne skupine so poleg Retoromenou in Ladinceo Baski, Frizi, Aromu-ni, lužiškt Srbi (Vendi), kakor danes še keltsko govoreče narod, nostne skupine, oz. njihovi ostanki. Keltskih narodnostnih skupin Jc oz. jih je bilo šest: Irska, Škotska, Isle of Man Wales, Cornwall, Bretonska. Upoštevati moramo tukaj tudi Katalonce, čeprav številčno gotovo njso majhen narod; toda tudi njim je zgodovina odrekla driavno samostojnost, tako, da tudi za katalon-stvo obstajajo znaki ali podobni problemi kakor za male narode. ima — ne glede na Indijance — le štiri kulturne jezike; Evropa *ih ima . štirideset. Ta številnost ai nikaka slabost, temveč bogastvo. Evropa bi bila kot celota revnejša; če bi ‘zgini! le eden izmed teh jezikov, t.j., če bi le le ena izmed teh «malih» narodnosti prenehala biti to, kar je, in bi se utopila v en: izmed «velikih» narodnosti. Tako v interesu evropske skupnosti, že eelb na v interesu samih malih narodov je treba močno obžalovati propad «malih» jezikov; kajti propad jezika je obenem propad dotične narodnosti, proti čemur se Je treba z vsemi sredstvi boriti. Jezik je največja dobrina vsake narodnosti; nobenih plemenitih in nobenih «preprostih» jezikov ni. Celo dejstvo, da neka jezikovna skupina nima literature, ne opravičuje govorjenja o «plemenitih» in «manj plemenitih» jezikih: Vsak jezik je nekaj svetega; je nekaj spoštovanja vrednega že samo po sebi, najbolj za narod, ki ta jezik govori in naj šteje ta narod samo 5000 duš, tudi če nima niti svojega leposlovja, da, morda niti ne svoje narodne pesmi. Jezik je največja dobrina nekega naroda zaradi tega, ker so v jeziku manifestira njegova duša, ker je jezik nosilec tradicije, ki bi z izgubo jezika prenehala ali bi bila vsaj skrajno ogrožena. Narod svojega jezika ne more žrtvovati in ga zamenjati Z drugim, ne da bi % tem v duhovnem in etičnem pogledu začel v zelo veliko nevarnost, to je v nevarnost izkoreninjenja. Vemo jn čutimo vendar popolnoma jasno, da je duhovno življenje vsakega naroda v izredni meri vezano na lasten jezik. Ako posameznik preide v drugojezičngst, to morda še ne pomeni, da^ bi bil v svoji kulturni eksistenci brezpogojno ogrožen, npr. če se izseli' v drugoje-zično deželo in prevzame jezik svoje nove domovine. Analogno pa to nikakor ne velja za celo narodnostno skupino. Opustitev rodnega jezik* je vedno eksperi» ment skrajno dvomljive vrednosti, kar najbolj problematičnega značaja, in moramo vsako narodnostno skupino, celo najmanjšo, le svariti pred njitp-2e izginjanje dialektov pomeni veliko duhovno osiromašenje, ne samo za plemena, ki dialekte o-puščajo, temveč za ves nared, kateremu ta plemena pripadajo. Jezikovna poenotenja morejo biti potrebna — tega ne zanikamo — ne smejo pa voditi do tega, da bi dialekti, ki so vendar stalni vir (Jungborn) za obnovitev m obogatitev uradiih literarnih jezikov, izumrli ali da bi celo u> metno pospeševali njihovo smrt. Če velja to za dialekte, že ce’o velja isto in še v mnogo večji meri za prave jezike, četudi oi bili to le regionalni jeziki. Kajti kakor rečeno — in tega ne aiore-mo dovolj odločno poudariti — vse duhovno življenje vsake narodnosti je na način, ki v posameznostih ni dovolj racionalno razviden, ki pa je vendar v najvišji meri resničen, vezano na svoj jezik. Pogoj za ohranitev duhovne dediščine preteklosti ,e ohranitev svojega jezika. Kot direkten dokaz za uomembnost racinega jezika more služiti dpjsigo, da j« povsod ‘am, kjer so opustili rodni jezik in ga zamenjali z drugim, kar namah izginila (prenehala) tudi narodna pesem1. Brez pretiravanja moremo reči : «Duša naroda ni samo ob» moiknila, temvoi je I svojim jezikom umrla». Bral sem nekdaj neizmerno žalosten stavek, ki me je globoko pretresel (izvira od nekega Kelta): «Zadnja žaloigra zlomljenega naroda ni izguba oblasti ln neodvisnosti, niti ne izguba domovi- -ne, zadnje, najtemnejše dejanje je, če sveti jezik, ki je mnogim generacijam služil kot skrinja, v kateri so shranjeni duhovni zakladi, izumira in te spusti zima nad vse izročilo naroda». Ugovor, da eksistenca regionalnih jezikov ogroža enotnost države, se sicer navaja pogosto, kljub temu pa ga moramo popolnoma zavreči. Glede Švice pač ni potrebno izgubljati o tem še kakšne besede, toda žal ni tako povsod v Evropi. Celo med tako imenovanimi evropskimi federalisti pogosto srečujemo mnenje, da je mnogojezičnost ovira za danes tako nujno potrebno evropsko enotnost. Na to moremo vedno le ugovarjati, da vztrajanje pri regionalnem jeziku na noben način še ne pomeni hoteti se zapirati pred drugim svetom. Da eksistenca malih narodnih skupin in regionalnih manjšin ne pomeni za evropsao enotnost nobene ovire, Je dokazano že s samim dejstvom, da so «mali» nardo! m manjšine povsod obenem najbolj zavestni in najbolj zanesljivi Evropejci. To so oni — in kdo naj Jim to zameri? — tudi iz dobro razumevanega interesa, kajti od evropske enotnosti v duhu resničnega in pristnega federalizma morejo te skupine priča- kovati le dobro. V nacionalnih državah bo eksistenca regionalnih jezikov in sploh narodnostnih manjšin vedno ogrožena, posebno, če imajo jezikovno poenotenje za znamenje moči. Toda ta evropska enotnost bi morala biti, kakor rečeno, pristen federalizem. Ne bi zadostovalo, da bi se današnje centralistične države, take, kakor so, združile v neko federacijo, kajti sumi ran je centralizmov še davno ne da federalizma. Federalizem je princip, ki pre-šhija in preveva vse življenje in ki od spodaj, začenši od občin in najmanjših skupin, učinkuje navzgor. Ali bodo «mati» narodi še dalje obstajali,, zavisi v prvi vrsti od njih samih; kajti noben narod ne propade, če tega noče, to je, če se ne dà utruditi in če se ne vda v svoj propad. Opustiti svoj jezik vsekakor pomeni podvomiti nad samim seboj ali celo obupati. Zadnji jezile, ki je v Evropi konec osemnajstega stoletja popolnoma izginil, je bil kornij-ski (keltski jezik Cornwalla, ki ga sicer vneti kornijski patrioti poizkušajo danes zopet oživiti). Druge «male» narodnosti so nastopile isto pot; geiske skupine na Škotskem so kar najbolj ogrožene; toda tudi iz Bretonske moremo poročati marsikaj vznemirljivega. V mnogih predelih Bretonske, kjer se je pred 20 leti govorilo še splošno bretonsko, otroci jezik sicer še razumejo, ne govore pa ga več gladko. Besedni zaklBd je vedno bolj reven. Krčenje besednega zaklada pa vedno pomeni duhovno hiranje. V njihovem lastnem interesu bi svetovali tem narodom, da se zavedo in da napravijo preobrat ter se odločijo za življenje. Ta preobrat je tnofoč, kajti propadanje «male» narodnostni ni nikdar neustavljiv proces. Noben jezik, ki je propadel, ni moral propasti. Propadanje male narodnosti je vedno socialno-psihološki potek, kot tak pa je vedno ustavljiv. Le pod enim pogojem seveda je mogoče izginjanje nekega «malega» jezika in propadanje narodnosti zaustaviti, tedaj namreč, če odstranimo njegov vzrok, to je socialno psihološki manjvrednostni kompleks, se pravi: «majhen» jezik moremo rešiti le, če se ga oni, ki ga govorijo, ne samo ne sra-mujejo, temveč so nasprotno ponosni, da imajo v tem, ko imajo svoj jezik, nekaj posebno dragocenega, prav tako dragocenega kakor tisti, ki govore «velike» jezike. Ta uspeh pa Je mogoče doseči 1« tedaj, če govore neki «mali» jezik vse plasti tiste narodnosti, tudi gospodarsko vodilne plasti. V Nemčiji, posebno v severni Nemčiji, so dialekti ogroženi (v severni Nemčiji so že zelo izginili), ker velja tamkaj visoka nemščina za finejši jezik. V ale-manski Svici k steči tega problema ni. V interesu evropske skupnosti moremo želeti le, da se povsod v Evropi duhovno vodilne plasti «malih» narodov zavedo svojih odgovornosti in dolžnosti nasproti lastnemu narodu kakor nasproti Evropi in da iz tega napravijo vse zakliu ke. V Tržiču gradijo motocisteme «Carlo Carnei!» za neko družbo iz Palerma. To bo največja ladja take vrste, kar so jih doslej zgradili v Italiji (94.000 t). V cisterne bo mogoče spraviti 110.000 kub. m Tudi v Padovi Sansoni] e va zgodovinska razstava Založba Sansoni iz Firenc, ki slath [etos gvojo stoletnico, je za to priložnost pripravile posebno zgodovinsko razstavo za sto let _ _ __ svojega, obstoja. To razstavo je sedaj prenesla tudi v Padovo, Razstava bo v Padovi otvorjena 2. decembra popoldne v mali dvorani tamkajšnjega gledališča «Verdi». Pri tej priložnosti bosta Vittore Branca ter Lino Lazzarini govorila o tej založbi. V isti