GrosuPlJe (centrala! sP 908 KLASJE 1997 352(497.4 Ivančna Goricfl ........,................................i.......... CD "D 1 1997001 1,12 Številka 12 lotnik 3 december 1 99T =u • VIDEO 1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel,: 127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax: 777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Advent ni čas, božič in novo leto so tisti del leta, ko povežemo spomine in izrečemo polno lepih želja prijateljem, sorodnikom. 7m nekaj časa se vsakodnevne težave odmaknejo. Tokrat vas ne bom seznanjal z občinskimi problemi, uspehi in neuspehi. Vsak izmed nas ima dovolj opraviti s spomini iz otroških dni, ko so jaslice očarale vsako otroško dušo, jo napolnile s čutečo ljubeznijo staršev in približale okoliščine, vezane na biblijsko zgodbo. Svet resnice, čustev in topline polno domačo hišo, kjer ni manjkalo dobrot, ki sicer niso bile pogosto na kmečki mizi. V glavi še danes odmevajo značilni glasovi domačega korskega zbora, v katerem se prepoznajo glasovi domačih pevcev. Taki glasovi so najlepši, pa četu-, di niso nadvse ubrani. Skozi cerkvena vrata vaške cerkve ob polnoči zadiši po kadilu, ki se v siju luči megleno dviga skozi hladen zrak. Spomini sežejo od hoje k polnočnici do drobne lučke, kije v beli snežni opojnosti kazala pot do cerkve in domov. Tudi iskanje najlepše smrečice, ki smo jo otroci v gozdu imeli že mnogo prej odkrito, je vzbujalo negotovost, če bodo simetrično rastoče vejice lepše od sosedovih. Zagotovo prva odsekana smrečica ni bila ustrezna. Skoda za logarje, za otroke gotovo ne. Razpostavljene figurice pod smrečico niso pri nikomer zbujale vtisa kičaste podobe, pa naj so bile papirnate, lončene ali iz mavca. V otroški domišljiji so imele vedno nove naloge, vsaka figurica pa toliko zgodbic, kolje bilo v družini otrok. Tako je bilo, tako naj tudi ostane. Čas nas odmika od vrednot, ki so polnile srca, ostaja nam preobjedenost, skromnost se umika razuzdanosti. Cas adventa nam z malo idile, razumevanja, miru in veselja, ki ga vsi pričakujemo, daje upanje. Dobro v novi čas, ljubezen v srcih naj premaga mraz, zato praznujmo v miru, zaupajmo v srečnejši čas. Župan Jernej Ob praznovanju Dneva samostojnosti naše države je bila osrednja občinska prireditev v Kulturni dvorani v Stični. Prireditev, ki je bila namenjena tudi bližnjim Božičnim in novoletnim praznikom, je bila prijetna in nadvse dobro obiskana. Godba Stična je s svojimi gosti predstavila prijeten in pester kulturni program. In prav je tako, saj je Dan samostojnosti naše države pomemben mejnik naše zgodovine. Čestitiko vsem je na prireditvi izrekel župan Občine Jernej Lamprei. srečno novo Škrati so varuhi narave, naravnih bogastev in modrosti. Voščilnica s sredine 20. stoletja leto! Ob Božičnih in Novoletnih praznikih želimo vsem občanom prijetno praznovanje. Hkrati pa želimo zdravo in srečno Novo leto 1998 z željo nadaljnjega sodelovanja. Jernej Lampret, župan in Občinski svet Ivančna Gorice Dobrim željam se pridružuje tudi uredništvo Klasja. MAČJI KAŠELJ 2. mesto na državnem prvenstvu v badmintonu ni mačji kašelj. Izjemen dosežek naših srednješolcev. Marko Tratar, mednarodni šahovski mojster Z Vira pri Stični - državni šahovski prvak za leto 1997. računalniški inženiring d.o.o. Cesta II. g. odredov 17, Iv. Gorica tel. : 769-040, fax : 769-045 GSM : 041 /612-923, 661-972 LaMaS RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna 119970011,12 i STRAN V prejšnji številki nam je v tabelah za načrt krmljenja zagodel tiskarski škrat in zamešal nekatere številke. Načrt krmljenja objavljamo ponovno in prepričani smo, da so tokrat številke pravilne. OBROKI ZA KRAVE MOLZNICE (NACRT KRMLJENJA) OSNOVNI OBROK: 70 % koruzna silaža in 30 % travna silaža, seno, otava. DOPOLNILNA KRMA: mešanica 1/2 sojinih in 1/2 sončničnih tropin, krmna mešanica z 18 % SB (nakup v TMK), mineralno vitaminski dodatek, sol. Kravam z mlečnostjo do 16 l/dan pokladamo še 2 dkg soli na dan. Kot (MVD) mineralno-vitaminski dodatek je primeren Kravimin 3 ali Rumisal R-2 ali R-3. MleC nost 1/dan -Koruzna -silaža kg/dan - Seno -kg/dan ™ty ****** Sojinc--t sonc t. kg/dan JVločna MVD dk g/dan kg/dan krma kg/dan 14- 21 8^ 2, L 2,1 0,8 -L 7 16 .21.4 8.6 .2,1 .2.1 1 .0,3 7 18 21,7 8,6 2,1 2,1 1 1.2 7 20 21,7 8.6 2,1 2,1 1 22. 7 22 21.7 7,4 2,1 2.1 1 3.5 7 24 21,7 . 5.7 2,1 2.1 1 4,9 7 26 '22 3,3 .2,1 "2,1 1 6,5 6 28 17.4 0,6 4,8 tJ;9- 0,8 6 OBROKI ZA KRAVE MOLZNICE (NACRT KRMLJENJA) OSNOVNI OBROK: koruzna silaža, seno, otava. DOPOLNILNA KRMA: mešanica 1/2 sojinih in 1/2 sončničnih tropin, krmna mešanica z 18 % SB (nakup v TMK), sol. Kot (MVD) mineralno-vitaminski dodatek je primeren Kravimin 3 ali Rumisal R-2 ali R-3. Mleč Koruzna Seno Otava Sojine + Močna Sol MVD nost silaža kg/dan kg/dan sonc t. krma dkg/dan dkg/dan-., l/dan kg/dan kg/dan kg/dan 15 22,7 3,6 3,5 1.4 / -2 7 18 32.4 2.1 2.1 2 / 2 7 20 31.7 2,1 .2,1 2,0 1,1 / 7 22 30,7 2.1 2.1 1.9 2,4 / 7 24 29 2,1 2,1 1,7 4,0 / 6 26 27,6 3,3 0,9 1.5 5,5 ' 1 6 T& 20,7 4,4 1.2 1,1 7,8 7 6 ZBIRANJE PONUDB ZA NADOMESTNA ZEMLJIŠČA PRI GRADNJI AVTOCESTE VIŠNJA GORA - BIČ Investitor gradnje avtoceste Višnja gora - Bič bo lastnikom zemljišč, prizadetim z gradnjo avtoceste, ponudil nadomestna zemljišča. V ta namen zbiramo ponudbe za nakup kmetijskih zemljišč vzdolž trase avtoceste in sicer na območjih naslednjih katastrskih občin: ■ k.o. Dedni dol ■ k.o. Draga ■ k.o. Hudo ■ k.o. Gorenja vas ■ k.o. Radohovavas ■ k.o. Velike Pece ■ k.o. Dob ■ k.o. Podboršt. Interesenti, ki bi na navedenih območjih prodali zemljišča, naj pisne ponudbe z dokumentacijo (zemljiško-knjižni izpisek, lastninski podatki, cene) pošljejo na naslov: DARS, d.d., Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom "ponudbe za nadomestna zemljišča za AC Višnja gora ■ Bič". f TRADICIONALNO NOVOLETNO SREČANJE ZBIRALK IN ZBIRALCEV MLEKA STISKE ZADRUGE V ponedeljek, 22. 12.1997, je bilo že tradicionalno srečanje zbiralcev mleka stiske zadruge. Srečanja se je poleg zbiralcev udeležilo tudi vodstvo Ljubljanskih mlekarn. Tudi letos smo izbrali najboljše zbiralnice. Priznanje in nagrade so si zaslužile: 1. mesto zbiralnica MULJAVA z zbiralko Albino Nadrah. 2. mesto zbiralnica LESKOVEC z zbiralcem Rudijem Dremljcm. 3. mesto zbiralnica TEMENICA z zbiralko Marijo Piskulc. V kategoriji družinskih kmetij je največ točk dosegla kmetija TOMAŽA BREGARJA z Bojanjega Vrha. Posebno priznanje za najdaljšo dobo pri zbiranju mleka na področju stiske zadruge pa sta prejeli ANA MANDELJ iz Velikih Češnjic in ALBINA NADRAH z Muljave. Več s srečanja zbiralcev mleka v prihodnji številki Klasja. M-KZ Milena Vrhovcc MERCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA želi vsem članom, kooperantom ter kupcem v naših trgovinah vesele in mirne BOŽIČNE PRAZNIKE ter zdravja, uspehov in zadovoljstva v letu, ki prihaja. NAJ PRAZNIČNI DNEVI USTA VIJO BEZANJE ČASA! NAJ NOVO LETO V DOBREM SODELOVANJU TRAJA VSE LETO! KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZELI VSEM KMETOVALCEM IN BRALCEM KLASJA DOŽIVETO PRAZNOVANJE BOŽIČA, V NOVEM LETU 1998 PA ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN DOBRE LETINE. MERCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA vam v svojih samopostrežnih trgovinah nudi ugoden predpraznični nakup suhomesnatih izdelkov, orehovih jedrc, rozin, buteljčnih vin, darilnih zavitkov in še in še. V Zadružnem hramu pa vam bosta Vida in Stanka še naprej pripravljali okusne malice in jedi po naročilu. IZKORISTITE MOŽNOST UGODNIH NAKUPOV V TRGOVINAH MERCATOR -KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8. telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-prcdscdnik, Jurij Gorisck, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič. glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever (zadnja stran). Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Petra Bahorič, Simon Bregar (Sport), Milena Vrhovcc (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika dno., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročcnihrokopisov in fotografij ne vračamo Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, daje glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke taritne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN ČLANICE DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA IN DEKLET V Ivančni Gorici so organizirali srečanje vseh treh občin: Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Udeležile smo se ga v lepem številu. Irma Lekan in druge članice svetovalne službe za dom in družino so za nas pripravile topel sprejem. Marsikatera udeleženka srečanja ni poznala lepot Ivančne Gorice. V cerkvi sv. Jožefa smo imele sv. mašo, za katero se g. Kastelicu lepo zahvaljujemo. Videle smo še veliko zanimivih stvari, npr. kmetijo pri Erjavčevih v Gorenji vasi, zaključili pa smo v Prapročah v prijetni gostilni ob lepi glasbi in dobri postrežbi. DPŽ Sončnica iz Grosupljega se za vse lepo zahvaljuje. Ker pa se izteka leto, v katerem smo uspešno krmarile, naj še enkrat povemo: hvala vam. Ti praznični dnevi pa prinašajo čas, da človek prisluhne besedi ter preživi mnogo lepih trenutkov ob jaslicah. Srečno 1998! Stanka Ahlin, predsednica DPŽ Sončnica, Grosuplje Za praznične dni prisluhnite moji pesmici. TAKRAT VSI ENAKI SMO Joče, joče stara leska, zdaj osamljena stoji, mladosti svoje se spominja, vrišč otroški lešnike obira si. Joče, joče stari kostanj, saj nekoč jc slaven bil, mrgolelo pobiralcev kostanja vsako jesen je pod njim. Ko pa prvi sneg zapade, takrat so si vsi enaki, naj bo leska, trta, kostanj ali stari sadovnjak. Tudi mi smo mladi bili, v življenju srečo kovali smo, ko naše se srce ustavi, takrat vsi enaki smo. Stanka Ahlin RAZSTAVA MALIH ŽIVALI V DECEMBRU Člani društva pasemskih malih živali Ivančna Gorica so bili v decembru zelo aktivni. Obiskali so več razstav, in sicer v Novem mestu, Brežicah, Trbovljah in na Vrhniki. Soudeleženci so bili na razstavi v Grosupljem . Razstavili so okoli 120 kuncev približno 15 pasem in okoli 150 golobov približno 20 pasem. Za marsikaterega obiskovalca in razstavljalca je najbolj zanimiva domača avtohtona pasma slovenskega kunca in goloba -slovenskega beloglavčka. Na takšnih razstavah lahko sodelujejo le razstavljala iz društev in le z zdravimi živalmi. Za razstavl-jalce ivanškega društva je bila ta razstava zelo uspešna. Prejeli so lepo število pokalov in diplom, kar je za marsikaterega rejca edino plačilo za njegov trud z živalmi. V januarju 1998 se nam obetata dve zanimivi razstavi v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, predstavitev z ocenjevanjem vseh pasem- skih malih živali in na Ptuju državna razstava golobov prvakov. Na žalost sta obe na isti dan. Vsak od 20 aktivnih članov ivanškega društva si močno želi dobiti primeren prostor v Ivančni Gorici in pripraviti razstavo malih pasemskih živali ter tako ljudem pokazati, kaj vse imamo in redimo. Džuro Čurčič Vabimo nove člane! Vse informacije dobite v Stranski vasi 10 oziroma na telefonski številki 0609-627-504. Srečno in uspešno 1998 vam želi DGMPŽ Ivančna Gorica Tu je le nekaj pokalov, ki so jih dobili člani ivanškega društva v tujini in doma. V NESREČI RES NISI SAM Ko so me v temni noči prebudili plameni ognja, ki so objemali moje poslopje in ga tudi uničili in vse kar je bilo ob njem, sem v obupu spoznala, da nisem sama. Še so dobri ljudje, ki ti v nesreči ponudijo roko v pomoč. Zato bi se rada v tem občinskem časopisu iz srca zahvalila Gasilskemu društvu Hudo - Ivančna Gorica in Stična ter policiji za tako hitro intervencijo in pomoč. Zahvaljujem se tudi vsem dobrim sosedom, ki so mi v U j noči stali ob strani, mi pomagali ter bodrili s toplimi besedami in mi nudili krmo za preostale živali. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem za izkazano pome č, denarno ali materialno. Še enkrat lepa hvala! Vsem želim vesele praznike, sreče in zdravja v novem letu! Albina Kastrevc, Veliko Črnelo OBVESTILO Zdravstveni dom Ivančna Gorica obvešča vse krajane Zagradca in Ambrusa z okolico, da od septembra dalje redno dela splošni zdravnik v ZD Zagradcc, in sicer: ob SREDAH od 13. do 19. ure ob PETKIH od 7. do 13. ure. Telefon v ZD Zagradcc: 786-119 Center za socialno delo Grosuplje sporoča, da je sredstva, namenjena za novoletne čestitke, namenil za humanitarne namene. OD FUSARJA DO OBRTNIKA Storitve s težko gradbeno mehanizacijo, licenca da ali ne Vprašanje: Opravljam storitve s težko gradbeno mehanizacijo, pa me zanima, če sem dolžan pridobiti licenco za kamion, s katerim prevažam gramoz oz. pesek in zemljo. Omenim naj še to, da je tovornjak last mojega brala, ki ni (več) s.p. Odgovor: V primeru, da opravljate prevoze samo in izključno po gradbišču, licence za tovornjak ne potrebujete. Ker pa dvomim, da so vaši prevozi omejeni le na okvir delovišča, ste dolžni pridobiti licenco Kaj vse morate predložiti v postopku za pridobitev licence, sem že pisala, novo v vašem primeru je še to, da z bratom sklenete najemno oz., zakupno pogodbo za tovornjak, za obdobje 5 let, in jo overite pri notarju. Podaljšan rok za izdajo licenc Novo pri izdaji licenc je to, da je rok za izdajo podaljšan do 31. januarja 1998. Sankcije za vožnjo brez licence Od 1.2.1998 bodo inšpektorji prepovedali opravljanje obrtne dejavnosti, plačati pa bo treba tudi denarno kazen, če licence ne boste imeli. Na koga se glasi licenca: na osebo ali tovornjak Licenca se sicer glasi na osebo, vendar za točno določeno vozilo. Če je le-teh več, ima vsako vozilo svojo licenco, z vpisanimi podatki o vozilu, glasi pa se na lastnika oz. uporabnika vozila. Zaključujem letošnje pisanje z razmeroma najaktualnejšo temo med obrtniki - avtoprevozniki. Vsem pa želim srečen božič in uspešno in zdravo novo leto 1998. Pripravila: Jelka Božič IZOBRAŽEVANJE Že kar nekaj časa smo skupaj; vi berete - jaz pišem. Za vsako številko časopisa razmišljam, kaj vas najbolj zanima in kako to povezati z novostmi in spremembami. Ugotovili smo, da so se na področju šolstva začele velike spremembe že leta 1996, s sprejetjem šolske zakonodaje. Spoznali smo nov sistem poklicnega izobraževanja na dualni način, kar je prineslo že prve vajence za poklice: mizar, tesar, zidar, mesar, avtomehanik, avtoklepar, usnjarski galanterist in izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil. Seznanili smo se z razlikami med drobnim ter obrtnim in obrti prilagojenim načinom šolanja. Ob sklenitvi učne pogodbe smo se dotaknili tudi pravic in odgovornosti vajencev ter obrtnikov oziroma podjetij. Ob poklicnem tečaju smo ugotovili, kaj sploh to in je komu je namenjen. Nekaj smo tudi že rekli o mojstrskih izpitih, ki so po letu 1963 ponovno na pohodu. Še sreča, da je pred nami še eno leto, saj je na vidiku še veliko novosti, ki bi jih bilo treba omeniti. Sicer pa imamo vedno na razpolago tri dneve. Dva sta, za katera nas ne bi smelo skrbeti. Prvi je včerajšnji, z vsemi napakami in skrbmi, ta ni več pod našo kontrolo in ne moremo več nazaj. Drugi dan je jutrišnji, z vsemi nevarnostmi, težavami, upi, veselimi in žalostnimi dogodki. Tudi ta dan ni pod našim nadzorom, vemo le, da bo sonce vzšlo, morda v vsem svojem sijaju, morda skrito za oblake. Enoje gotovo: sonce bo vzšlo. Ostane nam še en dan, to je današnji, in temu moramo posvetiti vso našo pozornost, naučiti se moramo živeti za ta dan. Ob koncu letošnjega leta se ne bomo ukvarjali s preteklostjo, ki je ni več, niti s prihodnostjo, ki je še ni, pač pa uživajmo v sedanjosti, ki jo živimo. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1998 vam želim Majda Može S D D) M podjetje za finančne in poslovne storitve d.o.o. 1295 Ivančna Gorica, Vir pri Stični 43 na podlagi dolgoletnih izkušenj nudi finančne in knjigovodske storitve za mala, srednja in velika podjetja ter samostojne podjetnike. Tel.: 061/777-171, vsak dan po 17. uri. STRAN POROČAMO S SEJE OBČINSKEGA SVETA Četrtek, 27. november. 32. seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. Gneča in nezadovoljstvo že v preddverju Županstva je vzbujalo začudenje svetnikom in ostalim udeležencem seje. "Zakaj seja v četrtek?" Toliko besed, pa vendar vsi navzoči na seji! Po uskladitvi dnevnega reda je bil izglasovan predlog enega izmed svetnikov, naj se v prihodnje seje Občinskega sveta sklicujejo ob petkih. Strategije varstva okolja v Občini Ivančna Gorica Pri obravnavi težko pričakovanega gradiva o Strategiji varstva okolja Občine Ivančna Gorica so člani občinskega sveta predlagali in potrdili sklep, da bodo obširno gradivo Strategije varstva okolja posredovali v 30-dnevno javno razpravo; krajevnim skupnostim, matičnim odborom in članom občinskega sveta pa bodo posredovali kopijo le-tega. Odločitev o nakupu dela poslovne stavbe Traig Komisija, ki je opravila nekaj pogovorov s prodajalcem poslovne stavbe Traiga, je pripravila poročilo, s katerim svetniki niso bili zadovoljni. Po burni razpravi so se odločili za nakup Traiga za ceno 76 milijonov tolarjev, pod pogojem, da bo predhodno izbrisana zastavna pravica (hipoteka) pri vložku št. 369 k.o. Gorenja vas, pare. št. 834/1 in da bo prenos te parcele v vložek kupca bremen prost. Rebalans proračuna Občine ivančna Gorica za leto 1997 Kot je bilo pričakovati, so na tokratni seji člani sveta namenili največ časa rebalansu proračuna, čaprav po besedah župana Jerneja Lampreta v proračunu ni prišlo do večjih sprememb; potrebne so bile le uskladitve in popravki, saj so se po besedah župana sredstva proračuna za leto 1997 v globalu zmanjšala. Še največ popravkov je bilo v šolstvu, ker od Ministrstva za šolstvo in šport nismo dobili predvidenih 50 milijonov tolarjev za gradnjo Osnovne šole Višnja Gcra in ni predvidenih 10 milijonov tolarjev krajanov Višnje Gore. Član OS F. Godeša je predlagal, da se sredstva z rebalansom iz posameznih postavk prenašajo znotraj posameznih področij, predvsem tista, za katere je znano, da ne bodo realizirana. V razpravi so člani OS iz Višnje Gore predstavili pisni predlog Krajevne skupnosti Višnja Gora v katerem zaprošajo župana, da pri pripravi predloga rebalansa prispeva približno 1.3 milijona tolarjev KS Višnja Gora za sofinanciranje graditve avtobusne postaje na CigUrjevi ulici, obnovo in asfaltiranje Jurčičeve poti, novogradnje javn; razsvetljave, za doplačilo za table z označbami ulic itd. Po daljši razpravi je bil sprejet osnutek rebalansa proračuna za leto 1997. Osnutek odloka o pokopališkem redu Osnutek odloka o pokopališkem redu v Občini Ivančna Gorica so s pripombami ir predlogi članov OS posredovali v 30-dnevno javno razpravo v kraj ;vne skupnosti, ki naj svoja stališča ir predloge kot upravl-jalke s poke pališči posredujejo pripravljalcu predloga. Osnutek c dloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Obravnava osnutka odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč je dala vrsto pripomb in pobud. " Nesprejemljivo je, da bi izenačili središče Ivančne Gorice, Višnje Gore, Stične, Šentvida pri Stični in Zagradca z oddaljenimi vasmi!" so bili glasni svetniki, ki prihajajo iz teh vasi, kjer morajo ljudje za vse, kar hočejo imeti, sami globoko seči v žep. Podprli so predlog župana Jerneja Lampreta, da so naselja v III. in IV. območju (Ambrus, Dob, Krka, Muljava, Radohova vas, Sobrače, Temenica) oproščena plačila za stanovanja in za nezazidana stavbna zemljišča, za katera še ni znana vrsta dejavnosti oz. namen uporabe, za počitniške objekte pa ostane stanje nespremenjeno. Član sveta M. Jevnikar pa je predlagal, da se svetnikom predloži vzorčni izračun za posamezna naselja in za posamezne obveznike, da bo članom bolj jasno, za kakšno višino se odločajo. Nakup zemljišč za gradnjo Osnovne šole Stična Na pobudo člana OS Igorja Bončine je bila obravnavana dodatna točka dnevnega reda, nakup zemljišča za gradnjo Osnovne šole Stična. Župan je pojasnil, da je pogajalska skupina s prodajalci zemljišč dogovorjena o višini cene za kvadratni meter. Ta naj bi znašala po besedah župana 22 DEM. Pobude svetnikov Med pobudami svetnikov ne gre prezreti tiste, da občani Občine Ivančna Gorica, ki so v zadnjem času prejeli osebni dokument, opažajo, da v glavi dokumenta piše Občina Grosuplje. Pobuda je bila tudi, da se del Upravne enote Grosuplje, ki pokriva področje ivanške občine, prenese na Občino Ivačna Gorica. Danijela Pirman DEJAVNOST ŽUPANSTVA V NOVEMBRU IN PRVI POLOVICI DECEMBRA Na Županstvu Občine Ivančna Gorica se vrstijo številni sestanki, pogovori in obiski. Teh niti ni malo, pa vendarle so po svoje zanimivi tudi za naše bralce. Zato bomo v naslednjih številkah našega časopisa predstavili najpomembnejše pogovore in teme, o katerih so tekli razgovori. Te rubrike ne uvajamo zaradi statistike same, ampak predvsem zato, da lahko bralci zvedo s čim vse se kot lokalna skupnost ukvarjamo. Seveda navajamo le nekatere pogovore. Koliko pa smo pri tem delu uspešni, pa presodite sami. 4.11.1997 - Komunalne gradnje - vzdrževanje cest, obravnava tekoče problematike - Traig Ivančna Gorica in Ljubljanska banka, razgovori o morebitnem nakupu objekta 5.11.1997 - predstavniki Gasilske zveze Slovenije, seja predsedstva - območni odbor RK - usposabljanje članov prve pomoči - razgovor - Peskokop Podsmreka, sanacijski programi in obveznosti koriščenja 6.11.1997 - Komisija za občinske prireditve - dan samostojnosti, organizacije - Delavska univerza Ljubljana - usposabljanje poverjenikov CZvKS 7.11.1997 - program javnih del - razgovor na ministrstvu - ogled vaje CZ v OŠ Šmarje - otvoritev krajevne ceste v KS Metnaj 10.11.1997 - razgovor s pooblaščnimi cenilci - zemljišča bodoče avtoceste 12.11.1997 - ministrstvo - posvet javne službe na področju komunale 14.11.1997 - otvoritev ceste Leskovec - Mlake, ceste Ambrus - Bakrc 18.11.1997 - obisk Županstva pri naboru obveznikov slovenske vojske na Izpostavi za obrambo, Izpostava Grosuplje - dogovor in pogodba o prenosu dela prostorov Zadružnega doma v Ambrusu med KZ Stična in Kulturnim društvom Ambrus 20.11.1997 - obisk v KS Višnja Gora - krajevna problematika - ogled opravljenih del - center Stične 24.11.1997 - razgovor o problematiki, ki je povezana z gradnjo avtoceste - razgovor vseh treh županov občin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica - sklad ljubiteljske kulture 1.12.1997 - razgovor z vodjo Lekarne Ivančna Gorica - prostorska problematika 2.12.1997 - razgovor s KS Metnaj in Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje - odvoz smeti - sodelovanje na seji Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica, problemi ekologije v Občini Ivančna Gorica, sodelovali so tudi predstavniki IMP in Farme Stična 8.12.1997 - razgovor s predstavn iki GPG, gradnja OŠ v Višnji Gori 10.12.1997 - razgovor s predstavniki Slovenskih železnic - enota Novo mesto IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 0 DELU 0VK PRI UGOTAVLJANJU KONČNEGA URADNEGA IZIDA GLASOVANJA ZA OBMOČJE OKRAJA NA REDNIH VOLITVAH PREDSEDNIKA REPUBLIKE 23.11.1997 Okrajna volilna komisija je ugotovila: 1. a. 1. V volilne imenike na območju okraja je bilo vpisani i 22.751 volivcev. a. 2. S potrdilom so glasovali 3 volivci. SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE OKRAJA 22.754 (Al + A2) 2. Glasovalo je: b. 1. po splošnem volilnem imeniku 16.741 volivcev, (opomba: vključno s pošto in na voliščih z volilno karto z i volišče "999") b. 2. s potrdilom 3 volivci. SKUPAJ GLASOVALO 16.744 volivcev (bi + b2) Po pošti je skupaj glasovalo 73 volivcev. (Opomba: Gre za seštevek volivcev, vpisanih kot število volivcev, ki so glasovali na volišču 901 in 998 in so sicer že enkrat všteti pri številu volivcev, ki so glasovali po imeniku.) 4. Vseh oddanih glasovnic je bilo 16.744. Ker so bile prazne oziroma ker so bile neveljavne iz drugih razlogov oziroma ker ni bilo moč ugotoviti volje volivca, jc bilo skupaj neveljavnih glasovnic 485. Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov: MARJAN POLJŠAK 513 glasov ali 3,16 % JANEZ PODOBNIK 3.625 glasov ali 22.30 % BOGOMIR KOVAČ 322 glasov ali 1.98 % MILAN KUČAN 6.681 glasov ali 41.09 % ANTON PERŠAK 471 glasov ali 2.90 % FRANC MIKLAVČ1Č 83 glasov ali 0,51 % MARJAN CERAR 1.372 glasov ali 8,44 % JOŽE BERNIK 3.192 glasov ali 19,63 % V Županstvo Občine Ivančna Gorica vabi k sodelovanju pravnika (-co) za dela na področju upravno-pravnih nalog. Dodatne informacije lahko dobite na Županstvu Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8 (tel: 777-697, Vinko Blatnik). Župan Občine Ivančna Gorica OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO Referenta za operativno pripravo investicij in vodenje evidenc nepremičnin Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati šc naslednje: - višja izobrazba gradbene, druge tehnične ali upravne smeri, - opravljen strokovni izpit, - tri leta delovnih izkušenj, - trimesečno poskusno delo. Od kandidatov pričakujem aktivno znanje slovenskega jezika in obvladanje dela z računalnikom. Navedeno delovno mesto razpisujem za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave oziroma ponudbe z dokazili sprejemamo do vključno 10. januarja 1998 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, s pripisom "Za razpis." ŽUPAN Jernej Lampret STRAN DU STIČNA - NAŠI NACRTI IN ZELJE IN KDO SPLOH SMO Ker je leto naokoli, želim povedati, kdo sploh smo, kaj delamo in kaj nameravamo delati v prihodnje. DU STIČNA Ivančna Gorica obstoji kot samostojno društvo že od 1952 leta. Imamo zelo obsežen teren, saj v to društvo spadajo vasi od Obolncga na severu, preko Metnaja, Stične, Ivančne Gorice, Muljave, Krke, Zagradca in Ambrusa do Primčc vasi na jugu. To je zelo obsežen prostor in tu živi tudi veliko upokojencev. Po naših podatkih je 56 % upokojencev včlanjenih v naše društvo, in sicer 687 članic in članov. Ostalih 44 % upokojencev pa verjetno sploh ne ve, da obstajamo in kaj delamo. Vzdržujemo se izključno s članarino, ki jc zelo nizka: 500 tolarjev letno. Že od leta 1976 imamo društvene prostore na Ljubljanski cesti 30 v Ivančni Gorici. Ker so bili naši poslovni prostori v sklopu stanovanja, do sedaj nikoli nismo plačevali najemnine in smo nekako povezovali konec s koncem. Letos v avgustu pa je najemnica stanovanja Marija Turk stanovanje vrnila stanovanjski skupnosti, mi pa smo tako ostali brez elektrike. Tako smo bili prisiljeni najeti celo stanovanje in imamo sedaj tri prostore in sanitarije, ki jih prej nismo imeli. Zato bomo sedaj morali nekoliko zvišati članarino, ker moramo stanovanjski skupnosti plačevati najemnino, ki je do sedaj nikoli, kar društvo obstaja, nismo plačevali. Za pomoč pa bomo zaprosili tudi občino, ker bomo tudi mi šli v stečaj. V letošnjem letu smo imeli tri srečanja, enega pa še pripravljamo. Vseh srečanj se je udeležilo 320 članov. Organizirali smo 13 izletov, katerih se je udeležilo 623 članov. V naslednjem letu pa imamo zopet v načrtu izlete, srečanja upokojencev, športne igre, pikado, streljanje, šah, ročna dela v naših društvenih prostorih in morda še kaj. Zato vabimo vse starejše mladenke in mladeniče, da se nam pridružite in se bomo lahko še o čem pogovorili. Lahko pa pokličete po telefonu 778-791, tajnica Ljuba Štrubelj, ali 777-058, Jakob Klovar - predsednik. Ker se bliža konec leta in božični ter novoletni prazniki, se želim vsem, ki ste sodelovali pri našem delu, lepo zahvaliti, obenem pa vsem Članicam in članom, vsem upokojencem in vsem občanom želim sreino, zdravo in uspešno novo leto 1998, z željo, da bi še naprej sodeloval: v korist in zadovoljstvo nas vseh. Jakob Klovar Med novoletnimi srečanji, ki jih je pripravil ivanški župan, je bilo tudi srečanje z vodilnimi zavodov, ki delujejo na področju naše občine. Srečali so se v petek, 19. decembra, v gostilni Štorovje. Tem za pogovor ni manjkalo, saj imajo tako rekoč vsi težave pri svojem delu. Prav tako pa imajo tudi načrte, za katere manjka predvsem sredstev, da bi jih uresničili. Na srečanju so lahko bolje spoznali dejavnosti in potrebe drugih in tako bodo lažje pristali na prioritete, ki jih bo določil občinski svet. Koristno pa so združili tudi s prijetnim. KO OTROK ZBOLI V Zdravstveni dom Ivančna Gorica je ll.decembra ob 18.30 oče prinesel bolnega otroka. Zdravnica Magdalena Urbančič ga ni sprejela z izgovorom, da delajo le do 19. ure in da sta čakalnici še dva pacienta. Očetu ni ostalo drugega, kot z bolnim otrokom oditi domov. Naslednji dan, bil je petek, ter v soboto otroški dispanzer v Ivančni Gorici ni delal. Ne vem, zakaj, saj otroci zbolevajo tudi takrat, ko dispanzer ne dela. V petek je zato oče odnesel otroka k splošnemu zdravniku. Ta je otroku predpisal kapljice za mazanje, vendar učinek ni bil zadovoljiv. V soboto smo bili (otrokova mati in stari oče) spet pri splošnem zdravniku, vendar je bila čakalnica nabito polna, zato sva se s hčerko odločila, da v nedeljo obiščemo dežurnega zdravnika. V nedeljo je zdravnik napisal recept za otroka, vendar je bila lekarna v Ivančni Gorici zaprta, zato sva morala v Ljubljano, kjer pa zdravila nisva dobila. V vsem opisanem času je otrokova bolezen napredovala, zaradi nje ni mogel več požirati in je veliko jokal. Končno je nastopil ponedeljek, 15. december, ko smo otroka ponovno odnesli v otroški dispanzer. Ob 8,30. ga je zdravnica ponovno odklonila, češ da ima polno čakalnico šolskih otrok na sistematskem pregledu in da naj pridemo popoldne. Tako smo z že zelo bolnim otrokom spet odšli domov. Ob 13. uri istega dne smo bili spet v dispanzerju, kjer smo izvedeli, da bi se morali prej naročiti, in ker tega nismo storili, smo morali počakati do 14.45. Na naročanje nas prej nista opozorili ne zdravnica ne sestra. Jasno, da smo se ob tem dejstvu razhudili inje bilo izrečenih precej vročih besed, vendar je dr. Urbančičeva kljub prazni čakalnici vztrajala pri svojem, češ da otroka ne bo pregledala prej kot ob 14.45. V jezi smo se napotili v grosupeljski otroški Jispanzer, kjer smo bili takoj vljudno sprejeti. Sprašujemo se, ali je v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica kakšna oseba ali organ, ki se mu lahko pritožiš ali se z njim pogovoriš, saj bi se moralo takšno ravnanje obravnavati na pristojnih mestih in si ga posamezniki ne bi smeli privoščiti. Vinko Markelj Lučarjev Kal 13 Ivančna Gorica ^je/n e/čanAam m o/feaswm o/ftine J7inmčria perica Občinski odbor SDS Ivančna Gorica SDS UTRINKI IZ DELA KORK IVANČNA GORICA Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica vsako leto decembra organizira obisk pri starejših in bolnih občanih v Domu starejših v Grosupljem. Pri tem pomembno skromno darilce, kaerega ob obisku izročimo, temveč čas, ki ga naše članice posvetijo obiskani osebi. Vsakdo rad malo pokramlja in obnovi spomine na čas svoje mladosti. Še posebno ganljivo pa je srečanje s starejšimi, saj ne gre samo za stisk roke in nekaj besed. Držijo te za roko in prosijo:"Ostanite še, ker je zares lepo, da se nas kdo spomni. Morda se prihodnje leto ne vidimo več!" Kako ganljive so te besede! Še bolj ganljivi pa razgovori z nji ni, kajti vsak, naj bo še tako slaboten, pogreša svoj dom in kraj, iz katerega je prišel. Vsaka novica, iz njegovega nekdanjega domačega okolja, mu je dobrodošla. Mnogi od njih se še laf ko pogovarjajo, žal pa je vedno vec takih, ki tega ne zmorejo več. Te::ko je človeku, ko gleda sočloveka kako hitro mu ugašajo življenjske moči. Prenekateri obraz je vedno žalosten, saj nima svojcev ali pa ga le-ti ne obiskujejo. Ko zapuščamo njihovo poslednje domovanje, nas mnogi pospremijo s solzami v očeh. Med letom smo sodelovali tudi pri odvzemu krvi, in sicer v maju in novembru. Posebej moramo pohvaliti obe delovni organizaciji IMP Ivančna Gorica, ki sta omogočili, da so se njuni delavci odzvali v zelo velikem številu. Istočasno pa apeliramo na vse podjetnike, ustanove in ostale delovne organizacije, da temu zgledu sledijo, kajti potreba po krvi je lahko tudi posledica delovne nezgode. Naj drži geslo:"Daj kri sedaj, ko si zdrav, da jo dobiš, ko jo boš potreboval!" Novembra smo gostili tudi naše zveste krvodajalce, kar bo odslej naša stalna naloga. Zato že sedaj apeliram na vse krvodajalce, da se srečanja z veseljem udeležijo vsi, ki bodo vabljeni. Opravili pa smo tudi humanitarno akcijo za pogoreli družini (Albino in Igorja) Kastrevc iz Velikega Črnela. Akcija je bila speljana z dovoljenjem Republiške uprave Grosuplje, delo na terenu pa so opravile članice našega upravnega odbora RK. V dežju in mrazu so žrtvovale svoj dragoceni čas in nekatere tudi svoje avtomobile, da je bila akcija lahko izpeljana uspešno. Vsem članicam in tudi drugim, ki so bili pripravljeni priskočiti na pomoč v akciji, ter vsem, ki so se solidarnostno odzvali, se iskreno zahvaljujem. Obenem pa želim v imenu Rdečega križa vsem krajanom Ivančne Gorice prijetne božične in novoletne praznike ter srečno, mirno, zdravo in veselo novo leto 1998. Predsednica KO RK Ivančna Gorica Lojzka Sever LIBERALNA DEMOKRACIJA SI 0VENIJE Vsem občankam in občanom občine Ivančna Gorica želimo srečno, zdravo in uspešno novo leto 19<>8. Hkrati se Vam zahvaljujemo za zaupanje, ki ga dajete Liberalni demokraciji Slovenije s svojimi glasovi na volitvah, kakor tudi za podporo pri našem delu, z željo po nadaljnem zaupanju. Občinski odbor LDS Ivančna Gorica SLS Slovenska ljudska stranka Vsem občanom občine Ivančna Gorica voščimo mirne in blagoslovljene BOŽIČNE PRAZNIKE, in mnogo uspehov tako na osebnem kot na delovnem področju, predvsem pa obilo zdravja v prihodnjem letu 1998. SLS Podndnica Slovenske ljudske stranke Ivančna Gorica STRAN DOBILI SMO ASFALTIRANO CESTO - ZATO JE VAS SELA PRI VIŠNJI GORI LEPŠA, PRIJAZNEJŠA, VAŠČANI PA SREČNEJŠI 14. novembra 1997 smo na Selih pri Višnji Gori