196. številka. Ljubljana, sredo 28. avgusta. Xf. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, ISVMBfl p • o po> prnanioih, i« ffeijit po p o »ti prejtiiDu; ta iiatro-ojrerdkti d o tole *»» eeio Inu 1H #<-l(L.> ta pui leta 8 gl., i% četrt ieta 4 gld. — Za Ljnoljano bre* poS'lJouji ni dom n nolo lato IS Riđ., ta tatU leta 3 glđ. 30 kr., aa en menoo 1 gld. 10 kr. Za pošiljam- ».a dom so računa 10 k"-, »a udice, M) kr. m t-otrt Utr — Sa inje de*ele toliko 7ee, kolikor postnimi izna?*. — Za gospodo aci.olje na ljudskih iolab'in za dijake velja znižana cena in sicer 7.4 Linbljano *a tjbi lita 9 gld. EO kr- po poilti prejeman na ćetrt lota 3 gld. — Za osn »tla so plačoe od Setltlltopitt petit-vrsto 6 kr., že se ovcanHo erVrat tiski«, 5 kr, *e »e dvrVat in 4 kr. če bo tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj b<> izvole frankirati. Rokopisi so ne vračnjo. — Uredništvo '><* v Ljnbl ani v Fnvao Ko'oianovoj hifti i*. 3 »gledališka stolna", Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklam..c je, oznanila, t. j. ad uirdstfavv.TV' ?« v „Narodni tinka-ni" * Kolmanovn! li Si. Iz Bosne in Hercegovine. Telegraf nam za denes ne donaša nobenih važuih novib poročil z bojišča. Kar smo po privatnih pismih /vedeli o premikanji vojske, (tako n. pr., da je naš polk K uhu odšel 20. t. m. iz Travnika nekam drugam) ne smemo tako dolgo povedati, dokler ne izpre-govore oricijalui krogi, ker sicer nus zadene konfiskacija, kakor je usta zamašila tudi nemškim polu vladnim listom pretečeni teden, da-si je sicer gotovo, da ooseuski turški vstaši ne bi iz avstrijskih nov in iskali poročil, kod se naši premikajo. Iz Banjaluke piše 22. avgusta slovenski korporal svojej družini sam: V velikem strahu živeli smo dan pred Velikim šmarnom. Ležal sem tačus mej ranjeniki v bolnici v Ban jaluki, kar smo čuli, kako so pričele puške pokati, in kako divje se je od zvuuaj kričalo. Turčini so namreč našo posadko napali. Bilo jih je blizo 8U0G, a naših le kakih 800, in 12 kauouov. Na bolnici videli so cesarsko zastavo vihrati, in takoj so z velikim kričanjem tja planili. Misliti se morete v kakem »trubu smo bili ranjeniki, ker vojakov v stražo notri nij bilo več kakor IG. A kmalu zagrme naši kanoni, in Turčin 8e takoj na vse kraje razprši, mi pa smo bili rešeni. Turki ujete iu ranjene naše vojake strašno mučijo; povežejo jib, jim režejo nosove, ušesa. To nijso ljudje, to so zveri, iu popolnem iztrebiti bi se morali. Pobili smo jih uže veliko in ujeli. Postave so prav tuke in take imajo tudi oči, kakor tisti judje na starih podobah, ki Krista mučijo. Trpljenja prestati moramo silno; hrano dobivamo le neredno; draginja je strašim. Bog daj, da se uže skuiaj povrnemo v ljubo uomoviuo. Z Bogom Slovenci!" kiste k« Zaklad pomorskega razbojnika. (Po Pr. Gorstiii kurji.) Prvo poglavje. D.i|je.) No, runa, katero mu je francoska krogla prouzročila, se je uže zacelila; a zopet jo bil zdaj ranjen, bolj nevarno in menda neozdravljivo: zaljubil se je v prisrčuo hčerko krčmarice, s katero se je bil uže v Sun Jago pri njeuej teti Bcznanil. On Kun je Birota; na morje je pa Bel, ne da bi si s tem poslom vsakdanjega kruha slu žil, ker denarno bil je neodvisen, ampak iz svojega lastnega nagiba. A ljubezen je uže marsikaj predrugačila. Tudi Edvardov nagib za nemarno živ tuje na morji, katero se s čutom ljube:'ni ne more strinjati, ohladila je užo jako ljubezen do prisrčnega bitja. Upapolne načrte lz Broda se javlja: Trgovec, ki je priseli iz Tuzle in Gračanice, pripoveduje, da je| vzburjenost mej Moliamedanci v celem Zvo.-niškem okraji strašna Novica, da so naši vzeli Sarajevo, nij nič ostrašila Mohamedan eev. Oni pravijo: nvalaj, vzamemo mi Avstrijcem Sarajevo zopet". Mej Zvornikom in Samcem stoji vse, kar je moslimske vere, pod orožjem, tudi venske in dečki. Oni kopljejo nasipe po cestah in utrjujejo gore. Po cesti mej Tuzlo in Gračanico leži dosti človeških in živalskih trupel nepokopauib. Kristijanski bivši vstaši v Tiskovcu v Bosni, kateri so se do zdaj ptoti Turkom bojevali pod Golub Ba bićem, a zdaj orožje odložili, izjavljajo v „Obzoru", da so se borili tri leta za osvobojen je, a ne za to, da bi jarem zamenjavali za jarem, zato zahtevajo iu prosijo od Avstrije, uaj v Bosui uvede svobodo, narodni jezik v učilnice in urade, potem bodo okupacija src :a za Bosno in avstrijsko državo. Prijateljska poročili iz Bosne. IV. V Travniku 18. aiy. 1878. Dragi prijatelj | Tvoje pismo od 10. t. m. sem stoprav sinoč prejel, potovalo je torej ves teden iz Ljubljane do tu doli. Pri tukajšnjih razmerah tudi nij drugače možno; ko bi mi ne ustanovili vojnih pošt, kamor pridemo, ne izvedeli bi vi nič od nas, in tudi mi bi novic iz drage uam domovino ne dobili, kajti Turek zna pač dobro glave sekati in nosove rezati, a pošt ne pozua. Da smo 5. t. m. pri Uogolji blizu Varca revega in 7. t. m. pri Jezeru blizu Jajca slavno si je uže risal, kako se bode v lepih Chilah .