dvorani pa bo v naslednjih dneh še več predavanj o založniški dejavnosti založbe Sansoni. Tako bo 4. decembra ob 18. uri Giuseppe Fiocco imel predavanje «Toskanci v Padovi»; to predavanje bo ob izidu prvega snopiča «Tuttitalie», ki je posvečen Venetu. Naslednjega dne bo imel Luigi Balestra predavanje «Sansoni v šoli», 6. decembra pa Gianfranco Folena in Giacomo Devoto predavanje «Indoevropski izvori». • * * TOURS, 29. — Mednarodni Jesti val filmov v Toursu se je pričel 28. novembra. Med filmi v konkurenci je tudi nemški film « Ubogi ljudje», ki ga je zrežiral jugoslovanski režiser Vlado Kristl. knjige* ~ gl vriniti če *5 AAAž gluhbu ^ blìkri'tblvi» Paul de Kruif Moški hormon Človeško telo je kljub ogromnemu napredku medicine še vedno velika neznanka; tako za zdravnike in še bolj za ostale ljudi, če si morda kdo domišlja drugače, je v veliki zmoti. Prav človekovi hormoni, njihove funkcije in delovanje ter njih pomen za človeški organizem, vse to je še močno zavito v temo. Odkritja v zadnjih letih so raz-krila že marsikaj, niso pa prinesla še dokončnih odkritij, čeprav so spoznanja na področju hormonov prinesla naravnost presenetljive rezultate. Zlasti odkritja o moškem spolnem hormonu so prinesla v zdravstvo mnogo novega. Zato bo knjiga o tem za marsikoga zanimiva novost, morda celo presenečenje. Toda, da spregovorimo najprej o avtorju. Paul de Kruif, ameriški bakteriolog in po vsem svetu znan poljudnoznanstveni pisatelj, je poznan tudi slovenskim bralcem, saj imamo v slovenšči- •lllllllliillllllllllllllilitiiilllillllli,n,Hill,li,,,1,1,1,, 1,1,1,ninnili,iiui,i,m,min,m,iiiiiiiiiiiiiii„iiiiiiiiiiiiin,n,nmn, NOVO RAZBURJENJE NA UNIVERZI V PISI Medicina stavkajo ker ni dovolj trupel Po raznih razgovorih in zagotovilih se je stavka zvečer končala PISA, 29. — Študentje medicinske fakultete univerze v Pisi danes hišo prisostvovali predavanjem zaradi posebnega položaja na oddelku za patološko anatomijo. Študentje se namreč jezijo zaradi pomanjkanja trupel za seciranje. Prof. Asceni, ki vodi histološki inštitut medicinske fakultete in si je najbolj neposredno prizadet pri vsej zadevi, je pred nekaj dnevi študentom izjavil, da se patološka anatomija ne bo mogla pričeti, kei ni dovolj človeških trupel, ki jih navadno dobavljajo razne klinike bolnišnice Sonta Chiara. To sporočilo — pravijo v zdravniških krogih — bi lahko prof. Asceni podal na zaupen način akademskim oblastem, preden ga je dal študentom, ki so že tako nekaj časa vznemirjeni zaradi povišanja taks. Sicer pa — zatrjujejo primariji klinik - je nemogoče prisiliti svojce kakgea pokojnika, da odstopijo zdravniški šoli, pa čeprav v študijske namene, truplo sorodnika. Na tako kočljivem področju študentje ne morejo vsiliti svoje volje. Pričakovati je torej tudi od študentov, poudarjajo dekani fakultet in ravnatelji inštitutov, tistega čuta - odgovorno- sti in razumevanja, ki je potreben; da dobro ime pisanske univerze ne bo trpelo na ugledu. Na zahtevo š*udentov, naj se patološka anatomija čimprej v redu prične, je vodstvo fakultete odgovorilo, da se bo v redu pričela in se torej študentom ni treba bati, da bi izgubili leto študija. Dekan fakultete je še pojasnil, da se položaj ne razliku e od položaja na drugih medicinskih fakultetah v (tallii. Po nekaterih sestankih predstavnikov 200 medietneev z dekanom, rektorjem ir. ravnateljem histolo-škega in patološkega inštituta »e je danes zvečer stavka zaključila. Oblasti so zagotovile, da se bo patološka anatomija pričela prihodnji torek, vodstvo bolnišnice pa bo priskrbelo, kar je pdtrebno saj vaje iz anatonvjs. Verjetno se bo v najkraišem času uredilo tudi vprašanje študentov kemije. OD SPOMLADI DALJE Linija za avtotrejekt med Barijem in Dubrovnikom Pomembna bo zlasti za naraščajoči mednarodni turizem med Jugoslavijo in Italijo CLEVELAND, '/k. - Rabin Hil-lel Silver, eden izmed najVečjih duhovnih voditeljev modernega židovskega sveta, jr včeraj umrl j 7-Ve‘n * med' soviehTkim V Clevelandu v starosti 70 let. 1 sovjetskim Obletnica Avnoja RIM, 29. — Ministrstvo za trgovinsko mornarico sporoča, da je minister Dominedó v skladu z Obvezami, prevzetimi v parlamentu, da se polagoma obnovi ravnotežje v' razdelitvi pomorskih prog med tirensko in jadransko obalo, vključil v program novih linij, ki se naj uvedejo, tudi redno linijo za avtotrajekt Bari-Dubrov-nik. Ta linija, ki naj bi začela delovati prihodnjo spomlad, ne bo pomembna samo za povečanje prometa proti Levantu, temveč tudi za usmeritev močnih tokov mednarodnega turizma med Jugoslavijo ln Italijo. -J.SSŠ- ^ > ; » Ka.,* Znanstvenika iz SZ na ekspediciji ZDA MOSKVA. 29. — Agencija Tass je javila, da sra dva sovjetska znanstvenika, Jelena Ljub/mova in Gléb (Indicev, včeraj odpotovala Iz Moskve v Los Angeles, kjer se bosta pridružila neki ameriški oceanografski odpravi. To je prvič, da se sovjetski znanstveniki udeležujejo 'tke ekspedicije. Sporazum v tem smislu je bil do-in smeri, škim geofizičmm odborom. Znanstveniki se bodo vkrcali na emigranti v Belgiji, saj zadeva tudi rudarje, bolne za silikozo, Hotel v obliki transatlantika SESTRI LEVANTE, 29. — V Tarsognu v bližini prelaza Cento Croci na ligurskih Apeninih gradijo hotel, ki bo podoben transatlantski ladji. Imenoval se bo «Se-gesta», kot Je bilo' antično ime za Sestri Levante in bo dolg 40 metrov, Širok 6.40. Sprejel bo lahko 100 oseb. Zgrajen bo iz betona, toda imel bo oblike ladje: imel bo torej dimnik, poveljniški most ter drugo ladijsko opremo. Oprema bo kar avtentična, tako tudi krmilo, ki ga bo ta hotel «podedoval» od transatlantika «Venezuela», ki so ga pred kratkim razdrli. Zamisel za tak hotel, ki bc stal 25 milijonov, je dal Remo Benvenuto iz Sestri Levante, ki je zelo navdušen za vse, kar je pomorskega. 1 To npr. jt bil primer ti še baskovsko govorečih delih Navarre, ki so v preteklem stoletju opusti-li svoj rodni jezik in prevzeli španščino. IIHIHimniHlllinilllllllHHIHIIHIHIHHIIHIHinHIIIII Pomotoma Je v včerajšnji številki pri članku «Jugoslovanski obmejni promet ter njegov vpliv na turizem» (str. 2) izostal sledeči dostavek: Pred dnevi Je «Gospodarski vestnik» objavil sestavek, v katerem navaja, kako statistični podatki o obmejnem prometu Jugoslavije pri kszujejo tudi dvig turizma. Ker gre v znatnem delu tega članka za stvari, ki nas pobliže zanimajo, ga tu ponatiskujemo. (Nadaljevanje $ 1. strani) aktivnega miroljubnega sodelovanja, trajnega miru, splošnega bratstva in solidarnosti na svetu. Z« zagotovitev take skupnosti pa je neobhodno potrebna popolna likvidacija kolonializma, široko in aktivno gospodarsko sodelovanje brez vsakih diskriminacij. Boriti se za ustanovitev take skupnosti, za politiko aktivne miroljubne koeksistence, socialistična Jugoslavija izraža s tem svoj socializem in humano nalogo, svoj interna-cionalizem.» Po Todorovičevem poročilu so udeleženci slovesne seje soglasno sprejeli sklep, s katerim se priporoča pristojnim zveznim organom, naj s sredstvi federacije ustanovijo sklad, iz katerega bi se dodeljevale nagrade za največje dosežke na vseh področjih življenja Jugoslavije. Pred slovesno sejo so v Beogradu na slovesen način odkrili spomenik enemu najuglednejših revolucionarjev in voditeljev Jugoslavije Borisu Kidriču. Slovesnosti odkritja »pomenika, ki ga je postavila Socialistična republika Srbije, so se udeležili predsednik zvezne skupščine Edvard Proteetantakemu pastorju VVUlla-mu Holmesu so grozili s smrtjo, ker Je povedal, da so se teksaški rasisti v šoli veselili, ko so zvedeli za atentat na Kennedyja Kardelj, podpredsednik Rankovič, Vladimir Bakarič, Miha Marinko, najvišji funkcionàrji zvezne skupščine in skupščin socialističnih republik, člani izvršnega in zvezne-ga sveta CK ZKJ, družbeno političnih organizacij, zastopniki JLA. ugledni politični, javni in kulturni delavci Beograda, prijatelji Kidriča in člani njegove družine. Spomenik je postavljen med palačo izvršnega sveta Srbije in stavbo zveznega zavoda za gospo-darsko načrtovanje, v katerem je Boris Kidrič več let neutrudno delal. Predsednik republike in njegova soproga sta priredila v palači zveznega izvršnega sveta slovesen sprejem, katerega so se udeležili člani romunske državne delegacije pod vodstvom Deja, visoki zvezni in republiški državni in politični funkcionarji, zastopniki JLA, družbenih organizacij, delov, nih kolektivov, javnega in kulturnega življenja Beograda in šefi diplomatskega