Elnzelrerkanfsprels KM 0.15 ИдГдшапкепБо^е Veriag Had Sehrtf^genfurt; Blemsrckrlng 13, Poetfmeh 11» / Веомгфге!« (tm vorau« zahlbar) monatUch RM 1— frel Hau# (elnirchlleBUeh RM 0.20 ZuatellgrtJlUir ADbetcemmgw oer Zeltimg ftlr den aachfolgwden ШооаХ werden at» echrtftllcli end ма* bts 36, dee Imnfenden Monat# angwoommen Nr. 76. Krsinbarg, den 35. September 194%. Krafevni boji i Južni Italiji Predviden potek naših odmiltani na Vzhoda - Sovražen brzi čoin pošltodovan Oberkommando der Wehrmacht je dne 23, septembra objavilo: Odmikanja naših čet kljub silnim sovjetskim napadom, ki glede sile in glede moči še naraščajo zlasti v sredini vzhodne fronte, potekajo, kakor je bilo predvideno. Mesto Poltavo smo po ukazu opustili, ko smo porušili vojnovažne naprave. Vzhodno. od srednjega Dnepra med Čerkasijem in Cernigovom pritiska sovražnik z močnimi silami za našim odmikanjem. Težki boji so tam v teku. Jugovzhodno od Gomela in v prostoru pri Smolensku smo v srditih bojih preprečili vse sovražne prodorne poskuse. Pri tem so se posebno odlikovale šlezij-eka 18. divizija oklopnjaških grenadirjev, wiirtemberSka 25. divizija oklopnjaških grenadirjev in badenako-wiirtemberfika 55. pehotna divizija. V teku krajevnih bojev v Južni Italiji smo pri Contursiju z nasprotnim sunkom zopet odpravili začasni sovražni vdor v naše položaje. Proti vzhodnem odseku fronte je sovražnik pripeljal nove sile, ne da bi doslej prešel v napad. Zaščitne sile vojne mornarice so т bitki z britanskimi brzimi čolni v noči na 22. september poškodovale nek sovražni čoln tako težko, da se ga lahko smatra za uničenega, in pogodile s številnimi zadetki tri druge brze čolne. Britance letalske sile so v pretekli noči napadle nekaj krajev v sevemozahodnem ozemlju Reicha. Iz Hannovra in Oldenbur-ga poročajo o zgubah prebivalstva ter o večjih škodah v stanovanjskih četrtih in na javnih poslopjih. Sile zračne obrambe so po doslej došlih poročilih sestrelile 21 sovražnih bombnikov. Odredi nemškega zračnega orožja so т no6i na 23. september napadle cilje v Južni in Jugozapadni Angliji. penod«. Ie tehtničnih osirov glede kart pa M vključene šele т krušno karto 55. dode-litvene periode. V tej м torej na razlago dodaitki za obe dodelitveni periodi. 2e v zadnjem tednu 54. dodelitveoe periode se lahko dobi Nago na netremo itevilo od-rezkov. Da je bilo v začetku 5. vojnega leta mogoče povišanje krušnih kart, je znak moči našega vojnega prehranjevalnega gospodarstva. „Nov odsek totalnega volskovanja** Helsinki, 24. septembra. Nov razvoj na vzhodni fronti uvaja po mnenju finskih političnih krogov popolnoma nov odsek total- 3. Jahrgang. nega Tc^skovaaja. Operacije na Vzhodu iri ▼ Južni Italiji tvorijo, tako podčrtavajo tukaj, sestavne dele velikega operativnega načrta, ki bo nemškim četam omogočil, dai /aeedejo najboljšo evropsko obrambno fronto in se s tem ob svojem čaeu lotijo nalog ofenzive. Sovjetska armada zaide v vedno težji položaj. Njene zgube čet se enormne. Po zaključenem umiku se bo nahajala nemška armada v veliko boljšem! položaju kot čete Sovjetov. Opirala se bo na dobro izgrajene in zavarovane zveze in dobro pripravljena zimska stanovališča, vtem ko bodo morali boljševifci kampirati r pasu, v katerem so uničene vse železnice iti ceste ter porušene vse možnosti stanovanj. Preslreženi prodorni napadi Težišča Poltava, Roslavl in Smolensl( - Samo Icrajevna bolna dejanja v Južni Italiji - Napad na roparslte tolpe v Istri in Sloveniji Drugo zvišanje nemšiiega bralnega obroba Dodelitev kruha ob pričetko petega vojnega leta je višla od one v prvem Berlin, 24. septembra. Nemška letina krušnega žita 1943 se lahko sedajo ko se цмге pregledati njen uspeh, označi za odlično. Vzrok te dobre letine je v isti meri ugodno vreme, ki je zelo pospeševalo rast, kakor tudi izredna marljivost nemškega kmečkega prebivalstva, ki je kljub največjim težkočam v polnem obsegu vršilo je-■eneko in pomladansko obdelovanje 1942/4S. Dobra nemška letina krušnega Mta omogoča, dtuBi se je potreba kruha povečala zaradi pomnožitve oborožene sile in povečanega števila inozemskih civilnih delavcev, povečati krušni obrok z veljavo od 20: septembra 1943i Vsi opravičenci oskrfje, vStevši inozemske civilne delavce, dobijo za vsako dode-litveno periodo, torej za štiri tedne 400 g pšeničnega kruha ali drugega pšeničnega peciva; namesto tega se lahko dobi 300 g pšenične moke. Vrhu tega dobijo otroci od 6 do 10 let 500 g rženega kruha in delavci z dolgim (nočnim) delom za svojo nakaznico dodatno 400 g ržene moke za dodelitveno periodo. Zaradi dobre pšenične letine je nadalje mogoče, povišati primes pšenice pri rženi moki in s tem prilagoditi kpuh navadam mirnodobnega u i i v a n j a. Končno bodo zvišani tudi obroki samooskrbovalcev (onih, ki imajo mlevske karte ali krušne karte samooskrbovalcev), za 300 g rži ali 400 g ržene moke za vsako dodelitveno periodo. Storitve nemškega kmetijstva, ki se izražajo v tem povišanju obroka, se dado tem Postavitev za predsednika pokraiinske vlade v liubljani K1 a g e n f u r t, 24. septembra. Gauleiter in Reichsstatthalter je v svojstvii kot Cberster Kommisar in der Operataonszone »Adriatisches Kiistenland« (Vrhovni komisar v pasu operacij »Jadransko primorje«), postavil divizijskega generala Leona Rup-nika za predsednika pokrajinske uprave v Ljubljani. General Rupnik Je star avstrijski častnik, udeležil se je svetovne vojne, je imetnik visokih avstrijskih vojnih odlikovanj in odlikovanja Elsemes Kreuz II. (železnega križa H ). Rupnik je bil pozneje v jugoslovanski vojski. bolj jasno spomati, če si predočimo, da je po tem drugem povišanji! krušnega obroka v tekočem letu krušni obrok ob začetku 5. vojnega leta višji, ko v prvem vojnem letu. In sicer za normalne potrošnike za 100 g, za otroke od 6 do 10 let 200 g in za delavce z dolgim (nočnim delom) za 500 g za vsako dodelitveno periodo. Krušni dodatki veljajo od 54. dodelitvene Oberkommando der Wehrinacht je dne 22. septembra objavilo: Na vzhodni fronti je sovražnik včeraj nadalje napadal s težišči v prostorih pri Poltavi, Roslavlu in Smolensku. Njegove z močnimi silami izvedene prodorne napade smo ustavili. V vodovjih Severnega rtiča so odredi nemških lovricih in rušilnih letal skupaj z krovnim protiletalskim topništvom nekega konvoja sestrelili 21 izmed 38 napada-jočih sovjetskih letal Na jufeo-italijanski fronti so se vršila le krajevna bojna dejanja. Slovenski uporniki skupno z italijanskimi komunisti, in.akupmgjai ,tolp iz hrvatskega prostora so poskusili, izkoriščajoč Badoglijevo izdajstvo, potegniti oblast nase v vsđiodnem delu Benečije, v Istri in Sloveniji. Nemške čete, ki so jih podpirale enote nacionalnih fašistov in prostovoljci domačinov, so zasedli najvažnejše kraje in prometne zveze, ter napadajo upornike, ki ropajo in plenijo. Baranlanje za i|hodno mojo Europe Dlplomatje v pregnanstvu med strahom in izdaistvom ' Nemci zbirajo za finsl(0 П Helsinki, 24. septembra. Nemške čete na Finskem so uvedle denarno zbirko za usta-n»vitev doma za ranjence -bataljona finskih prostovoljcev, ki se je dve leti bojeval na vzhodni fronti. Nabrala se bo vsofa 800.000 finskih mark. Berlin, 24. septembra. »Amerikanci Ze-dinjenih držav« so Sovjetom potrdili, da so njihovi zahtevki na ozemlja Finske, Poljske, Rumunije in drugih vzhodnoevropskih držav upravičene. Zaradi teh držav se ne splača, da bi bili vezani na dogovore glede Atlantika. Glede majhnih narodov v Vzhodni Evropi se lahko mirno razveljavijo po-stulati svobode. Takele cinične izjave ne vsebujejo samo bridkih naukov za prizadete narode, ampak prirejajo same ob sebi razumljivo resne skrbi glede propadanja političnega mišljenja v anglo-amerik^skem taboru tistim opazovalcem v nevtrSlHih državah, ki so si ohranili neodvisno mišljenje. Nevtrajni listi citirajo prestrašeni »New York Daily News* in stavijo vprašanje, zakaj je prav za prav Anglija garantirala nedotakljivost Poljske in se,zato vojskovala, če je danes pripravljena, to državo prepustiti Sovjetom. Kakor se spominjamo, je Angleško garancijo izročil v aprilu 1939. 