-e svojo mlado soprogo naselij; ter se od svoje domovine in tudi od nemirnega morja poslovil. Nekaj mu je pa pretilo to njegovo vročo željo in skrbno negovano upanje popolnem zatreti. Prikazala se je cvira, žugajoča mu uničenje vsi h njegovih sladkih nadij: on je bil pro testautovsko vzgojen, a Manuela kt.toliško, — kakor se uže ob sebi ume. In španjski zakoni so najostrejše prepovadavali takove zveze mej katoličani ju protestanti; a ko bi tudi postave to dovolile, Manuelina mati, stroga in vneta katoličanka bi nikdar in na noben način ne bila s tem zuročenjem zadovoljna. Da, celo mlado in pobožno deklice samo, ki je mladega nejevcrea sičuo rado imelo, skuhalo je čcstokrat ljubezen, li se je bila uže v njenem notranjem globoko ukoreniuila, zopet pozabiti, ako se je krvavečega srca spominjala teh silnih ovir. Vsaj še sama nij vedela, kako strastno ga ljubi, zato imslila Bi je ločitev še zmagali in turške usta.'e prav dobro pretepli, !o si gotovo uže izvedel iz novin in iz prijateljskih pisem. Mi, kranjski Slovenci se le čudimo, kako se jo moglo po Ljubljani raztrositi nesramna laž, da je našega polka ves bataljon uničen, iu da nam je zastava vzeta. Veš, prav hudi smo bili, ko smo izvedeli to govorico iz prijateljskih listov. Ko bi ti naše „ Jane -e" s-nio jedno pot videl kako pogumno, veselo, živahno in predrzno se bijejo, moral bi verjeti, da se ves regiment od našega priljubljenega obrista Priegerja notri do zadnjega Jane za-p ros taka rajši dal na drobne kosce sesekati, nego da\ bi zastavo prepustil vražjemu Turku. Čudno je, da na našej tako važnej liniji nij nobednega korespondenta za kakšen večji dunajski list, ko imajo vendar skoro vso večje novine pri Filipovieevej armadi svoje dopisovalce. *) Jezi nas, da nemški časopisi o naših bojih tako površno in neresmčno poročajo. Tako smo na primer sinoč čitali o nemških novinab, da so 7. t. m. pri Jajcu bojevali se polki št. IG. 17. 22. in 40. in 8. bataljon lovcev; to jo neresnično! Pri Jajcu so se bili samo naš polk, Leopoldovci, 10. bataljon lovcev iu jedna baterija gorskih topni-čarjev. Bitva 7. t. m. mej Jezerom in Jajcem je bila res silno huda, bojevali smo se na obeh straneh s čudovito hrabrostjo. Boj je trajal blizo 10 ur, mi smo izgubili primerno malo ljudij, a trpeli so posebno lovci in nekatere kompanije našega polka ves boži dan toliko, da je čudno, da nijso vsi skupaj od truda kar *) O bojili pri Varcarovem in pri Jujci jo prinesla „đeutsoho BerroBioltungM podrobno na! domači polk in hrvatsko Leopol doveo, jako sloveče dopis >, katere jo tudi stara „1'resjo" ponatisnila. Uredn. možno, akopram jej je srce, se ve da le na tihem, vedno dejalo, da to več nij možno. Sicer ga je sennora FOBtero tudi rada imela, kar je pa tudi moral vsakdo, kdor je jedenpot z njim občeval; želela si jo zdaj vendar, naj bi so Edvard ne bil nikdar z Ma-DUelo seznanil. Jedino le upauje sennore ro-sterove izpovednika, da se bode grešnik preveril, upanje njegovo, da so bt de to gotovo po ljubezni M-mn-le za nejevere ■ zgodilo, to jo je še zadrževalo, da uže nij njegovega pogajanju za Manuelo resno odbila. Mladi m< ž je bil iz jedno U8J0 iličuejših angleških rodbin, misli se teduj Lhko, koliko je duhovščini na tem stalo, da bi Edvard Vilktnson h katoliškej veri priBtopil; to bi bil izgled vsem drugim dostojanstvenikom. A že dva gosta sedela sta pri mizi, in tudi ta dva sta bila pomorščaka; oba sta ukazovala malim chdeuskim ali bolje španj-skini nabrežuim ladijam; še več je pa posebno na mestu obležali. Veliko izmej naših je nad 100 patronov postreljalo; nekateri oddelki naših so bili tudi zategadelj v velikej nevarnosti, ker jim je strelivo 72 patronov, katere je imel vsak moi; sobo j, uže pošlo, a drugih nijso mogli dobiti, dokler jih nij nadomestila reserva. Vet oddelkov naših je bilo faktično ves božji dan v ognji, in največ je trpel naš polk, posebno 10. kompanija pod stotnikom Dre-nikom, ki je izgubila