slavnostno odprli del ceste med Veliko Dobravo in Seli. Dogodek, ki bo ostal vsem v spominu, je za prebivalce Sel velikega pomena. To spoznanje so z nami delili tudi predstavniki Občine Ivančna Gorica in Krajevne skupnosti Višnja Gora, ki so nam namenili kar nekaj spodbudnih besed. Sela ležijo na nadmorski višini 650 metrov, in štejejo 10 hiš s 40 prebivalci. V vasi stoji kulturnozgodovinski spomenik - cerkev Svetega Jurija iz začetka 13. stoletja, ki je skoraj v celoti obnovljena. Na sredi vasi stoji kapelica, t.i. PILA, ki jo je na novo poslikal umetnik in slikar Janez Kastelic iz Višnje Gore, katerega korenine tudi izhajajo s Sel. Moderna cesta je velika pridobitev za vse nas, ki živimo v tej hribovski vasi, saj se bomo po njej vozili vsak dan na delo in tudi šolski avtobus bo lažje in predvsem bolj varno vozil naše otroke tako iz naše kot tudi iz ostalih hribovskih vasi. Ko bo celotna trasa ceste urejena in asfaltirana še do Mlak pri Leskovcu, bo za vse kraje severno od Višnje Gore to najbližja povezava do centra občine, to je Ivančne Gorice, zato realizacija in zaključek tega projekta koristi vsem obiskovalcem in prebivalcem tega hribovskega dela občine. Sam se spominjamm, kako je bila vas svojčas praktično brez vsake ceste; do nje so vodile neurejene gozdne in poljske poti. Pred približno 35 leti še ni bilo mogoče priti na Sela z avtomobilom in smo se takrat lahko vozili le z vprego po slabih gozdnih poteh. Želja, da dobimo v našo vas asfalt, je že stara, odločitev pa je bila sprejeta pred slabimi tremi leti, ko je skupina posameznikov, ki sicer ne živijo več na Selih, imajo pa lepe spomine na življenje v vasi iz mladosti, organizirala iniciativni odbor in v aktivnosti vključila tudi vse ostale napredne vaščane iz Sel. Čeprav vse skupaj ni bilo enostavno, treba je bilo veliko dobre volje, prepričevanja in strpnosti, smo uspeli in ves trud je s tem poplačan, težave pa več ali manj pozabljene. Danes smo srečni in ponosni tudi na to, da so v mislih z nami in za napredek vasi tudi še tisti nekateri »Selci«, ki so sicer bili rojeni na Selih, pa tukaj nimajo stalnega prebivališča. Res je, da je urejena približno le polovica ceste po investicijskemu programu in da povezava do Mlak pri Leskovcu še ostane, pa tudi del vaških poti do Kastelca in zaradi zemljišča sporni odsek pred vasjo Velika Dobrava, prepričan pa sem, da se bo z cobrim medsebojnim sodelovanjem in strpnostjo asfaltiral tudi ta del cesinih površin, kajti vsa zemeljska in gradbena dela so skoraj že izvedena. Tudi sam kot vaščan si želim, da se to res zgodi v najkrajšem času, za kar se bom tudi tako kot do sedaj zavzemal sam po svojih močeh. Prva trasa ceste v makadamski izvedbi od Velike Dobrave do Sel je bila dograjena že leta 1977. Skupna dolžina ceste o i Dobrave do Mlak je 4.800 m, od tečaje v dolžini 2.140 m od Velike Dob ave do Sel že asfaltirano, v drugi fazi ostane še položitev asfalta v dolžini 2.660 m od Sel do Mlak pri Leskovcu. Širina vozišča je 4 m, nasutje v širini 5 metrov, porabljenega j: 9.000 m3 gramoza, propustov za meteorne vode je 10. Zemeljska dela je izvajal PIGIM d.o.o., g. Zaje, cevi za meteorne vode je dala občina Ivančna Gorica, položili pa smo jih vaščani sami. Prevleko z asfaltom je izvajalo Cestno podjetje Ljubljana. Strokovni naezor je izvajal Tone Jereb, ki je uporabil vse znanje in izkušnje med gradnjo, tako da zgrajena cesta nim;. napak. Sredstva zi pripravljalna in zemeljska dela smo prispevali vaščani sami, 600.000 tolarjev je prispevala Krajevna skupnost Višnja Gora, en del pa tudi lastniki bližnjih počitniških hišic. Material za nasutje sta prispevala Jožica Zupan iz Velike Dobrave (cca 900 m3), ostalo pa kmetija Vrhovec s Sel. Sredstva za asfaltno prevleko je namenila občina Ivančna Gorica. Z občino in krajevno skupnostjo moramo poiskati še način kako se bo breme finančnih stroškov enakomerno porazdelilo, kajti eden od vaščanov svojega dela še ni poravnal. Rad bi se zahvalil sosedom za sodelovanje, za nesebično pomoč, gradbenemu odboru in vsem, ki so mi bili v pomoč pri delih, ki so bila potrebna v času rekonstruiranja ceste in zahvala sosedom za namenjena denarna sredstva. Posebej bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so mi dajali moralno moč in vlivali pogum, da sem dela vodil tako, kot sem jih pač mogel, in zdržal do konca. Hkrati pa se vsem vaščanom in mojim opravičujem za nepotrebno izrečene besede v času izvajanja. Zahvala gre tudi vsem lastnikom zemljišč, ki so brez odškodnine odstopili svoja zemljišča za cesto in splošno korist. Hvala lastnikom za podarjeni gramoz, hvala tudi žuoanu in vsem ostalim iz občine Ivančna Gorica in Krajevni skupnosti Višnja Gora, ki so zastavili svoje zninje, vpliv, voljo in čas, in nam tako omogočili, da se že vozimo po asfaltirani cesti. Želimo si in pričakujemo dobrega sodelovanja z občino, krajevno skupnostjo in vsemi ostalimi na podeželju, ki jim cesta kaj pomeni, tudi v bodoče, ko bo stekla povezava še z ostalimi vasmi (Leskovec, Vrh, Brezovo), kar bo v korist vsem krajem in vasem na tem lepem hribovitem in tudi za turizem zanimivem kraju. Predsednik gradbenega odbora Franci Janežič ZAHVALA OBČINI IVANČNA GORICA IN KS AMBRUS Po dolgotrajnih pogovorih krajanov in gradbenega odbora vasi Bakrc pod vodstvom Franca Hočevarja s svetniki KS Ambrus in občino Ivančna Gorica, so 14. novembra 1997 ob 16. uri odprli asfaltno cesto Ambrus -Primča vas - Višnje - Bakrc - Brezovi Dol -Ambrus. Slovesne otvoritve so se udeležili tudi sposobni župan Jernej Lampret s sodelavci, predsednik KS Ambrus in svetniki KS Ambrus, ki so nam stali ob strani do zadnjega. Vsi ti so bili zelo delavni saj jim je uspelo, da so se ti majhni zaselki povezali v asfaltni krog. Zato se zahvaljujemo njim in vsem krajanom, ki so pomagali z denarjem ali kako drugače, da smo se ob otvoritvi lahko veselili. Tisti pa, ki niso znali ali hoteli prisluhniti in položiti kamenčka v naš skupni mozaik, naj svoj kamenček položijo pred svojo hišo. Saj takih je bilo, hvalabogu, bolj malo. Gradbeni odbor Bakrc NATAKAR! MSI PROSIM. VOZNIK............................................................................ REG. ŠT. VOZILA....................DATUM........................ VAŠA KONCENTRACIJA ALKOHOLA V IZDIHANEM ZRAKU JE BILA..........g/kg ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV ZA LETO 1998 ZA OBČINO IVANČNA GORICA Javno komunalno podjetje Grosuplje bo v letu 1998 odvažalo komunalne odpadke po že ustaljenem načrtu odvoza. V okviru ločenega zbiranja odpadkov v naselju Ivančna Gorica in Višnja Gora ponovno pozivamo tudi krajane naselja Grosuplje, da se držijo navodil, ki so bila dana ob uvedbi ločenega zbiranja. V posodo za papir lahko odlagamo le: - časopise, revije, prospekte, listine, knjige, kataloge, pisma, pisemski in ovojni papir, - kartonske škatle in embalažo za prehrambene artikle (riž, sol, testenine in otroško hrano), - kartonsko embalažo pralnih praškov in - valovito lepenko. V posodo za steklo lahko odlagamo le prazne in čiste: - steklenice, - kozarce, - votle steklene posode, - razbite kozarce in razbite steklenice. V posodo za kovine in železo lahko odlagamo le: - pločevinke, - konzerve, - pločevinasto posodo, - doze od pijač (iz aluminija in bele pločevine), - pločevinaste igrače in - vse druge majhne kovinske odpadke (baker, cink, aluminij, bela pločevina). V naselju Ivančna Gorica in Višnja Gora se bodo komunalni odpadki v letu 1998 odvažali po naslednjem načrtu: Ostali odpadki Papir Steklo Kovine JANUAR Ivančna Gorica vsak ponedeljek 9. 16. 30. ViSnia Gora vsak lorek 23. FEBRUAR Ivančna Gorica vsak ponedeljek 5, 6 13. Višnja Gora vsak torek 20. 27. MAREC Ivančna Gorica vsak ponedeljek 6, 13. 27. Višnja Gora vsak torek 20 APRIL Ivančna Gorica vsak ponedeljek 3., 10, 24. Višnja Gora vsak torek 17 23. MAJ Kančna Gorica vsak ponedeljek S.. IS, 29. Višnja Gora vsak torek 22 JUNIJ Ivančna Gorica vsak ponedeljek 5,. 12 26. Višnja Gora vsak torek 19. JULIJ Ivančna Gorica vsak ponedeljek 2,17. 3.. 10. Višnja Gora vsak torek 31. 24. AVGUST Ivančna Gorica vsak ponedeljek 14. 7. 21 Višnja Gora vsak torek 28. SEPTEMBER Ivančna Gorica vsak ponedeljek IL, 4, 18. Višnja Gora vsak lorek 24. 25. OKTOBER Ivančna Gorica vsak ponedeljek 9, 16. 30 Višnja Gora vsak torek 23. NOVEMBER Ivančna Gorica vsak ponedeljek 13, 6, 20. Višnja Gora vsak torek 27. 19. DECEMBER Ivančna Gorica vsak ponedeljek 11., 4.. 18 Višnja Gora vsak torek 24. 17. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Zaradi vse manjšega odlagalnega prostora na deponiji odpadkov Stehan, deponija namreč ne dopušča dodatnega kopičenja večjih kosovnih odpadkov, ki se slabo kompaktirajo in zahtevajo ogromne količine prekrivnega materiala, in ker želimo čimbolj podaljšati odlagalni čas, če bo le mogoče, do izgradnje nove deponije, smo se bili prisiljeni odločiti, da začasno ne odvažamo kosovnih odpadkov. Prosirno, da z razumevanjem sprejmete predlagani ukrep in da vse kosovne odpadke do izgradnje nove deponije hranite na svojih domovih. Javno komunalno podjetje Grosuplje se ob izteku leta zahvaljuje uporabnikom za okolju prijazno ravnanje. Želimo si, da bi lahko še vnaprej skupaj skrbeli za čisto in zdravo okolje. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1998 VAM ŽELI JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE Direktor Janez Skarlovnik STRAN SALE PONAREJENA POTICA ZAČETEK Na drsališču pod Mcžakljo jc prišlo do pretepa. Ko so se v gostilni o tem pogovarjali, je nekdo vprašal: "Kako se je začelo?" "Kako? Sodnik je dal znak za začetek..." Med počitnicami stopi Andrej v knjigarno. "Kakšno zanimivo knjigo, prosim." "Kaj lažjega, kajne?" je vprašala prodajalka. "To je vseeno, saj me čaka očka z avtom." Bila je huda zima in zelo mraz, Janez pa brez kape. "Zakaj nimaš kape?" je vprašala mama. "Zaradi hude nesreče, ki se mi je zgodila včeraj, ko sem imel kapo čez ušesa." "O kakšni nesreči govoriš"? "Šli smo iz šole in Tonček mi je ponudil košček čokolade. Ker pa nisem takoj slišal, so jo pojedli drugi." PODARIM - DOBIM "Če dobi Jure kolajno, dam za Štefan vina," je dejal Janez. "Takoj moraš dati. Ali še nisi slišal za akcijo podarim-dohim?" "Sem. In kaj bom dobil, če dam?" "Rizling." V ZIMSKEM SLOGU Na smučišču sem srečal znanko; povabila me je na pijačo, ker je imela ravno rojstni dan. "Koliko jih imaš?"scm vprašal. "Petnajst novih na dvajset podlage," je odvrnila. " Si bil na smučanju?" "Sem." "Si kaj lepega doživel?" "Pa sem res! Nikoli ne bom pozabil prekrasnega občutka, ko so mi sneli mavec." Tomaž si je v potovalni agenciji nabral zajeten šop prospektov, ki so ponujali smučanje v domovini in na tujem. "Le zakaj ti bodo, ko pa ne boš šel na smučanje?" ga je vprašal brat. "Lahko si bom izračunal, koliko sem prihranil." 70 dag moke žlička soli 1 - 3 rumenjake 2 žlici sladkorja 1 vanilijev sladkor limonina lupina 2 žlici ruma 1,5 dag kvasa 8 dag masla toplo mleko 1 žlica kakava PRIPRAVA: Iz teh sestavin pripravimo testo kot za potico. Dobro pregneteno razdelimo na dva dela. V enega zamesimo v dveh žlicah mlačncgn mleka raztopljen kakav. Vzhajano testo vsako zase razvaljamo. Belo testo po želji potresemo z namočenimi rozinami in pokrijemo s čokoladnim testom. Tesno zavijemo kot potico, prenesemo v namazan model, nabodemo z vilicami in rahlo poravnamo. Potica naj vzhaja do uro in pol. Vzhajano namažemo z razžvrkljanim jajcem ter damo v vročo pečico (200oC). Pečemo do eno uro. Pečeno takoj namažemo z oljem, čez nekaj minut obrnemo na desko in pokrijemo. PTIČKI NA "ZASNEŽENI" BREZOVI VEJI Verjamemo, da ste večino novoletnega okrasja že spravili na drevesca, pod strope, na mize in kamor vse se je še dalo. Mogoče pa vam bo tale ideja le všeč in jo lahko uporabiti: za dekoracijo svojih prostorov. Priskrbite si brezovo vejo (ta je najlepša) in jo okrasite z umetnim snegom, nato pa nanjo obesite ptičke, ki jih boste izrez&U po priloženem načrtu. Vejo dvignite visoko in privežite pod strop tako, da bodo ptički v miru veselo poletavali nad vašimi glavami. Pa veliko užitkov ob ustvarjanju! Člani sveta KS Temenica želijo vsem svojim krajanom in kra-jankam mnogo zdravja, sreče ter poslovnih in osebnih uspehov v novem letu 1998. KS Temenica Trgovina Anica Jakoš, Fužina 7, Zagradec želi svojim strankam vesel božič in srečno novo leto 1998. Obenem pa se zahvaljujem za obisk v iztekajočem se letu in se priporočam za naprej. u VIDEO • OPTIKA 1138 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax: 777 777,777 573,778 573 OBVESTILO Občane Občine Ivančna Gorica in druge zainteresirane obveščamo, da bodo idejne rešitve za novo matično šolo OŠ Stična, ki so bile pridobljene na podlagi natečaja, na vpogled v sejni sobi Županstva Občine Ivančna Gorica od 30.12.1997 do 15.01.1998 vsak dan v delovnemu času županstva. Komisija za izbor idejnega projekta :gradbo matične šole OS Stična za novo z SE IZPOD SLAMNATIH STREH Ko so hodili sosedje še izpod slamnatih streh, kako drag je spomin mi časov teh: skupaj smo se zbrali, orali, sejali, večkrat okopali, ob košnjah pod streho pred strelo hiteli in želi in pleli, mlatili, o svetem Jakobu z ajdo zaceli, med mašami že za zimo skrbeli, za žival, za dom pohiteli. Toča in suša in moča so nas resnile in nenadne nesreče, tako tuje, preteče. Kadar je z "malim" pozvonilo, vedeli smo - nekdo je v sili, ob cesti smo pokleknili, ko so šli "z Bogom" mimo. Če bil je v vasi mrtvec, pri priči se je vse spremenilo - okna zagrnjena, tihe besede, sosed sosedu pomoč. V jesenskih dnevih sveti Mihel le v slabih letinah ni bogatel so ličkovci peli, oratar hitel, kmet zemlji ozimno nadel. Ko so hodili sosedje še izpod slamnatih streh, iskali so zimskih uteh, drvarili vsevprek, se greli na krušnih pečeh in delali gaz do hleva, soseda in v vas. V adventu so z baklami se k zornicam trudili in pri pobočnici Detece slavili. Hej, že novo leto srečno je bilo začeto, že je tu vesel predpust, bale vozijo po cesti, ohceti so že na vrsti. Bel se venček na laseh sveti v prvih tam saneh, godec že neutrudno gode, siva burja mrzlo bode. Ko so hodili sosedje še izpod slamnatih streh, vsaka je bila pomlad vesela, tudi če je manjkalo že jela: o, toplota in svetloba vsem je bila zdaj obljuba. In prišla je Aleluja, vsak kristjan se je prebujal, se spokoril, molil, prosil in veselje v srcu nosil. Mihaela Zaje V prihajajočem novem tetu 98 žetima i/sem našim strankam, postopnim partnerjem in občanom (/etiko zdravja, osebne sreče in poslovnih uspehov. ZAM SMOLE k.d. Krovstvo, kleparstvo, hidro- in toplotna izolacija Bukovica 5,1296 Šentvid pri Stični tel.: 777-901, mobitel: 0609-651-094 8 STRAN PRVI PLESNI KORAKI Na Muljavi so v sredo, 3. decembra, zaključili plesni tečaj za otroke, ki ga letos že drugo leto prireja plesna šola STEP iz Ljubljane. Otroci, različne starosti so se na osmih vajah naučili številne plese, ki jih starejši skoraj ne poznamo. Predvsem pa so se v veliki meri otresli strahu pred plesom v dvoje. Za zaključek so povabili tudi starše, da bi se sami prepričali, kaj so se njihovi otroci v plesni šoli naučili. In imeli so kaj videti! Na koncu je simpatična učiteljica plesa Nina presenetila vse starše, saj jih je povabila, da zaplešejo skupaj s svojimi otroki. Izkazalo se je, da znajo otroci več in bolje, predvsem pa so imeli starši več treme. NAJBOLJŠI UČENCI PRI ŽUPANU Ivanški župan Jernej Lampret je v sejni sobi županstva 19. decembra priredil sprejem za najboljše učence in dijake osnovnih in srednjih šol v občini. V uvodnem nagovoru jim je razložil problematiko šolstva v naši občini in načrte, ki naj bi jih v bližnji oziroma ne tako bližnji prihodnosti uresničili na področju šolstva. Dokončali naj bi novo šolo v Višnji Gori, zgradili novo osnovno šolo v Ivančni Gorici pa še eno za področje Krke, Zagradca in Ambrusa. Vse to zato, da bi lahko uvedli enoizmenski pouk in novo devetletno osnovno šolo. Predvsem pa zato, da bi vsi učenci nate občine imeli enake pogoje pri pridobivanju znanja za nadaljnje šolanje oziroma za življenje. Klepet z županom in skromna pogostitev je bila učencsm zelo všeč. Kar prehitro jim je minil čas in župana Jerneja je dolžnost že klicala drugam. ZAVAROVALNICA OBDARILA OTROKE Zavarovalnica Triglav že nekaj let ne objavlja v medijih svojih novoletnih čestitk. Namesto tega obdari otroke različnih zavodov oziroma šol. Letos so z darili ob božičnih in novoletnih praznikih prišli v Zavod dr. Marka Gerbca v Šentvid pri Stični. Obdarili so 47 otrok, kolikor jih je ta čas v tem zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente, česar so bili otroci izredno veseli. Ob tem so darovalcem in predstavnikom občine pripravili tudi krajši kulturni program. V razgovoru s predstavniki občine so vodilni zavoda izpostavili idejo, da bi bilo lepo in koristno, če bi strokovne in