1. pi$meno Neville Chamberlain skupaj z vrečo polno funtov. Varšava je nato poostrila ščuvanje na vojno in prižgala veliki požar, ki še danes ni pogašen. Takrat je bila označila Anglija angleško-poljsko garancijo in vojno pogodbo za izhodišče svoje vzhodno-evro-pejske politike, sedaj pa pisana beseda nima nobene veljave več. Kakor hitro se je pojavila nova politična konstelacija, je zle-tel garancijski dokument v koš za papir. So nevtralne države, ki sicer nič več ne verjamejo angleškim garancijam, paČ pa skupni garanciji, ki se imenuje Atlantik-karta. Danes tudi tej iluziji, ki je v različnih deželah zmešala politično mišljenje, ne bi smeli lahkoverno zaupati; kajti »zaščitne sile« so danes za to, da se Evropa izroči »Rovjatski požrešnosti«, da govorimo še z nevtralnimi glasovi. Cel6 Grki \ pregnanstvu gledajo z neko tesnobo na nastopivši prevrat v političnih namerah »zaščitnih sil«. Doslej je smel en del grške vlade v pregnanstvu ostati še v I^ndonu, in iz te navidezno varne trdnjave bivši informacijski minister Mihalopulos Anglijo milo prosi, naj da malim narodom take garancije, da se ne bo ponovila sedanja beda. Mar zahteva zaščito pred Nemčijo ? Iz njega govori glas strahu pred izročitvijo Grčije Sovjetom za primer, da bi Angleži kdaj mogli razpolagati s to državo. Severnoameriški časopis »New Republi-kan«, ki izhaja v New Yprku, je že izdal geslo, oznanjajoč, da je kralj Jurij v pregnanstvu vendar že rešena figura. Monarhija je odpravljena s kretnjo roke, ki hkrati poziva boljševizem, naj stopi bliže. Poljaki in Grki niso edini, ki morajo obžalovati, da so kedaj poslušali na angleške garancije. Romunija je pa bila dovolj pametna, da se je otresla dogovora, ko je spoznala, da je brez vrednosti; toda najdejo se še romunski diplomati v pregnanstvu, ki se ničesar nočejo naučiti iz izkušenj: Davila, ki se danes udejstvuje v Ze-dinjenih državah kod radijski agitator in, ki je divje polemiziral proti državam odbijačem, ki bi jih kdor si bodi hotel ustanoviti med Srednjo Evropo in Moskvo. Ta ideja je sicer kriva, toda človek bi morda verjel, da bi bila koristna za državo kot Romunijo, ki je bila tekom zadnjih sto let tako ogrožen o po Moskvi. Ne, gospod Davila jezno odklanja ta ukrep zaščite, ki k sreči V Sredozemlju je zračno orožje ponovno z dobrim uspehom napadlo sovražnikova letališča, kolone na pohodu in položaje, ter uničilo dva velika brza čolna. V Gibraltarju so naše podmornice potopile tri sovrafee rušilce, torperdirale neko močno zavarovano hladilno ladjo in uničile eno tovorno jadrnico ter neko sovražno letalo. V Tirenskem morju so vozila vojne mornarice potopila nek pamik Badoglijevo vlade s 14500 brt, ki je prehajal k sovražniku, in težko poškodovale neko drugo veliko ladjo kakor tudi enega polagača min in neko drugo lahko vojno vozilo. V Egejskem morju je nek lovec na pod-« momice uničil v britanski službi stoječo grško podmornico »Katsonis« in pripeljal dele posadke kot ujetnike. V pretekli noči sp brza nemška bojna 1еч tala napadla posamezne cilje v Južni Апч gliji. Pri prostem zasledovanju nad Atlann tikom je bilo sestreljeno eno britansko ve4 leletalo. * V posameznih delih jadranske obale, У bistvu hrvatsko-črnogorskem prostoru, so nemške čete prestopile k temu, da na enak; način kakor v Italiji odstranijo vse pošlem dice izdajstva Badoglijeve klike. V teh po-^ krajinah so nekatere skupine Badoglijevih! čet orožja, ki so jim že dolgo bila nerodna^ rajši prodale kumunističnim tolpam in u-< pomikom Deloma so se celo pridružile u-« pomikom, ki so v vzhodnem delu Benečije^ v Istri in Sloveniji začeli vojno s plenjenjem: proti prebivalstvu, ki se ne more braniti^ Osvoboditev teh ozemelj po nemških četah^ enotah nacionalnih fašistov in domačinov* ki so se prostovoljno stavili na razpolago* je v teku. Te operacije ne ovira tako močnoi sovražni odpor, kakor veliko bolj nepreglednost kraškega sveta, ki marsikrat stavi pre^ senetljive naloge. Že v prvih dneh teh bo4 jev je uspele zavarovati važne prometni zveze in odtegniti taborišča in skladišč zalog posegu ropajočih tolp. Številne skm pine Badoglijevih če^ zagotovljene so'bile' živil. etj#bile razgrožene i]% ! žogate zaloge krme W Romuniji ni potrebna zaradi njenih vojnih! pohodov na Vzhodu On vidi edino rešitev v; tem, da se začnejo prijateljski odnošaji z Moskvo. Fincem so bili pred mnogo časa Amerik kanci stavili slično ponudbo. Oni so se zahvalili. Ni nobenega prijateljstva med Zapadom in Moskvo, to je tako gotovo kot stoji, da BO brez vsake vrednosti angleške garancije, ki jih nihče več noče imeti. Romunska letalska svetinja za hrabrost s meči je bila podeljena več nemškim častnikom, tako poveljniku romunskih In nemških zračnih bojnih sil v prostoru ob črnem morju, Generalu der Luftwaffe Konradu Sanderju in Generalu Kreugerju. tiliau 3. — štev. 76. KAjtAWANKEN BOTE Sobota, 25. septembra If \ nasprotni napad Vroč popoldan - Izrez poletne bitke РК. Posebno poročilo. Nahajamo se v prostoru pri Smolensku v dneh, katere omenja vojno poročilo glede hudih, premenljivih bojev Razvila se je gibalna vojna na ozkem prostoru, na katerem se menjavajo napadi po številu močnejšega, odločitev v globini iskajoče-ga sovražnika in vdori z lastnimi nasprotnimi eunki in napadi ter se mnogokrat grozovito zajedo drug v drugega. Dnevi in tedni najhujše obremenitve za voditelja in četo. Bojne ladje kopenske vojne prihajajo že od jutra napadamo nasproti s ciljem, da odrežemo zabiti klin sovjetskih oklop-njakov in motoriziranih odredov in vzpostavimo zvezb proti severu. Hribovita in gozdnata pokrajina zeva pod čistim modrim nebom poletja. Danes ne prednjačijo sovjetski letalci v tej modrini. Piskajoče petje Messerschmiedov in bobneči strmoglave! določijo položaj. Na cesti ob kolodvoru M. se postavljena stotnija tigrov kot ultima ratio boja z oklopnjaki. Na obzorju gore s plamenom uničeni oklopnjaki in razstrelje-ne hiše, dvigajo se gobam podobni oblaki dima neštevilnih izstrelkov. Povelje za tigre: razbremeniti hudo se boreče oklopnja-ke in grenadirje oklopnjakov s številčno premočnimi T 34, razbiti sovjetski nasprotni sunek takoj v začetku in vezati frontal-no Sovjete, medtem ko napade leva sosednja divizija 14 bojnih ladij kopenske vojne drvi v gredljasti črti mimo oddelka metalcev granat, katerih salve tuleč odle-te, mimo baterij, čakajočih vozov grenadir-jev oklopnjakov, razbitih oklopnjakov, padlih sovjetskih vojakov. Zapuščeno klju-se stoji s povešeno glavo na strnišču, kot da bi obupavalo nad ropotajočim svetom strojev tega vročega popoldneva. Neznosna vročina gre od jekla in motorjev Polk ujetnikov ženejo nemški ranjenci mimo. Boljševiki so vidno zadovoljni, da so danes ušli smrti. Reka moči in zaupanja žari iz enakomerno ropotajočih jeklenih velikanov, odraža se v obrazih vojakov. Stotnija se vrne med oklopnjake na pobočje hriba. Konec je zračnega sedeža, linice zapreti! Sovjeti streljajo iz vseh cevi. Bobneče udarjajo med nas granate. Svet gledamo samo iz ozkih izrezov linic, neprestano bijejo okrog nas izstrelki, motor ropoče in poveljnik v stolpu daje povelja. Samo on edini ima pregled. Neznosna vročina žari od jekla in motorja, solnat p6t lije po koži. Naš oklopnjak vozi najbolj daleč na levi, ob robu že davno posekanega gozda. Sonce nam blešči, svetlika-nje verig se mora daleč videti Voz stoji, njegova dolga topovska cev išče cilja. Ogenj izstrela nekega protioklopnjaškega topa, na levi poleg razbitega tovornega avtomobi- la, imamo neumen občutek, kot da merijo zlobni plamenčki naravnost v ozko linico. Mimo sedi vozač na sedežu, ta blisk je ie tolikokrat videl Tresk, treekl Zgrešil je. Sicer pa so vendar naša skedenjska vrata zadosti debela Oddaljenost 400, razstrelno granato, odpreti zaporo, ogenj!