kakih 24 mož; pa tudi 10. lovski bataljon, (ti so primorski Slovenci in Hrvatje iz Istre. Uredn.) Turki bo imeli take pozicije, da bi človek boljših misliti ne more, bili so tudi mno gobrojni in dobro oboroženi. Naša zmaga je bila težavna, popolna in od velike važnosti. Ako bi bili pri Jajcu tepeni, morali bi se bili najmenj do Varcarovega umakniti in Bog zna, kaj bi bilo potem. A tako je bila nam pot odprta do Travnika, kamor Brno prišli 10. t. m. in kjer bivamo uže 8 dnij. Izvrstno bo streljali naši topničarji; uplenili Brno tudi 4 turške tope, 3 turške zastave, in jako mnogo municije. Žalostno je, da se tudi nekateri Slovani, katere Bmo prišli oslobajat, bojujejo zoper nas. Vendar je njih število malo, in nadejam se, da bode vedno manje. Nekateri izmej njih so zaslepljeni in ne vedo, kaj delajo, drugim so Turki pretili se smrtno kaznijo, ako nijso hoteli vstopiti mej turške upornike; poleg tega je zadnja tri leta vzrastla tudi neka vrsta ljudij, katerim je bojevanje rokodelstvo; bore se zoper vsakega, bodi kristijan ali Turek, in precej dela bode še treba, predno to druhal potrebimo. Velika napaka se mi tudi to zdi, da amo mi povsod, kamor smo prve dni prišli, p u stili turške vojake otiti z orožjem; ti so se iz hvaležnosti do naše uljudnosti pozneje združili z vstaši, in so marsikaterega naših poslali na oni svet. To napako so zdaj naši izpoznali, dasi malo pozno, ko se je uže toliko krvi prelilo. V Travniku se je 16. t. m objavila proklamacija, vsled katere se vse ljudstvo razoražava. Orožje spravljajo i kastel. Proglašen je tudi p reki ali hitr sod. Kedor avstrijskega v jaka napade, ali ranjenega muči ali hoče opleniti — takoj ga Bvinčenka iz naše puške pošlje v Mohamedov raj, ako nam le v pest pride. Denes in včeraj se je jako mnogo orožja spravilo v travniški grad. Denes slavimo cesarjev rojstveni dan. Za rana so topovi s travniškega grada naznanjali veseli god. Ob 8. uri je bila pod milim nebom vojaška maša, opoludne skupni obed za oficirje. Baš sedaj, ob 2. uri, ko ti to le pi šem, naznanjajo topovi, da se je napilo na zdravje svitlemu cesarju. Turke vse to grize, hodijo prihuljeno in potrti, pa si ne morejo pomasrati. A zaupati nij nič tem vragom. Zjutraj sem bil v srbskej cerkvi, kjer i j pop molil tudi „za našega svitloga cara i kralja Franja Josipa, našega spasioca i oslobodioca" t. d. Pisati bi ti mogel še marsikaj o Travniku, a ne utegnem. Samo to rečem, da kraj e neizmerno lep, samo naše življenje nij nič kaj prida, in tudi ljudje, t. j. Turki so vsi pasji. Tvoji znanci in piijatelji, adjunkt Viš-njikar, g. Nosan, doktor FerjančiS, doktor Pek olj, g. Sušnik, g. A. G lovački, jnrist Ilaring se primerno dobro počutijo, in bo tudi svoj humor še ohranili. Višnjikar je zadnje čase prideljen vojnej pošti, dr. Pekolj 7. t. m. nij bil v boji, ker je spremljala njegova kompanija vojni pratež iz Banjaluke tu doli. Z drom. Ferjančičem sem ravno kar govoril, srčno te pozdravlja, pisal bi ti rad, a ne utegne, ker mora otiti na prednje straže. Tudi drugi tvoji znanci, reservni lajte-nanti gg. pl. Lušin, Muha, S ve tek in stotnik Drenik so bili srečni v zadnjih bitkah. Srčno pozdravi vse prijatelje, in kmalu spet piši, kajti ljuba in draga nam je vsaka novica iz domovine, od koder žalibog tako malo zvemo, kakor bi nas bili uže vsi pozabili. Bog te poživi! Srbska proklamacija neodvisnosti. (Konec.) Evropa je pripoznala neodvisnost Srbske s pogojem, kateremu sem B9 udal s trdno voljo, vestno izvršiti ga. Evropa je odobrila, da ostane večji del prebivalstva Btare Srbske z nami v državnej skupini, tako da se je Srbska več nego za jeden četrt svojega dosedanjega ozemlja povekšala. Srečen Bem, da morem svojemu dragemu narodu denes sledeče dobrosti naznaniti: mir, neodvisnost Srbske, in oproščenje znatnega dela naših zatiranih bratov. Osigurani z dobrostimi miru, sprejeti v vrsto neodvisnih drŽav, ojačani s pridruženjem svojih novih sodržavljanov, varovani po novih trdnih mejah, zadobili smo novo trdno podlogo za želeni razvite k. Te vspehe pridobili smo si z velikimi žrtvami. Nij ga mej nami, kateri nij žrtvoval ali svojih drazib, ali svoj°ga premoženja, ali svojega zdravja; ali, naj je zdaj vsak posamai tudi ubožneiši, nego je bil pred vojno, vsi skupaj smo močnejši in bogatejM. Vsi skupaj nemarno le uzroka da smo zadovoljni, nego da Rmo tudi ponosni. Vsakdo izmej nas, ki je Btiske in nevarnosti preživel katere smo preterpeli,, ima