tehnične zmogljivosti zavoda izkoristili za otroško ambulanto širšega pomena. Ugotavljajo namreč, da bi njihove kapacitete lahko še bolje izkoristili. Le zakaj ne bi v zavodu imeli osrednje otroške ambulante za ivanško občino? To je seveda stvar prihodnosti oziroma dogovora. NAŠ NAJLJUBŠI PRAZNIK - BOŽIČ Noben verski praznik ni bolj ljudski kot božič. Samo ta ima prednost, da poveže ljudi različnih pogledov v skupno veselje. Rojstvo je prvi dar človeku. Z njim se vse začenja, zato se ga radi spominjamo. Kakor svoj rojstni dan obhajamo tudi rojstne dneve velikih ljudi. Eden izmed takih je božič, dan Kristusovega rojstva, ki je tako pri nas kot drugod po svetu eden najbolj priljubljenih praznikov. Božič je skozi stoletja navezal nase celo paleto najrazličnejših kulturnih prvin in z njimi šeg, navad ter verovanj, ki so večkrat pred-krščanskega izvora. Kolikor je znano danes, prvi kristjani niso obhajali praznika Jezusovega rojstva. Tako je božič postal samostojen praznik šele proti koncu 4. stoletja. Po zadnji ureditvi praznikov je glede pomena ta praznik takoj za veliko nočjo in spada med štiri zapovedane cerkvene praznike. Priprava na božič - advent (prihod) - je sestavljena iz štirih nedelj, ki predstavljajo štiri obdobja zgodovine stare zaveze. Ta obdobja ponazarja tudi adventni venec, ki je bil značilen predvsem za koroški del, danes pa ga najdemo že v vsakem domu. Sveti večer nastopi, ko odzvoni avemarijo. Po stari krščanski navadi se praznovanje začne s prenašanjem prižganega kadila po domu in predstavlja nov čas po Kristusovem rojstvu. Sicer pa ni nič strogo določenega. Praznik je vsebinsko prebogat, da bi vse poenotil. Osnovni smisel praznovanja pa je čakanje - čakanje na polnočnico kot prikaz Kristusovega rojstva. Mnogi ta čas izkoristijo za postavitev jaslic in božičnega drevesca. Prve jaslice so na Slovenskem postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644. Od tam so se postopoma selile na župnije in svoje mesto našle v kmečkih domovih, v "bohkovem kotu", konec 19. stoletja. Brez drevesca danes tudi ne gre, zanimivo pa je, da je božična smrečica pri nas postala priljubljena šele po prvi svetovni vojni, prvič pa jo je postavil že leta 1845 ljubljanski pivo-varnar Luelsdorf v svoji gostilni. V naši majhni državi obstajata poleg rimokatoliškega še pravoslavni in evangeličanski božič. Iz zgodovinskih razlogov praznujejo nekateri v Beli krajini pravoslavni božič, ki traja tri dni, pred njim pa je sedemdnevni strogi post, ki je še posebej poudarjen na predvečer božiča -badnjak. Vsaj 2000 Slovencev pa je evangeličanov; zanje je značilen božič z več življenjskosti in manj mističnega blišča. Pomembnejša se jim zdi velika noč. Božič je povsod po svetu tipičen družinski praznik. Ljudje takrat ostajajo doma. Po prepričanju naših prednikov ga ne smemo motiti niti z obiski. Njim je namenjen naslednji dan, praznik sv. Štefana, 26. december. Jana Stepic USTVARJALNE DELAVNICE V VRTCU Bil je četrtek in starši smo se skupaj z otroki zbrali v vrtcu Miška v Stični na tretji ustvarjalni delavnici. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo velika. Ob domiselnosti vzgojiteljic in njihovih pomočnic ter ob zvokih prijetne novoletne glasbe, s katero nas je ves čas zabavala Monika, smo preživeli dve čudoviti urici. Skupaj smo ustvarjali novoletne voščilnice, snežene može, okraske iz suhega cvetja, palčke... Najmlajši pa so ustvarjali na temo zgodbice Mali in veliki zajec. Bilo je lepo in takih srečanj si še želimo. Zalka in Judita Krajankam in krajanom Doba in vsem občanom občine Ivančna Gorica želijo blagoslovljene in mirne božične praznike in uspešno ter zadovoljno novo leto predsednik in svet Krajevne skupnosti Dob. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo vsem, ki ste glasovali ZA samoprisevek. Le tako bomo lahko uresničili naše želje in potrebe. Vsem strokovnim delavcem Občine Ivančna Gorica, predvsem pa županu Jerneju Lampretu, Vinku Blatniku ter Tonetu Jerebu se zahvaljujemo za trud, uspeh, medsebojno sodelovanje in pomoč zlasti pri graditvi ceste Temenica - Breg. Člani sveta KS Temenica. V prihajajočem novem letu 98 pa vodstvu Občine in ostalim strokovnim delavcem želimo veliko zdravja ter poslovnih in osebnih uspehov. KS Temenica Vesel BOŽIČ ter srečno, zdravo in uspešno NOVO LETO 1998 voščimo vsem krajanom Šentvida, še posebno članom TD, vsem društvom v občini Ivančna Gorica in Občinski turistični zvezi. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENTVID IGRAČE, ZBRANE NA PRIREDITVI "IMAS NASO LJUBEZEN", DOBILE PRIJATELJE V oktobru 1997 je Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije Ivančna Gorica skupaj s Socialdemokrstsko mladino Slovenije v Stični organiziral dobrodelno, zabavno in športno prireditev "Imaš našo ljubezen". Ekipe iz vse Slovenije so tekmovale v košarkarskih trojkah in odbojki. Namesto štartnine je vsaka ekipa v dobrodelne namene poklonila plišasto igračo. Delegacija članov predsedstva OO SDS Ivančna Gorica je pred novim letom obiskala Zavod za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino dr. Marko Gerbec v Šentvidu pri Stični ter z zbranimi igračami in paketom sladkih dobrot, kupljenim iz zbranih prostovoljnih prispevkov na koncertu ansambla Babilon, obdarila njihove varovance. Otroci in osebje zavoda so se prednovoletne obdaritve zelo razveselili. D.S STRAN Gledališka predstava ČAROVNIK IZ OZA V teh predprazničnih dneh so VVZ Vrtec Ivančna Gorica in KS Ivančna Gorica, KS Stična, KS Šentvid, KS Višnja Gora in KS Krka organizirali za najmlajše iz vseh krajev gledališko predstavo Čarovnik iz Oza. Zaigrali so jo mladi ustvarjalci ZKO iz Kranja. Otroci so kot začarani opazovali deklico Dorotejo, ki jo je vihar odnesel daleč proč od doma. Na poti deklico sreča ptičje strašilo, ki ima v glavi slamo namesto možganov, robota Pločevinka, ki naima srca, in leva brez poguma. S pomočjo čarovnika iz Oza deklica najde pot domov, ptičje strašilo postane pametno, robot dobi srce in lev pogum. Čarovnik iz Oza jim vsem pokaže, da je za dosego njihovih ciljev najpomembnejše zaupanje in vera vase. Sporočilo te čudovite pravljice ni namenjeno samo otrokom, ki so uživali v predstavi, ampak tudi vsem odraslim iskalcem sreče. Vsem, ki so nam omogočili lepo doživetje, smo starši in otroci hvaležni.- Mojca van Midden TUDI V BOLNICI JE LAHKO PRAZNIČNO Leto, od katerega se poslavljamo, je bilo za Center za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu dokaj pestro. Praznovali smo štirideseto obletnico obstoja, gostili pa smo tudi zdravstvene delavec iz. vseh krajev Slovenije. Zdravstveni delavci so se udeležili strokovnega seminarja, na katerem je bila predstavljena dejavnost Centra. Udeleženci so imeli tudi možnost ogleda Šentvida. Navdušenje je bilo nad pričakovanji. Delavci Centra se zavedamo, da brez pomoči krajanov, župana, delavcev Osnovne šole Ferda Vesela, Občine Ivančna Gorica, Samostana Stična in Gasilskega društva Šentvid, ne bi dosegli takega ugleda. Tudi homogenost delavcev je potrebna, da ljudje odhajajo iz kraja z lepimi -nepozabnimi vtisi. Praznično pa je tudi v decembru. Človek je ganjen nad požrtvovalnostjo dobrotnikov. Naših varovancev se spominjajo Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Presenečenje, ki ga pri- nesejo otrokom, je nepopisno, in bolniki pozabijo, da so v bolnici in da jih obremenjuje bolezen. Ob koncu leta bi se rada zahvalila vsem ki ste nam priskočili na pomoč, ki ste nas vabili na slovesnosti v karaju in ki ste prihajali k nam ter s svojo dobroto in naklonjenostjo bogatili in popestrili otrokom dneve bivanja v Centru za zdravljenje bolezni otrok. Marjeta Bijec KOLEDOVAIMJE Letošnja mrzla snežena zima nas je kar precej spremenila: iščemo si krajša pota, manj voženj, kar nekam po starem smo se začeli tiščati v domove in si mislimo: ubogi tisti, ki morajo biti na poti. Pravi zimski večeri nas obiskujejo in nehote se predajamo tudi spominom. Posebno ob božiču in novem letu je nekaj posebnega plavalo v zraku, svečano smo si pošiljali voščila, celo kolednice smo si prepisovali s starih, orumenelih papirjev Kolednice? Seveda, saj so tudi v našem višenjskem okolišu še pred dobrega pol stoletja prepevali koled-niki. Še kakšen domač pevec ali »muzkontar« se je z družbo pojavil kje, da je voščil božič ali novo leto. Še malo prej so hodili oddaljeni koledniki, prav radi v temi, ustavljali so se s pesmijo in voščili pri samotnih kmečkih domačijah. Prihajali so od božiča do svečnice, do konca božičnega časa. Prepevali so cerkvene božične pesmi, ki so si jih tudi po svoje priredili, da so bile bolj domače prisrčne, ali pa posvetne pesmi. Sveti Jožef tastari stoji tam na strani, lepo sivo glavco ima. Z nogo zagiblje, dete zaziblje, mlado dete Jezusa. Ni bilo dobro, če sta se srečali dve skupini kolednikov. Kar predstavljajmo si: domači so se kolednikov razveselili, vedno jih tudi obdarovali, imeli so zanje že pripravljeno. Kaj pa, če bi za drugo skupino zmanjkalo? Koledniki so bili oprtani s platnenimi torbami iz domačega platna, pa tudi kakšen inštrument so imeli s seboj: orglice, harmoniko, kakšno piščalko pa celo citre. Zgodilo se je, da so imeli s seboj tudi jaslice, Betlehem, kar so nosili v rešetu. Včasih so bili zraven tudi kakšni cerkveni pevci, I i pa so nabirali milodare za kakšno cerkev. Kdaj so imeli s seboj tudi svete Tri kralje, ta običaj so potem prevzeli otroci. Imeli smo v našem kraju tudi žensko kolednico. Ta ni pela, le voščila je božič in novo leto po hribih c krog Višnje Gore in prinašala v domove lepe papirnate trakove z naslikanimi sv. Tremi kralji, kar je jpodobil njen mož Črnologar na Peščenjaku. Tudi njo so gospodarji vsako leto pričakovali in jo obdaroval . O koledovanju pri nas so povedali že v svoji visoki starosti: Ana 2lajc iz Babrovca na Selih, Marija Livstik iz Zg. Drage in Franc Čož iz Mlak. Albin Skubic, rojen 1936 v Dednem Dolu pa pripoveduje, da sta hodila koledovat tudi brata Jelenčka, dvojčka iz Zg. Drage; njun brat je koledoval s citra-mi. Kolcdovanje je zelo star običaj, opisal ga je že zgodovina Valvazor v 17. stoletju. Razširjen je bil v vseh slovenskih krajih, tudi mestih in trgih. V tistih časih so imeli možje in fantje s seboj sabljo, železne palice in sekire, da so se branili, če so bili napadeni. Takrat so koledovali od sv. Miklavža do svečnice. 21nano je, da so včasih hodili koledovat tudi otroci, fantički do dvanajstega leta starosti, in to že 0 prvih adventnih svetnikih (ker je bilo po starem koledarju novo leto že prej): O sv. Barbari, sv. Luciji. Voščili so v zboru z raznimi voščili, tudi smešnimi, za srečo pri živali, za pridelek. Vedno so jih domači obdarovali. Zelo velik praznik otrok je bil tepežni dan, spomin na Herodov pokol betlehemskih nedolžnih otročičev, je pa v tem prazniku že veselje novega leta. Otroci so hodili tudi pri nas tepežkat s korobačem, spletenim iz vrbja, in vpili so :"Rešite se! Rešite se!" Vsakogar v hiši so nabili, in ko so voščili še novo leto, so jih gospodinje obdarovale. Leta 1945, ko sem se stalno naselila v Višnji Gori, je bilo tu tepežkanje še zelo živo, tudi odrasli smo se tisti dan med seboj s korobačem, in kdor je vstopil, vsak jih je dobil. Danes kolcdovanje nekako oživlja. Nekatere šole že predstavljajo kolednike, že kar gre, le melodij za kolednice manjka. Lahko srečamo tudi kakšno ministrantsko skupino sv. Treh kraljev, ki nabira za misijone. No, kolednike je letos prikazala tudi televizija. Še kakšno lakp predstavo bi morali pripraviti poklicni narodopisci. Mihaela Zaje S zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje d.o.o. taborska 3, 1290 grosuplje UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VASE NEPREMIČNINE UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS - CENITEV NEPREMIČNINE -SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE PROSTORE N TEL.; Q61/762-246, 061/763-078 / MIKLAVŽ JE PRIŠEL TUDI V STIČNO n JLfc - m m VHP Otroci iz vrtca Miška in mali šolarji so na Miklavžev večer otrokom iz Stične in okolice pripravili v dvorani prisrčen program. Predstavili so se najmlajši s svojimi medvedki, pogumni mali šolarji ter predšolska skupina s plesom snežink in pesmico o muci, ki je lovila snežinke. Vsi so bili prav imenitni. Miklavž je že od daleč slišal njihovo lepo petje. "Pridi k nam, Miklavž, pridi k nam...", so v nestrpnem pričakovanju peli otroci. In prišel je težko pričakovani sveti Miklavž z dolgo sivo brado, darili in spremstvom hudičkov, ki pa tokrat niso smeli med otroke. Vsi otroci so namreč v en glas povedali, da so pridni, ubogajo starše, se pridno učijo in radi delijo z drugimi vse, kar imajo. Hvala Miklavžu, otrokom iz vrtca Miška in njihovim vzgojiteljicam ter vsem, ki so ta lepi večer pomagali deliti srečo otrokom. To je bil njihov večer in upamo, da bo Miklavž tudi drugo leto prišel v Stično. Lojzka Baranašič SV. MIKLAVŽ VE, KJE SO DOBRI LJUDJE Vas Sušica, ki leži nedaleč od Muljave, je zadnja leta izredno napredovala. Zgradili so asfaltno cesto (kar z dveh strani), postavili cestno razsvetljavo, zrasle so številne nove hiše, pripravljajo svoje smučišče ... Pa še marsikaj imajo v načrtu. Večina vaščanov je izredno zagretih za napredek. Najbrž jih je tudi zato, letos že drugič obiskal sv. Miklavž. Tudi tokrat se je pripeljal z zapravljivčkom, vendar je bil z darili še bolje založen kot lani. Kar 67 otrok iz Sušice in bližnjih vasi je obdaroval. To pa je še enkrat več kot lani. Ja, sv. Miklavž že ve, kje so pridni ljudje. SVETI MIKLAVŽ V ŠENTVIDU Tudi letos sveti Miklavž ni pozabil na naše otroke. Obiskal jih je v četrtek, 4. 12. 1997, v Domu kulture Šentvid. Miklavž seje pripeljal s spremstvom na vozu s konji, saj za sani ni bilo snega. Obdaril je več kot 400 otrok iz cele naše krajevne skupnosti. Darila je finančno podprla Krajevna skupnost Šentvid, prireditev pa so organizirali člani Pevskega društva Šentvid. 10 STRAN DIRIGENTOVO DELO Prijatelj je nekoč rekel vodji orkestra, da bi rad dobil mesto v orkestru. Vodja je rekel:"Sploh nisem vedel, da znaš igrati kak inštrument." "Saj ga ne znam," se je glasil odgovor. "Toda vidim, da imaš tam moža, ki ne dela drugega, kot da maha naokrog spalčko, medtem ko drugi igrajo. Mislim, da bi lahko opravljal to delo." ZELJE IN NAČRT OB NOVE Marjana (Ivančna Gorica): Čas okrog božiča in novega leta je poln voščil in obljub. Dragi krajani Ivančne Gorice, s skupnimi močmi naredimo nekaj, da naš kraj ne bo spalno naselje. Prebudimo ga! Priložnost za to vam daje kulturno društvo. Prve korake smo že naredili. Bodimo korajžni in »eden drugim ogenj dajmo!« Jelka (Temenica): Želimo pristno sodelovati z zvestimi privrženci ljubiteljske kulture, saj se tako spoznavamo, potrjujemo in duhovno bogatimo. In seveda - v ogrevani dvorani bi še bolj marljivo ustvarjali in poustvarjali. Martina (Ambrus): Naša največja želja je izpolnjena. Dobili smo dvorano. In sedaj se bo I KULTURNIKOV M LETU pogosto slišalo: "Pridi, greva v našo dvorano, spet se nekaj dogaja." In dogajalo se bo! Iztok (Krka): Pomerili se bomo s Partljičevo Ščuko, pa še in še imamo idej. Vesna (ŠC Ivančna Gorica): Uprizoritev Kozlovske sodbe v Višnji Gori za TV oddajo (40-minut-no) je bila odlična promocija in hkrati motivacija za še vztrajnejše delo v naslednjem letu. Tatjana (Muljava): Muljava ostaja zvesta Jurčiču in letnemu gledališču. Upam, da se vrne Kresnik in popestri Ex tem-pore. Anthony de Mello Žabja molitev 2 Franjo (Šentvid): Bolj aktivni že ne moremo biti; primerne stole v dvorani in ustrezno razsvetljav pa si srčno želimo. Antonija (Šentvid): Naše društvo likovnikov nujno potrebuje ustrezen prostor, in kletni prostori v Kulturnem domu v Šentvidu - upamo - bodo prijazna galerija. Anica (Višnja Gora): Z mladimi se da ustvariti veliko lepega in bogatiti enolični vsakdan. Naj bodo takšni vsi dnevi v letu 1998. Marta (Stična): Vso skrb bomo posvetili najmlajšemu rodu godbenikov in spet svečano proslavili imenitni jubilej. PRVA PRIREDITEV DRUŠTVA HARMONIKARJEV KRKA Monotonijo deževnih novembrskih dni je pretrgalo vabilo na Revijo harmonikarjev, ki jo je organiziralo Društvo harmonikarjev Krka 29. novembra 1997 v Družbenem centru Krka. Prireditev se je udeležilo 23 harmonikarjev iz bližnje in daljne okolice. Najmlajši je bil star devet, najstarejši pa 62 let. Vsak je zaigral dve skladbi. Kljub tremi, ki so jo imeli predvsem mlajši, so vsi dokazali, da so zelo napredovali. Vzdušje v dvorani je bilo prijetno, zvoki harmonike so odmevali po Družbenem centru. Obiskovalce je navdušil ansarr bel Veseli prijatelji iz Šmarja-Sapa, ki so morali svoj nastop ponovili, pa veteran na harmoniki Franc Skufca, ki mu pravijo kar Avsenik, pa učitelj harmonike gospod Skubic, pa otroški pevski zbor Pojoče travice OŠ Stična, podružnica Krka, pa Jaka Kastelic, ki je ob harmcniki tudi zapel, pa ... Še in še bi lahko naštevali. Ljubiteljev harmonike je veliko. Obiskovalcev jc bilo toliko, daje bilo v dvorani koriaj prostora za vse. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so imeli s sebe j harmoniko, vendar niso zbrali dovolj poguma za nastop. Upamo, da se bodo drugo leto nastopajočim le pridružili, saj Društvo harmonikarjev Krka namerava tako prireditev organizirati tudi naslednje leto, zadnjo soboto v novembru, pred tem pa spomladi še koncert harmonikarjev na prostem v Zagradcu. Za uspelo prireditev pa se moramo posebej zahvaliti Prostovoljnemu gasilskemu društvu Krka za pomoč pri pripravi hrane nastopajočim in prijazno postrežbo gostov ter mladi povezovalki programa Romani Skubic, ki je odlično opravila svoje delo. D. Petrič NOVO DRUŠTVO SE PREDSTAVI Ljubiteljska harmonikarska glasba postaja vse bolj priljubljena predvsem na podeželju. V pretežnem delu Dolenjske vedno glasneje odmevajo zvoki harmonike. Zanimivo je, da po tem instrumentu posegajo predvsem mladi. Da bi to glasbeno zvrst še bolj pospešili, dvignili raven znanja, in jo tudi bolje organizirali, so ustanovili Društvo harmonikarjev Krka, ki je bilo 15. 10. 1997 uradno registrirano in ima tudi svoj žiro račun pri Agenciji republike Slovenije za plačilni promet. V društvu želijo gojiti in razvijati domačo glasbo tako z diatonično kot klavirsko harmoniko. Društvo povezuje starše in otroke, ki igrajo harmoniko in jim omogoča, da se med seboj spoznajo ter povežejo. V društvu bodo medsebojno sodelovali, si izmenjevali izkušnje in iskali skupne rešitve za težave s katerimi se srečujejo. Načrtov ima Društvo veliko. Samostojno želijo organizirati prireditev Revija harmonikarjev, ki bo 29. novembra v dvorani Družbenega centra Krka in na katero bodo povabili vse harmonikarje iz bližnje in daljne okolice Krke. Največja prireditev pa bo prvo soboto v juliju v prostorih Družbene- ga centra Krk; harmonikarjev popoldne bo 1 movanje za Ljubečne. Društvo ni Spomladi želij nizirati konce i. To bo Tekmovanje Krka 1998. Isti dan udi četrtfinalno tek-zlato harmoniko prostorsko omejeno, o v Zagradcu orga-t harmonikarjev na prostem. Želijo se udeležiti raznih prireditev na Muljavi, Korinju, in drugod, na Krki pa proslave ob kulturnem prazniku in materinskem dnevu. Načrti društva so veliki. Zato mu zaželimo veliko uspeha! VESELA NOVICA Pravkar je Cistercijanska opatija Stična v sklopu Bernardove knjižnice (št. 12) izdal i knjigo naše krajanke Angeice Škufca Šopek cvetja in trnja. Lep uvod tej knjigi črtic je napisal gospod opat Anton Nadrah. Čeprav sno kakšno pisanje Mleščevske Angelce - kakor pravimo avtorici po domače - že marsikje brali, nt s vendar obširna, lično opremljena knjiga preseneča. Kako primerna bo v tem prazničnem času za kakšno daril d in kako prijetno jo bo predstaviti v naši kulturni višenjski sredini: morda kdaj na Čandkovini, morda v februarju na Prešernovi proslavi. Črtice so pisane v slogu večerniških povesti, življenjsko izredno živo, vseskozi čutimo tudi neko poglobljenost in nauk, da je skromnost mati modrosti in da božji mlini meljejo počasi. Pravo branje za preproste ljudi. Kako lepo vočerniško povest iz našega kraja bi Angelca lahko napisala! Iskreno ji čestitamo. In kdo bo laslednji iz naše krajevne skupnosti Višnja Gora, ki bo izdal knjigo? Mihaela Zaje MURPHY NA DELU TUDI V NOVEM LETU? Zadnja beseda v letu naj bi bila nekaj posebnega, toda v medvedjem brlogu se tačas že bolj malo dela in več dremlje in zeha. Zimski čas pač in že bolj počasen, leni tempo. Noja, ravno pravšnji pravzaprav za branje kakšne dobre knjige. Zato je medvedki v knjigožerskem brlogu prišlo na misel, da vam spet predstavi eno bolj koristnih, zanimivih knjig. Nekateri jo prejkone poznate in veste, da je splošno primerna. Še posebej ob koncu starega in začetku novega leta nam lahko obrazloži, kateri so razlogi, da so nam stvari šle ali nam bodo šle narobe. Govorim seveda o Murphvjevih zakonih, ki jih je zbral Artur Bloch, knjiga pa je izšla pri Karantaniji že pred šestimi leti (kako čas beži!). Vsi izreki izhajajo iz temeljnega, ki pravi takole: Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo. Še nekaj teh zakonitosti je najbolje kar nanizati, za ostale pa le vzemite knjigo v roke in: mogoče zakonitosti delujejo in je dobro, da jih upoštevamo. 1. Nič ni tako lahko, kakor se zdi. 2. Vsaka stvar vzame več časa, kakor si mislil. 3. Če obstaja možnost, da gre narobe več stvari, bo šla narobe tista, ki bo povzročila največ škode. 4. Če obstajajo štiri možnosti, da gredo stvari narobe, in si se izognil vsem štirim, se bo takoj pojavila še peta možnost. 5. Vse stvari same od sebe težijo od slabega k še slabšemu. 6. Ko se lotiš nečesa, se vedno izkaže, da je treba prej opraviti še kaj drugega- 7. Vsaka rešitev rojeva nove težave. 8. Nič ni varno pred bedaki, ker so bedaki tako iznajdljivi. 9. Narava je vedno na strani skritih slabosti. 10. Mati narava je kurba (žal). Pa srečno, kljub Murphvju. RAZPIS JURČIČEVA PRIZNANJA ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA Priznanja so pomembna spodbuda za vsa področja ljubiteljskega delovanja. Zveza kulturnih organizacij podeljuje JURČIČEVA PRIZNANJA za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju gledališke, glasbene, likovne, filmske, folklorne, plesne in literarne dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del. Kandidate za podelitev priznanj, ki jih podeljuje ZKO, predlagajo društva, skupine in posamzeniki, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. 3. Jurčičeva priznanja lahko prejmejo društva, skupine in posamezniki, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Priznanja se podeljujejo enkrat letno - ob slovenskem kulturnem prazniku. O podelitvi razpravlja in odloča predsedstvo Zveze kulturnih organizacij; letno jih podeli do 15 (okvirjena listina). Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 10. Januarja na naslov: Zveza kulturnih organizacij Grosuplje, Adamičeva 16. Predsednik ZKO: JANKO JELENČIČ STRAN 11 KAKŠNA BO USODA KNJIŽNICE V IVANČNI GORICI Obdelava podatkov v računalnici knjižnice Grosuplje. Ker je zanimanje za usodo knjižnice v Ivančni Gorici med ljudmi zelo veliko, tokrat odgovarjamo na vsa vprašanja, ki se pojavljajo na to temo. Naj v začetku povzamemo nekatere dogodke, ki so se zvrstili okrog ustanavljanja nove knjižnice v občinskem središču. Kot vemo, se je težnja po ustanovitvi nove knjižnice pojavila v začetku leta 1996. Ustanoviteljica, občina Ivančna Gorica, si je v začetku prizadevala ustanoviti matično knjižnico, od česar so kasneje odstopili (saj te variante ne bi podpirala niti država) in v letošnjem letu so še z občino Grosuplje in Dobrepolje ustanovili zavod Knjižnica Grosuplje, pod katerim naj deluje še novoustanovljena krajevna knjižnica Ivančna Gorica. Tako je občina Ivančna Gorica neke vrste rekorder, saj na svojem območju združuje kar pet krajevnih knjižnic. Lahko tudi rečemo, da na ta način razbija veliko, močno knjižnico, ki bi na njenem območju lahko nastala. Knjižnična mreža je nasploh velik problem, saj so si knjižnice narazen le po dva ali tri kilometre (Stična, Šentvid, Ivančna Gorica, Višnja Gora, Krka). Ustanovitelj e v prostorih Traiga že pred ustanovitvijo knjižnice najel nekaj prostorov, v katerih naj bi svoj prostor našla tudi knjižnica. Žal so že v matični knjižnici Grosuplje ves čas opozarjali, da so prostori premajhni, da je treb;. ustanoviti moderno knjižnico in da je mreža knjižnic v občini pregosta Ustanovitelj je vseeno vztrajal pri svoji zamisli ir nakupil tudi nekaj opreme za knjižnico (police) ter pošiljal denar za nakup knjig v matično knjižn co Grosuplje; tako si je izbor 1 sistemizacijo za zaposlitev dveh bibliotekarjev. Ves čas se je vzporedno bila bitka za odkup prostorov Traiga, svetniki pa so na zadnji ;eji menda le potrdili odkup. Matična knjižnica je nekajkrat poslala normative, po katerih bi morala nastati nova knjižnica, po strokovno mnenje se je ozrla tudi v Ljubljano, k matični službi za področje Slovenije, v Narodnouniverzitetno knjižnico, h gospe dr. Novljanovi. Ta se je s smernicami grosupeljske matične službe strinjala in predlagala sestanek vseh zainteresiranih strani kar na mestu bodoče knjižnice. 26. novembra so se tako srečali predstavniki republiške in občinske matična službe ter predstavnik občine. Po ogledu prostorov in sestanku je nastal zapissnik, ki je bil poslan vsem trem stranem. Vsebuje pa smsernice razvoja. Po ogledu je bila prva ugotovitev, da so prostori premajhni in nefunkcionalni. Svetovalka je bila za kompromisno rešitev le v primeru, da se občinskemu svetu predlaga novogradnja, ki naj bi bila realizirana v roku petih let. Do takrat naj bi obveljala kompromisna rešitev, ta pa je, da se obstoječi prostori funkcionalno preuredijo ob prisotnosti arhitekta in bibliotekarja, da se dokupi še osnovna oprema, kot so telefoni, računalniška napeljava, dva terminala za zaposlene in dva za uporabnike za vzajemni katalog, PC za Internet, CD-rom, fax, tiskalnike, fotokopirni stroj. Šele ko bodo vsaj ti pogoji razrešeni, se bo začelo "postavljanje" knjižnice v Ivančni Gorici. Tu bo nastal še en problem, ki naj se nepoučenim in nerazgledanim zdi še tako nemogoč, je pa zelo resničen. Knjižnica bo morala namreč imeti zaposlen dober kader dva bib- liotekarja, ki se bosta zavedala potreb sodobnih bralcev in iskalcev informacij. Današnji knjižničar se mora poleg tega, da se vsaj malo znajde na vseh področjih, ki jih zaob-sega človeško znanje in raziskovanje, spoznati tudi na tehnike vnašanja podatkov (kar je med manjšimi problemi), iskanje podatkov, na računalniške programe: od Excela, Windowsa, Cobissa, do Interneta, vešč mora biti z elektronsko pošto in medknjižnično izposojo, iskanja po bazah podatkov po svetu, seveda z izposojo samo, na mladinskem oddelku naj obvlada pedagoške pristope pri navajanju na knjigo, tako s skupinami kot individualnim bralcem... Kje so še vsi literarni večeri in druge prireditve, ki jih knjižnica lahko tudi nudi svojim uporabnikom. Zato so v matični knjižnici v Grosupljem predlagali, da novoza-poslena bibliotekarja (visoka izobrazba) za nekaj časa dopolnjujeta izobrazbo v matični knjižnici (računalniški tečaji, praktično delo), v tem času pa bi novo krajevno knjižnico "postavljali" izkušeni bibliotekarji iz matične knjižnice in ta čas naj bi tudi matična knjižnica delovala s krajšim delovnim časom. Seveda je to že sklepna faza postavljanja knjižnice in v matični knjižnici menijo, da večjih problemov pri nadaljnjem realiziranju in dogovarjanju z ustanoviteljem ne bi smelo biti. Seveda vas zanima tudi reševanje problematike krajevnih knjižnic. Zaenkrat naj bi ostale, vendar pa je tudi republiška svetovalka prepričana, da bo čas pokazal (ne)potrebnost le-teh ob zagonu moderno opremljene knjižnice. Na koncu so se še dogovorili, da bodo odslej na sejah sveta prisotni predstavniki knjižnice, republiška svetovalka pa je predlagala kar domačinke, ki jim je problematika znana "od spodaj in od zgoraj" in ponudila tudi svojo pomoč. Tako, odgovori in vizija konkretnega reševanja problematike so pred vami, upam, da dovolj izčrpno (tako, kot ste me prosili in spraševali vi in tudi urednik Klasja). Seveda pa bi se vseeno raje ukvarjali z novozgrajeno knjižnico, čeprav deset let pozneje kot s poseljevanjem starih prostorov sedaj. Slabih izkušenj s tem je v Ivančni Gorici že kar nekaj, od vrtca naprej. Ksenija Medved Pravljična sobica v knjižnici Grosuplje. RADOSTNO (IN DELOVNO) SLOVO OD STARE GA LETA, ŠE POSEBEJ DELOVNO PRAV V OBČINSKEM SREDIŠČU - IVANČNI GORICI Tisti, ki so vse leto skrbeli za kulturno življenje v občini, tudi zadnje dni v letu niso mirovali. No, nekateri so se prebudili šele; proti koncu leta. Mislimo na kulturo v Ivančni Gorici. Sicer pa je to še prav posebna zgodba, saj se je kultura v kulturni dom naselila pravzaprav po nekaj letih spanja. Pa poglejmo najprej, kako so se poslavljali drugje: v Šentvidu pri Stični so svojim uspehom, popotovanjem in vedrim načrtom nazdravljali v družbi kulturnega društva iz Šmarja-Sapa, Stiski kvartet je svoje pesmi ob novem letu podaril Muljavčanom, Godba Stična in Občina Ivančna Gorica sta bili združeni ob praznovanju dneva samostojnosti, marsikje je bilo še zadnje dneve leta pravljično vzdušje, tako kot v OŠ Šentvid pri Stični, kjer so uprizorili Sneguljčico... Kot že rečeno, pa so konec leta zelo delovno preživeli v Ivančni Gorici. In naj dodamo: to je bil tudi pogumen zaključek leta, saj si vrsto let nihče ni upal na oder Kulturnega doma v Ivančni Gorici postaviti predstave. Pogumna pa je bila, lahko rečemo, v prvi vrsti družina Hočevar. Uroš je bil tokrat režiser nadvse prijazne igrice Bratje, škralje, tatje, mami Marjana je skrbela predvsem za organizacijo, celo oče Vojteh ni smel počivati n je v gledališkem listu označen cot lučkar. Še preostalega člana družine smo opazili pri prodaji kart. Matjaž, Boštjan, Maja, Monika in Gašper pa so bili usklajena skupina škratov, ki so v topli dvorani, primerno osvetljeni, primerno zasedeni (skoraj vsi stoli polni!), primerno obkroženi z likovno razstavo šentviške likovne skupine, lahko popeljali nas gledalce (predvsem mlajše) v daljni pravljični svet (sicer s čif to "realistiČT o poanto"). Ob tem velja povabilo tudi ostal m krajanom Ivančne Gorite: prihajajte v kulturno dvora to tudi v bodoče! Marjetica. Z igrico Praznična pravljica so namreč hoteli razveseliti predvsem starejše občane v Ivančni Gorici, o katerih so sicer vse leto govorili v projektu Rože sreče moraš saditi mlad. Dvarana je bila tudi tokrat topla in polna, miška pa je našla božično lučko, s katero je razveselila prijatelja krtka. Da bi ivanška kultura s takimi začetki našla pravo lučko, ki bi svetila tudi drugim v temi, pa je želja vseh nas, ki oblikujemo kulturno stran v Klasju. Prijazno predstavo pa so ta oder v Ivančni Gorici postav le tudi vzgojiteljice in otroci Vrtca POŠLJITE SVOJE PESMI IN KRA TKE LITERARNE SESTAVKE Ker na uredništvo Klasja nenehno prihajajo zanimivi literarni sestavki in pesmi, vas vabimo, da tokrat še bolj pogumno pošljete svoje stvaritve (pesmi ali kratke literarne sestavke) na naš naslov, saj naj bi v februarski številki namenili kulturnim stranem nekaj več prostora, pravzaprav naj bi ga bilo kar za pravo literarno prilogo. 