« Oblak dima, protiletalskega topa ni več. Sovjetska pehota pobegne po visoki travi Za njo udarjajo razstrelne granate, svetilna eled strojnic jih zasleduje. »Pazite na pehoto v grmovju!« Iz dobrih razlogov se je boji oklopnjak, če obtiči v mrtvem kotu njegovega orožja. Peklensko treekanje okoli пм Glas poveljnika postaja nekoliko hitrejši. > Granato za oklopnjak, na levi globoko v grmovzu dva T 34!« Zopet udarjajo pla-merački v linico. Tudi poveljnik ne vidi več proti soncu In prahu. 5, 6 izstrelkov odleti nasproti, tiger se »trese radi izstrelkov. Tam nasproti ne strelja nobeden več, vsaj nakopičeni so, več se ne more z gotovostjo reči. Zadaj se izloči eden iz zaklonišča, drvi nazaj. »Oddaljenost 1000!« Prvi strel zadene v polno. Eden se odloči iz stotnije, par točnih zadetkov mu razstreli dve kolesi, do tedaj pa zabeleži 10 odstrelov. Sovjeti streljajo sedaj tudi B topovi za salve, nas obdaja peklensko treskanje ■ neprestanih izstrelkov. Nato postane mirneje, pokrov se odpre, bil je tudi že čas, danes ne funkcionira naprava za zračenje. Koncentrirana vročina in smodnikov dim v stolpu sta onesvestila strelca. Previdno se motri položaj v mraku. Tam preko gori kolhoz, požari na obzorju, goreče razbitine oklopnjakov, na desno se bliska, tuleče salve naših metalcev granat. vseh krovih oklopnjakov tie iwreife pike Zdi se, da se je za danes končal krvavi ples; sovjetski oklopnjaki so se umaknili v varstvo kritja Šumenje verig na levi ob robu gozda, naš poveljnik spozna za sekundo oklopnjak, ki se dobro prikrit pomika bliže, najbrže da odpelje zadetega tovariša. Odprtine zakriti, strel v smer, šum verig se hitro oddalji. Strelec prekolne temino. Poveljnik soseda se tudi grdo jezi, par drobcev je ujelo njegov hrbet. Nenaden hlad večera spreleti naša razgreta telesa. Na vseh krovih oklopnjakov tie cigarete iz zamazanih obrazov. Рет Ijemo se nazaj. Napadni topovi prevzamejo varstvo. Zadnje granate od preko se raz-počijo na cesti, nas prisilijo Se enkrat k hitremu skoku k odprtinam. Nekaj sto metrov zadaj si izsilijo tigri pot v gozd. O velikem položaju ničesar ne vemo. Vojaki pripovedujejo, da je napadajoča divizija dosegla svoj cilj. Motorni sel drvi nazaj k pratežu, da pripelje municijo, žganje in hrano. Bitka vtone v svojem večernem odmoru. Noč bo hladna in kratka. Kriegeberichter Theo Goebel. Težki obrambni boji še trajajo Izmed 100 oklopnjakov 76 uničenih - Krajevno bojno delovanje v Južni Italiji Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. septembra objavilo: Severno od Azovekega morja, vzhodno od srednjega Dnjepra, ob Desni in v prostoru pri Smolensku so naše čete tudi včeraj bile v težkih obrambnih bojih proti močnim silam sovražne pehote Lo oklopnjakov, V odseku nekega armadnega zbora so pri tem uničile 76 oklopnjakov iz nekega sovražnega udarnega krdela, ki je štel okrog 100 oklopnjakov. V hudih bojih severno od Azovskega morja sta se posebno odlikovali 17. fran-kovska in 111. nižjesaksonska pehotna divizija. Iz Južne Italije poročajo o krajevnem bojnem delovanju v odsekih pri Salernu in Potenzi. Odvrnjenih je bilo več sovražnih napadov. V pretekli noči so nekatera sovražna vznemirjevalna letala preletela ozemlje Reicha in posamezno odvrgla bombe, po katerih pa so nastale le neznatne škode. Obnova vihodB K že obstoječim kmetjjtkim lolam Krelsa Fellln v Generalbezirku Ostlandu bodo prišle ie štiri nove, ki bodo v prvi vrsti namenjene kmečkemu naraščaju, kateremu nI mogoč obisk kmetijskih polnih šol. Tečaji, ki «e bodo vršili dvakrat na teden, bodo predvidoma trajali dve leti, tako da je zajamčen temeljit pouk v posameznih strokah. V sporazumu ж Beichmilnietrom za zasedena vzhodna ozemlja, Relchaverkehrmlnl-strom In Reichsverkehregruppo Spedltlon und Lagerel so Relchskommlssarjl fUr d as Ostland • und die Ukraine aedaj pripustili vsega шкира] 31 nemških špediterjev za Vzhod; od teh odpade 19 na Ostland in 12 na Ukrajino, Poslovno področje prlpuščenlh podjetij, ki so že pričela delovati, se krije z ozemljem kraja, za katerega je bila izročena dopustnica. V RIgl so Izdali lastnikom prvih 2в posestnih listin glede kln v Generalbezirku Lett-land, ki so prešla zopet v privatno lest. Nameravajo Spraviti zopet v privatno last najprej okrog 100 takih podjetij v Ostlandu. ХеЦ,\у^Ј1 obrat za popravljanje avtomobilov v| je moral te dni zaradi obsežnih Tikre^v racionalizacije javiti, da se je zmogljivost povečala za 35 odstotkov. Polk protQetalHkega topništva zračnega o* rožja, ki se bojuje na jugovzhodni fronti je t teh' dneh sestrelil 600. sovražno letalo. Sasiq v frontnem odseku, v katerem le ta čas boju« Je, je aeatreUl $20 letal . Med egiptovskim kraljem Fanikom In mini« strikim predsednikom Nahas pašo Je nastala napeto razmerje zaradi tega, ker kralja niso pravočasno obvestili o vzpostavitvi diplomat« skih odnošajev z Sovjetsko zvezo in o žena« čenju severnoameriških vojakov z britanskimi vojaki v Egiptu. Kakor poročajo listi Iz Washingtona je dr« žavnl podtajnik v amerikanskem državnem departmaju, Berle, sporočil prejšnjemu romun, skemu veleposlaniku v Washingtonu, Gravili, da je že popolnoma zastarela zamisel, ustanov viti države odbijače proti Sovjetski zvezi. Radio fašistične nacionalne vlade objavlja, da so pri .nekem amerikanskem častniku 5. armade, ki je bil ujet v bojih pri Salemii, našli zvito dragoceno sliko. Priznal je, da je sliko ukradel v stolni cerkvi v Palernu. MBIclersov oddelek lovskih letal je o priliki 7000. sestreia priredil zbirko za vojno zimsko pomoč. Izid zbirke v visokosti 100.000 RM je Izročil v ponedeljek odposlanstvu oddelka Reichsmlnistru dru. Goebbeisu, ki je darovalcem sporočil svojo najprisrčnejšo zahvalo. Angleška agencija »Exchange Telegraph« poroča Iz Eisenhowerjevega glavnega stana; »Sedaj tukaj uradno potrjujejo, da je maršal BadogUo na varnem nekje za linijami, zavez« nikovc. DubUnskl držaji »vet je soglasno sklenil, da se odstrani pred poslopjem Dayl stoječi spomenik britanske kraljice Viktorije In na njegovo mesto postavi kip Irskega domoljuba Fitzgeralda. Tajnik britansko rudniške zveze M Abbey Edwards je glasom poročila londonske poro-čevaine službe Izjavil, da je premogovni polo* žaj Velike Britanije slabejši kakor kdajkoli« Ce proizvodnja ne bo postala večja, bo moralo angleško prebivalstvo pozimi zmrzovatl ali ga vojne sile ne bodo mogle biti zadostno oskr« bovane. Pri eevemoAT.hodnIh Bengniih v Indiji hO'4 dijo. kakor pravi neko Reuterjevo poročilo, možje, žene in otroci po mestnih ulicah In iščejo užitnih ostankov na kupih smeti, ве Sest tednov najdejo na ulicah mrtva trupla sestradanih. »Samo C gore SInaJ oznanjen mir lahko po< stane trajen«, tako je izjavil s pristno židovsko ošabnostjo pa tudi traparijo izdajatelj new yorSkega židovskega časopisa, Eberhard Ro-sengarten. Rosengarten bi rad imel, da bi po uspehu zapadnih sil, za katerim tako močno koprnijo, sledil po židovski vojni čim najbolj straeen žldovaki mir »na onem kraju; kjer je Bog dal svojih deset postav«. Ste\ilo ljudi, ki so po zadnjem anglo-amcri'< kanskem terorističnem napadu na Nantes prišli ob življenje, znaša sedaj okrog 700. Kakor je ugotovil radio v 0»lu je bila v zem-i Ijepisih, ki BO jih objavili v USA 1. 