tudi pravico, ponosno v svesti b? biti, da nij zastonj živel; in oni junaki, ki so, pribo-rivši naše j zastavi slavo, pali na polji slobode in časti, živeli bodo večno v spominu hvaležnih potomcev, častno bode jih omenjala zgodovina prerojenja iztoka. Tem izpolnili smo uže patrijotično dožnost s tem, da pe je v skupščini izdala postava, vsled katere je obstanek vdovam in sirotam na časten način preskrbljen, kakor tudi nasim ranjencem, ki so nezmožni delati. Srbi! od denes ie konec vojnemu stanju na Srbskem, in s tem neha se tudi nekaterih onih posamnih naredeb, katere ro bile v vojnem stnnju potrebne; zopet nekatere druge naredbe ostanejo še v moči, ker to zahteva popolni prehod v navadne razmere. Zdaj ko se bodemo vrnili zopet k poslom miru, imeti moramo si pred očmi, da so do-godjaji na Srbskem nov položaj ustvarili. S tem, da je Srbska stopila v vrsto neodvisnih držav, prevzela je tudi večjo odgovornost kar bo tiče svojih vnanjih stvarij, kakor tudi svoje notranje delavnosti. Neodvisna Srbska mora biti složna in resna; v vseh svojih podjetjih mora iti premišljenega koraka, da si zdaj bolj ko nekdaj zagotovi simpatij evropskih držav, ki so nas v svojo sredo sprejele. Previdnost v zvunanjem, dobro utemeljene razmere v notranjem, — to sta jedina pota, na katerih se more neodvisna Srbska razcvesti. Bog vzame naj jo v svoje vsemogočno varstvo! Belgrad 10. (22.) avgusta 1878. Milan M. Obrenović IV. knez srbski. Polilicni rfifcgletl. V Ljubljani 27. avgusta. l>fiiMff» 4r$ot* se bode sklical, kakor dunajske novine včeraj poročajo, s koncem oktobra Prvo delo mu bode volitev delegacij. sennori to bilo, ker sta bila vsakdanja gosta pri njej, to se pravi, ako sta imela le malo časa za odpočitek po teškem delu na morji pohodila sta prijazni Valparaizo. Vsekako bila je pa hiša sennore Fostero na glasu, da je jedna najboljših izmej onih kjer se vino prodaje, da ne rečemo, ka je bila istinito najboljša. A mnogi gosti zahajali nijso le-sem jedino le zategadelj, da bi si grčava grla namakali, nego, ker bo tu videli prijazne mlade dekliške obraze, kateri bo jim stregli. Taka sta bila oba stara kapitena Pomorščaki, ki plovijo dolgo in samotarno na pustem morji, vedno boreč se se silnimi nevar nostimi in težavami, ki morajo čestokrat v bledodivji obraz smrti gledati, ti vedo najbolje ceniti, koliko je par ljubkih, srčnih takih očesc vredno, in če tudi ne smejo reči, da so njihova last; ti ljudje poznajo, kako prijetnejše se melodični glasovi b takih sladkih ustnic slišijo, nego zamolklo bobnenje na morji in grdo žvižganje in meketanie v vrv ji. Celo stari pomorščaki, ki so uže dve starosti na valovih dočakali, zadovoljno sedijo potem pri mizi in smehljaie Be prisluškavajo ljubim, toliko časa neslišanim glasom, ki v njihovih srcih, katera se navadno ne zmenijo za lepote naravne, donijo enako oddaljenim glasovom zvonov. Vsi trije, katere smo nazadnje bralcu predočili, Bedeli so iz prva pri malej, od dru-z'h nekoliko oddaljenej mizici, ter se krepčali z dobro vinsko kapljico francoskega vina, ko vstopi v izbo na prvem mestu opisani tujec. Površno je jeden trenotek opazoval navzočne, zahteval sklenico Bordeaux vina od njemu najbližnje deklice, ter se potem s prijaznim pozdravom proti vsem gostom onim trem možem pri mizi pridruži. Ve3 večer je potem družbo Bam zabaval, ker pozornost mladega Angleža je bila na vso drugo stvar, zanj bolj zanimivo obrnena. Jedino le s chih-nskimi razmerami kazal se je tujec čisto neznanega, vsaj je tudi dejal, da se je še le denes z malo lidijo „Albatros" semkaj iz Manile mimo Tahiti pripeljal; tudi ga pogovor o teh rečeh nij zanimal, ker je, kakor hitro je govorica se dotaknila cbilen-skih stvarij, prav na lehko omenil druzega predmeta, in tako govor zasuknil. Jeden kapitenov bil je z novim stanjem stvarij posebno nezadovoljen, in bal se je, da ne bi kaj trgovstvo dežele pod tem trpelo, ali pa, da ne bi Španjci velike Hote opravili, je potem sem poslali, njihovih luk zaprli, ter vojakov svojih po de>.eli razposlali. „Ej, prijatelj,u oglasi se tujec, ter Bi v kozarec natoči vina iz polne sklenice, — „to je nespametn03t I Španjci še za svojo potrebo nemajo dosti ladij, da bi branili svoja tukajšnja nabrežja napadov morskih roparjev, toliko menj — o Marequita,u — preneha mahom svoj govor; „pojdi sem, carissima, ter mi Cemnr se je te1'^rafi^no zahv lil hrvatskima odboroma v ZaTrebu in Križevcu, ki sta mu izrazila svojo