12 STRAN Iz duha in kulture December. Zaključujemo, proslavljamo, načrtujemo. Prva letošnja številka Klasja nam je prinesla napotek, kako lažje preživeti čas, ki nam je dan. Tisti, ki smo ga upoštevali, potrjujemo: Sreča je v meri, je v tebi! In kultura je tukaj in zmeraj z nami. In bila je v Klasju. Enim je je bilo dovolj, drugim premalo. ... PA JIH ŠE NEKAJ OMENIMO SEDAJ! "Morala bi pripovedovati o toliko rečeh, o ljudeh in njihovih stopinjah, o velikih stvareh." (M. Zaje) Leto smo začeli karseda kulturno. Še enkrat se spomnimo, kdo je prejel Jurčičeva priznanja. Poleg Marjete Glavan, Marije Anžlovar in Franceta Strmoleta, je prejela priznanje tudi Jelka Roječ (na sliki). Le kako ne bi bil predsednik nasmejan! Majhen oder - velik cirkus. Krčani se ne dajo. Že imamo nove kandidate za Jurčičeva priznanja v letu 1998... Tudi v Temenici so v lanskem letu gojili kulturo, čeprav niso polnili kulturnih strani Klasja. Pa poglejmo na njihov oder sedaj: Srca prisotnih so prijetno ogreta. Ko bi se s tem dal ogreti tudi mrzel zrak v dvorani! Se tajnik občine Ivančna Gorica navdušuje nad letom kulture v turizmu? Morda razmišlja o pobeglem Kresniku?... Mogoče se bo potolažil z izbiro slike v galeriji Kresnička ali pa si ogledal p edstavo Sosedov sin... Življenje pa je po svoji stari navadi tudi v lanskem letu ubiralo različna pota. Tudi med kulturniki (godbeniki-na si ki) se je dogajala smrt h... se je dogajalo rojstvo... Tako pa se jim godi, če god-benici in godbeniku se hči rodi. S FOLKLORO NA CESKO PO ZIMO Kot da prvega snega ne moremo pričakati lepo doma, smo se šentviški kulturniki zopet odpravili na sever, tokrat na Češko. Gostitelje -folklorno skupino Škubanek iz Svitlc nad Sazavo - smo že poznali, saj ni minilo pol leta, odkar smo skupaj prijateljevali pri nas v Šentvidu. V oktobru smo jim obisk vrnili in bilo je tako zabavno kot že dolgo ne. Že ob odhodu je bilo med člani folklorne skupine Vidovo čutiti veliko navdušenje. Fantje si niso mogli kaj, da se ne bi neprestano veselili nizkih cen piva, dekleta pa smo načrtovale nepozaben nakup v glavnem mestu. Vse skupaj pa nas je vezala želja, spoznati češko kulturo in folklorno izročilo. V mestu gostovanja smo s svojim celovečernim nastopom dveh skupin z domačimi folkloristi privabili zavidljivo število gledalcev, kar je žal za to vrsto kulture pri nas že prava redkost. Navdušenje je bilo veliko, saj nam je nastop v celoti uspel. Dokaz za tO je bilo tudi vabilo državnih predstavnikov s področja kulture za udeležbo na njihovem foklornem festivalu v juniju prihodnje leto. Pregovor, kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, je v dneh, ko smo prijateljevali s Čehi, skoraj izgubil na veljavi, saj sta nas štiri dni povezovala zgolj pesem in ples. Češke dude so zapele ob spremljavi naše harmonike, mi pa smo zaplesali s češkimi fanti in dekleti, sicer vsak "po svoje, pa je kar šlo! Kljub svoji skromnosti pa so bili Čehi prepričani, da brez dobre hrane ne gre. Štiri dni smo jedli in pili kot tisti iz čeških pripovedk. Oni z majhnimi želodci so nekaj dobrot prinesli kar domov, drugi pa smo se malo poredili, kar pa je po mnenju Čehov skoraj primerno za dolgo zimo. Res so se potrudili. Pokazali so nam tovarno brušenega stekla, ki je duša in srce kraja, ročni izdelki pa izdelani s tako spretnostjo, da je nakup v njihovi trgovini osušil marsikatero slovensko denarnico. Brez ogleda Prage seveda ni šlo. Neverjetna arhitektura, prestižno življenje v duhu velemesta in ne več magično nizke cene so kazali, da je mesto živelo in še živi svoje življenje, skoraj neprimerljivo z ostalo državo. Odhod je bil za vse težak. Spoznali smo, da je štiri dni skupnega prepevanja in druženja rodilo prijateljstva, ki so na nek način drugačna, a vseeno nepozabna in nam vsem draga. Kako zelo močno, so kazale solze v očeh nas in naših čeških prijateljev, ko smo si še zadnjič pomahali v slovo. Jana Stepic ZAGRISKI FANTJE V IVANČNI GORICI V soboto, 6. decembra, je bil v Ivančni Gorici koncert moškega pevskega zbora iz Šcntlovrenca , imenovanega Zagriški fantje. V njem nastopa tudi nekaj pevcev z ivanškega konca. Pevski zbor je med tovrstnimi vokalnimi skupinami nekaj posebnega: pojo vrsto izvirnih pesmi, ki so skladatcljsko delo pevovodja Darka Bregarja, vadijo v opuščeni hribovski vasici Zagrič nad Šentlovrencem in skoraj vsi so že kar v letih, zato so v tem pogledu verjetno najstarejša vokalna skupina na Slovenskem. Kljub tem okoliščinam so ubrano zapeli in zadovoljili lepo število gledalcev v kulturnem domu. Poznavalci pravijo, da so se morali najbrž goreče priporočiti svetemu Ambrožu, zaščitniku ljudskih pevcev, da so se tako odrezali. L. S. Leta 1931 so na sveti večer v Višnji Gori igrali igralci Kulturno-prosvetnega društva igro Prvi in drugi mož. Režiral je kaplan Kristane. Igralci: Minka Petrič, Kahnetov Johan, Groznikova vajenka, Streškov (Potokar), Til Erjavec in Janez Fine (Gričarjev). Štecć+ijći. Zalet, jfaaćfr putčćč {j&iJ Vc*ćut&ui ĆjfaUcat, Ivančna Gorica, (cl.: 778-72(1, fax.: 778-560 SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ŽIVLJENJSKO RAZPOTJE Koledarsko leto 1997 se je v obilju dela dijakom in profesorjem na Srednji šoli Josipa Jurčiča zelo hitro zasukalo. Komaj smo opravili z junijsko in jesensko maturo, katere rezultati so bili tudi letos hvale vredni, že smo na koncu prvega ocenjevalnega obdobja v šolskem letu 1997/98. Tradicija naše šole je sicer dolga in častitljiva, vendar bo prvo trimesečje tega šolskega leta v šolski kroniki posebej poudarjeno -zabeležili smo namreč zelo lep uspeh v večini oddelkov. Izjemen uspeh pa so dosegli v gimnaziji dijakinje in dijaki 3. B oddelka, v programu ekonomski tehnik 2. I oddelek in v programu trgovec dijakinje in dijaki 1. E oddelka. Koledarsko leto, ki se izteka, so zaznamovale na naši šoli številne aktivnosti v šoli in izven nje, organizacijske in kadrovske spremembe, predvsem pa veliko, veliko problemov zaradi pomanjkanja prostora. Šola je od Vlade Republike Slovenije prejela nov ustanovitveni akt, ki je stopil v veljavo 31. julija 1997. Tako je postala javni vzgojno-izobraževalni zavod Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica z dvema enotama: Gimnazija in Srednja strokovna in poklica šola. Poleg organizacijskih doživljajo srednje šole tudi vsebinske spremembe. Profesorji naše šole so v prvem trimesečju tvorno sodelovali pri oblikovanju novih učnih načrtov v gimnaziji, saj je že splošno znano, da je obseg zahtevnosti v gimnaziji prevelik. Učne načrte je treba prevetriti, obseg zahtevane snovi zmanjšati in vsako učenje na pamet črtati. Srednješolsko izobraževanje pomeni za večino mladih življenjsko razpotje. Po končani osnovni šoli se odločajo na osnovi svojih interesov, predznanj, delovnih navad itd. za šolanje v zahtevni gimnaziji, nekoliko manj zahtevni strokovni šoli ali lažji poklicni šoli. Glede na to, da imamo na naši šoli vse tri programe z ozirom na težavnostno stopnjo, lahko zadostimo osnovnim potrebam vpisa v tem prostoru. Ker se tudi v šolstvu peraja vse večja tržnost (dijaki se vpisujejo na šole z boljšo ponudbo) in se mnogi upi in kritike razvnemajo zaiadi formalnih sistemov ravno v srednješolskem izobraževanju, smo pri nas resno razmišljali tudi o strokovni gimnaziji. Kolektiv Srednje šole Josipa Jurčiča je natančno araliziral in primerjal predmetnike splošne in strokovne gimnazije in jgotovil potrebo v našem šolskem okolišu po vsaj enem oddelku strolovne gimnazije z ekonomsko usneritvijo. Povedati je namreč treba, d a se dijaki, ki se bodo vpisali jeseni leta 1998 v prvi letnik šole z ekonomskim programom, ne bodo mogli več odločati za maturo, temveč samo za zaključni izpit. Vendar nam bo zaradi izjemno nemogočih p ostorskih pogojev Ministrstvo za Šolstvo in šport zelo težko odobrilo oddelek strokovne gimnazije, čeprav poudarjamo, da imamo za izvajanje pouka za to ustrezen kader. Vsekakor je šola dala pobudo, odločalo pa se bo v prvih dneh januarja v novem letu. Če gledamo na izobraževanje kot proces, ki poteka vse življenje, nas to privede do spoznanja, da je treba našem šolskem okolišu omogočiti tudi izobraževanje ob delu. Pri nas se izobražuje že druga generacija trgovcev, ki si ob delu želijo pridobiti naziv ekonomski tehnik. Mislim pa, da bi morala širša strokovna javnost opozoriti na potrebe po tovrstnem izobraževanju. Vzgojo in izobraževanje podpirajo štirje stebri: učiti se, da bi vedeli, učiti se biti, učiti se, da bi znali delati, in učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in drug z drugim. Ti se ne nanašajo samo na eno življenjsko obdobje, ampak se je treba učiti vse življenje. Torej naj bo srednja šola izobraževalni center tega območja za srednješolce in starejše, ki bi želeli dopolniti kakršnokoli izobrazbo (jezikovni tečaji, računalniški programi, pridobitev srednješolske izobrazbe ob delu itd.). Posebej želim poudariti, da je srednja šola v tem predelu samo ena, pa še ta nima svojih prostorov, v katerih bi lahko ustvarili srednješolsko vzdušje. Da bi se čim prej začela gradnja stavbe za Osnovno šolo Stična in bi tako ostala v zdajšnjem Šolskem cen- tru le srednja šola, smo povabili k nam svetnike Občine Ivančna Gorica in jih seznanili z našimi potrebami. Prav z istim namenom smo povabili tudi državnega sekretarja za investicije v šolstvu Matjaža Vrčka, ki nam je obljubil, da se bo gradnja začela takoj po zaključeni investiciji v Višnji Gori. V času srečanja ravnateljev vseh slovenskih gimnazij, ki je bilo na našem območju, se je na šoli oglasil tudi državni sekretar za srednje šolstvo Alojz Pluško. Vsi našteti so nam prisluhnili in obljubili, da nam bodo v oporo, da bo tudi naša šola lahko enkrat začela delati v enakih pogojih kot druge srednje šole in da ne bo več dvoizmenskega pouka, kar je še posebej neprimerno za tako zahteven program kot je gimnazija. Šolsko leto 1997/98 smo namreč začeli spet številčno močnejši za en oddelek, tako da imamo v tem šolskem letu 830 dijakinj in dijakov, združenih v 30 oddelkih in dveh polnih izmenah. Kljub vsemu pa naša dijaška družina in učiteljski zbor dosegata priznanja vredne sadove. Ob pouku ste že v tem zadnjem trimesečju naše dijake lahko spremljali v televizijski oddaji Lahkih nog naokrog (mentorica prof. Vesna Celarc), prisluhnili ste lahko dekliškemu pevskemu zboru na območnem srečanju pevskih zborov v Grosupljem (pod vodstvom prof. glasbene vzgoje Marte Steklasa), na državnem prvenstvu v badmintonu pa so stali naši dijaki na drugi stopnički (mentor prof. Franci Pajk) itd. Ob iztekajočem se letu 1997 bi se rada v imenu šole zahvalila vsem, ki ste kakorkoli ustvarjalno sodelovali z našo šolo. V novcem letu želim vsem staršem naših dijakov, delovnim organizacijam in ustanovam, ki sprejemajo naše dijake na prakso, bivšim maturantom in vsem, ki ste kakorkoli povezani z našo šolo, veliko uspeha. Milena Vrenčur Dekliški pevski zbor Srednje šole Josipa Jurčiča pod vodstvom prof. Marte Steklasa ŠENTVIŠKI ŠOLARJI POD KLOBUKOM Med nekaterimi učenci šentviške šole je nekaj dni vladal prava TV-mrzlica. Sodelovali smo namreč v priljubljeni oddaji otroškega in mladinskega programa Televizije Slovenija - Pod klobukom. Televizijska ekipa nas je z reportažnim avtomobilom obiskala že v torek. Andreja, Maja, Samo, Primož, Gregor in Janez so skoraj kot poklicni voditelji nastopili pred kamerami, ko so televizijci ekipa snemali reportažo o Šentvidu in okolici. Dan kasneje je bilo na vrsti celodnevno snemanje v televizijskem studiu v Ljubljani. Osnovno šolo Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični je zakopalo pet tekmovalcev, kar številna in dobro opremljena pa je bila tudi spremljevalna skupina navijačev. Takoj po prihodu v ogromno stavbo TV Slovenija so nas sprejeli voditelji Davor, Katja in Dunja, nas odpeljali v garderobo in maskirnico in tudi poskrbeli za izdatno malico. Ta je b;la res potrebna, saj se je snemanje zavleklo pozno proti večeiu. Začetek snemanja je bil izredno zanimiv, saj je nastopila pop zvezda Anja Rupel s svojo veliko uspešnico Plašč ljubezni. Razgrelo nas je tudi učenje plesa s plesalci iz plesne šole. Pošteno vre pred začetkoi smo se v zna pomerili z r Smartna na P< nam je šlo. Sil ni igri skakal Luka se je izk; poznavalec k dopolnjevati Odločilno pre borila Ana, I poznavanju k ter življenja Antona Ingoli varjal na vpn koder so priš če nam je bilo že n tekmovanja, ko nju in spretnostih ašimi vrstniki iz morju. Zelo dobro non je v spretnost- va javnega ob' krivdo naprtila 1 mnenju opravil tem ne mis nikomer. Vem | primera v Stični. To i apeliral na vse tiste jih spustijo, da teka-o. Pred nedavnim je a in takrat so sredst-eščanja skoraj vso ovcu, ki je po mojem ivojo dolžnost toda o m polemizirati z »a kot rejec psov, da če bi ta pes prišel v tako tolpo, ne bi bil nič boljši. Vem, da so se predniki preživljali z lovom in da so lovili v krdelu. Takrat so postavili razne sankcije lovcu, gospodar in pes pa naj bi bila nedolžna, vsaj jaz sem dobil tako mnenje, ko sem takrat gledal TV Tednik. Sedaj se pa sprašujem, katerega naj pa Satarjcva obtoži. Janez Sadar, Šentvid pri Stični J VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, KUPCEM, UPORABNIKOM NAŠIH STORITEV IN KRAJANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, ZDRA VJA IN ZADOVOLJSTVA TER PRJ JETNO TOPEL DOM V LETU 1998: VIRMAG D.O.O. Vir pri Stični 53 Ivančna Gorica pooblaščeni servis za gorilnike THYSSEN, ECOFLAM, OLYPP, HANSA dobava in montaža oljnih, plinskih kotlov in termoblokov uvoz, dobava, montaža in servis stenskih oljnih kotlov sanacije in montaža dimnikov iz nerjavnih materialov predelave kotlovnic in instalacij pri menjavi goriv izdelava kompletnih centralnih kurjav na ključ ugodni bančni in ekološki krediti s pomočjo M-banke ZAPOSLIMO MONTERJA OGREVALNIH NAPRAV, Tel/fax: 061/777-955 mobitel: 0609-611-821 VIRMAG D.O.O. DA BO ZIMA VAŠ PRIJATELJ! Rekreativni turnir v odbojki za ženske V nedeljo, 14.decembra 1997, je bil odigran še zadnji-drugi del medobčinskega rekreativnega turnirja v odbojki za ženske. Pet ženskih ekip iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica je merilo svoje moči v telovadnici OŠ Videm Dobrepolje in ravno naša ekipa, ekipa ŠD Gimnazije, je z dobro igro posegla po najvišjem mestu. Ekipa ŠD Gimnazije, v postavi Petra Kastelic, Alenka Erčulj, Barbara Mirtič. Bernarda Pire, Marina Štritof, Marica Hribar, Irena Zadel in Martina Vidmar, pod vodstvom mentorja Damjana Volkarja, ni imela večjih težav z nasprotnicami. Najtrši oreh je bila ekipa Žabe, vendar je tudi ta na koncu morala priznati premoč naših deklet. To so bile za našo ekipo dobre priprave na regijsko prvenstvo srednjih šol za dijakinje, ki bo januarja v Novem mestu. Taki ali podobni turnirji bodo v prihodnjem letu (1998) verjetno še organizirani, morda pa se bo oblikovala celo rekreativna liga v odbojki. Rezultati tekmovanja: Nedelja, 7.11.1997 ŠD GROSUPLJE - ŠD GIMNAZIJA 0:2 (13; 4) ŽABE - ŠD GRČA 2:0 (13; 8) ŠD GRČA - ŠD GROSUPLJE 2:1 (-8; 4; 12) ŠD DOBREPOUE - ŽABE 0:2 (10; 4) ŠD GIMNAZIJA - ŠD GRČA 2:1 (-11; 6; 7) Nedelja, 14.11.1997 ŠD GROSUPLJE - ŠD DOBREPOLJE 2:0 (9; 8) ŠD DOBREPOUE - ŠD GIMNAZIJA 0:2 (11; 6) ŽABE - ŠD GROSUPLJE 1:2 (-13; 12; 12) ŠD GRČA - ŠD DOBREPOUE 2:0 (4; 6) ŠD GIMNAZIJA - ŽABE 2:1 (16; -5; 14) Končna lestvica medobčinskega rekreacijskega turnirja / odbojki za ženske: 1. ŠD GIMNAZIJA 2. ŽABE 3. ŠD GRČA 4. ŠD GROSUPUE 5. ŠD DOBREPOUE 8:2 6:4 5:5 5:5 0:8 8 TOČK 4 TOČKE 4 TOČKE 4 TOČKE 0TOČK Vesna Kralj Od leve zgoraj: Petra, Alenka, Damjan, Marina. Od leve spodaj: Bernarda, Barbara, Marica. Stičani in Šentvidčan i izvrstni na območnem prvenstvu v malem nogometu osnovnih šol V soboto, 13. decembra, je v Stični potekalo območno prvenstvo v malem nogometu za starejše dečke (7. in 8. razred). Na tekmovanje so se uvrstile ekipe iz OŠ Kočevje, OŠ Brinje Grosuplje, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in ekipa iz OŠ Stična. Ekipe so bile najprej razdeljene v dve predtekmovalni skupini po tri oz. dve, v pofinale pa so se uvrstile vse razen ekipe Louis Adamič Grosuplje. Polfinalna para sta tako bila: Kočevje : Šentvid 2 : 4 Brinje : Stična 6 : 7 V tekmi za 3. mesto so najprej igralci OŠ Brinje iz Grosupljega premagali ekipo OŠ Kočevje z 10 : 9, nato pa je sledil finale, v katerem sta se pomerili obe ekipi iz naše občine, kar je odličen uspeh. Na koncu je bil izid in vrstni red takle : 3. OŠ Brinje Grosuplje 4. OŠ Kočevje 5. OŠ Louisa Adamiča Grosuplje Za ekipo iz OŠ Stična, ki se je uvrstila na četrtfinalno državno raven v malem nogometu za osnovne šole, so pod vodstvom Silva Podobnika igiali : Matej Medved, Rok Sadar, Elvedin Mušeljič, Gregor Jagcr, Jure Ceglar, Gašper Kavšek, Ivo Pevc, Martin Oblak, Dario Biščan in Rok Zupančič. Ekipa iz Šertvida pri Stični, ki je tudi dosegla lep uspeh, pa je igrala v tej sestavi : David Kastelic, Primož Duša, Dani Kastelic, Andrej Kološa, Sašo Clemente, Mitja Stopar, Miha Zoreč, Gregor Tadina, Uroš Struna, Jaka Sinjur in Primož Vaš. Ekipo je vodil g. Kogovšek. Za konec naj še povem, da bo OŠ Stična kandidirala tudi za organizacijo čctrtfinalncga tekmovanja; seveda želimo fantom čimveč uspeha. Simon Brcgar OŠ Stična : OŠ Ferda Vesela Šentvid Vrstni red : l 4:2 1. OŠ Stična Ivančna Gorica 2. OŠ Freda Vesela Šentvid pri Stični Igralci Ambruse (Bife pri Matjažu) nogometu za leto 1997 občinski in medobčinski prvaki v malem DRAGI OBČANI! Za uspešno gašenje in reševanje (tudi ob prometn h nesrečah na cestah in oskrbi z vodo) na območju občine Ivančna Gorica se je PGD Stična odločila nabaviti specialno gasilsko vozilo, ki bi bilo sposobno ob vsakem času in na vsakem kraju nastopiti z reševalno akcijo. Društvo je že nabavilo podvozje avtomobila Marcedez - Bcnz 1827LS, potrebna pa je še nadgradnja vozila. Navedeno vozilo je namenjeno prav vsem, ki jih doleti nesreča. To poslanstvo opravlja naše društvo zgledno in uspešno že več kot 70 let. Sedanji vozni park je postal star in nesiguren. To vozilo pa nabavljamo za nadaljnja leta. Prosimo vse občane, da nam pomagajo pri izbiranju manjkajočih finančnih sredstev. Denarna sredstva bomo zbirali ob raznašanju koledarjev za leto 1998. Zato vas prosimo, da nam finančno pomagate do novega vozila, ki bo služilo vsem, tudi vam, ko boste potrebovali pomoč. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Poveljnik: Janez Kastelic Predsednik: Pavle Govekar KADETI SVIS-A V POLFINALU Pred koncem starega leta imamo v RK SVIŠ kar precej razlogov za zadovoljstvo. Pojdimo po vrsti. Kadetska ekipa je dosegla velik uspeh, in sicer se je uvrstila v polfi-nalno skupino za naslov prvaka Slovenije. V predtekmovanju, kjer je v sedmih področnih skupinah tekmovalo 50 ekip, so naši kadeti v skupini Center III. osvojili drugo mesto. Uvrstitev jih vodi v naslednji krog tekmovanja, v polfinale, to pa je med 16 najboljših ekip v Sloveniji. Lestvica skupine Center III.: 1. Inles Ribnica 20 točk 2. SVIŠ 12 točk 3. Črnomelj 12 točk 4. Trebnje 10 točk 5. Kočevje 4 točke 6. Sodražica 2 točki Napredovanje so si priborili naslednji igralci: Stanko Zupančič (kapetan ekipe), Alojz Grčman, Marko Vodušek, Tadej Kuhclj, Martin Arko (z 6. zadetki v desetih tekmah je bil tudi najboljši strelec v ligi), Klemen Baranašič, Gregor Gorcnčič, Jure Ceglar, Rok Sever, Jože Petek, Matej Barbič, Uroš Vozel, Aleš Groznik in Gregor Tadina. Trener ekipe pa je Marjan Potokar. V polfinalu bodo v naši skupini (skupini sta dve) nastopile naslednje ekipe: Inles, Slovan, Škofja Loka, Preddvor, Koper, Andor, Prule in SVIŠ. Kadeti so v letošnji sezoni starostna skupina, rojena leta 1981. Torej igralci, stari 16 let. To pomeni, da se nam za prihodnost ni treba bati. Uspeh je toliko večji, ker je večina igralcev mlajših in bodo dragocene izkušnje lahko s pridom prenašali na tekmovanja v naslednjih sezonah. Ostale mlajše skupine s tekmovanjem še niso zaključile, tako bomo o njih poročali kasneje. Velik uspeh pa je dosegla tudi naša članska ekipa, ki je po jesenskem delu tekmovanja v 2. A državni ligi na odličnem tretjem mestu. Uradnih rezultatov ta trenutek še nimamo, tako vas bomo tudi o njih obvestili v naslednji številki. V zadnjem jesenskem krogu je ekipa gostovala v Črnomlju in zmagala s 24 : 30. Uspešni so bili tudi veterani, ki so v postavi Silvo Oven, Dušan Rovanšek, Marjan Potokar, Maks Drab, Igor Kokotec, Andrej in Tomaž Zelko ter Dušan Kamnikar na turnirju v Črnomlju osvojili 2. mesto. Na turnirju je nastopilo sedem ekip, šest slovenskih in ena hrvaška, tako da je bil turnir mednarodnega značaja. V predtekmovanju je ekipa premaga Sodražico in Hvar ter nato v boju za prvo mesto izgubila s Črnomljem. Rezultati so torej na vseh nivojih izredni, nikoli še niso bili taki. V nadaljevanju sezone po novem letu pa upamo, da bodo še boljši. Ob koncu iztekajočega se leta vsem našim sponzorjem in navijačem našega kluba želimo veliko uspeha in zadovoljstva v novem letu 1998. Marjan Potokar DECOR LINE d.o.o. podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve zaščitni in finalni premazi za betonske estrihe in tlake V. MARKO AHLIN Pod gozdom cesta VI/7 1290 Grosuplje Slovenija tel./fax: +.186 61 771 049 GSM: +.1H6 4I 662 113 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1998 Vam želi DECOR LINE d.o.o. GROSUPLJE TALNA PREVLEKA IZ NARAVNEGA KREMENA: - za poslovne prostore, lokale, avtosalonc, terase, bazene... TALNA OBLOGA IZ RECIKLIRANEGA PVC-ja: - za proizvodne in skladiščne prostore, delavnice, trgovine.. SAMORAZLIVNA EPOKSIDNA TALNA OBLOGA: - za skladiščne prostore, delavnice, garaže, bolnišnice... Vsem gasilkam, gasilcem, veteranom, podpornim članom in ostalim krajanom GD Stična želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1998. Obenem se vsem skupaj zahvaljujem za sodelovanje in pomoč v preteklem letu in upam v čimboljše sodelovanje tudi v letu, ki prihaja. Predsednik GD Stična Pavel Govekar STRAN 17 IZJEMEN DOSEŽEK SREDNJEŠOLCEV Doseči 2. mesto na državnem prvenstvu ni mačji kašelj in ravno to je 6. 12. 1997 uspelo ekipi srednješolcev iz SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Potem ko so nedavno zmagali na območnem prvenstvu v Brežicah, so tokrat odlično nastopali na ekipnem državnem prvenstvu srednjih šol republike Slovenije v badmintonu v daljni Lendavi. Tam je nastopalo 6 ekip : Gimnazija Poljane iz Ljubljane, III. gimnazija Maribor, Gimnazija Kranj, Srednja šola Črnomelj, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in domačini, DSŠ Lendava. Naša ekipa je bila uvrščena v predtekmovalno skupino A, kjer sta bili še ekipi Gimnazije Poljane in III. gimnazije Maribor. V tej skupini so dosgli drugo mesto in se tako uvrstili v polfinalc. Tam je najprej Gimnazija Poljane premagala Gimnazijo Kranj s 3 : 0, nato pa SŠ Josipa Jurčiča Iv. Gorica ekipo domačinov - DSŠ Lendava s 3 : 1. V finale sta se tako uvrstili ekipi Gimnazije Poljane iz Ljubljane in SŠJJ Ivančna Gorica, za tretje mesto pa naj bi igrali ekipi DSŠ Lendava in Gimnazija Kranj. Ker so se tako ponovili pari iz predtekmovalnih skupin, kjer so bili rezultati med temi tekmeci prepričljivi (5 : 0 za Poljane oz. za Lendavo), in ker so bili tekmovalci zelo izčrpani, finalne tekme niso bile odigrane. Končni vrstni red je tako bil : 1. mesto : Gimnazija Poljane 2. mesto : SŠJJ Ivančna Gorica 3. mesto : DSŠ Lendava 4. mesto : Gimnazija Kranj 5. - 6. mesto SŠ Črnomelj in III. Gimn. Maribor Za ekipo SŠ Josipa Jurčiča iz Ivančnc Gorice, ki jo je vodil prof. Franci Pajk so igrali: Dušan Skerbiš, Žiga Strmole, Uroš Skerbiš, Maja Klemenčič in Barbara Horvat. Lahko jim samo čestitamo. Simon Bregar Odbojkarji SD Grča rešujejo ivanško čast Tudi letos je bilo organizirano medobčinsko prvenstvo v odbojki za rekreativce, ki se je tokrat odvijalo 7. in 14. decembra v telovadnici OŠ Dobrepolje. Čast naše občine je reševala sedaj ie legendarna ekipa ŠD Grča, kije na koncu osvojila »častno« peto mesto med sedmimi udeleženci. Rezultati predtekmovanja : ŠD Flip Flop : B« nanc 1 : 2 ŠD Grosuplje I : ŠD Flip Flop 2 : 0 Banane : ŠD Grosuplje I 0:2 Ali Baba : ŠD Grosuplje II 2:0 Šmarje-Sap : ŠD Grča 2:0 ŠD Grosuplje II : ŠD Grča 0 : 2 Ali Baba : Šmarje-Sap 2 : 0 Šmarje-Sap : ŠD Grosuplje II 2:0 ŠD Grča : Ali Baba 0 : 2 Finalni del in vrstni red ! A) Skupina ra razvrstitev od 5. do 7. mesta : ŠD Grča : ŠD Flip Flop 2 : 1 ŠD Grosuplje II : ŠD Grča 0 : 2 ŠD Flip Flop : ŠD Grosuplje II 2:0 B) Skupina za razvrstitev od 1. do 4. mesta : ŠD Grosuplje I : Šmarje-Sap 2 : 1 Ali Baba : Banane 2 : 0 Šmarje-Sap : Ba lane 2 : 0 Ali Baba : ŠD Grosuplje I 2:0 Končni vrstni red : 1. Ali Baba 2. ŠD Grosuplje I 3. Šmarje-Sap 4. Banane 5. ŠD Grča 6. ŠD Flip Flop 7. ŠD Grosuplje II V korist ekipe ŠD Grča je še treba pe>vedati, da sc> zmagovalci (ekipa Ali Baba) najtesnejšo zmago dosegli ravno proti ekipi iz naše e>bčinc. Simon Bregar RAZPISUJE Občinska in medobčinska rekreativna prvenstva v obliki ligaških tekmovanj in turnirjev za leto 1998 za občane občine Ivančna Gorica v naslednjih športnih panogah: ligaška TEKMOVANJA za EKIPE: zapor. Stevii. Športna panoga čas potf.k/ tekmovanja 1 MALI NOGOMET april, maj, junij, september, oktober 2 MALI NOGOMET ZA VETERANE maj, junij, september, oktober 3 ODBOJKA ZA ŽENSKE januar, november 4 ODBOJKA ZA MOŠKE januar, november 5 KOŠARKA TROJKE februar, marec, oktober, november 6 BALINANJE maj, junij, september, oktober 7 NAMIZNI TENIS februar, marec, november, december INDIVIDUALNA TEKMOVANJA: 8 NAMIZNI TENIS ŽA DVOJICE M + Ž 1 .sobota v fet ruarju 9 NAMIZNI TENIS POSAMEZNO M + Ž 1 soboto v decembru 10 TENIS ZA M + Ž prvi vikend v septembru 11 TENIS DVOJICE ZA M + 2 drugi vikend v septembru 12 BALINANJE DVOJICE zadnja sobota v septembru 13 BALINANJE POSAMEZNO druga sobota vi : Gostilna Klanček 19 : 21 Gostilna Klanček : Muljava 21 : 15 Gradnja Šentvid : Stična II 21 : 13 Prvouvrščeni ekipi (Gradnja Šentvid - zanjo so igrali : Lojze Košir, Zdravko Košir, Boštjan Košir, Gregor Pajk in Simon Bregar, ter Kremenčkovi, za katere so igrali: Jože Baranašič, Klemen Bafanašič, Janez Erčulj, Matic Erčulj, Bojan Kuhelj in Danilo Baranašič) sta se uvrstili na medobčinsko prvenstvo, ki je bilo 6.12.1997 v Šentvidu pri Stični v organizaciji ZŠO Ivančna Gorica in ekipe Gradnja iz Šentvida. Poleg omenjenih ekip sta nastopali še po dve najboljši ekipi iz občin Dobrepolje in Grosuplje. Ekipe so bile razvrščene v dve predtek-movalni skupini po tri, najboljši dve iz vsake pa sta se nato uvrstili v polfinale. V skupini A je bil razplet nekoliko presenetljiv, saj je zmagala ekipa »Koma 750« , kot druga ekipa iz občine Dobrepolje, izpadla pa domača ekipa Gradnje Šentvid. V drugi skupini pa so bili najboljši naši Kremenčkovi. Rezultati finalnega dela : Polfinale: Koma 750 : Mizarstvo Tekavčič (lanski prvak) 21 : 14 Šmarje Bulls : Kremenčkovi 21 : 18 Tekma za 3. mesto: Kremenčkovi : Mizarstvo Tekavčič 21 : 16 Tekma za 1. mesto: Koma 750 : Šmarje Bulls 21 : 15 Tako so bili Kremenčkovi tretji, kar je lep uspeh, ekipa Gradnje pa je delila 5. - 6. mesto. Vrstni red je nekoliko presenetljiv, saj je zmagala drugouvrščena ekipa iz dobrepoljske lige, lanski prvaki pa so bili šele četrti. Vse to nazorno kaže, da se na takem nivoju tekmovanja ne sme nikogar podcenjevati. Simon Bregar Končni vrstni red : 1. Gradnja Šentvid 14 tekem, 13 zmag, 1 poraz, 26 točk, razlika v koših: 293 194 + 99 2. Kremenčkovi 14 12 2 24 287 224 = + 63 3. Gostilna Klanček 14 11 3 22 264 : 200 = + 64 4. Stična II 14 6 8 12 250 : 270 = -20 5. Muljava 14 5 9 10 235 : 243 = - 8 6. Studenek 14 4 10 8 213 : 257 = -44 7. Stična I 14 2 12 4 172 : 240 ■ -68 8. Poštarji 14 2 12 4 162 :248 = -86 ENERGIJA, ŠPORT, ZDRAVJE IN ZABAVA Karatcisti KK Ivančna Gorica niso uspešni Ic na športnem, ampak so pokazali svoje znanje tudi na medijskem področju. Vsako prvo soboto ob 20. uri lahko spremljate na radiu Zeleni val (89.8 in 93.1Mz) športno oddajo Energija, šport, zdravje in zabava, ki jo že leto in pol uspešno vodita Gregor Kastelic in Blanka Markovič. Namen oddaje je predstaviti borilne veščine, njihovo zgodovino, povezavo z ostalimi športi, rezultate s tekmovanj, skrb za zdravo telo in predvsem predstavitev športnikov vseh starostnih kategorij. Voditelja popestrita oddajo z nagradnimi vprašanji in kvizi, glasbenimi željami, še posebej veselo pa je, ko gostita navdušene pionirje, za katere je sodelovanje v oddaji popolnoma nova izkušnja in visoka motivacija za nadaljevanje športne poli. V decembrski oddaji sta Gregor in Blanka gostila Marka in Urško Kokelj, najvztrajnejša člana KK Iv. Gorica pionirskih vrst, in 6-letncga Aljaža Bučarja, ki je na pot karateja stopil šele jeseni 1997. Aljaž trenira v skupini začetnikov in je svojo prvo preizkušnjo, izpit za 8. kyu, opravil odlično. Za karate ga je navdušil prijatelj in sošolec Jernej (ravno tako karatcist). Marko obiskuje 5. razred OŠ Stična in se je spustil na športno pot že s 6 leti, zasluge za to pa gredo njegovemu očetu. V šoli mu gre odlično. Njegova želja pri karateju je, narediti izpit za rumen pas. Po njegpvih stopinjah je šla tudi njegova sestra Urška, ki hodi v 3. razred OŠ in trenira borilno veščino že tretje leto. Z Markom pa nista le brat in sestra, ampak tudi zelo dobra prijatelja. Direktor radia Zelani val Boris Peterka zelo dobro sodeluje s KK Ivančna Gorica že več kot dve leti in zasluge, da imamo lahko karateisti svojo oddajo, so ravno njegove. Vsi se mu lepo zahvaljujemo. Vesna Kralj Od leve: Gregor, Urška, Marko, Aljaž, Blanka 18 STRAN ZAHVALA Ob smrti JOŽETA ZAJCA iz Malega Korinja 5 Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, pomoč, darovano cvetje in sveče. Hvala zdravnikom iz zdravstvenega doma Ivančna Gorica in še posebej iskrena hvala patronažni službi za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se gospodu župniku Humarju za opravljen pogrebni obred in krškim pevcem za zapete pesmi. Zahvala tudi družini Perpar za opravljene storitve. Posebna zahvala velja gasilcem s Korinja in okolice za govor in častno spremstvo na zadnji poti. Vsi domači V torek, 18.11.1997, smo se poslovili od našega dragega moža, očeta in dedka JOŽETA STRNADA iz Velikega Črnela 7 Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Vidi in ostalemu osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica ter gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen obred. Iskrena hvala tudi trgovskemu podjetju Tabor. Žalujoči vsi njegovi. Srce je dalo vse, kar je imelo, za sebe niti bilke ni poželo. ZAHVALA V 84. letu starosti se je tiho poslovila naša draga mama, babica in prababica ANGELA JAKOŠ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in lovcem lovske družine Suha Krajina za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Čampovi in Vidi Kastelic. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu iz Ivančne Gorice. Hvala župniku Vinku za opravljen obred in organistu Feletu iz Zagradca. Zahvala pevcem LD in družini Perpar. Vsi njeni V življenju le skrbi in delo si poznal, tragično v tihi zimski noči si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka TONETA BLATNIKA Matičkovcga Toneta iz Velikega Globokega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in njegovim sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter v dober namen. Zahvala župniku Humarju s Krke za lepo opravljeno pogrebno svečanost, pevcem Lovske družine Suha krajina za zapete žalostinke ob slovesu ter govornikom KS Zagradec in IMP Livar za ganljive poslovilne besede. Hvala tudi osnovni šoli Zagradec in Stična, IMP Livar iz Ivančne Gorice in BOMAX d.o.o. z Muljave. V najtežjih trenutkih smo spoznali, da imamo vse prijatelje, ki jih je imel Tone, tudi mi. V imenu žalujočih: žena Jožica, hčerki Anita in Tjaša ter sin Borut. Skrbi, dela in bolezni bilo je preveč, srce tvoje ne bije nič več. ZAHVALA V 74. letu starosti je tiho odšla naša mama, stara mama in sestra JOŽEFA MANDELJ roj. GRABUEVEC Mcjačeva mama iz Boge vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica za dolgotrajno skrb in nego, gospodu župniku, pevcem in pogrebcem pa za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta in dedka FRANCA DREMIJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Lojzu Ljubiču, članom PGD Višnja Gora, Gasilski zvezi Ivančna Gorica in ostalim gasilskim društvom. Zahvaljujemo se Pavlu Grozniku, Jožetu Grosu in Tonetu Krašcvcu za poslovilne besede, stiškemu kvartetu, cerkvenim pevcem, godbi ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. Vsi njegovi CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.300 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000 polovica strani 60.200 četrtina strani 30.600 osmina strani 23.100 šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50% Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo do konca leta 1998. V cene ni vračunano oblikovanje in 5% prometni davek RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate oh naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. Psihosomatske bolezni Psihosomatske bolezni so bolezni telesa, ki izvirajo iz dolgo trajajočih premočnih, škodljivih ali izkrivljenih duševnih stanj. Omenili smo že, da ima vsaka telesna bolezen svoj duševni odmev, preprosto zato, ker sta telo in duševnost nerazdružljivo povezana. Vendar, ko govorimo o psihosomatskih boleznih, mislimo na tiste, ki imajo svoj prvotni in poglavitni vzrok v duševnosti. Vsak od nas ima svojo avtentično duševno-telesno (psihosomatskoj zgradbo. To pomeni, da sta pri vsakem človeku duševnost in telo prepletena na prav poseben, samo njemu lasten način, ki je izraz ne le dedne zasnove, ampak tudi življenjskih okoliščin. Pri vse večjem številu ljudi je ta izraz tudi sad lastnega, zavestnega prispevka k sooblikovan-ju in preobrazbi njihovih osebnostnih silnic. Dlje časa trajajoča zaskrbljenost in napetost bosta, na primer, pri enem človeku povzročali tesnobo pri srcu, pri drugem prehodno stanje zvišanega krvnega pritiska. pri tretjem pekočo bolečino v želodcu, pri četrtem glavobol, pri marsikaterem človeku pa ne bo prepoznavnih telesniii znakov. Določeno duševno stanje je torej pri različnih ljudeh ustvarilo različna telesna stanja. Kako zelo močan vpliv ima duševnost na tolesno zdravje, lahko ponazorimo s primerom ti. placebo učinka: bolniki prepričamo, da je snov, ki jo zauž je, močno in zanesljivo zdravilo. Kjub temu da gre za zdravilno nedelujočo (inertno) snov, zaupanje in vera bolnika v zdravilo in zdravnika, njegovo prepričanje, da se mu stanje izboljšuje, pripelje do dejanske ozdravitve in to (po zadnjem revidiranju že obstoječih podatkov v ZDA) pri skoraj 70-odstotkih bolnikov. Duševna usmeritev je ustvarila nedvoumen telesni učinek. Drugačna duševna usmeritev pa lahko pripelje do bolezenskih učinkov. Naša notranja, duševna naravnanost deluje na telesne procesi pod pragom naše zavesti, zato ni možno "goljufati"- na zunaj lahko odigramo zdravniku in tudi samemu sebi drugačno predstavo, toda naši notranji, podzavestni psihosomatski procesi sledijo pravemu stanju. Omenimo enega najbolj znanih primerov psihosomatskih bolezni. Številni primeri rane na dvana-jsterniku ali spodnjih delih želodca so posledica dlje časa trajajoče živčne napetosti (bodisi da gre za zaskrbljenost, jezo, strah, negotovost, zavist, nezadovoljstvo, tekmovalno napetost...) pri ljudeh določene psihosomatske konstitucije. Omenjena duševna stanja vplivajo na živčevje, ki upravlja delovanje tako želodčne sluznice, kjer se proizvaja prebavna kislina, kot mišične stene želodca, ki se ritmično, v valovih krči in potiska hrano iz želodca naprej. Ta del živčevja preide v trajno prekomerno vzdraženo stanje, zafo sluznica prične proizvajati več kisline, kot je je zmožna prenesti, gibanje želodca pa jc tudi neuskla- jeno s prebavo. Želodec preide v trajni krč, zaradi česar ni več sposoben sprejemati običajne količine hrane niti jc ni sposoben ustrezno prebaviti. Na sluznici pa se naredi ena ali več različno globokih ran, ki so boleče in neredko krvavijo. Kljub zdravljenju z različnimi zdravili se opisano stanje le redko zadovoljivo