1920., Severna Norveška z mesti Vardoe, Vad-soe in Kirkenes označena kot sovjetska dežela. Stokrat bi se lahko dokazalo, kako je an-gleSko-amerlkanskl duallzem Izdal Evropo m jo izročil interesni sferi Sovjetske zveze. 257 gojencev romunske vojne Sole bo v kratkem prišlo v Nemčijo, da bodo tam dobili nadaljnjo Izobrazbo. Ob 250 letnici Valvasorjeve smrti Is predgovora knjige »Die Бћге den Herzogtums Krain« naših sotrudnikov Spričevalo enega izmed Glei sestavek »Die Ehre des Herzogtums Krain« v Karaw. B. z dne 4. nov. 194.2., St. 87 Iz predgovora knjige »Die Ehre des Herzogtums Krain« — Spričevalo enega izmed naših sotrudnikov V teh dneh je minulo ravno 250 let, odkar je zatisnll svoje trudne oči slavni kranjski zgodovinopisec in Iskreni domoljub baron Jo-hann Weikhard Valvasor. Umrl je, star komaj 52 let, dne 19. septembra 1693. v revščini v Gurkfeidu, kjer mu je ostala od njegovega velikega premoženja samo Se preprosta hiša; ves svoj denar in vsa obsežna posestva je bil žrtvoval, da je mogel Izdati monumentalno delo »Die Ehre des Herzogtums Krain« (Slava Vojvodine Kranjske). Kakšni nagibi in nameni so vodili Valvasorja pri delu, ki galije stalo toliko truda In gmotnih žrtev? Kje nt) iščemo vir te njegove požrtvovalnosti? Odgovor nam daje Valvasor sam v uvodu, kjer »si usoja posvetiti delo v ponižni in pokorni vdanosti« kranjskim deželnim stanovom. V tem posvetilu pravi: »Ako je pošten rodoljub dolžan časti svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri In življenje, jI je dolžan v prav nič manjSi meri služiti s peresom, da v svetu pri vsaki priložnosti zaslovl. Ta čast zavaruje ne le orožje, ki ga nosimo ob strani, ampak tudi tisto, ki ga nosimo za ušesom, namreč pero, če smo oboje '' vajeni sukati. Zakaj prav Ista narava, ki nam je vsadlla ljubezen do domovine, nam je naklonila tudi najrazličnejše možnosti za pospeševanje njene slave ter nam naložila dolžnost, da ji z vsemi močmi služimo. V svesti si tega menim, da sem dolžan, svojo drago domovino Kranjsko ne le sam zase častiti, marveč žarke njene slave tudi v daljni svet pošiljati, zlasti ker sem opazil, da leži ta Glej sestavek »Die Ehre des Herzogtums Krain« v Karaw. B. z dne 4. nov. 1942., št. 87. odlična, vojvodlna Kranjska в svojimi odličnimi lastnostmi pri mnogih tujcih zavita v globoko nepoznanje, čeprav je lep biser med cesarskimi deželami... Na svojih potovanjih sem moral z največjim začudenjem čutiti, da v tujini le malokdo o Kranjski kaj natančnega ve... Ko sem nato prišel spet v domovino In ugledal tu prav take, da, cel6 večje naravne čudeže, me je zamikalo, da bi nejasnost in nevednost tujcev odpravil z obširnim opisom Kranjske, za trdno upajoč, da bom storil prijetno uslugo ne le sodobnemu učenemu svetu, ampak tUdI znancem, če odkrljem poleg drugih posebnosti te dežele tudi umetniške zakladnice narave v njej... Spočetka sem sicer nameraval popisati le naša čudesa In deželno zgodovino In jih okrasiti z bakrorezi. Ko pa je umrl dr. Schbnleben in je ostalo njegovo delo >Carnlola antlqua et nova« (stara In nova Kranjska) nedokončano In ker se je to v latinskem jeziku pisano delo bolj bavllo s tujimi, ko domačimi stvarmi, se mi je zdelo bolje, da bralca ne odpravim le z naravnimi čudesi In zgodbami, ampak da ga nasitim s popolnim opisom vojvodlne ter predstavim tako svetu slavo svoje domovine v nemškem jeziku. Da se pa popolni sijaj moje domovine ne bi morda kaj pomanjšal zaradi nepopolne aH neskladne nemščine, sem svoj sestavek, ki Je nastal večidel Iz mojega neutrudljlvega raziskovanja In Izkušnje, zaupal slavno znantmu gospodu Erazmu Pranclsclju naj ga uredi In oblikuje, da bo mogel stopiti na dan v lično tkani pražnjl suknji, namreč v Cisto nemškem, jasnem In prikupnem skladu govora.« To posvetilo velja — kakor rečeno — kranjskim deželnim atanovom; * tudi na »preCastl-tega bralca« je Valvasor naslovil v predgovoru nekaj besed, v katerih obraalaga svoje namene. Takole pravi: >... do danes smo v zemljepisnih delih le malo videli o vendar prav znameniti vojvodini Kranjski, čeprav so razni učeni možje, ki so obhodili veliko sveta, želeli, da bi jo že davno kdo obširno opisal. Da bi torej dosedanjo pomanjkljivost po želji odpravil, sem hotel s tem izdati čim večje delo in spraviti v njem na dan natančno podobo naravne lasttiosti njenih tal, polj, gozdov, gora, rek Itd. ampak tudi njenih prebivalcev življenjski način, opravila, običaje, stanove, mesta trge, gradove 1. dr. To sem dovršil s tem bolj nepopisnim trudom, čim manj se je domalega kdo našel, ki bi ml bil Sel na roko s potrebnim gradivom ... Nikoli še nI nihče kaj posebnega napisal o Kranjski, kar bi ml moglo pri delu svetiti. To me je prisililo uporabljati lastne raziskovanje In ogledovanje za baklo, neutrudijlvo preiskati vse kote In pregledati prav Cesto tudi tisto, česar sonce ne vidL Priznati moram sicer, da se je delo proti mojemu pričakovanju povečalo v precejšnjo obšimost; vendar se nadejam, da bodo njeni vzroki, namreč nekateri vrinjeni ekakurzl, stranske pripovedi podobne vsebine, kakor tudi nadaljnje razlaganje In opombe a svojo zanimivostjo napravili to obširnost prijetno In jo obvarovali pred dolgočasnostjo, čeprav pa je to delo, ki je slikano z mnogimi bakrorezi, povzročilo slino veliko truda In stroškov, bo vendar bralčeva prijaznost in naklonjenost vse to osladlla in ne bo mi žal vsestranskega prizadevanja, če bo bralec na slavo In Cast vojvodlne Kranjske gledal z blagohotnim pogledom. Za to vljudnost mu Izražam svojo vdanost In mu želim od Boga (ki mu za srečno dovrSitev tega težavnega dela ponižno izrekam hvalo in zahvalo) čast cvetoče blaginje, obenem pa tudi sebi čast njegove trajne naklonjenosti.« Da izpopolnimo in zaokrožimo sliko, dodamo Se Franciscljevo sodbo o Valvasorju in njegovih spisih. Erazem Francisci, rojen 1627. v LUbecku umrl 1694 v NUmbergu, je bil zelo učen mož in priljubljen pisatelj. Valvasor se Je seznanil z njim 1685 In ga pridobil za sotrud-nlStvo pri svoj) Slavi Francisci je sam napisal nekatera poglavja In dodal nekaj opomb, sicer pa je Valvasorju popravljal jezik In slog ter nadzoroval tisk knjige. V ivojem »poroči- lu« občuduje Valvasorjevo učeno hrabrost in hrabro učenost ter nadaljuje: »Gre mu Se večja hvala, kjer je stremll tako z meča kakor učnega pefesa konico bolj po slavi, časti In glorljl svoje preslavne domovine, kakor pa pq svoji lastni. Kljub temu je našel tem večjo čast tudi sebi, ker jo je bolj zanjo iskal kakor'zase; z njo raste tudi njegova... Med vsemi njegovimi spisi (Francisci Jih naSteje 2C) utegne po mojem mnenju nositi krono pričujoče krasno in častno delo, ki je v njem svojo drago domovino opisal tako marljivo In izčrpno, večinoma po lastni izkušnji in lastnem dognanju... Za njegov odlični trud mu bodo hvaležna tudi drugod vsa za modrost goreča srca;, ker bodo v tej knjigi odkrila mnogo stvari, ki jih doslej Se nikjer niso brala... Gospod pisatelj je zares vreden velike slave in hvale... S tem delom je svoje slavno in svetlo Ime vtisnil nesmrtnosti.« To niso prazne besede Iz ust prlllzovalca -4 tako sodi marveC resen mož, priznan učenjak, iz globokega prepričanja. In z njegovo sodbo se strinjajo vsi, ki imajo le količkaj vpogleda v delovanje velikega kranjskega zgodovino-pisca. Valvasor je zares svetel vzor Iskrenega, požrtvovalnega domo- In rodoljuba! K. M. 3o metu »Na podlagi kakšnega načela« zahteva Sovjetska zveza ozemlja W leže onstran m;j iz 1939. leta?