lojalnost ob priliki vzetja Sarajeva. Vim iiI«* «lr£*ive. Mtnlii(*t9*kn agitacija proti Avstriji traje Se dalie, če prav so meetingi za „Italia irredenta" obmolknili nekobko. Garibaldi je pred nekaj časom nisal v „C ipitale" sledeče: „Kadar bode vsak Italijan od 17. do 50. leta znal na oOO korakov streljati in zadeti, onda bode italijansko vprašanie rečeno." Pač velik „kadar" za Italijane, ki so dozdaj le tepeni biti vajeni. Na Kiimkvm je izšel 22. t. m. cesarjev ukaz, da se imajo vsi oni zločinci, kateri umore, nevarno poškodujejo ali ranijo uradnike ali javne državne služabnike, — izročati v hitro sodbo vojaškim sodiščem. — Kakor se iz EiOtitlottn poroča terja Rusija z odločnim pismnm od Romunov, naj brž izpraznijo in prelade Resarabijo: — „Standard" jo pa zvedel, da Lili ne bodo Datuma pred Rusi branili, ako se jim obliubi avtono mija. Rusija, ki je celo Turčijo ob tla vrgla, ne bode pogaja'a se samo z jednim mestom bivšim turškim. Iz i^tiri&n se javlja, da se glasovi o odstopu marŠala-pred^ednika omečejo kot neresnični. — Policija je zabranila v nedeljo shod socijalističnega delavskega kongresa „Marseillaise" proti temu protestuje in nravi, da se kongres vse jedno še snide. — Thier-Bova nagrobna slavnost se bode letos sijajno praznovala. Dop LSI. Ix Npoclnje ŠlSke 27. avg. rjz?. dop.] Včeraj dopoludne smo imeli pri nas občinske volitve. Udeležba ie bila jako živahna od strani volilcev, ker veljalo je voliti take može, kateri si bodo izbrali mej soboj župana za tri leta ne pa kakor je bilo dosedaj za par mesecev, ali celo le za par tednov, ker bilo je v enem dobrem letu uže pet županov izvoljenih in se jih je ravno toliko, nekaj precej, nekaj po kratkem poslovanju, odpovedalo, tako da je okrajno glavarstvo bilo primorano postaviti nam začasno za župana svojega tajnika g. Šlibarja, kateremu pa gre pri uradovanji vsa Čast in hvala. Ker pa pri tem zavoljo prevelikih potroškov nij moglo ostati, zbrali so se torej včeraj volilci k pervotnim volitvam in bili so izvoljeni izključljivo narodni možje, in pričakujemo da bodo izvolili za župana moža, kateremu leži blagor soseske na srcu, in kateri bode jako teško poslovanje z požrtvovalnostjo in eneržijo vodil. Naša čitalnica vrlo dobro napreduje. Napravila je keglanje na dobitke pri Pavlicu, in je udeležba jako živahna, uže zavoljo porabe čistega dohodka. Tudi je ustanovila mešani pevski zbor, kateri je v nedeljo prvikrat javno nastopil v cerkvi pri povodu praznovanja cerkvenega patrona. Do sedaj pele so se pri enakih priložnostih, uže tako zastarele pesmi in včasih tudi take ki najmenj Bpodbujaio pobožnost pri službi božjej, veliko je bilo torej začudenje in ve3elje vsega občinstva, ko zaslišijo lepoubrano petje čitalničnega zbora. Posebna pohvala naj pa gre čvetorici naših vrlih deklet, katere bo z veseljem poprijele se teške naloge, in jo izvrstno izpeljale. Iz liri J nad Rhenberkom 23. avg. [Izviren dopis.] Tudi pri nas na holmcu sv. Martina nad Riheuberkom smo praznovali carjev rojstveni dan s streljanjem možnarjev, s kresom in umetnim ognjem. Kar pa je posebno elegantno bilo, prišlo je več odličnih osob iz Rihenberka, katerim narodni duh slovenski in udanost do nj. vel. cesarja v prsih veje, na čelu obče priljubljenega g. župana. Omislili so si tudi skupno večerjo naši Rihenber-čani, pri katerej je naš obče priljubljeni gospod župan Robič primeren govor na nj. vel-cesarja govoril. Vse jo bilo veselo in prav Zidane volje; iz vseh kotov so se razlegali glasni živioklici in napitnice na čast vladarja. Še nekaj, kar je vredno, da prinese naš dnevnik, je to, da bi si zapomnili naši slovenski župani, katerim čut ljubezni do domovine v prsih bije, da bi se vendar zdaj v tem za ves slovenski svet tako žalostnem vojsk i nem času. razuzdanemu plesu nekoliko postavili. Žalostno je slišati, da dočim se sinovi mile Slovenije, naši bratje, katerim preti skrajni čas živenja, proti krutemu Mohame-dovcu vojskujejo, ljudje pri nas nedeljo za nedeljo — plešejo. Neotesani svet so ne spominja več žalostnega slovesa, ki so ga naši junaki od ljube domovine jemali, ne spominja se grenkih solz, ki iih v tujej, pustej deželi prelivajo, in krvave smtti, s katero se vedno borijo. Prepustiti so morali nekateri omoženi nemiloj osodi sebe, starše, žene, otroke in vse kar imajo; ali je to žalostno? Čas je resen, bolimo i mi ž njim. I k V4kllr«»f;»i It o plin 10. avg [Izviren dopis.] Kakor splošno po vsem