izboljša, tako da se svetuje operacija, pri kateri se prerežejo vsi želodčni živci. Po operaciji se stanje ne izboljša pri vseh. Pravzaprav je precej tistih, ki jim operacija ne prinese pričakovanega olajšanja. Kaže, da psihosomatska povezava poleg vpliva na živčevje deluje (na še neraziskan način) na ravni celic. Kaže pa tudi, da se te resne telesne bolezni ne da odpraviti brez pogumnega spogledovanja z resničnim izvorom težav, duševnimi vozli posameznika. Živčna napetost bolnika je seveda povezana še z značilnimi oblikami vedenja, ki vključujejo nemir, kajenje, odvisnost od poživil, kot so kava, pravi čaj ali kaj podobnega. Praviloma takšni bolniki vzrok svojih težav poenostavijo in ga iščejo v prekomernem kajenju ali pitju kave. Toda, ko se tisti bolj odločni lotijo odvajanja od teh razvad, spoznajo, kje pravzaprav tiči pravi vzrok -mogočna, nakopičena gmota duševnih vozlov in temin, ki jih bo treba osvetliti in počasi razpustiti. To početje pa ni lahko in nas zadeva v najbolj globokih in intimnih kotičkih. Zato je to preizkušnja resničnega poguma in volje posameznika. Nič več lahkotnega pričakovanja, da bodo zdravila, ki jih zaužijemo in od nas ne zahtevajo več truda, kot narediti požirek tekočine, prinesla olajšanje. Namesto tega bolnik stoji soočen sam s seboj. Tisti domači ljudje ali prijatelji, ki mu stojijo ob strani, mu pomagajo najti oporo takrat, ko zmanjka moči, ko se izgubi stik s smislom težkega početja in ko upanje zbledi. Strokovnjak(i) ga lahko spretno, izogibajoč se nepremostljivim prepadom, vodijo skozi proces, toda glavno vlogo v svoji življenjski zgodbi igra le on. Posebna skupina psihosomatskih bolezni so bolezni odvisnosti, ki so v današnjem času zelo razširjene. O teh bo govora naslednjič. dr. Biljana Dušic STRAN 19 /30/ /302 /303 4Ć&-^e^c*> i/305 /308 1/307 /306' Mekinjah (90 1.) in Alojzu Anžlovar-ju v Češnjicah (93 L). Pri vseh, ki sem jih obiskal, sem opazil presenetljivo dobro držo duha in telesa. Toneta Mehleta iz Spodnje Drage (90 1.) in Angele Potokar iz Zgornje Drage (91 1.) nisem našel doma. Jesen svojega življenja preživljata v Domu za starejše občane v Grosupljem. Tudi njima sem izročil pozdrave in voščila uredništva Klasja in županstva naše občine. Večkrat sem bil vesel, ko sem na mizi videl razprto Klasje in častitljivo bralko ali bralca z njim. Lepo se vsern zahvaljujem za vzpodbudne besede in želje za nadaljnje delo pri našem občinskem časniku. Vsem skupaj še enkrat kličem: "Držite se, mi gremo za vami - tudi naš duh išče pot naprej! I" V tem letu so se v visoki starosti za vedno poslovili od nas: France Lušnik, Minka Skubic, Terezija Sadar in Terezija Miklavčič Kadar se leto izteka in preden se začne nov krog, ponavadi pregledamo svoje delo, po trgovsko bi rekli, da napravimo inventuro. Tudi v našem kotičku se bomo ozrli na minuli čas in prešteli naše sivolase ovčice z devetimi križi in čez. Sredi decembra sem vzel pot pod noge (bolje bi bilo reči "pot pod kolesa") in prekrižaril našo občinsko domovino podolgem in počez. Ustavil sem se pri Mariji Šinkovec na Korinju (90 L), Jožetu Strmolctu v Zagradcu (92 L), Ivani Zaje na Globokem (91 1.), Mariji Železnikar v Kompoljah (94 L), Janezu Ostanku na Glogovici (93 L), Jožefi Hribar na Velikem Kalu (92 I.), Rezki Meglic v Metnaju (94 I.), Jožefi Meglic v Na žalost pa vsem, ki smo se jih spomnili v našem kotičku, nisem mogel stisniti roke. V tem letu so se od nas za vedno poslovili, ali kot bi sami dejali, odšli k nebeškemu očetu, Franc Lušnik iz stiškega samostana (93 1.), Minka Skubic iz Stične (92 L), Terezija Sadar z Velikega Kala (95 1.) in Terezija Miklavčič z Malega Korinja (95 L). Glede na življenje, ki so ga živeli, verjamem, da je bilo njihovo pričakovanje izpolnjeno, tako kot gotovo tudi pričakovanje tistih občanov visoke starosti, ki jih naše pero po naključju ni doseglo, a so zdaj že pokojni. Tudi njim se zahvaljujemo za življenje, ki so ga živeli z nami. Leopold Sever GOVORI SE... V javnost je pricurljala novica, da je projekt prometne ureditve turističnih naselij v naši občini dokončno usklajen. Promet osebnih avtomobilov, avtobusov in tovornjakov strokovnjakom ne povzroča več nepremostljivih problemov, saj jim je uspelo urediti večnamenska parkirišča. Tam poleg osebnih avtomobilov in avtobusov s turisti parkirajo tudi tovornjaki z vlačilci, kar nedvomno ugodno vpliva na našo turistično ponudbo. Ureditev prometnega režima za pešce je za strokovnjake še vedno (pre)trd oreh. Na tem področju delujeta dve projektni skupini. Prva, imenujmo jo tradicionalistična, razlikuje možnosti ureditve pločnikov, pešpoti in postavitve prometnih znakov in prehodov za pešce na križiščih. Verjetno ta projekt ne bo dobil zelene luči, saj zahteva ogromna finančna sredstva, z vidika našega vstopanja v Evropo pa je nezanimiv (saj tako ureditev v Evropi pozna že vsaka najbolj zakotna vas). Poleg tega projektna skupina ni poskrbela za temeljni pogoj, finanserju še ni predložila poimenskega seznama žrtev (t.j. prestrašenih, poškodovanih in mrtvih občanov, ki so si predrznih stopiti na cestišče). Druga projektna skupina ima po našem mnenju vsekakor večje možnosti. Z rešitvijo, ki zori v popolni tajnosti, ji bo uspelo ubiti kar dve muhi na en mah. Z njo bodo rešili vse prometne zagate, ki jih povzročajo pešci (še posebej turisti, ki ne poznajo krajevnih navad), istočasno pa bodo na domiseln način razširili našo 'uristično ponudbo. Baje je projekt že v zaključni fazi. Uspelo pa nam je vendarle izvedeti, da gre za nekakšne nahrbtničke v obliki kril, s pomočjo katerih se bodo lahko peši i premikali po zraku. S tem bodo popolnoma razbremenili promet. Na ta način sc bomo lahko bolj posvetili razvoju prometa z mopedi brez dušilcev (s tem bomo unikatni v Evropi), s težkimi motorji, dirkalnimi avtomobili in tovornjaki. Če bo šlo vse po načrtu, bodo v prvih mesecih leta 1998 poskusno razdelili 50 do 100 vzorčnih modelov in sicer najprej otrokom (dojenčkom z mamicami, predšolskim in osnovnošolskim otrokom) in starejšim občanom (predvsem ženskam). Raziskava bo verjetno izvedena v krajevni skupnosti Stična, ki ima po presoji strokovnjakov zanjo najopti-malnejše pogoje. Rezultati bodo slovesno objavljeni 1. aprila 1998 v občinskem glasilu. Če bo projekt uspel, bo vsak turist obenem s parkirnim listkom prejel tudi nahrblniček, s katerim sc bo poljubno premikal po zraku in pristal bodisi na strehi samostana ali pa na bližnjem kozolcu. Turizmu v naši občini se res obetajo zlati časi. Maja Ficko PREPREČIMO VSAKO NESREČO VOZNIKI motornih jozil "POZOR". od VAS JE ODVISNO, KOLIKO OTROK BO POŠKODOVANIH ALI MRTVIH I CESTNEM PROMETUIII VOZI PREVIDNO So) . ltll RDEG-REGIJSKO DHUfiTVO EKOLOŠKEGA GIBANJA IVANCNA GORICA i* 25 m predstavljajte si: Će vo/iti SO km/h aH manj, bosta lahko umvoeoino uffavtfi. Otroka t a bosta tadall. Če votitt S km/ti hitreje, boste iacte.ll otroku s hitroštjt' 28 knVti Otroka t oate gotovo huje poškodovali. Če voziti 10 km/h hitreje, hotta taOeti otroka i ttitn,\t),. 30 km/h Otrok b« verjetno laradl poikodb umrl. če voitt* 20 km/h hitreje, botte ttiOek otroka i hffroifrii iT km/h Otiuka t oite gotovo ubUl. '50 Pomeni 50 km/h ali manjlll Ali lahko to preprečite? Ntmnt Nlrosti 10 S. "<■.-> na moKn potnclttmli .It iMtntttni cisti___ POLICIJSKA KRONIKA 4. 11. 1997: Kriminalisti UNZ Ljubljana in policisti PP Grosuplje so obravnavali vlom v trgovini Katja in Polž v Višnji Gori. Neznani storilci so iz trgovine Katja odnesli zalogo cigaret, nekaj pijače, kavo in žvečilne gumije. Iz sosednje trgovine pa so odnesli kar precejšnjo zalogo oblačil. Skupna vrednost odnesenih stvari znaša 3.300,000 tolarjev. O storilcih, ki delajo podobna dejanja na širšem ljubljanskem območju, se zbirajo obvestila. 18. 11. 1997: Ob 12.30 se je na regionalni cesti Mlačevo - Krka, pred naseljem Krka, zgodila prometna nesreča, katero je povzročil voznik kolesa z motorjem zaradi nepravilnega prehitevanja. Do nesreče je prišlo, ko je voznik Tomos avtomatika prehiteval pred seboj vozeči traktor v trenutku, ko mu je pravilno iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila. Voznik osebnega avtomobila nesreče kljub zaviranju ni mogel preprečiti. Voznik Tomosa je trčil s sprednjim delom vozila v prednji desni del osebnega avtomobila, nato pa padel. Voznik kolesa z motorjem je v nesreči imel srečo, saj jo je odnesel brez poškodb. Policisti pa so ugotovili, da je voznik kolesa z motorjem vozil brez čelade in brez ustreznega vozniškega dovoljenja. 23. 11. 1997: Ob 6.10 se je v naselju Malo Črnelo zgodila prometna nesreča zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo po zasneženem in spolzkem vozišču v času sneženja. V nesreči je ena oseba dobila hude telesne poškodbe. Do nesreče je prišlo, koje voznik Renaulta Clio pripeljal v naselju v levi nepregledni ovinek in pri tem izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar je zapeljal v desno s ceste na nasip, nato pa je vozilo dvignilo v zrak in se prevrnilo nazaj na cesto ter pristalo na strehi vozila. V vozilu so bili poleg voznika še trije potniki, od katerih sta jo dva odnesla brez poškodb, tretji pa je moral zaradi poškodbe hrbtenice v bolnišnico. 24. 11. 1997: Okoli 2.00 je mladi Ambrušan s prijatelji popival po gostinskih lokalih v Zagradcu in okolici. Sčasoma je omagal in prijatelji so ga zapustili. Pozno v noč je taval po naselju Zagradec, ko se je naposled zaletel v vrata gostinskega lokala Pri Matjažu. Razbijanje po vratih je zbudilo domačine, ki so o nočnem obiskovalcu obvestili policijo. Preden so policisti prišli, je nočni obiskovalec našel odklenjena vrata kleti, v katero je stopil in hipoma utrujen zaspal. Policisti so ga zbudili in ugotovili, da je mladenič v hladni noči iskal prenočišče, in ga tudi našel, a le za kratek čas. Zaradi nenaročenega nočnega bujenja se bo pogovoril s sodnikom. 29. 11. 1997: Ob 8.30 so policisti intervenirali v zasebni stanovanjski hiši v Šentvidu pri Stični, kjer je sin grozil svoji mami z umorom. Ker je pričakoval prihod policistov, se je pravočasno umaknil. Po dveh urah se je vrnil domov in mami ponovno grozil, svoje grožnje pa podkrepil z nožem, ki ga je imel v roki. Tokrat se ga policisti prijeli in pridržali do iztreznitve. 5. 12. 1997: Ob 6.35 se je na regionalni cesti pri naselju Zgornja Draga zgodila prometna nesreča zaradi vožnje vozila z neprilagojeno hitrostjo, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani. Do nesreče je prišlo, ko je voznik nissana vozil od Ivančne Gorice proti Višnji Gori in v blagem, preglednem levem ovinku zapeljal v desno na bankino; po 33 metrih pa zapeljal nazaj na vozišče. Pri tem je izgubil oblast nad vozilom. Po dobrih tridesetih metrih drsenja je vozilo zaneslo z vozišča v melioracijski kanal, kjer je trčilo v travnati usek, nato pa ga je odbilo nazaj na vozišče, kjer je nekaj metrov drselo, potem pa trčilo v drevo in se ustavilo. V razbitinah vozila sta se hudo poškodovala voznik in potnik. 11. 12. 1997: Ob 15.30 so policisti intervenirali na bencinskem servisu Petrola pri Ivančni Gorici, ker je domačin grozil mladeniču iz Logatca z nožem. Vzrok prepira še ni znan. Pri postopku pa so policisti pri mladeniču našli manjšo stekleničko z neznano tekočino, za katero se sumi, da je mamilo. Sum bo potrdil preliminarni test v naslednjih dneh. Ker se je sumilo, da je mladenič vozil tovorno vozilo pod učinkom mamil, je bil zanj odrejen strokovni pregled. Po izvršeni analizi pa bo izveden ustrezen ukrep. Delavke in delavci Policijske postaje Grosuplje želimo vsem občankam in občanom vesele praznike in srečno novo leto 1998 ter da bi se v prihajajočem letu skupaj z nami varno počutili. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPIJE NEVARNA ZIMSKA VOŽNJA JL "SEVERNA" t F NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN \ i STRAN JL NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN OKULTIZEM TUDI V KLASJU Že v davnini so počenjali hecne stvari, ko so prerokovali usodo iz zvezd, živalskega drobovja in podobnih stvari. Ta navada se vleče vse do današnjih dni. Težko bi namreč našli časopis ali elektronski medij, ki ne bi imel horoskopa, čarovnika s kartami ali vsaj telefonske številke, na kateri vam iz nekaj piškavih podatkov povedo o vas vse, do zadnje dlake. Naše Klasje, ki zvesto sledi vsem modernim trendom, se s tem tudi spušča v to področje, ker noče zaostajati. Pa bodite brez skrbi, ne bomo gledali v drobovje, čeprav nam gre marsikaj na jetra. Naša pozornost bo veljala smehu, za katerega pravijo, da je pol zdravja. Vendar nikar ne mislite, da je prav vsak smeh dober, kje pa. Poglejte, kaj so smehologi ugotovili za smejalce, ki se smejejo: - na A (ha, ha, ha): živahen temperament, dobrodušnost in prilagodljivost za vse stvari. Čim hitreje si hahaji sledijo, tem bolj so poudarjene te lastnosti; - na E (he, he, he): radoživost, lahkomiselnost, klepetavost in "firbčnost"; - na I (hi, hi, hi): hudobnost, prevzetnost, nepredvidljive reakcije in spolna nenasitnost; - na O (ho, ho, ho): flegmatičnost, nekritičnost, spolna hladnost (prava mumija); - na U (hu. hu, hu): hudobnost, zahrbtnost, sladkobna hinav-ščina in sadizem. Tisto, kar vam bodo napovedovali iz kavine usedline, z dlani, iz raznih datumov in podobno, je po mojem mnenju čisto navaden laritari. To, kar sem vam povedal jaz, pa je vzeto iz okultistične enciklopedije, zato drži kot pribito. Če se boste odločili za raziskavo na tej podlagi, bodite tiho, da opazovana ne bodo spremenili svojega smejalnega vokala, pa bi dobili napačno sliko. Jaz svojo okolico že opazujem, zato pazite, kako se smejete. Lep pozdrav s ha, ha, ha! fVA H/, HA YL * hk HA * BOZICNO-NOVOLETNA VOŠČILNICA S tole voščilnico se Severna stran pridružuje premnogim željam po zdravju, sreči in zadovoljstvu, ki jih izrekajo v prcdbožičnem in prednovoletnem času. Voščilnica je taka, kot je skušala biti Severna stran skozi celo leto: malo bodeča, malo poučna, malo očitajoča in svarilna in, upam, tudi malo duhovita. Pa ne mislite, da je tole na sliki božično drevesce s prižganimi lampiončki. Sploh ne. To je jablana, ki je v svoji preobjedenosti in nečimrnosti sploh nismo obrali, čeprav nam je ponujala bogastvo okusnih in zdravih sadežev. Takih jablan s plodovi na njih ali pod njimi je pri nas vsako leto več. Medtem ko nam dobršen del domačega sadja zgnijc, se mi in naši otroci zastrupljamo s kemično obdelanimi plodovi z različnih koncev sveta, kar se nam bo hudo maščevalo. Zato je moja posebna novoletna želja in voščilo klic: "Nazaj k naravi, kjer je le mogoče"! To vam kličemo "vsi" s Severne strani. KLASJE IMA KNJIGO REKORDOV (VI rekord) A Podbukovci so se spet izkazali. Ponosno so pokazali svoj vozni park in prav nič nerodno jim ni bilo, stopiti v ojnice svojih ekološko sila sprejemljivih šajtrg. V povorki je sodelovalo nič manj kot deset dvokolesnih "limuzin". Pa jih prekosite, če zmorete in če si upate. Vrlim Podbukovcem spet iskreno čestitamo k novemu rekordu. L. S. ZANIMIVA LEDINSKA IN KRAJEVNA IMENA I. KURJI PARKELJ Blizu Krke leži nam vsem dobro znana Krška vas. Malo ljudi pa ve, da ima njen skrajni vzhodni del -bolje rečeno zaselek - dokaj nenavadno in duhovito ime - Kurji parkelj. Ne vemo natanko, odkod tako ime. Nekateri pravijo, da je prišlo od treh nekdanjih hiš, ki so bile s potmi tako povezane, daje vse skupaj spominjalo na kurjo nogo. Danes ima zaselek več hiš, zato bi v njem težko našli kaj kurjega, razen juhice. Leopold Sever Spoštovane bralke in bralci. Danes začenjamo na Severni strani nov kotiček z naslovom Zanimiva ledinska in krajevna imena. Tudi vi poglejte okoli sebe in nam sporočite kaj takega, kot je zapisano zgoraj. Tako boste pomagali ohraniti nekdaj nadvse bogato ljudsko ustvarjalnost, ki se kaže tudi v imenih. Narava v svoji neizmerni ustvarjalnosti iz kamnin oblikuje vsakovrstne podobe. V njih / nekaj domišljije lahko prepoznamo zanimive živalske in človeške like. Tale kamen, pobral sem ga blizu Ambrusa. me je takoj spomnil na Človeški obraz. Celo več, v njem sem prepoznal svojega znanca Poljančevega Gusteljna iz Potočevca; takle izrazje dobil, kadar je zgubljal pri kartah. Asoeiaeijo lahko tudi razširimo na večje območje: takele obraze naprimer nosijo zadnje čase prebivalci Kančne Gorice, potem ko so opazili, da M spet kadi iz njihove fabrike. Dobijo ga tudi učitelji proti koncu avgusta, zaradi strahu pred novim šolskim letom. Seveda bi še lahko našteval, pa ne bom; nekaj asociacij moram pustiti tudi za vas. spoštovane bralke in spoštovani bralci. L. S. V ^Jytf Jvfo Nekoliko hipotetičen prikaz virskega ti mesta V \ 7i 111 r cr> Ii? ' >T» l".IM)\ ,7 jrP \\ i oorada in STAJE za živi vHuuSIh t Žitnica 4 BIVALIŠČA KLIIMII Ki i ji \ MKOV ^l®Br i\ sirlžni-.ga om.uja ^■fc^ PEKARNA h /i i ENJAVNI vrti LEOPaU> SEVER - hiv vi išca pribk/nikov