« To vprašanje stavi vodeči turški novinar Jalčin v nekem članku časopisa »Ta-nin«, v katerem se bavi s teritorialnimi zahtevami Sovjetske zveze in jih najostreje Odklanja. Poizvedbe, ki jih je izvršil »Scotland fard« po 5 milijonih prejemnlh nakaznic, ki so, bile ukradene Iz nekega depoja vojnega ministrstva, kar so odkrili pred nekaj dnevi, so sedaj dovedle do aretacije storilca, nekega častnika v britanski armadi. 5.000 poljnklh Udov Je prišlo Iz Sovjetske zveze v Teheran. V prihodnjih mesecih se bodo podali na pot v Palestino, {^ajnstag, 25. Septemhor 1343. K RAWANKEN BOTE Scitp 3. — Nr. 7S.' Planmiifiige Absetzbewegungen im Osten Nađitangriffe der deutsdien Luftwaffe - Weiterhln firtliđie Kampfe In Siiditalien Auj dem Fiihrerhauptquartier, 23. September. Dw Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Die Absetzbewegungen unserer Truppen nchmen tret* den heftigen sowjetisdien Angriffen, die be-senders in der iMitte der Ostfront an Starke nodi zunihmen, den vorgesehenen Verlauf. Die Stadt Poltawa wurde nach Zerstorung der krlegswichtigen Kinrichtungen befdilsmaBig aufgegeben. Ostwarts đtg mittleren Dnjepr zwisdier Tscherkassy und Tsdiernigow drangt der Feind mit starken KrSften den eigenen Absetzbewegungen nach, Schwere Kimpfe sind dort Im Gange. Siidostwiirts Gomel und im Raum von Smolensk wurden in erbitterten Kampfen alle feindlichen Durchbrudisversudie vereitelt. Dabei zeichneten «ich die tchlesische 18. Panzergrenadier-Division, die wiirttembergische 25. Panzergrenadier-Division und die badisdi-wflrttcmbcrgische 35. Infanterie-Division besonders aus. Im Verlaufe ortlicher Kampfe in Suditalien wurde bel ContursI ein voriibergehender feindlicher Ein-bruch in unsere Stellungei, im GegenstoB wieder be-reinlgt. Gegen den Ostabschnitt der Front fiilirt der Feind neue Krafte heran, ohne bisher jedoch zum Angrlff uberzugehen. Sidherungskrafte der Kriegsmarine besdiadigten in einem Gefedit mit britisdien Sdincllbooten in der Nadit zum 22. September bei Le Havre ein feind-IIdles Boot so sdiwer, daB mit seiner Vemiditung geredinet wcrden kann, und erzielten zahlreidie Trtffer anf drei weiteren Sdinellbooten, Britisdie Fliegerkrafte griffen In der vergangenen Nedit einige Orte im nordwestiidien Rcidisgebiet an. Aus Hannover und Oldenburg werden Verluste unter dtr Bevolkerung sowie groBere Sdiaden in Wohn- vierteln und an offcntlichin Gebauden gemeldet. Luftverteidigungskrafte sdiossen nach bisher vor-liegenden Dnvollstitndigen Neldungcn 21 feindliche Bomber ab. Verbande der deutsdien Luftwaffe griffen In der Nacht zum 23. September Ziele in Sttd- und Siid-ostengland an. _ Bolsdiewismus - Tod filr D^nemark Kopenhagen, 24. September. Zur Warnung vor dem, was Danemark im Fa,le cine* Vordringcns des Bokchewismus erwartcn wurde. bringt „Faedcr-landet" die Schilderung rineš danisclien Geschafts-mannes, der eret in Petcrsbui,' und spater in einer der baltischen Hauptstadte die Schrcckcn der bol-schewlstischen Revolution erieble und. zwcimal all seines Besitzes und VermSgcn, bcraubt, schlicBlich nach Danemark zuriickkchrte, Es sel ihm. so erklarte der Ge.schaftsmann, un-fafibar. daB nicht das ganze danische Volk sich gelstig und matericll bis zu den Zahncn gcgcn die bolschewistische Todesjefahr' wappne. In Lcttland habe das eine Jahr der Bolschcwis'tcnhcrrschaft nicht weniger als 34.250 Menschen das Lebcn gckostet und in Estland selen 10 v. H der Bevolkerung fort-geschleppt oder ermordet worden Wic wurde es also im Falle eIner bolschewistischen ..Proletarisicrung" Danemark ergchen, das |a von Churchill und Ноо.че-welt Stalin sell on als Interessensphare eingeraumt worden sell Was wiirden wohl die Hunder'tausende der besten Danen denken, die schon auf den Aus-rottungslistcn der Sowjcts stchen wenn sie dahinter-kamen, was Stalin in Znsammcnarbcit mlt Churchill und Roosevelt mlt Ihncn vorhattcl Japan erwartet gerustet den Angrifi Vom MiBllngen fler Feinflpiane ilberzeugt - VerstSrkte Vorbereltungen In Burma Rollende Produktion neuer Flugzeugtypen - Sonderwiinsdie Tsdiiangkaisdieks gi. Tokio, 24, September, (Eigener Funkbcricht,) Nachdcm Vizcadmiral Mountbatten zum Kommendeur der Anti-Achseiutreitkrafte in Siid-Ostasien ernannt wurde, findet die wieder aufflammende Dis-kussion der alliierten Befehlshaber in февет Gebiet um die Fiihrung ihrer Truppen immer noch kein Ende. Zur Auktellung alliierter Truppen en der burmesi-Kchen Grenze wurden noch groBere Abtcilungen tschungking-chinesisdier Soldaten angefordert. Tschiangkaischek ftihit sidi danadi nun bereditigt, in der Fiilirung der zu erwartenden Kampfhandlungen audi ein bestimmendes Wort mitzureden, zumal er Staikste МаЈУпаћтеп Japans fiir den Sieg „Japan bereltet sidi aul grofie Sdiladiten vor, die kommen mlissen" Tokio, 24. Sept. Der Informationsdienst der Regierung gab am Mittwoch zu Beginn der Rede des Ministerprasldenten eincn Oberblick iiber die zahlreichen Ma(5naiimen, die im Verlaufe der gestrigen Dauersitzung des Kabinetts zur weiteren Starkung der Heimatfront beschlossen wurden. Wle diese Cbersidit zeigt, werden hie-von praktisch alle Telle der Bevolkerung be-troffen. Die MaRnahmen zielen darauf ab, eine nationale Kriegsstruktur des Landes zu schaffen, die der heutigen Lage gerecbt wird und den End-sieg sichersteilt. So wurde zunachst beschlossen, alle KrMfte des Landes fUr eine schnellstmogilche Eriiohung der Munitions- und Flugzeugproduktion ein-zusetzen. Die Verteidigung des Heimatlandes soil wesentlich verstarkt und in erster Linie die I.uftabwehr ausgebaut werden. Wie es ferner heii5t, sollen zahlreiche Einrichtungen der Ver-waltung, die ihren Sitz nicht unbedingt in Tokio tzw. anderen GroSstadten haben miissen, in andere Gebiete des Landes verlegt werden- Die kriegswiclitige Industrie wird noch mehr als bisher und in verschiedener Hinsicht in ihrem Na-tionalcharakter herausgestellt. Eine weitere Ma8-nahme sieht den Ausbau des Land- und See-transports vor. Zur Vereinfachung des Behorden-apparats ist zunachst geplant, dafi den lokalen VerwaltungsbehSrden Aufgaben ubertragcn werden. die bisher von den Zcntralstellen durch-gefiihrt wurden. Der Beamtenapparat wird eine weitere Verringerung erfahrcn. Welter wurde beschlossen, in verstarktem MaBe Frauen fiir Arbeitsleistungen heranzuziehen. Bisherige Alters- beschrankungen sollen aufgehoben und dem-zufolge audi altere Personen wieder in den ArbeitsprozeB eingegliedert werden. Sdilicl51ich sind MaBnahmen vorgesehen. die sicherstellen sollen, daB Japan und Mandsdiukuo vollkommen unabhangig von der Lebensmittel-einfuhr werden. Auf der anderen Seite beschloB die Regierung eine Vereinfachung des Preis- und VerteilungssYStenis. „Deutsdiland handelte rasifi und wlrksam*^ Buenos Aires, 24. September. Der ehemalije briti-eche jiidische Kriegsministcr Hore Belishe gibt in einem Sonderartikel in der Zcitung „Razon" in Buenos AirM zu. d«i5 DeutschlanJ rasch und wirksam in Italien gehanđelt hat. Alle deutschen Plane eeicn blitzschnell umjeandert worden. Die Wehrmacht habe sofort die Stellungen bczogen. die in Frankreich, Griechenland, Dalmaticp und Albanien von den Ita-lienern gehalten warden. Der industrielle Norden Italiens .sowie Rom seien schlegartig bc.setzt worden. Hierzu kamen blitzschnciie GegennveBnahmen im Dodekenes, auch die Befrciung Mussolinis war ein auBerordentlich geschickter Schadizug. Hore Belisha schreibt wortiich; ,,Hitler vermochte es. die Ereigniwe in Italien rasch