Pri- morskem je tudi tukajšnjo občinstvo 17. t. ni, napravilo slovesen predvečer rojstveneg« dne našega cesarja. Občinstvo, na čelu župan in podžupan, se je bliskavo zbralo zvečer na holmcih, kder so začeli plamteti kresovi. Odmeval je pok možnarjev, in gromoviti ,živio naš cesar Franc Jožef" donel je iz mnogobrojnih navzočih grl po daljnej planjavi. II koncu se je prav navdušeno po domače zakrožila: nNaprej zastava Slave" in cesarska himna, ter se je pozno v noč občinstvo, navdušeno do presvetlega vladarja, razšlo. Evo Friulini, preprosti signal zvestobe in navdušenosti za slovansko zemljo in do našega vladarja! Kaj ne, da so se vam možgani mešali, ko ste videli na Primorskem slovanske, reči in našemu cesariu na čast toliko velikanskih kresov plamteti. Pomislite, našega občinstva gaslo je in bode: vse za slovensko domovino in za avstrijskega cesarja! iS Min i i 22. avg. I Iz v. dop.] V protivio lakonskim rogoviležem proti Avstriji so goreli 17. t. m. zvečer po GiriŠkem svetli kresi, oznaujevajoči laškim pritepencem, da bijo tu povsodi slovanska, Avstriji zvesta srci. Tudi Šturci, bivajoči prav na meji kranjske dežele, nijso zaostali za druzimi, temveč napravili navdušenim in veselim srcem velik kres s streljanjem možnarjev in pušk, kraB-nimi raketi in umeteljnim ognjem. Tik kresa, gorečega na g. Šircovem travniku, je vihral trobojen naroden prapor, zraven je stal krasen trobojen transparent „ Ž i vel naš car" in okolo njega so stali domači pevci, pevajoči prav dobro avstrijsko himno in več slovanskih pesnij, vojeni po svojem marljivem pe-vovodji, učitelji Rantu. Ko je kres pogorel, smo šli na g. Šircov vrt in se kratkočasili v pozno noč. Tudi tu so nas razveseljevali pevci z ubranim petjem in dobro peli koračnico; „U boj", „Mati pri zibeli" (kvartet) in več dru-zih. Da pa se je vse to tako napraviti moglo se nam je osobito zahvaliti posestniku g. Sirci ki se nij bal nikacih stroškov, in potem podžupanu g. Danijelu Šapli, kateri je isto tako požrtvovalno deloval. Živelo vse Slovanstvo! daj drugo sklenico vina; tia mia, to vino iz Bordeaux je kislo, gotovo imaš kaj boljšega v kleti8. Začudeno pogleda sennora Fostero in vsi gosti tujca, ko je oni prijateljski: „tia mia" izustil. Stara gospa nij bila vajena takih pri-tel j sk ih izrazov iz ust tujcev; ta se pa ne zmeni za strmenje krčmarice in gostov, ter malomarno, ko je dal obsojeno sklenico vina k njemu stopivšej deklici, nadaljuje: „Ne daleč od tu podila nas jo malovredna ladija, in ako bi slučajno v tem času ne prišla mej nas in piratsko ladijo velika trgovska, ne vem, bi li imel čast, denes v vašej prijetnej družbi se zabavati. Ker se jo pa roparskej ladiji trgovska ladija zdela boljši plen, nego naša, na katerej sem bil jaz, pustila je nas, in se obrnila proti onej. Toliko vam bode zadostovalo, da lehko prav sodite o špaujsk^j moči na morji. O hvala, hvala," — zasukne se k mladej deklici, ki mu je boječe — bala se je njegovega vražjega pogleda in črnega obliža — drugo sklenico vina prinesla, — Bm ako bi bilo to vino prav isto, kakor sem je preje imel, Marequita, v tvojih rokah moralo je kislino svojo zgubiti." „Sennor, vi ste jedini, komur naše vino ne ugaja," pravi zdaj razžaljena stara gospa, kljubu laskavemu „tia mia" tujčevemu. Jezilo jo je, da je le-ta sklenico vina zgrajal, posebno ker je storil to tako glasno in določno pred vsemi navzočnimi navadnimi gosti „Vino dobivamo iz najboljšega vira in po najvišjih cenah." „Nii dvoma, tetika, nij dvoma," odgovori mirno tujec, pokušajoč novo sklenico vino, z zadovoljstvom kakor se je videlo, — „slab zamaSek pokvari Čestokrat najboljšo vino, ka- Domače stvari. — (Pred ljubljanskimi porotniki) je bila predvčeranjem t'skovna pravda, ki je zlasti ljubljansko občinstvo mnogo zanimala. Tožil je g. Štepančik znanega meščana in rodoljuba g. J. N. Iloraka, češ, da ga je ta v nečem polemičnom „poslanem" priobčenem mej inserati „Tagblatta" na časti razžalil. A gosp. Štepančik je uše po zaslišanji prič menda iz-previdel, da nič ne opravi, za to je včeraj jutro tožbo oporekel in bode — plačal vse precej velike stroške. Poročilo o tej pravdi priobčimo jutri. — (K d u h o v e n s k i m vajam,) ki so se 2G. t. m. pričele je prišlo, kakor „Sl." poroča, DG duhovnov v Ljubljano. — (Iz Litije) se nam piše: Avstrijske zmage v Bosni in Hercegovini praznovale bo se v nedeljo 2.;i. t. m. zvečer v Šmartnem pri Litiji s kresom, petjem in streljanjem. Vse