zbora. IMlIltllliaillllMIIIIIIMIIŠIftllllllVIMšIIIIMIIIIIIinilflllN Dva kilometra po reki z avtom MILAN, 29. j— Nekaj nenavadnega je doživeta danes 54-letna Elisa Novi iz Monze. Ko se je peljala po Viale Misurata, se je v njen «1100» zaletel majhen tovornjak, ki je povzročil, da je avto zavozil s ceste, podrl obcestni zid ter padel v vodo reke Olona, ki je na tistem mestu globoka nekaj metrov. Avto pa se ni potopil temveč se je postavil v smeri toka ter odplaval po reki kar dva kilometra daleč in tudi skozi neki predor. Pri Trgu Napoli je nasedel na plitvini in to priložnost je ženska izkoristila, da je odprla vrata in skočila v vodo, preden -bi tok vode zopet odnesel avto s seboj. Neki delavec je ženski takoj vrgel vrv ter ji tako pomagal priti na breg Odpeljali so Jo v bolnišnico zaradi šoka; menijo, da bo zdrava v sedmih dneh, V * f 1 V Jajcu, kjer *je Silo pred 20. leti II- zasedanje Avnoja, je bila slovesna skupna seja občinske skupščine in občinskega odbora SZDL. Jajce, ki je bilo pred vojno zaostali trg, je danes lepo urejeno mestece. Za ražvoj gospodarstva v Jajcu je bilo po vojni vloženih 20 milijard dinarjev. Narodni dohodek se je povečal za petkrat, število zaposlenih pa za desetkrat. Državni tajnik za zunanje zadeve ZDA Dean Rusk se je brzojavno zahvalil državnemu tajniku za zunanje zadeve Jugoslavije Koči Popoviču za sožalno brzojavko ob smrti predsednika Kennedyja. V svojem odgovoru izraža Dean Rusk pričakovanje, da se bodo nadaljevali «naši stiki v naporih za dosego visokih ciljev miru in razumevanja, katerim se je pokojni predsednik Kennedy toliko posvetil. Lahko vam zagotavljam, da takšni skupni papori predstavljajo istočasno, iskreno u-panje in trden sklep tudi predsednika Johnsona». • ** Praznik lepih pričesk _____________________ _ MESSINA, 29. Več kot »to ladjo «Argo», ki pripada oceano- man®kenk iz cesetih evropsk h grafskemu Inštituta. Ta vod) geo- * držav se bo potegovalo za «veli-fizične raziskave np Pacifiku „d sredozemsko nagrado» za žen- Los Angelesa do Tahitija. Mraz že pritiska B. B. PÀRtó, 29. - t o nekaj tednih v novembru, ko je bila temperatura izredno mila, je sedaj v Franciji pritisnil mraz in v mnogih pokrajinah je živo srebro zdrknilo pod ničlo. V alpskih zimskošportnih središčih ,ie zavladal optimizem, saj je od tisoč metrov navzgor povsod dovolj snega. V vzhodnih in južnovzhodnih okrožjih je temperatura danes bolj mila kot včeraj, toda megla ovira vožnjo z avtomobili. V Belgiji zakon o profesionalnih boleznih BRUSELJ, 29. — Senatna komisija za socialno skrbstvo je odobrila zakon o profesionalnih bolezni. Zakon bo torej lahko prihodnji teden predložen v odobritev na plenarnem zasedanju ter nato prenesen v poslansko zbornico. To vest bodo gotovo z zadovoljstvom sprejeli številni italijanski ske pričeske v-dneh 11. do 13. februarja 1964 v Messipi, Manekenke bodo predstavile pričeske najboljših frizerjev, ki so leta 1963 tekmovali za «.».lato krtačo». Fatamorgana nad Mesinskim prelivom MESSINA, 29. — Po desetih letih se je ponovil nad Mesinskim prelivom pojav fatamorgane. Razredčeni zrak nad morjem povzroči, da se spremenijo razmerja predmetov, ki jih je videti na drugem bregu. Tako so v Messim videli hiše ribičev v Torre Faro spremenjene skoraj v male nebotičnike. no prevedenih že več njegovih del. Naj. omenimo samo tri knjige o velikih zdravnikih z naslovom «Borci proti smrti», tn lani izišlo knjigo «Luč v temine brez-umja». Poleg drugih del pa je Paul de Kruif napisal tudi odlično poljudnoznanstveno knjigo «Moški hormon», ki je pravkar izšla v slovenščini v izdaji mariborske založbe Obzorja. S to knjigo smo nedvomno obogatili našo poljudnozdravstveno literaturo, ki je kljub vsem prizadevanjem še vedno precej skromna. Na žalost ni delo domačega avtorja, je pa odlično napisana knjiga splošno priznanega pisca, ki bo marsikaj novega in zanimivega povedala tudi našim ljudem. O čem govori knjiga Paula de Kruifa, pove že naslov sam. Razen o človeških hormonih na splošno govori predvsem o moškem hormonu, ki so ga v tridesetih letih odkrili, pridobili nato samostojnega in ga začeli slednjič tudi umetno izdelovati. Prav to pa je rodilo možnost široke uporabe tega hormona v zdravstvene namene. Seveda je bilo eno poglavitnih vprašanj, ki so ga zasledovali odkritelji tega hormona, vprašanje staranja. Pisatelj ugotavlja, da staranje ni samo po sebi umljivo in da je bilo dosedanje stališče ljudi, predvsem zdravnikov, da je staranje neizogibno, zmotno, Res je, da kakršnikoli čudeži niso mogoči, je pa mejo staranja mogoče pomakniti daleč naprej. Res je tudi, da odkritje moškega hormona in njegova uporaba v zdravstvu ne moreta kar tako vrniti starim ljudem mladosti. Vsa tozadevna prizadevanja so že v naprej obsojena na neuspeh. Prav tako je nemogoče, da bi mogli s tem hormonom čudežno zdraviti najrazličnejše bolezni, kot so nekateri pričakovali. Toda odkritje tega hormona in izdelava tega hormona sintetično —- kemiki so mu nadeli ime testosteron — je vendarle omogočila praktično uporabo hormona v medicini in to uspešno pri najrazličnejših boleznih in težavah. Seveda pa stojimo v tem pogledu lahko še vedno pred novimi odkritji. Paul de Kruif podaja v s roji knjigi kritičen pregled vseh zadevnih prizadevanj. Poleg raziskovanj za odkritje tega hormona navaja vse poskuse z njim pri zdrav- ' Ijenju najrazličnejših bolezni, Ti poskusi sicer niso prinesli kakih senzacionalnih odkritij in celo manjše uspehe, kot so jih sprva pričakovali, Vendar pa skriva uporaba testosterona še ne-slutene možnosti. O vseh teh vprašanjih, nekaterih tu,di delikatnih, lepo, jasno in sistematično piše v svoji knjigi o moškem spolnem hormonu Paul de Kruif. Njegova izvajanja, čeprav poljudna, so na pravi akademski ravni m napisana s pravo mero m dobrim okusom. Tako je knjiga izredno zanimiva, opremljena tudi s kritičnimi pripombami in lastnimi izkušnjami avtorja, predvsem pa napisana tako, da bo to branje vsakdo razumel in obogat’1 svoje znanje o človeškem telesu in zdravju. Pa če- * prav govori avtor tudi o nekaterih močno zamotanih problemih. Treba je priznati, da je Paul de Kruif mojster v pisanju poljudnozdravstvenih del in da njegov širok sloves ni neosno-van. Glede na snov, ki jo obravnava, glede na zanimivo odkritje, ki jih opisuje, pa tudi glede rfh jasen in razumljiv način obravnavanja zamotanih problemov človeškega organizma bo tudi za MUNHEN, 29, — Sodišče iz Stutt- [ slovenske bralce knjiga močno garta je prvič obsodilo nekega • zanimiva in koristna. ameriškega vojaka; to jt 21-letni Freddie Johnson, ki je bil obsojen na 3 leta in 6 mesecev zàpora zaradi oboroženega roparskega napada. Zaprli ga bodo v nemški zapor. Obsodba je bila izrečena na podlagi dopolnilnih sporazumov k statutu za čete JfATO. Ti sporazumi določajo, da lahko kaka država NATO sodi tujega državljana, ko je prekršil zakon te države. V eni izmed barak v nekem mestnem predelu Turina, v kateri živi 127 družin, je prišlo pred. včerajšnjim do hude nesreče, ki je prizadela neko družino priseljencev z juga. V veliki sobi jih je stanovalo osem: oče in mati ter šest otrok; najstarejši ima deset let, najrfilajša je imela se- dem mesecev. Včeraj popoldne je šla mati v bolnišnico obiskat hčer, oče je šel ven po opravkih, doma so ostali trije večji otroci (eden je bil v vrtcu) z najmlajšo, ki je spala v zibelki. Sli so na dvorišče se .igrat, medtem pa se je v sobi peč razžarela in nastal je ogenj. Ko so prihiteli ga- silci, je bilo prepozno, čeprav ogenj sam še ni zajel dekletca; toda zadušil jo je že dim. (Na sliki levo; oče in mati takoj po nesreči; na desni: soba, kjer je ogenj vse uničil; prav pred kratkim sl je družina omislila novo pohištvo, ki je sedaj zgorelo, ko še ni bilo plačano). V slovenščino jo je lepo prelili znani prevajalec medicinske literature Franjo Smerdu. Sl. Ru. Prav na dan atentata bi morala Antonietta Stella peti v Dallasu RIM, 29, — Sopranistka Antonietta Stella se je danes vrnila v Rim z dolge turneje, ki jo je pričela na Japonskem ter potem nadaljevala v ZDA. Na dan umora predsednika Kennedyja je bila Antonietta Stella prav v Dallasu, kjer bi morala peti o • Plesu v maskah». Tony Reni* operiran FIRENCE, 29. — Pevec Elio Cesari, poznan pod imenom Tony Rems. ki je sedaj pri vojakih v Pistoji, je bil včeraj zvečer prepeljan v vojaško bolnišnico v Firencah, kjer so ga operirali. Po tej operaciji