zum Vorteil auszuniitzen." Der VeriiL&ser frajjt anschiieBcnd, warum die Alliierten nicht aus der gegebenen giinstigen Lage mehr Vorteil gezogen hatten. Sie hiitten anscheinend die Plane nidit mehr andern wollen bzw. konnen. Diea «ei bedauerlich. denn die schnellen Eatschei-dungen seien im Kriege unerlaSlich. von Roosevelt und Churchill gerade in den Ictztcn Wochen cine Starkung und Aufmunterung erfahrcn hat. els beide Staatsmanner auf ihrer Konfercnz in Qucbec seinen Anteil an der ,.Befreiung Ostasiens" wiirdigten. Er mcldet nun seine Fiihrungsanspriiche an. die im entsprechenden Verhiiltnis der von ihm geforderten Kraftentfaltung stchen sollen. Wenn. auch in den amcrikanischen Kommcntarcn zur Ernennung von Mountbatten als Kommandeur dor alliierten Streitkrafte in Siid-Ostasien der Eindruck erwcckt wurde. als sei Tschiangkaischek mit der Bc-auftragung dieses Vizeadmirals durchaus einverstan-den. so entspridit das doch nicht ganz den Tatsachen. Da in diescm Jahr das Ende der Regenpcriode in Burma schon im Oktober erwartet wird. rustcn sich die Japaner wie auch die Amerikaner fiir die bevor-stehcnde Auseinandersetzung. Der einzige Wcg zu einer ernsthaften Bedrohung der japanischen Stellun-gen fiihrt allein tiber Burma, und so ist es verstand-lich, daB die Japaner dort alle Kriifte sammeln. In der GroBe dieser bevorstehenden Kampfe spiclen die Anspruche Tschiangkaischeks natiirlich nur eine ganz geringe Rolle. da die Alliierten seit langem schon Starke Vorbereltungen an Burmas Grenze zur Riick-eroberung dieses fiir sie verlorengegangenen Gebietes treffen. In Japan 1st man sich der entschcidenden Phase des Pazifikkrieges im burmesischen Raum vollauf bewufit. Die iapanlsche Militarmacht 1st dahcr auch so verstarkt worden. daB man in diesen Tagen wohl von dem MiBllngen der feindlichen Plane iiberzcugt ist. Sowohl zu Lande als auch mlt seinen Luftstreit-kriiften ist Japan gerustet: denn man muB damit rcchnen daB die Anglo-Amcrlkaner sich die von Jen Japanern in Malaia erfolgreidi angcwandte Taktik zu eigen machen werden, nach der die vorderen Stcl-lungen und jleichzeitig die letzten Verteidigungszonen des Gegners durch Landungen iiberrascht wurden. In Burma 1st Japaft.illlt .feiaer-Flotte und>^e4onders mlt der verstarkten Luftwaffe gewappnit. Die Japaner haben an der Verstarkung ihrer Luftwaffe weitergearbeitet und in diesen Tagen ihre neucn Typen vorgestellt. Sie entsprachen vollauf den ihncn gestellten Anforderungcn. Eine rollende Produktion dieser Flugzeugtypen ist im Gange und bcreits soweit fortgaschrit.tcn dafi die damit erreidite Abwehrkraft die Sorge hinslchtlich feindlicher Luftangrlffe gcgcn die japanischen Inseln verringert hat. Dariiber hinaus ftber werden die neuen Flugzeuge auch in Burma ein-gesetzt werden. wo ihncn die aus- Tschungking-China zusammengezogene alliierte Luftwaffe gcgeniiberstehen wird. HnOpredigt Churchills im englischenUnterhnus „Churdiills Gesldit gliđi dem eIner Bulldogge" - Badogllo-Verrat voll bestatigt Stockholm, 24. September. Der britische Prcmier-minUtcr Winston Churchill ersdiien nadi seiner Riickkehr nach sediswSchiget Abwesenhcit von England vor dem Unterhaos, um dort einen Rechen-echaftsbericht liber seine in der britischen Offentiich-keit in letzter Zeit stark kritislerte Politik unđ KriegfUhrung abzugeben. In dieser ausfuhrlichen Verteidigungsrede besdiaftigte er sich insbzsondere mit den Ereignissen in Italien, die angesidits der schnellen deutsdien Aktionen einen wescntlich anderen Verlauf genommen hatten, ale Churchill und Roosevelt es erwarteten. Fast die Halfte seiner Rede war dem Mittelmeer-Kriegsschauplatz und der Entwidclung in Italien bis xur echmadivollen Kapltulation gewidmct. Er be-•tatigte noch eiomal den historLschen Ablauf dieses Verrata und die Untcrzcichnunj des Waffenstill-Ataadea am 3. September in Syrakus, Er teilte in J Zusammenhang mit, daft den Alliierten von аен Badojlio-Offizieren die Frage vorgelegt worden eei. wann mit einer. Landung in Italien gerechnet -J. »f' "^»mutigent der Verlauf difser Oesprache fiir leden auf.echten Italiener gewesen eem muB, ging aus dem triumphierenden Satz Churchills hervor: „So d t a • 11 s ch die Bedingun-gen auch wareD, der italienische Ge-Btndte lehntf sle nicht ab, sondera ant-wortete, sein Besuch verfo'ge den Zwei, zu er-ortern, wie Italien # t ch nit dei alliierten Nationen gegen Defischlaoa v»r-einen konne. . Ober ein beabsiditigtes Unternehmen gegen die Stadt Rom berichtete Churchill folgende Einzel-heiten: „Wir maditen das Angeboi. eine amerikanische Iiuftlande-Division in Rov zur gleichen Zeit zu Ian-den, in der der Waffenstlllstand erklart_wurde, um die zwel deutschen Pan/erdlvlslonEigenheime« in den Sowjetdor-iern nut aus ein paar Balken und Bret-tern bestehen und eher primitivsten Viehstdllen als menschlichen Wohnun-gen gleichen, das haben Millionen Ost-irontk'ampier mit eigenen Augen gese-hen. Ausgerechnet in dem Lande, wo der Giitertransport immer eins der schwie-rigsten Probleme war, wird man jetzt, inmitten groBter Kriegsschwierigkeiten, Riesenmengen Baumaterialien iiir bis-lang voUig nicht beachtete zivile Zwecke transportieren? Das ist zu plump gelo-' gen. Das alles ist ebenso ein Marchen wie jene zahlreichen neuen Fabtiken, die die Sowjets in Lettland erbaut zu haben behaupten, die bisher jedoch noch nie-mand entdeckt hat. Man sieht, Potemkin hat vielfache Auierstehung im So-wjetstaat geieiert. Abet er bleibt ein Stamper gegen die Bolschewisten, die den Betrug der herausgeputzten Fassa-den, hinter denen sich Elend, Not und Volksversklavung verbirgt, gleich ins Riesenhaite gesteigert haben. Xam. zu zweifeln, daB sie mit den denkbar besten und neucsten Apparaten ausgeriistet wurde." Bemerlcenswert waren auch im Hinblick auf die Bbrigen Operationen die tehi gedaropftcn AuBerun-gen, mit denen er die wachsende Verstarkung der deutschen Abwehrkraft umschrieb. Er machte darauf aufmerksam daB det Kampf „gcgcn eincn immer zžher werdenden Feind und in Immet bitterer wer-denden Auseinandersetzungen mlt der feindlichen Verteidigung" gefiihrt werden miissc. Churchill kiin-digte dem englischen Volke an, daB „das blutigste Kapitel fOr GroBbritannien und die USA noch vor ihnen licge". Um nicht nur soiche Ausbiicke In die Zukunft zu werfen, sondern Im Unterhaus wieder Stimniung zu machen. beendete Churchill selne Rele mit dcn langst gewohnten blutriinstigen Phrasen und einem typisch Churchillachen HaBgesang gegen das dcutache Volk. „Die Behandlupg der Detitschen", so verkiindetc er, ohne mitzuteilcn, auf weldiem Wege er dieses Ziel zu err;ichen vermag, „wird поЛ eine ganz anderc eeln als die Benandlung det Italfener" Mit der Drei-V stigkcit deS' notorischcn Krii-gsverbrccherg bchauptetž er, daB das deutsche Volk funfmal die (ibrigen Volker in „seine Expansions'- und Aggressions-. kriege" gestiirzt habe, wobci der alte Liigner sich keine Miihe machte. auch nur ein Wort d eg Hin-weises darauf zu verschwenden, welche historlschcn Vorstellungen er mil diesen angeblichen fiinf „Aggressionen" verbindct. Obet die geschichtlichen Tatsachen und iiber die kriegerische RoIIe in Europa und seine blutigen Eroberungskriege In alien Erd-teilen schweigt sich Hen Churchill dabet eus. Dieser ewige Hasscr, der von 1919 an zu einem neucn Krieg gcschiirt hac beschimpfte Deutsdiland . in der unflatigsten Weise, verdaditlgte seia auf-rechtes poIitisAes Wolle.. und versprach, das ganze Land den Sowjets auszuliefern. Es gebe ftir I h n kelne Grenze der G e w a i 11 a 11 g k e 11, um die Vernlchtung Deutschlands z ti e r r