prebivalstvo se je navdušeno udeleževalo te slavnosti. Živio-klicev na cesarja, Filipoviča, naše vojake, Travnik, Banjaluko, Sarajevo in kaj vemo kaj vse, nij bilo konca ne kraja. kor tudi najboljše vino najkrepkejšega moža", „Kaj, pirati so vas podili?" umeša se I Vredno je omeniti, da si je narod sam vse mladi Anglež prvikrat v razgovor v gladkem prav lepo aranžiral. SpanjBkem jeziku. Ta stvar ga jo zanimala; (Iz Mozirja) se nam piše: Slovesno „kje pa se je to zgodilo na priliko, iu kdaj V" razsvitljavo je napravila tudi naša mozirska (Ualju pr h.) čitalnica ob priliki vzetja Sarajeva. Vihrala je na Čitalnici narodna zastava. Rodoljubi so junaško zmago slavili z navdušenimi živio- in in slava-klici na našega cesarja, Filipoviča in naše hrabre vojake, boreče se za svobodo jugoslovanskih uaših bratov. — (Iz Sežane) se nam piše: Minister-etvo imenovalo je viteza Alojzija pl. Bosizio voditeljem sežanskega okrajnega glavarstva. To imenovanje bode gotovo vse Kraševce razveselilo, ker je g. Bosizio vsem v dobrem sponi u u še od onega Časa, ko je tukaj kakor komisar služboval. On je naš deželan in zna tudi naš slovenski jezik, kije v teh krajih za vsacega javnega činovnika neobhodno po potreben. Ker nam je znano, da se g. pl. Bo sizio proti vsem pošteno in uljudno vede, ker naše razmere pozna, ker ima resuo voljo bednemu Kraševcu pomoči in ker ga sploh kinčajo vse dobre človeške lastnosti, nadejamo se, da jadra naš Kras po dokaj žalostnih dneh v boljšo, srečnejšo, komaj pričakovano prihodnjost. — (Iz Novega mesta) so nam piše: Anton Vilhar, iz Studenega na Kranjskem, učenec druzega gimnazijalnega razreda v Novem mestu, je padel, ko je s svojim součen-cem iz šole žel, v Krko. Ko sta namreč opo-ludne na most prišla, ga je njegov soućenec tako sunil, da mu je jedna knjiga v vodo padla. Nesrečni dečko jo je hotel s prvega doseči, a mu je izpodletelo, in je revež padel v reko. Predno so ljudjo na pomoč prihiteli, bilo je uže prepozno, rešiti učenca. Bil je v 14. letu svoje starosti in prav priden dečko. — (Iz Poljanske doline) se nam 26. avgusta piše: Pretekli teden so razne nezgode obiskale našo dolino. V ponedeljek je posestniku po domače Preku v Žerovskem vrhu pogorel kozolec, kakor se sodi zažgan z užigalnimi klinčki po otrocih. — Poprej lepo vreme se je v soboto spremenilo, in je po-poludne, in še bolj po noči mej soboto in nc deljo dež plahoma lil in napravil povodenj, katera je ljudem veliko škodo napravila. — Okolo desete ure v istej noči je treščilo v kozolec posestnika po domače Perka v Krc-meniku, ki je zgorel. — Včeraj, v nedeljo popoludne, je bila zopet ploha, in v nekaterih vaseh se je toča prikazovala mej dežjem, pa nij, kolikor mi je dozdaj znano, mnogo škode napravila. — Denes pa imamo zopet lep in jasen dan. — (Kegljanje na dobitke) je in bode v restavraciji na Bistri. Čisti dohodek je namenjen ubogim pogorelcem na Vrhniki. Kegljanje se je začelo 25. avgusta in se konča 13. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer z razdelitvijo naslednih dobitkov: 1. dobitek: 5 cesarskih cekinov. 2. dobitek: 4 cesarske cekine. 3. dobitek: 3. cesarske cekine. 4. dobitek: 2 cesarska cekina. 5. dobitek: 1 cesarski cekin. G. dobitek: 2 tolarja. 7. dobitek 1 tolar. 8. dobitek: Šaljiv dobitek. Serija velja 20 kr. Keglja se od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer. — Nedeljo 15. septembra popoludne ob 5. uri se napravi tombola zunaj na prostem, ako bode vreme ugodno. Glede dobrodelnega namena vabi k obilnej udeležbi AV. Dr a bek, gostilničar. — Prijatelji kegljanja na dobitke se opozorujejo, da, če se kaka družba okolo 20 osob skupaj snide, bode tista nazaj na čolnu brezplačno pripeljana. Odbor. — (Z Dunaja) nam piše prijatelj našemu listu 25. t. m.: „Denes s'-m bil v bolnišnici pri naših „.T-uiezih", koje so dne 23. t. m. ranjene pripeljali na Dunaj. Pravili so mi, da je bil včeraj (v soboto) sam cesar pri njih, ter da je z vsacim slovenski občeval; da-si ne mnogo, a vojaci so bili vendar jako veseli. Ranjcmkov je tukaj vseh skupaj kacih 30, iu sicer od polkov Kulin, \Vetzlar, \Veber in Leopold, dakle sami Slo-venc. Ljudje Dunajčanje so jako dobrosrčni: nosili so jim denes po polu dne jedil vsake baze: kave, juhe, vina, sadja, kruha itd. Smodek je dobil vsak toliko, da mu jih niti pokaditi ne bode moči tako naglo. Naši hrabri fantje in vojaci so mi dovelj vedeli pripovedovati, koliko so imeli trpeti v