bo okrivel čez nekaj dni, vendar pa ga nameravajo Še obdržati v bolnišnici na opazovanju, ker ima še druge motnje. Okna so pokradli ŽENEVA, 29. — Ponoči so neznanci z neke hiše v gradnji v samem središču Ženeve ukradli 24 oken. Pri nenavadni tatvini ni bilo prič in policija ne ve, kako so mogli tatovi sneti okna, ne da bi jih kdo opazil, in kako so mogli ves ta plen odpeljati. Vrednost ukradenih oken znaša 12.000 frankov ali 1.700.000 lir. PRED ZAKLJUČKOM ZASEDANJA OZN Kodifikacija načel koeksistence temelj bodočega razvoja V splošnem ugodnejše vzdušje - Stališče afriških delegacij v zvezi s kolonializmom in rasizmom - Sprejetje deklaracije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije - Nobenega bistvenega napredka glede razorožitve Kakšnemu kurzu bo sledil novi predsednik Johnson S sprejetjem deklaracije o prepovedi vseh oblik rasne diskriminacije in utrditvijo osnovnih napotil za delo razorožitvene komisije, je osemnajsto zasedanje generalne skupščine OZN stopilo v svojo zadnjo fazo. V tej pa bo osnovna dejavnost v glavnem posvečena kolonialnim problemom ter nadaljnjemu razvijanju dela za kodifikacijo načel aktivne koeksistence. Letošnje zasedanje generalne skupščine bi se moralo zaključiti 20. decembra, toda vsi znaki kažejo, da bo predsednik Carlos Rodriguez zasedanje lahko zaključil tudi prej. Ugodnejše vzdušje nasploh, kakor tudi kon-struktivnejše delo, osvoboditev od bremena hladne vojne in pa odprava nastopov v propagandne namene, vse to je omogočilo ekspeditivnejše in uspešnejše delo generalne skupščine in njenih sedmih komitejev. Med afriškimi delegacijami pa obstaja želja, da bi se zasedanje še ne ■ zaključilo 20. decembra, marveč da bi določen čas še trajalo. Predvsem si tudi žele konkretnejših ukrepov proti Južnoafriški republiki, v kolikor bi ta ne sprejela korakov, ki jih od nje pričakuje to zasedanje, namreč korakov za odpravo politike rasne diskriminacije ter priznanje neodvisnosti jugo-zahodne A-frike. Takisto so afriške dežele zaskrbljene zaradi nadaljnjega nesramnega zadržanja Portugalske, pri čemer izražajo svojo bojazen, da bi vse to ne stopilo po poti takšnega nesrečnega razvoja, ki bi utegnil ogroziti svetovni mir, To je trenutno predmet posvetovanja izključno med dvaintridesetimi deželami afriškega kontinenta. Nič uradnega ali poluradnega pa ni bilo doslej s tem v zvezi še iznešenega v okviru enega ali drugega od forumov letošnjega zasedanja. Sprejetju deklaracije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije v splošnem pripisujejo žgo-dovinski pomen. Deklaracija "ih'' pa konvencija, ki bo tej kmalu sledila, bosta odigrali izredno važno vlogo v nadaljnjih še bolj zapletenih naporih dolgoročnega značaja za uresničitev enakopravnosti in odpravo rasne diskriminacije. Ta važni dokument bi moral tudi omogočiti vskladitev notranje zakonodaje vsake posamezne člahice z njenimi osnovnimi koncepcijami in določili. Deklaracije potrjuje, da je vprašanje rasne diskriminacije postalo splošno mednarodno politično vprašanje, ne pa izključno etično-moralno in pa stvar notranjega obravnavanja vsake posamezne dežele. V tem trenutku je ost deklaracije predvsem naperjena proti Južno-afriški republiki, ki je danes glavni eksponent rasistične politike na svetu. Napotila za delo razorožitvene komisije so relativno skromna, vendar trenutho ni bilo moč doseči več, ker pač velike sile niso bile pripravljene stopiti po tej Poti naprej, kakor tudi ne sodelovati, da bi se oblikovali določeni predlogi, ki bi se jim zatem v teku ženevskih pogajanj dala prednost. Med razpravljanjem v političnem komiteju so prišla do izraza tudi nekatera različna tolmačenja moskovskega sporazuma, čeprav so se vsi hoteli ogniti kateremu si bodi koraku, ki bj neug'dno vplival na vzdušje v komiteju samem kot tudi v skupščini. Ostaja dejstvo, da je bilo na Področju razorožitve doseženega manj, kot se je pričakovalo in je to omogočilo ugodno vzdušje letošnjega zasedanja. Lahko pa bi se to, kar ni bilo doseženega na zasedanju, doseglo na ženevskih pogajanjih. Glede, reševanja kolonialnih vprašanj je na letošnjem zasedanju bilo opaziti neko izredno močno an*ikolon alno razpoloženje. Afriške in azijske dežele se Sedalje manj skušajo Ukvarjati s klasičnimi aspekti kolonialnih Problemov, pač pa vse bolj poudarjajo, da kolonialne vojne in krize predstavljajo skrajno nevarnost za svetovni mir, a še posebno za varnost dežel, ki so si šele pred kratkim pridobile neodvisnost. Zaradi tega te dežele prikazujejo to vprašanje kot vprašanje vojne in miru, pri čemer tudi spričo tega postavljajo zahtevo po hitri uresničitvi antikolonialne deklaracije in odpravi koloniakzma. skupaj z vsemi njegovimi spremljevalnimi pojavi, z ekonomsko zaostalostjo, rasizmom in neokolonialističrtimi tendencami. V zadnji fazi zasedanja pa o-staja Še obsežno delo v pogledu utrditve soglasja o nadaljnjem delu kodifikacije načel aktivne koeksistence. 2e v kratkem je pričakovati, da bo pravni komite generalni skupščini priporočil ustanovitev posebne delovne sku pine, ki bo do končanem zaseda nju in na osnovi številnih suge stij, načetih v teku zasedanja kakor tudi tistih, ki bodo zbra na kasneje, nadaljevala s prouče vanjem celotnega vprašanja kodi fikacije aktivne koeksistence, ali — kot temu tudi pravijo — «na: čel o zadržanju držav v mednarodnih odnosih». Kodifikaciji omenjenih načel pripisujejo, kot smo že rekli, ve- lik pomen za miroljuben razvoj sveta. Sprejetje mednarodnih pravil o medsebojnih odnosih med državami vsekakor predstavlja nadvse važen in konkreten prispevek v prid miroljubnega razvoja mednarodnih skupnosti. Trenutno pa še ni povsem jasno, kakšnemu kurzu nameravata, po Kennedyjevi smrti, slediti novi ameriški predsednik Johnson in njegova administracija. Njegova politika bi utegnila vplivati že na zadnjo fazo tokratnega zasedanja, kot tudi na uresničenje sklepov, ki jih je skupščina že sprejela. Generalna skupščina pozna malo novega predsednika ZDA, pričakujejo pa. da se bo' ta v kratkem sestal z U Tantonri in funkcionarji, ki so udeleženi na zasedanju, S tem v zvezi obstaja med člani generalne skupščine mnenje, da bo zastopal isti kurz, ki ga je bil začrtal Kennedy, t. j. politiko sporazumevanja in reševanja svetovnih problemov na osnovi pogajanj, oziroma, da bo podprl mednarodne tokove, ki so bili ustvarjeni z moskovskim in ostalimi sporazumi. R. s. POSLEDICE ZGREŠENE ŠOLSKE POLITIKE i! k Učiteljev na pretek profesorjev premalo teta 1975 bo italijanska srednja šola potrebovala 350 tisoč profesorjev - Sedaj jih ima 180 tisoč - Predlogi za rešitev tega vprašanja Na navečer jugoslovanskega državnega praznika — 29. novembra — je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba priredil v prostorih konzulata sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter mnogi drugi povabljenci iiiiiii!iniiiiiiiiiitiii!iiimiiiiiiimiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiimi||,n,lj||,||l|ai|||||||a|,|, minit m,im um, iiiiiiiitiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiii iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimtni i,luminili, m iimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiii n, mniiiiimiiiiiiimmiiiiiimiiiimn LE CORBUSIER JE PO MNENJU NEKATERIH ŽE ZASTAREL Da bi rešili urbanistične probleme bomo ponovno postali «koliščarji» Stanovanjska in upravna poslopja na 20 do 30 m visokih stebrih - Palače v obliki lijakov - Viseče hiše in ogromni «tobogani» - Kaj bo od teh drznih idej ostalo? Novo gledališče v zahodnem Berlinu, pri gradnji katerega arhitekt sp loh ni upošteval «svetih» starih principov za gradnjo tovrstnih objektov. Kakšni bodo le tovrstni objekti, ko bodo obveljali princip urbanistov, ki nam obetajo «kolišča»? Kadar nas pot zanese v kako popolnoma novo naselje, na primer, v kako novo mestnp četrt, kakršna so po drugi svetovni vojni nastala oh velikih mestih, smo fikrati navdušeni in tudi razočarani. Navdušeni smo nad velikimi okni' novih stanovanjskih palač, nad udobnostjo; ki jo nudijo, pogosto- nad zelenjem in‘prbstrahostjo, ki se skoraj povsod širj okoli posameznih hiš, palač ali vsaj blokov; na drugi strani pa smo razočara- ni nad enoličnostjo novih stavb, ki so v primerjavi s starimi palačami tako «gole». Posebno velja to za velike stanovanjske hiše, že nekakšne «vojašnice», v kakem novem industrijskem centru. Iz tega sledi, da se človek ......................................................n n n n m n m n »ml n n.........m mu i n n n hi m n nun iiiiiiini u uh iiiiiiiu ■11111111111111111111111111111111 im m m 111111111111111111111 ZIVINOZDRA VNIK SVETUJE IN POJASNJUJE Preden pričnemo s takim križanjem, moramo biti prepričani, da se bo nova pasma v kraju obnesla. Na otokih Siciliji in Sardiniji gojijo n. pr. konjske pasme vzhodnega porekla, ki imajo zelo neharmonične zunanje telesne oblike, že dolgo časa uvažajo na otok čistokrvne arabske žrebce, da bi izrinili ondo.tne žrebce nezaželene pasme. Isto se dogaja v Lombardiji, kjer kri* žajo konje domačih pasem s konjem težke belgijske pasme, ki je zelo dober za vprego. Na severni Sardiniji so s takim križanjem nadomestili krajevne pasme govedo s sivOrjavo švicarsko. Isto se je dogodilo v Furlaniji, kjer so krajevno pasmo pšenične barve nadomestili š si-mandolsko. Simandolška pasma se je na enak način razširila tudi v V/.ho d iji, 6 rcjvcijj, na ^avarskem, na Madžarskem, v Jugoslaviji in drugod po Balkanu. Pri ovčjih pasmah še marsikje izvaja merinizacijd., Merinos imenujemo , qvčjo. .pasmo, ki daji' odlično volno. S takim križanjem so nastale na primer-tudi maloštevilne črede «karakul» ovac v Italiji. Karakul SP tiste ovce, ki nam s posebnim postopkom dajejb. dragoceno krzno. Tak način križanja je znan tudi * V kokoŠereji' Leghornska pasma kokoši se je na ta način marsikje razširila- in . udomačila. Ce hočenjo imeti v potomstvu združena svojstva dveh pasem, bomo, izvajali takozvano križanje. Prvič bomo križali med seboj primerke dveh pasem, njihovo potomstvo s čistokrvnim primerkom ene izmed poprej 'križanih pasem, potomstvo teh pa s čistokrvnim primerkom druge poprej križane Oasme itd. V določenem času bomo pri potomstvu lahko prešli k medsebojne- še ni udomačil z novim stilom, pa čeprav ta stil niti ni več nov, sgj se uveljavlja že nekaj deset-' ietij. In vtem ko se še nismo udomačili s tem stilom, nam drz- „ ne.išii arhitekti že spet obetajo nekaj novega, korenito novèga. Francoski arhitekt Le Corb>f-sier je dvignil precej prahu, ko je začel s svojim stanovanjskimi hišami, ki slonijo na stebrih in ki svojim prebivalcem praktično nudijo vse, kar jim je nujno pbtrébno. Njegove palače — mesta, ki nudijo streho' tudi, do 1500 osebam, so zares 1 udobne, praktične, vendar pa že zastarele. Tako vsaj menijo ne-1 kateri arhitekti. Res je, da je .francoski arhitekt s svojimi stebri,. na katerih slone njegove palače — mesta, dodelil sodobnemu prometu veliko veh prostot 'jra, koit dopušča klasična ,aihi- J ' M 1 ■*•' 1 T ' < tektura, toda to je vse premalo in Michel Ragon, ki je prav tako Francoz, je zbral v svoji knjigi «Kje bomo živeli jutri?» misli in načrte najbolj drznih arhitektov, načrte, ki se nanašajo na bodoča mesta, na bodoča stanovanjska naselja. Gre v tem primeru za arhitekturo in urbanistiko, torej za gradnjo posameznih hiS in za razporeditev teh v naselja, ki jim pravimo mesta. , Radar se delajo orisi za nekaj novega, se mora vedno upoštevati dejansko stanje, hkrati pa tudi nadaljnji razvoj in torej tudi stanje, kakršno bo čez' dologeno dobo. Ko se delajo ur, banistični načrti, je treba računati s stanjem, kakršno bo čez nekaj desetletij. Ta je osnova tudi novih urbanističnih in arhitektonskih zamisli, ki jih je zbral Miche] Ragon. Glede tega ne gre več le za vedno večjo urbanizacijo prebivalstva, ki vedno bolj rine s podeželja v mesto, pač pa tudi za dva druga zelo pomembna elementa. Predvsem je neizpodbitno, da se življenje «birokratizira». Današnja javna in tuffi zasebna upravna služba postaja vedno bolj obsežna z vsemi ustreznimi posledi-carni. Palača, sedeži, upravna središča. Z druge strani začenja motorozacija že dušiti ne le stara mesta z ozkimi ulicami, pač pa tudi nova naselja, zgrajena v zadnjih desetletjih Treba je ^■iHliiiluiillMiHiniiiiHHilHiiiilliHiillitHiuliHiiiiailli,i,niiiiNiiiiiillt,iiiiiiiiiiiiiiniiiiMnmiHiHiiitiiUnHi,iiiiti,itii,iiiiiiiiiii,iiiitii„iiiiiiiiiiiiii,iii,i,t,iii,iiii OVEN Lepo uspelo predavanje Maria Magajne o Finski Prihodnji teden proslava 150-Ietnice Verdijevega rojstva V okviru «Večerov v sredo», ki najdene predmete jih prireja klub ' «Simon Gregorčič» v svojih prostorih na Verdi-ječein korzu lS (poleg prosvetne 2ensko zapestno uro, denarnico z nekaj denarja, vsoto denarja, moped, eno žensko in eno moško tomobilske vijake, usnjeno torbo s šolskimi potrebščinami, ženske rokavice, ženski pajčolan, naočnike, škarje, otroško suknjico in moški klobuk. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega navedenih predmetov, ga lahko dobi med uradnimi urami na omenjenem uradu. dvorane) v Gorici, je ta teden kolo,_ ogrlico, šop ključev za av-predaval fotoreporter Primorske- ' ga dnevnika Mario Magajna o svojem potovanju na Finsko. Prikazal nam je številne barvne dia-pozitive, ki so nam pričarali pred pči vso lepoto te severne in za nas tako malo poznane države. Njegovo potovanje je številno ob. Činstvo spremljalo z velikim zanimanjem ter ga ob koncu nagradilo s spontanim ploskanjem. Udeležence so še ob zaključku predavanja povabili na proslavo 150-letnice rojstva Giuseppa Verdija, italijanskega glasbenega u-metmka, katerega siavi ves kulturni svet. Verdijeva proslava bo prihodnjo sredo 4. decembra ob 20.30 v klubskih prostorih. Dr. Gojmir Demšar, ravnatelj glasbene šole iz Trsta, ki bo govoril o Verdiju, bo svoje izvajanje popestril z glasbenimi vložki nekaterih najbolj znanih Verdijevih arij. —■■■ ..... Vse mesto je polno zabavišč. Toliko jih je, da skoraj ni več javnega prostora na trgih, kjer bi se ljudje svobodno kretali Izgubljeno - najdeno Na sedežu mestne policije v Gorici, Ul. Mazzini, hranijo naslednje 28. t.m. so Izročili prometu še odsek ceste - tako imenovane Kra. š'vi točki, od katerih se tiče ena oskrbovalnine bolnikov v pokrajinski umobolnici, za katere plačuje notranje ministrstvo in med katerimi so tudi bolniki z jugoslovanskega področja goriške pokrajine. Zimska zapora dvolastniških prehodov S 1, decembrom bodo zaprli dvolastniške obmejne prehode pri Robidišču in pri mostu Klinac v Beneški Sloveniji zaradi zaključka kmetijske sezone. Ti prehodi bodo ostali zaprti do 1. marca prihodnjega leta, ko se bodo začela spomladanska dela na polju. Nezgoda pri delu na državni žagi Predvčerajšnjim okrog 10. ure so pripeljali v goriško bolnišnico 54-letnega Livia Costessla iz Gorice, Ul. Gelsi 5, ki se je malo prej ponesrečil na delu v državnem žagarskem podjetju v Ul. Montesanto v Gorici. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomil palec in drugi prst na levi nogi ter so ga zato pridržali za 25 dni na zdravljenju. lesar podrl 57-letno Ano Forna-zari, ki stanuje v Ulici Lunga 8. Zensko so odpeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na desni nogi ter jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Okrog 16.30 pa so pripeljali v bolnišnico »Metnega Aureliana Regolija iz St. Mavra, Ulica Cave Noriš 1, ki je dobil udarec na obrazu in pretres možganov pri cestni nezgodi v Gorici v Ulici Brass v Gorici. Tudi njega so .pridržali za 15 dni na zdravljenju. Regoli je dobil poškodbe, ko je trčil s svbjfni'mopedom v avto Lancia Appia, ki ga je vozil 27-letni Giorgio De Schiller iz Gorice, Ulica Capella 38, kateri je nenadoma zaustavil avto zaradi popravil na cesti. •IIMIIIIIIIIMttllliHIIIIII 111111111111111111111111111911111111111(1111111(1111111111111111111111111111111111111111111111 tintinnai DANES V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Konferenca o novem zakonu za zaščito tipičnih vin Vabljeni so vinogradniki, župani z Goriškega in predsedniki trgovinskih zbornic Treh Benečij - S predavanji v slovenščini naj bi zakon obrazložili tudi našim vinogradnikom Včeraj dopoldne ob 9. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 36-let-nega Leopolda Musiča iz Standre-ža, Ulica Kanin 4, ki je zaposlen v železarni Monte Santo na Tržaški cesti. Musič se je med delom v tovarni ranil na meči desne noge. Rana je precej globoka in si je poškodoval tudi mišico, zato so ga pridržali na zdravljenju. Nekaj po 13. uti je moral avto Zelenega križa tudi na Trg sv. Antona v Gorici, kjer je neki ko- Kot nekak uvod letošnjega go-riškega Andrejevega sejma bo danes dopoldne z začetkom ob 10. uri v prostorih trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi, zanimivo predavanje z debato «okrog o-krogle mize» o zakonu za zaščito imenovanja tipičnih vin. Ta zakon, ki nosi št. 930, je stopil v veljavo dne 12. julija letos in je važen tudi za tipizacijo in zaščito tipičnih vrst vina briškega področja. Zborovanje je organiziral pokrajinski odsek ANGA (državne zveze mladih kmetovalcev), ki mu predseduje dr. Formentini. Nanj so povabili predsednik« trgovki skih zbornic iz Treh Benečij, dalje vse župane naše pokrajine m vse vinogradnike, ki se jih zadeva neposredno tiče. Novi zakon o vinu bo razložil univerzitetni profesor iz Fironc Pier Giovanni Garogiio, ki je obenem ravnatelj enoloikega zavoda pri tej univerzi; dalje bo prisoten prof. Italo Cosimo iz Padove, k» je, obenem ravnatelj eno-ioškega zavoda ža vinarstvo v Co-neglianu in ki je pomagal pripravljati tehnični del besedila novega vinskega zakona, o katerem se bo na tem zborovanju razpravljalo. Prof. Cosimo je pred pripravo besedila proučeval ureditev vinarstva in zakonodaje v Franciji, Nemčiji in v drugih deželah, kjer imajo bolj napredno vinarstvo in je na podlagi pridobljenih izkušenj pomagal sestaviti besedilo novega' zakona. Med drugim ta zakon predvideva ustanovitev konzorcijev med prizadetimi vinogradniki posameznih vinskih področij, katerim potem pomaga država z zakonsko PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I zaščito njihovih tipičnih vin. Tak konzorcij se pripravlja tudi za goriška Brda, in sicer za vse področje med železnico Gorica-Krmin in državno mejo, vključno področje okrog Dolenj. Obravnavana snov je nedvomno zelo zanimiva in važna tudi za naše vinogradnike in prav bi bilo, če bi kdo organiziral posebna predavanja v slovenščini zanje, da bi se bolje seznanili z omenjenim zakonom in ugodnostmi, ki jih nudi za razvoj modernega in bolj racionalnega vinarstva in kletarstva v naših krajih. VERDI. 17.15: «Gli invasati», C. Bloom In R. Tamblyn. Ameriški črnobeli film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 16., 19. in 22.: «55 giorni a Pechino», C. Heston, Ava Gard-ner in David Ni ven. Ameriški barvni film. VITTORIA. 17.15: «Il crollo dl Roma», C. Moehner in L. Nusclak. Italijanski kinemaakope v barvah. CENTRALE, 17.15: «Zorro e 1 tre moschettieri», G. Scott in J. Greci. Klnemascope v barvah; Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 13,6 stopinje ob 12.30, najnižjo 4,3 stopinje ob 4.10. Povprečne dnevne vlage Je bilo 79 odstotkov. Pri običajnih poverjenikih po vaseh, v knjigarnah In na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici je naprodaj r JADRANSKI KOLEDAR» «Jadranski koledar» za -leto 1964 s štirimi zelo zanimivimi khjigkmi, med katerimi naj še prav posebho omenimo «Domačega zdravnika» in pa priročnik za motorizirane osebe «Slovenija ln njeni kraji», stane 800 Ur. V II. KOLU ODBOJKARSKEGA PRVENSTVA B LIGE Breznnana uspeh Bor jutri i Palm» Tekma drugega kola odbojkarskega prvenstva moške B lige bo za šestorko Bora zelo težka preizkušnja. Tržačani bodo gostovali v Padovi, kjer jih čaka zelo vigrana in odlična ekipa tamkajšnjih gasilcev. Za borovce ni nobenega upanja, da bi se vrnili domov z zmago. Zato pa ni rečeno, da se bodo odboj- karji športnega združenja predali kar brez boja. Njihov namen je, da se izkažejo z dobro igro in da nudijo odličnim tekmecem čim več odpora. Borovci že dobro poznajo moč padovskih gasilcev. Z njimi so že igrali in sicer v finalnem tekmovanju za pokal Treh Benečij v Pordenonu. Sicer ne smemo vzeti te tekme za vzgled, ker so bili Tržačani tedaj handikapirani zaradi poškodbe Jurkiča. Jurkiča tudi jutri Se ne b? na igrišču. Borovci pa ■o se s treningi že privadili njegovi odsotnosti in še kar skladno za igrajo. Seveda bo šlo bolje, ko bo tudi kapetan in trener lahko priskočil na pomoč svojim tovarišem. Sedaj pa ne preostane drugega kot igrati s srcem in s ponosom ter vsiliti tekmecem borbo do skrajnosti. Pa čeprav se že ve, da se porazu ne bodo mogli izogniti. Borovci bodo odpotovali v Padovo jutri v nedeljo zjutraj ob 6.10. Člani odbojkarske ekipe naj se zbe-ro na kolodvoru četrt ure pred odhodom vlaka. SZ BOR ATLETIKA V nedeljo ob 9.30 bo na stadionu «Prvi maj» redni trening atletskega odseka. Vabljeni vsi člani in mladinci, ki se zanimajo za atletiko. PARIZ, 29. — Francoska odbojkarska zveza je bila obveščena, da se turška reprezentanca iz finančnih razlogov ne bo udeležila predolimpijskega kvalificijskega turnirja za Tokio, ki bo v Parizu od 12. do 14. decembra letos. SESTAVLJEN NA KONGRESU MEDNARODNE ZVEZE Kot prejšnjo nedeljo, bo tudi jutrišnji za vrti ja j nogometnega prven-stva poln zanimivih spopadov. Na sliki: prizor s tekme Milan • J uve .................................illiiiiiiniiinMiiiintniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiinniiiiiMniinnuiiuiiiuiiiniMiniiillilllili|tiitlililliiiilMllllliiiMintitiniiiiiMiniiiiiiiiiiiMiliiiiiiiiiiiiiiiiHiimii>ii,|i",',llll',i1'l"k"lll,>"l'l'l Koledar kolesarskih za 1964. leto Septembra meseca svetovno prvenstvo dirk ZUERICH, 29. — Kongres mednarodne kolesarske zveze Je danes objavil razpored kolesarskih tekmovanj za leto 1964. Ker ni bilo med razpravo nobenih nesporazumov, so koledar tekem sestavili v manj kot v eni uri. Koledar je razdeljen na dva dela in sicer na tekmovanje profesionalcev in tekmovanje amaterjev. RAZPORED DIRK PROFESIONALCEV 2. . 9.: Dirka okoli Andaluzije (Spa- nija) , _ 23.2. - 1-3.: Dirka po vzhodu spa- nlje - 29.2. : Krožna vožnja Het Wolka (Belgija) 1 3 : Nica • Genova 1. - 6.3.: Krožna dirka po Sardiniji 8.3. : Sassari - Cagliari 9. - 17.3.: Milan - Turin 15.3. : Krožna dirka po Piemontu 19.3. : Milan - Sanremo 22.3. : Gand-Wewelge (Belgija) 29. in 30.3.: Kriterium de la route (Francija) 5.4.; Dirka po Flamskem (Belgija) V 12. KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA Tako jutri moštva na igriščih FIORENTINA Albertosi, Robotti, Castelletti; Guarnacci, Gonfiantini, Pirovano; Hamrin, Camelia, Petris, Beneglia, Seminario, TORINO Vieri, Poletti, Rosato; Suzzacchera, Lancioni, Ferretti; Cella, Ferrini, Hitchens, Peirò, Crippa. MIL/TN Barluzzi, Noletti, Trebbi; Pe-lagalli, Maldini, Trapattoni; Mora, Sani, Amar>ldo, Rivera (Lodetti), Fortunato, ATALANTA Cornetti, Pesenti, Nodari; Veneri, Gardoni, Colombo; Do-menghini, Milan, Calvanese, Mereghetti, Magistrelli. MODENA Gaspari, Barocco, Longoni; Balleri, Chirico, Ottani; Conti. Merigh'i, Brighenti, Bruells, Goldoni. SAMPDORIA Battara, Vincenzi, Tomasinj Marocchi, Bernasconi, Delfino; Wisniesky, Tamborini, Salvi, Da Silva, Barison. CATANIA Vavassori, Malpredi, Rambal- delli; De Dominicis, Bicchierai, Corti; Danova (Battaglia), Cinesinho, Fanello, Biagini (Turra), Turra (Danova). INTER Sarti, Burgnich, Faeehbtti; Za- glio,- Guarriefi, Picchi; Szyma-niak, Mazzola, Milani, Suarez, Petronf. - ' GENOVA Da Pozzo, Bruno,, Bagnasco; Colombo, Bassi, Rivara; Bicicli (Meroni), Locatelli, Piaceri, Pantaleoni (Baveni), Bean (Bicicli). LANEROSSI VICENZA Luison, Zoppelletto, Savoini; De Marchi, Carantini, Senti; Vastola, Menti, Vinicio, Dell’Angelo, Campana. BARI Ghizzardi, Baccari, Panara; Mupo, Magnaghi, Buccione; Rossi, Catalano, Galletti (Siciliano), Giammarinaro (Ferdinando ali Visentin), Cicogna. BOLOGNA Negri, Cappa, Pavinato; , Fur-lanis, Janich, Fogli; Renna, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pa-scutti. SPAL Bruschini, Olivieri, Bozzao; li, Massei, Bui, Micheli, Crip-Pa- ROMA Matteucci, Fontana, Ardizzon; Malatrasi, Lugi, Caj-tMinesi; Or. landò, Angelillo, Sormani, De Sisti, Leonardi. ■ . ■ _ Bari - Bologna 2 Catania • Inter 2 X Fiorentina - Torino 1 Genoa • Vicenza 1 X Juventus . Messina 1 Lazio - Mantova 1 Milan - Atalanta 1 Modena - Sampdoria 1X2 Spai - Roma X 2 1 Cagliari . Catanzaro I Foggia - Palermo 1 X Livorno - Empoli X Sambenedettese - Chieti 1 X 4. - S. — «. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi LAZIO Cei, Zanetti, Garbuglia; Caro-si, Gasperi, Pagni; Maraschi, Landpni, Bozzoni, Giacomini, MorrOne. MANTOVA Z o f f, Corradi (Grimelli) Schnellinger; Mazzero, Can-cian, Giagnoni; Tomeazzi, Jons-son, Volpi, Manganotto, Recagni. JUVENTUS Anzolin, Gori Sarti; Castano, Salvadore, Leoncini; Stacchini, Del Sol, Nenè, Sivori, Me-nichelli, MESSINA Geotti; Dotti, Stucchi; Regni Clerici, Derlin; Ghelfi, Landri, Brambilla, Canuti, Pagani, Fa-scetti, Morelli. POGAJANJA SO ŽE V TERU Direktni TV prenos nogometne tekme Italija - Avstrija? Če bo prenos bo srečanje 14. decembra TURIN, 29. — Predsednik zveznega tehničnega odseka Mandelll in drugi tajnik nacionalne nogometne lige Borgogno sta danes zjutraj orisala organizacijo mednarodne nogometne tekme Italija-Avstrija, ki bo decembra letos v Turinu. Tekma je bila določena za 15. december. Zaradi zahtev, da -bi jo direktno prenašali po TV, proučujejo možnost, da bi jo igrali v soboto 14. istega meseca. Pogajanja so v teku, vendar HOKEJ NA LEDU Januarja kvalifikacijski predolimpijski turnir INNSBRUCK, 29. — Januarja prihodnjega leta in sicer 28. se bodo v Innsbrucku začele kvalifikacije skupine A in B olimpijskega turnirja v hokeju na ledu. Tekme bodo po naslednjem vrstnem redu: CSSR - Japonska Kanada - Jugoslavija SZ - Madžarska Švedska . Italija ZDA - Romunija Nemčija - Poljska Norveška - Švica Finska - Avstrija Zmagovalke teh osem tekem se bodo uvrstile v A skupino, kjer bodo potekale borbe za osvojitev o-limpijskega naslova. Poražene reprezentance pa bodo nastopile v B skupini, kjer bo imel turnir tolažilni značaj. NOGOMET MOSKVA, 29. — Levu Jašinu, «mož v črnem», kot ga Imenujejo navijači, so podelili nagrado za najboljšega vratarja nogometne sezone v Sovjetski zvezi. Jašin ima največ zaslug za zmago moskovskega Dinama v letošnjem prvenstvu. predvidevajo, da pred sredo ne bo mogoče izvedeti ničesar točnega. Ce bo direktni prenos, tekma ne bo v nedeljo. To zaradi tega, da se italijanska zveza izogne škodi, ki bi jo utrpela kot ob priliki dvoboja Italija-SZ, ko je ta znašala, vključno slabši inkaso Toto-calcia, približno 200 milijonov lir. Sedaj kaže, da bo direktni pre-nos v soboto z začetkom ob 15.30. Zaradi tega bodo morali odigrati drugi polčas v luči reflektorjev, Pozno uro so izbrali zato, da lahko večje število ljudi prisostvuje tekmi. Medtem ko bo direktni prenos za celo Italijo, v Piemontu ne bodo deležni oddaje. V sredo 4. decembra bodo začeli prodajati vstopnice. Prodajo so poverili organizaciji Juventu-sa. Cena: od 700 do 6000 lir. Reprezentante bodo v torek 10. decembra povabili na skupni trening v Alpignanu, ki je kakih 10 km od Turina. Avstrijska rè-' prezentanca bo prispela v Turin v petek 13. decembra. Ce bo srečanje v soboto, tedaj bodo- Avstrijci prispeli v Italijo dan prej. Tekmo bo sodil Belgijec Versyp. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV ŽENEVA, 29. — Tajništvo UEFA je danes javilo, da bo tretja odločilna tekma osmine finala turnirja za pokal evropskih prvakov med Zuerichom in turškim moštvom Ga. latasaray 11. decembra v Italiji in zelo verjetno v Rimu. Vodstvo FIGC, ki je sprejelo organizacijo tekme, bo najavilo kraj tekme kasneje, ko se bo pozanimalo pri obeh klubih. To v toliko, da zadovolji oba tekmeca. «POKAL ITALIA» MILAN, 29. — Nacionalna nogometna liga Je danes objavila razpored tekem četrtfinala turnirja za italijanski pokal 1963-64. y Genovi bo 11. decembra tekma med Genoo in zmagovalcem dvoboja Varese -Torino, v Bologni bo gostovala Spal, Fiprentina bo nastopila v Cagliariju, medtem ko bo Foggia sprejela v goste Romo. in dirka «štirih kantonov» (Svi- C£l) 12.4. :* Milan - Vignola (t>rva dirka za italijansko prvenstvo) 13. in 16.4.: Pariz - Roubaix (Francija) 26.4. : Pariz . Bruselj 30.4. - 16.5.: Etapna dirka po Španiji 1.5. : Tre valli Varesine (druga dirka za ital. prvenstvo) 3.5. : Kriterium Polimultlpla (Francija) 3.5.: Liege - Bastogne . Liege 3.5. : Zueriško prvenstvo 4.5. : Freccia Vallone 6. . 10.5.: Štirje dnevi Dunkerquea 7.5. : Dirka po Apeninu (tretja ob- vezna dirka za ital. prvenstvo) 7. - 10.5.: Dirka po Romandijl 16.5. - 7.6.: Etapna dirka po Italiji 20. - 24.5.: Za nagrado Midi libere 29.5. - 6.6.: Kriterium Dauphine libere 31.5. : Bordeaux - Pariz U. - 17.6. Etapna dirka po Svici 12. - 15.6.: Etapna dirka po Luksem. burgu 22.6. - 14.7.: Etapne dirka po Franciji 25.7. : Prvenstvo Luksemburga 26.7. : Prvenstvo Nizozemske in za veliko nagrado Forlija nà kronometer (It.) 2.8. : Dirka po Ticinu in prvenstvo Belgije 8.8. : Monaco . Zuerlch 23.8. : Prvenstva Francije, Španije, Nemčije in Svice 29.8. : Dirka treh mest (Belgija) 29. - 30.8.: Pariz - Luksemburg 6.9. : Svetovno prvenstvo v Sallan-chesu 10. - 19.9.: Etapna dirka po Nemčiji 13. . 20.9.: Dirka po Kataloniji • 15. - 20.9.: Etapna dirka po Holandski 18. - 20.9.: Za veliko nagrado narodov 27.9. : Za veliko nagrado Parislen libere (ekipno na kronometer) 3. - 4.10.: Za nagrado Fourmiesa (Francija) 4.10. : Dirka po Emiliji 11.10. : Pari* - Tours 11.10. : Za veliko nagrado Lugana (na kronometer) 12.10. : Bayonne - Bilbao 18.10. : Dirka po Lombardiji 1.11.: Trofeja Baracchi .................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiuitniiiiiniiiiiiiuninii „ ... fini«* m n Goriški nogomet Najvažnejše prireditve za amaterske kolesarje pa so- 22.3. • 5.4.: Etapna dirka po Tuniziji 16.4. - 3.5.: Etapna dirka po Maroku 25.4. - 3.5.: Etapna dirka po Luksemburgu 9. . 25.5.: Dirka miru Varšava - Berlin - Praga 21. - 27.5.: Etapna dirka po Holandski 24. - 31.5.: Route de France 30.5. . 6.6.: Etapna dirka po Avstriji 12. - 18.6.: Etapna dirka po Madžarski 1. - 14.7.: Etapna dirka «de 1’ave-nir» po Franciji 26.7. . 7.8.: Etapna dirka po Jugoslaviji 26.7. - 9.8.: Dirka po Kanadi I. - 8.8.: Etapna dirka po Poljski 3.9. : Svetovno prvenstvo na kronometer za ekipe v Albertvillu (Francija) 5.9. : Svetovno prvenstvo v cestni vožnji v Sallanchesu Za svetovni pokal pa je mednarodna kolesarska zveza določila naslednje dirke: 19.3.: Milan - Sanremo 5.4. : Dirka po Flamskem 19.4. : Pariz - Roubaix 26.4. : Pariz - Bruselj 3.5.: Liege - Bastogne - Liege 27.9. : Za veliko nagrado Parisien libere 4.10.: Dirka po Emiliji II. 10.: Pariz - Tours 12.10. : Bayonne - Bilbao 18.10. Dirka po Lombardiji ZA POKAL ŠVEDSKEGA KRALJA Jugoslavija v finalu proti Danski BEOGRAD, 29. — Jugoslavija se Je uvrstila v finale teniškega turnirja za pokal švedskega kralja. V polfinalu so Jugoslovani premagali Svede 2:1. V drugem singlu Je Jovanovič odpravil Anderssona 6:2, 8:6, v doublu pa sta Pilič in Jovanovič premagala švedski par Schmidt - Bengtsson 6:2, 6:4, 6:4. Ker je Danska premagala Francijo z 2:1, bo nastopila v finalu proti Jugoslaviji. Dvoboj bo jutri zvečer, medtem ko se bosta Francija in Švedska spoprijeli Jutri zjutraj za tretje mesto. TELOVADBA LJUBLJANA, 29. — Telovadni troboj med moškimi reprezentancami CSSR, Bolgarije in Jugoslavije se je končal z ekipno in posamezno zmago Jugoslavije. V ekipnem plasmaju je Jugoslavija dosegla 560,10 točke, CSSR 559,85, Bolgarija 557,53. V tekmovanju posameznikov je zmagal Cerar 115,85, drugi Je Šrot (J) 112,75, tretje in četrto mesto si delita Adamov in Mihalov (Bolg.) 112,50, Statny 111,95, Kubička (oba CSSR) 111,45 pa sta se uvrstila na peto in šesto mesto. SMUČANJE CERVINIA, 29. — Danes Je prispel v Cervinio (Breuil) bivši olimpijski prvak v skoku, slalomu in veleslalomu Toni Seiler. Avstrijec spremlja svojega 19-letnega brata Rudyja, ki je član avstrijske reprezentance. Trenutno je v Cerviniji nad 300 smučarjev iz številnih držav. Med drugimi Je 50 članov in članic avstrijske ekipe, 25 Nemcev, 15 Jugoslovanov, 6 članic kanadske in Aga Khan Karim s svojim trenerjem. iiiiiiHiuimtiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiHiHUiifiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiinM Le Corbusier je le zastarel (Nadaljevanje s 3. strani) --j- 1 * SrAi Vobmočj J menti na ! Sovod nje in igrata jutri doma Tudi Podgorci na domačem igrišču proti ekipi iz Romansa Jutri igrata na domačem igrišču tako nogometna ekipa iz Sovodenj kot Juventina iz Standreža. Obe imata možnost, da si pridobita obe točki. Sovodenjci igrajo proti ekipi iz Morara, ki se preteklo nedeljo ni posebno izkazala v tekmi proti Juventini. Ce bodo domačini dobro pripravljeni in se bodo držali načela, da je treba igrati za točke in vseh 90 minut, potem imajo precej možnosti na popoln uspeh. Tekma bo ob 14.30 uri in vabimo domače navijače naj pridejo v čim ' večjem številu ter pomagajo svojim igralcem do uspeha. Ob 14. uri pa naj se javijo pri trenerju na igri-Šču igralci prve ekipe. Juventina ima jutri v gosteh Bracano, ki ima samo dve točki manj na lestvici. Zato se ne sme podcenjevati. Vsekakor bi morali domačini bolje igrati kot prejšnjo nedeljo v Moraru. Tekma bo ob 14.30. Ob 14. uri naj se zberejo na igrišču naslednji igralci: Faganel, Paškulin, Žezlin, Pula, Ferfolja, Tabaj. Batistič, Comelli, Nanut