e i di e n, Das ist die Atlantik-Charta eines Menschhelts-begliickers besonderer Art. Churchill hat sich in sei-' nem Lebcn schon einige Male als Amoklaufer be-tatigt, und es gab eine Zeit, In der sich sogar die Briten emport von ihm ibwandten. Vsrmutllch hat Churchill, seit er britischer Premiermlnister 1st, seine Gegner mundtot gemadit Sein Blutdurst und Wahnsinn werden jetzt jedoch zu einer Orgle der Hysterle. Ein Londoner Rundfunkkommentator wagt vorsichtig dies anzudeuten. Churchills Gesidit habe wahrend seiner Rede schr oft den Ausdruck einer Bulldogge angenommen Ditse Bulldogge hat helser und schaumtriefend gcbellt. ,ч1е gehort an die Kette, und eines Tages wird sle auch wieder einen Maul-korb bekommen. Das deutsche Voik aber kennt seine Hasser und Felnde es hegt kelnerlel lllus onlstische Vorstellungen (iber den Lebenskampf In dem es steht. An seiner Entachlossenhelt. auch unter alien Wldrigkelten eines langen Kriegeg auszuharren und sich nidit vemichten zu lasscn, solite nicmand in der Welt Zweifel hegen. Massenbeisetzung von Feindtruppen im Meer Brlefzensur soli das Behanntwerden der boben Verluste in den USA verblndern rd. Madrid, 24. September. (Eigenmcldung.) Die groBen Verluste die die Anglo-Amerilianer bei Salerno eriitten haben sollen nicht ^ur Kenntnis der Offentlichkeit in den alliierten Landern kommen. Die offizielle NachriditengeLung sucht entsprechende Meldungen zu unierdriicken cder abzumildcrn. Neuer-dings wurde audi vor allcm fii Briefe. die nadi Amerika gehen eine sdiarfe Zensur eingefiihrt. Trotzdem lafit sich die Wahrheit auf dl» Dauer nicht verheimlichea. So wird aus Gibraltar gemeldet. die Lcichen der englisch-amerikanischen Soldaten hiitten sich tn der Kli.«te und auf den Landungsbooten zu Bergen ge-hauft. Man habe sie nicht an Land beisetzen konnen und deshalb Ma.ssenbeerdigungen im Meer vorge-nommen. Es wird berichtet. Sonderkommandoj hatten die Leichen in besonde.-en Booten auf die See hinausgefahren dort in I.'inwand eingenaht. mit Blei beschweri und nach einem kurzen Zeremoniell veiseokt. Die Schlacht mlt Ihren gewaitigen Ein- driicken habe auf die lunp.-n Soldaten. die hier ihre Feuertaufe erlebten. derart eingewirkt, d.B es zu vielen Nervenzusammenbruchen gckommen sei. Dariiber brauchi man sich aicht zu wundern, wenn man bedenkt. dafi vornehmlich den Amerikanem der Ein-marsch in Italien als eine Art Spazlergmig geschil-dcrt worden 1st. Um so nachdrucklicher mufite dann die Wirkung der erfolgrc'chen deutschen Abwehr sein. Die hohen Schlffsverlnste der AlHIe ten werden in Meldungen aus Gibraltar erkennbar. Die bei Salerno schwer beschadigten Schiffe kSnnten wie berichtet wird. in abschbarer Zeit. nidit repariert werden. Die Docks und die HH'cn in Nordafrika konn-ten kelne weiteren Auftrage an:.ehmen. trotzdem sie in letzter Zeit bedeutend vergrofiert worden waren. Die am melstcn mitgenommenen. darunter Motor-schiffe modernstet Bauart, solltcn sofort zur Yer-schrottung kommen. Kelte 4. — N'r. 16." KABAWANKEN BOTE Samstag, 25. September 1943. Dei Giiif nach Panama / V. Um Millionen betrogen! Buneau-Varilla liefl sich zunSchst als gel-stiger Urheber des Staatsstrelches felern. Man gab ihm, wohln er kam, Feste, brachte ihm FackelzUge und ecbRieichelte so seiner Eitcl-keit. Dann relate er nach Washington, unn hier alles, wle er eagte, zugunsten Panamas zu re-geln. In Anbetracht seiner Verdlenste zwel-felte man nlcht daran, dafi man kelnen Bes-eeren, keinen WUrdlgeren die Interessen des Landes anvertrauen konntc! Er hatte durch seln Hstenrelches Spiel Panama den Verelnlg-ten Staaten In, die H&nde gespielt. Oder wle eg offlzlell un'd wenlger wahr hleB: Ohne Ihn wUrde man посћ In >verhaBter SklavereU le-• ben. Er — davon war man Uberzeugt — wlrd дисћ weiterhln auf das Wohl des jungen Staa-tes bedacht seln. Ueaandter von elgenen Onaden Man solite, wle echon angedeutet, ent-tttuacht werden! Der Franzose hatte nlcht aus X.lebe zu Panama gehandelt. Im Grande war Ihm das Wohl und Wehe dieses Landes glelch-gUltlg. Er hatte geholfen. es von der Herr-schaft Kolumblens zu befrelen, well man in Bogota an die Verelnlgten Staaten Uber-spannte Forderungen gestellt hatte. Ea glng ihm nur um einen bllllgen Erwerb der Kaual-zone. HlerfUr hatte er im Auftrag der US-Interessengruppen gearbeltet. Und hlerfUr ar-beltet* er auch jetzt in Washington. Er mletete sich In der Ntthe des Kapltols eln vornehmes Haus und machte sich aut Grund elnlger, ihm vertrauensvoll gegebener, doch letzten Endee wertloser Vollmachten zum Geeandten Panamas von elgenen Gnaden. • Wahrend er nur mlt den zust&ndlgen Stellen unverblndllche FUhlung nehmen solite, also nur mlt der Erledlgung der Vorarbelten be-traut worden war, schloB er mlt dem Prftsl-denten der USA einen Vertrag ab, der fUr dam Land, das er ang^blich vertrat, alles andere ale gUnstig war. Die Verelnlgten Staaten ge-langten, ohne auch nur einen Dollar zahlen zu mUssen, in den Besltz der Kanalzon«^ Die offlziellen Vertreter Panamas, die kurz darauf mlt Ihren Beglaublgungsschrelben In Washington elntrafen, wurde mlt Erstaunen begrllflt. >Es 1st doch schon^ alles zwlschen Ihrem Lande und uns geregelt'c sagten die Beamten des Hauses fUr AuswKrtlge Angele-genhelten und legten den BestUrzten die un-tbrzeichneten Dokumente vor. Man wandte sich an den Staatssekretftr. >Eln pelnllcher Faille bekannte dieser mlt Be-dauern. >Aber una trlfft kelne Schuld. Wlr haben auf Grund der Paplere, die uns Herr Buneau-Varllla vorlegte, seine Vollmachten nlcht angezweifelt!« . Die Herren muBten sich mlt dem Vertrag at)flnden. Alles Bitten und Zetern half Ihnen nlchts. Die Einwftnde wurden llebenswUrdlg, aber bestlmmt zurUckgewlescn, und irgendel-nen Druck konnte man auf die m&chtlgen Verelnlgten Staaten von Nordamerika nlcht AusUben. Dazu war man politlsch zu schwach. Man hatte andere geprellt, war aber zum SchluB auch selbst geprellt worden. Was biieb, war nur die Hoffnung, daS der Kanal dem Lande In elnlgen Jahrzehnten einen wlrtschaft-llchen Aufstleg brlngen konnte. Nlcht elnmal zur Rechenschaft vermochte man den BetrUger zu Ziehen. Seln Haus stand leer. Er hatte Uber Nacht Washington verlas-een, und nlemand vermochte zu sagen, wohln er sich begeben hatte. Die Nachforschungen, Wie elnst die USA in den Besitz der Konol-Zone катвд Von Dr. Horst Kdstner 5 die die Pollzei, um den Scheln zu wahren, anstellen muBte, blleben ohne Ergebnis. Eln invalider Hausierer In Pari« . . . DaB die Auftraggeber die Dlenste, die ihnen Buneau-Varilla geleistet hatte, gut bezahlt hatten bewelst das Leben, das er In den nftchsten Jahren fUhren konnte. Er unter-nahm zunSchst auf einem Luxusdampfer elne Weltreise, ftir deren Kosten wahrschelnllch elne der Schlffahrtsgesellschaften aufkam, die an dem. Bau des Kanals interesslert war und lleB sich dann In selnem Helmatland nJeder, wo er sich an den Ufem der Loire elne schOne Besltzung kaufte. Hier verbrachte er nach den aufrelbenden, an Abenteuern relchen Jahren In l&ndlicher Abgeschledenhelt seine Tage. Den Strelt, ob man den Kanal nach dem Meeresniveau-System oder nach dem schlieB-lich gewiihlten Schleusen-System anlegen soli und die EinstUrze, die sich Ende 1&12 und An-fang 1913 belm Durchbruch durch das mittel-amerlkanlsche Geblrge erelgneten, verfolgte er mit lebhafter Antellnahme. Aber er ver-spUrte begrelfllcherweise keln Verlangen, wle-der elnmal an die StMtten seiner frtlheren TS,-tigkeit zu fahren oder an der schlleUllch auf den 15. August 1914 festgesetzten Erbffnung des Kanals tellzunehmen, denn man hatte ihn wahrscheinllch in Panama allea andere als freundllch aufgenommen. Tragisch waren seine letzten Lebensjahre. Er verior Im Weltkrleg In den Kfimpfen um Verdun durch einen Granatsplltter eln Bein und geriet dann durch die F^ankenentwer-tung und eine ungiUckllQhe Spekulatlon in wirtschaftliche Schwierlgkeiten, so dali er sein Gut ver&uQern muBte. Ais armsellger Handler fristete er auf den Pariser Boulevards bis vor kurzem eln kl&g-liches Das eln. Von denen, die den grelsen, von Haus zu Haus humpelnden Invaliden sahen und ihm aus Mitleld wertlosen Tand abnahmen, wuBten nur wenlge, daB der Mann Philippe Buneau-Varilla hieB und elnst das Schicksal des Panamakanals entechleden hatte. End*. (lUiSJU SCHAlZKAS-rLElN OEORG STAMMLER Von Kail Sptlngensehmid Die Sprengung / Als die kleine blonde Schweeter Cbrlstel im Soldatenheim bei una am Eismeer — jeder kennt sle — ihre 500. Torte gebacken hatte, jawohl, wohlgezKhlte fUnfhundert Torten! da kam der General selber zu ihr: >Schwesterl«, sagte er und lachte, »jetzt d&rfst die Tort'n selber 'naufbrlngen zu meine Jager!