Bosni. "Veselili so se posebno, da jih tudi v tujini obišče domač človek, in pri slovesu so me prosili, da jih ne pozabim, česar nikakor storiti nečem, ako bi jim tudi ne bil obljubil. Materini najslajši glas namreč človeku, kadar trpi, lajša po nekoliko muko, ter more ugodno uplivati na bolnika." — (Italijančiči) tržaški so tako srčni, da jih je uže, kakor v „Ed." beremo, mnogo od polka Weber iz Trsta pobegnilo; nij še minolo teden, ko je zopet G takih don lvišo-tov zapustilo Trst iu šlo v Italijo; želeti bi bilo, da bi bo italijančiči vsi, kateri črez mejo škilijo, preselili v blaženo Italijo, naj bi tam povedali vsem tistim, katerih Avstrija na tisoče vsako leto z delom, preskrbi, naj v Italiji ostanejo in ne hodijo jest našega kruha. .Dunajska borza 27. avgusta. (isvirno telegratićno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . , 62 gid. 05 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . . bi „ 10 „ Zlata renta.........72 „ 45 „ mm drž. posojilo......lil „ 2j „ Akcije narodne banke .... 810 „ — „ Kreditne akcije.......251 »25 n London..........115 »25 „ Napol..........9 „ 25 , C. kr. cekini........5 „ tO „ Srebro..........100 „ 40 „ Državne marke.......56 „ 85 Štev. 5405. Hazjpis. (272—1)' Gostilna „pri zaponi" (zur 8cliiialle>, ter Trxt, "SaKE (v Šelenburgovih ulicah, poleg kazine v Ljubljani), je bila dnć 17. t. m. zopet odprta. Priporočamo p. t. domačemu iu tujemu občinstvu najtoplejše, da zopet izvole obiskavati to Btaro in užo priljubljeno gostilno. Ondi se dobivajo dobra jedila, in Kozlurjeva pivuriiH skrbi za izvrstno pivo. ('261—2) Na c. k. poredničarskej učilnici v Ljubljani je izpraznena služba asistenta in ob jednem st-kunditrija v porodnišnici s 315 goldinarji letne rtiiiunt racije in 12 goid. ouškod-nine za kurjavo iu svečavo iz c. k. učilniškega zakhda, poitg tega pa s prostim stanovanjem iu 85 gold. letne remuneracije iz porodmšuega zaklada. Prošnjiki za to službo, katera se oddaja na dobo dveh let, ter se po dveletnem zado-volilnem službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati utegne, morajo samskega stanu biti, ter motajo dokazati, da so uže doktorji vsega zdravničtva, ali da so vsaj prvi rigorosum prestali, ali pa, da so kirurgi in porodničarji. Prošnje, katerim so prilo/.eni dotični dokumenti in pa dokuz zmožnosti slovenskega ali keltega druztga slavjanskega jezika v govoru in pisavi, in z navedenim kakim dosedanjim službovanjem naj se pošljejo do 1.3. s<>|> " H S S N Bi >B S' K » g M o c5 2 i s s sr ?. i "S si = te K q -. s? t-1-1 5 < ■ M 9' S- Oh £ C P B P r- 5" _• o U •» 1 i •-o S d r p Oq" I b m H 2 « ta I 5 p o 1'rvi, pravi, •»Ifi^oiiosiii JaiifE IIoJimmJ slatini preparati iamjo var-hi \ vim mu ■ l,(>. iiI.ii j lieno v Kr. a»v.-«>K. dra*vaL. (Nlika izu a tunika JllllViE lloll-a i. Sliulim l.atu iu uioliii m »trdkv lllunl oilliku« Mili. ti Hlanui 1 i *■ ii j«- |»<>hI oi iinjjt is it.i ■s g Š š- C 5 ■ •— -X I "8 ~. rt - t' gA' 7 g Bolnim v želodci itd. C. Up. clvomej fnbpiUi ulnduih prepnrntov c. Up. s-vćta in dvornemu jjrebUrbljovulen bkuru vhfli uvrupskili vln-darje-v, goupoclu Janezu Hoff-u, iMtnlku zlateuji Uriicn a krono jlh ubUitje, vitezu viiaocnh i letnikih redov itd. itd. Vlili ut irff, Ifi. junija 1M7B. ViiSo t/titn:. Ilitjj-m-o /ilruviliio pivo Od . , ukotrukt* ukrcjiilo jo jaku mojo iiihut pri bolesni y iuloiki. ji, tttrueki Domier»cliworstri>i)ai} 43. Hrlili: JVo-tini jioiljito lui Kupot Vašo tzvratno •Imti-t Ifttif-itrr :I.iiIim idnivillie CokolvIO. lii-v/lnt Motila-. 0rad Kunmendof )>>•* i-'t-iiintit/n. VuJm t/muz Jii jil. ihirithi- liliiHt. i'iiifiui<: n<>/)-<>nt BdrATilnu čokolada ml ela.lu, kakor tudi tuko Van Jioir.v Hnj/-ur prui bonbon od kImiIu. Skoraj čudovito mu jo onoju moJegK xu»tjruli'KU kualja ozdravilo. 1'nioim Vuh, da mi hc ]iObljctu. Jt. ph Sk&HUi'KtuMrchi m .-.it. [iToIlte mi iToje .Temo* Jtoff-ovefftt konoentrlrane^i tu, ki ju »voj dobri »i>ljiv liulnnu mi prsUl in pliucah d'ko lioolatl. J'. Millf/llrtti. Dobiva bo i>ri lekarju <• PtctoU v i.jtti>ij,tni. 1'roilujalci doliivujo conojo. (211—(1) tsladlii'Ka vkatrakia, ki ju »v dokazal, io mkohko nooluti - = 7 -.rs i s - Z r n i s - s t\ r2 — 7 Prvif pravli ■!«■ odpravlJoJoiJi blscoBanml JJanea IfoflVovprani slatini ii4iiiiM.ii j«- v vliujeveui |inpir|u. ii-i- i*- lili v Buietuem obatanku poalo- tanja I . 1.1 . ■ i «t«llil.an. lzUatclj iu urednik Jo^ip JurCič. Lttstuiua .jNiiicdue tib'iuruc",