L., Marega, Furlan, Montico, Bizaj, Klaučič. Tudi Podgora ima tokrat tekmo na domačem igrišču pri Madonninl, kjer ima jutri v gosteh ekipo iz Romansa. Domačini imajo več možnosti za uspeh in se bodo prav gotovo potrudili, da bi tudi oni obdržali obe točki doma ter se prerlli prav na vrh lestvice. Sicer pa bomo videli jutri. ti o «mestnih konglomeratih», ki pa bi stali na 20 do 25 metrov visokih stebrih, dočim bi spodnji prostor bil prepuščen mestnemu prometu z raznimi nadvozi in podvozi, ter prostim prostorom za parkiranje vozil. Ta zamisel je že tako konkretna, da se je na Angleškem že govorilo o njej kot o realni nujnosti bližnjih desetletij, ker da bo tot edina rešitev pred zadušitvijo mest zaradi vedno večje 'motorizacije. Na Angleškem so to vzeli že tako «-resno, da so rekljj: ali Iskati rešitev v tem, kil pa zavreti motorizacijo, celo prepovedati ' dostop vozil v ✓območja večjih mestnih IVI f I *11 Bi' bila td mesta Idej je več. Eni menijo, da bi se stebri, ki jih že danes marsikje srečamo, dvignili na 15, 20 ali celo 25 metrov, pač po potrebi. Drugi pa menijo, da bi bile velike stanovanjske in tudi upravne palače zgrajene v obliki lijaka, tako da bi slonele na mogočnem stebru, ki bi se na določeni višini širil in na večjih višinah nudil čim širšo osnovo za stanovanja odnosno urade. Seveda bi steber služil za dostop (dvigala), za povezavo kablov, vodovodnih cevi, kanalizacije itd. Prav ta «varianta» irta še hajvec pristašev, ker dopušča največ prostega prostora na 'tleh, hkrati pa omogoča ludi veliko sonca. Se bolj drzni načrti pa predvidevajo «višete hiše». Najbolj preprosto, bi to zamisel prikazali s tem, da bi vzeli za primer «tobogan». Mogočna osnova bi se razčlenila v več krakov, na katerih bi slonele stanovanjske hiše, kot slonijo na krakih vozički tobogana. Se ena, najbolj drzna zamisel predvideva gradnjo ogromnih stolpov, ki bi bili med seboj povezani s kabli, na katerih bi pa visele hiše. Navedli smo nekaj zamisli, ki nam nakazujejo, kakšna bodo bodoča mesta. Morda bo od tega bolj malo ostalo. Morda pa smo mi, ki živimo še v dobi klasične arhitekture, preveč skeptiki, da bi se mogli vživeti v mesta na stebrih, ali celo na vrveh. Toda prvotno naselje človeka, ki je pečino zamenjal z «grajeno» hišo, je bilo tudi na stebrih, na kolih. Kolišča so bila med prvimi naselji pred tisočletji. Tudi tedaj si je človek izbral ta način gradnje iz potrebe, da bi se zaščitil pred vodo ali pred zvermi. Čemu bi človek v bodočnosti, \ ! prihodnjih stoletjih ne našel rešitve spet na «koliščih», bolje «stebriščih», ki mu jih omogoča ali mu jih bo omogočala bodoča tehnika. Ob koncu pa še nekaj. Vse od prvih začetkov gradnje stanovanjskih hiš vse iz davnine je bila pravokotna oblika več ali manj «železni zakon» za vsako gradnjo. Razen redkih izjem sp gradili pravokotne hiše že Egipčani, Feničani, da ne govorimo o Grkih in Rimljanih. Zamisli novih arhitektov, o katerih smo -že govorili, pa se nameravajo odpovedati tudi temu «železnemu zakonu» in ubrati najrazlič-. nejše oblike, toda čim manj pravokotnih oblik. To pa ni kdo ve kaka revolucionarna ideja. AgathaChristie: DESET* ZAMORČKOV ŠLO JE 48. Lombard se je zasmejal, Rekel je: / «Torej tako Je, Vera?» Vera je rekla: «Nikogar ni na otoku — prav nikogar — razen naju dveh...» Njen glas je bil le še rahel šepet nič več. Lombard Je rekel: «Da, točno. Zdaj veva, pri čem sva!» Vera Je rekla: «Kako je to napravil — s tem marmornatim medvedom?» Skomignil je z rameni. «To je prava čarovnija — in zelo posrečena...» Njuna pogleda sta se spet srečala. Vera si je mislila : Kako, da nisem že prej opazila, kakšen obraz ima. Volk — da. tako je — volčji izraz — Ti strašni zobje...» Lombard je spregovoril z renčečim, pretečim glasom: «Zdaj smo pri koncu, da veste. Zdaj poznamo čisto reseco. In bliža se konec...» Vera je rekla čisto mimo: «Razumem...» Strmela je ven na morje. General Macarthur je tudi strmel ren na morje — kdaj — včeraj? Mogoče pa predvčerajšnjim? Tudi on Je rekel, da se bliža konec... , General je bil izrekel te besede s tiho vdanostjo — z nekakim olajšanjem. < V Veri se je pa ob misli na te besede vse uprlo. Ne, ne sme se vse končati! ‘j Pogledala je dol na utopljenca. Rekla je: «Ubogi doktor Armstrong...» Lombard je rekel posmehljivo:. «Kaj pa Je to? Zensko usmiljenje?» Vera je rekla :• «Zakaj pa ne? Ali ne poznate nobenega usmiljenja?» Lombard Je rekel: «Vi se mi prav nič ne smilite. Ne pričakujte kaj takega od mene!» Vera je spet pogledala dol na mrtveca. Rekla Je: «Prenesti ga bo treba v hišo.» «Kaj, da bo v družbi z ostalimi žrtvami? To Je vse lepo in prav. No, kar se mene tiče, lahko ostane, kjer je,» Vera je rekla: • < «Spravimo ga vsaj tako daleč na obalo, da ga ne bo moglo morje več doseči!» Lombard se Je zasmejal in rekel: «Ce že hočete...» Sklonil se je in začel vleči truplo, na obalo. Vera se Je naslonila nanj in mu skušala pomagati, kolikor je mogla. Lombard Je začel kmalu sopihati: «Ni tako lahko delo.» Končno se jima Je le posrečilo spraviti truplo dovolj leč na breg, da ga niso več mogli doseči morski valovi. Lombard si je najprej nekoliko oddahnil, nato Je vprašal : «Ali ste zdaj zadovoljni?» Vera je rekla: ' • «Da, zdaj sem popolnoma zadovoljna.» da- pa Govorila Je s pretečim glasom. Obrnil se Je in se potipal po žepu, a je že vedel, da ga bo našel praznega. Umaknila se Je za nekaj metrov in mu gledala v obraz, z revolverjem v roki. Lombard je rekel: «Zato ste se torej delali, da ste usmiljenega srca! Hoteli ste me okrasti.» Vera je prikimala. V roki je trdno držala revolver. Filip Lombard je začutil, da ni bil še nikoli tako blizu smrti. Vendar se še ni hotel podati. Rekel je zapovedovalno : «Dajte takoj sem ta revolver!» Vera se je zasmejala. Lombard je rekel: «No, dajte mi ga!» Mrzlično je premišljeval. Kaj naj napravi — naj jo pregovori — naj jo pomiri, da se bo čutila varna — ali naj hitro skoči — Lombard je v svojem življenju vedno rad tvegal. Tudi to pot se je odločil za to. Govoril je počasi, prepričevalno : . «Glejte, draga moja, poslušajte, kaj vam bom povedal...» In že Je skočil — hitro kakor panter... Vera je avtomatično sprožila... Lombard se je ustavil sredi skoka in se z vso težo svojega telesa zgrudil na tla. v, Vera se mu Je previdno približala, z revolverjem pripravljenim na strel. Toda previdnost ni bila več potrebna. Filip Lombard je bil mrtev — krogla mu je šla skozi srce... .... .3 . Vero Je preveval prijeten občutek popolne sprostitve. Naposled se je le končalo. Konec: je bilo strahu, ki ji je neprestano trgal živce.» Zdaj je bila sama na otoku... Hama z devetimi mrtvimi trupli... Toda kaj zato? Da je le ona živa... Ji*? ,sei?l!a 7 ^popisno srečna - nepopisno mir Konec je bilo strahu... 4 sedi čas Sonce je že zahajalo, ko se je Vera zganila V niei ie d pomorna prevladal prijetni občutek, da je zares varna. Zdaj šele je začutila, da je lačna in zaspana. V prvi vri &£%£££eira preJ leg,a v svo Drugo jtitro bodo mogoče prišli in jo rešili — za jLpa lsee.n0' Vseeno J1 Je- tudl «e ostane še nekaj ‘tu. Zdaj, ko Je sama... O, blaženi mir... Vstala je in pogledala gor proti hiši. Zdaj se ji ne bo treba ničesar več bati! Nobene strahc je več ne čakajo. To je zdaj navadna, lepo zgrajena, moder hiša. In vendar si je še malo prej ni upala niti pogledati, da bi vztrepetala;-.. Strah — ta čudni strah... Zdaj je konec strahu. Zmagala Je nad strašno, smrt: nevarnostjo. S Svojo spretnostjo in prisotnostjo duha je c vladala človeka, ki jo je nameraval uničiti. Stopila je gor proti hiši. Sonce je zahajalo, proti zapadu Je bilo nebo rdeče in orai ne barve. Bilo je krasno in spokojno. Vera si je mislila: «Mogoče so to le sanje...» i (Nadaljevanje sledi) UHÌMICT V(l- TRST - UL- MONTECCH1 6- II. TELEFON 93-808 stna 1800 lir " polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir - SFRJ: v tednu Stritarjeva ulto 3 L telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-63« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel. 3382 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tei št 37-338 - NAROČNINA: mesečna 850 Ur - Vnaprej: četrt-20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letne 1920 din, polletno 900 din, četrtletno 480 din - oštnl tekoči račun: Založništvo trpkega dska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-Upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tlaka. Trat