« denn damit, das wuflte er, machte er ihr die grSBte Freude. Und so gesichah es, daC ganz unerwartet bei unserem Gefechtsetand vorne, wo blsHer noch nlemals eln M&dchen geslchtet worden war, neben Handgranatenkisten und Granatver-schlKgen eln MAdchen stand, klein, blond und unschuldlg, eine Schwester mlt einer Torte In der Hand. »Die FUnfhundertste!« sagte sle beschelden. Es war ja nlcht wegen der Torte, beilelbe nlcht. Es war, daB elnmal eln Miidchen, eln rlchtiges MSdchen, in diesem M&nnergel&nde stand, eln M&dchen, das Ittchelte — eln llebes, klelnes M&dchen! Doch der Hauptmann war pietzllch ganz ver&ndert. »Schwester«, sagte er kurz. »machen Sie schnell!« Blsher hatte er Immer behauptet, seine Stellung wftre die slcherste. Es wftre wlrklich nlchts los, eg sei hier die reinste Lebensveralchenmg. Doch jetzt auf elnmal, well eln M&dchen hier stand, fUr das er verantwortllch war, jetzt auf elnmal... »Verdammt noch mal, die andern drilben werden doch nlcht gerade jetzt...« Und rlchtig, wie es schon seln will, kaum 1st die Torte auf dem Tlsch, beglnnt der Bol-schewlk zu schieBen. Grad wle die Schwester das Mcsser ansetzt, um die Torte,zu teilen, rumm! kracht drauBen die erste Granate. Nlchts Besonderes auf diesem Berg, kein Mensch regt sich darUber auf, aber In diesem Augenbllck kriegen es alle, der Hauptmann voran, mlt der Angst zu tun, und erschrocken schauen sie auf die kleine blonde Schwester hln. Alle Bind so aufgeregt, daB sie ganz auf die Torte vergessen. Nur sie, die kleine blonde Schwester lachelt und schneldet ruhlg die Torte welter, als w&re nlchts geschehen. / Da kommt dem jungen Leutnant Berghofer wie immer der groBe Gedanke: »Verdammte Sprengung'« ruft er, »immer mllssen sle sprengen, die Pionlerek Und der Hauptmann nickt ihm sogleich dankbar zu. »Wlr bauen n&mlich elne StraBe, Schwester, und da mUssen wlr sprengen, Sie verstehen?« »Versteh«, nickt die Schwester und l&chelt und teilt die Torte auf, jedem sein StUck. Es ist doch gut, denkt der Leutnant, daB mir das elngefallen ist! Wenn die Schwester wuete, daB daa Granaten sind, oh, die Armstel Nlchts, gar nlchts hat sie gemerkt, meine Idee! Ganz stolz 1st er, der Leutnant Berghofer. Aber als es dann nach einer schonen, frOh-lichen Stunde ans Abschiednehmen geht, relcht die Schwester drauBen vor dem Bunker jedem die Hand: >Sch5n war das, schont, und dann bUckt sie sich plotzlich nleder und hebt mit rascher Hand ein SprengstUck auf, h< das blanke Elsen dem Leutnant hln und IKcheit: >Und das, Herr Leutnant, will ich mlr gut auf-heben als Erlnnerung an Ihre Sprengung!« lacht dazu, und alle iacheh mit Ihr. Miidchen mit dem FliederstiauA Das Mftdchen, das mlt dem rleslgen Flleder-strauB im Arm das Abteil bestiegen hatte, war eln hUbsches Mftdchen. Und doch sah der Ur-lauber, der blsher alleln gesessen hatte, das MKdchen nlcht. Seine Augen iagen voller An-dacht auf dem Fllederetraufl. Duratig sog er den Duft eln, und auf aelnem Geslcht lag ein verklarter Scheln. Er, der aeit vlelen Monaten nlchts anderes gesehen hatte als zertrilmmerte H&user, den Ranch zahiloaer BrKnde einge-atmet hatte, hatte aeinen Kopf hinelnbetten m6gen in diesen herrlichen StrauB, sekunden-lang, mlnutenlang, elne ganze Stunde viel-ieicht, nlchts anderes mehr denkend, als daB jetzt Frllhllng let und daB es kostlich 1st, zu leben und tellzuhaben an seiner unvergleich-llchen Pracht. Kein Wort flel zwlschen den belden. Der Soldat sah das M&dchen nlcht, und das Mftd-chen, des Verstehens voll, lieB den Soidaten den FliederstrauB sehen. »Hallo, hallo, Sie haben Ihren StrauB ver-gessen!« rlef der Soldat dem MKdchen nach, als es auf der n&chsten Station den Wagen verlleB, und er relchte den StrauB aus dem Abteil. Daa Madchen aber lachelte und wlnkte ab, und dann schaute es sich kein elnziges Mal mehr um, well es keinen Blick fUr alch fordern wollte, wenn der Soldat endllch, endllch sein Geslcht bergen wtlrde in dleaem herrlichen StrauB. WuBten Sie schon... ... daB In rlchtlger Dosierung die Glfte Im allgemeinen vlel mehr Meriachen Hellung brlngen als Krankhelt und Tod? ... daB die grDBten Felnde dea Flohs, durch die er in den Stadten unachadlich gemacht wurde. det — seldene Damenstrumpf und das Linoleum sind ? Spriithe von Goft und gofflidien Dingen Und so giltH denn: in tap'frem WelterfaMon Gott apUren, und sich seiner Llebe laaaen! Gofct wttchst im Weltall allerorten, er 1st lang, breit, feet g;eworden. Du kannst Ihn greifcn nach BeDeben: er hat Halme, Holz, Blatter getrieben. Aber eeln Herz, der ewig junge Keim, let nur In delnem Herzen d^elm. Ja, faBt nur frohbestrebt das Vnabwendliche, wle slchs drangt und m taut! Oott let elngewebt, der Vnenclilche, In mile#, was »ich ihm entgegenbaut. Kann man es War genug sagen, um nlcht mlBverstanden zu werden? Gott 1st weder einer noch vlele, sondern dae Weecn Uber der Zahl. Und kann man es still genug sagen, um die Welt dnmit aus dem Larmen zu relBen? Gott let selber keln Wille, sondern er 1st TnboI zur Fomiel. Die entscheideode Sekunde / Eln Eriebnis aus der Sowjetrevolution Von Floiian Seldl „Sekund«n gibt es", sagte er, blies den Rauch der Zlgarette von sich und sah auf selne HSnde mit %lnem Blick des Wohlgefallens, als hatte er nichs anderes zu denken, als daB sle schmal und gut geformt waren. „Sekunden, in denen das Leben liegt, blitzschnelle Ent-scheldung. Ober alles'. Wir saDen In elnem Cafć Unter den Linden, wlr kannten uns kaum. „Nun denken sle Krleg", fuhr er fort. „Auch Ich war dabel. Aber das 1st es nlcht. Doch spSter bel uns. In RuRlandI Ich focht unter Denlkln mlt den WelBen. Das war KriegI Du blst Im Lager und um dlch 1st der Felnd. Wo? Das wel» man nlcht. Du reltest flber die Steppe. Blst du Im Krleg? Es muB so sem, denn du blst voli Angst, stets auf der Lauer. Du reltest allein, In Kleldern el-nes Arbeiters. Kundschafter blst du, kommst durch Dfirfer, hockst In den Sohenken: Sauf, Bruder, trinkl Und wleder blst du zu Pferd und reltest Uber die Steppe. Endlos der Him-mel, Immer der HImmel, traurig wlrst du, wel3t selbst nlcht warum, und reltest und reltest. Dann kommt die Stadt, In sle blst du ge sandt. Denlkln folgtl Den slehst du und jenen. Ihr habt mltsammen am Lagerfeuer geses sen, doch hier kennt Ihr euch nlcht. Du zlehst das RoB hinter dir nach und gehst In eln Schlaihaus, wSscht dlch, blst Mensch. Du gehst In die Gasth&user,- hier kannst du Tee trinken. Charkow helBt die Stadt und die Roten sind Herr in Ihr. Du blst schlau, blst auf der Hut. Was wollen sle dir auch? Zum VergnUgen bls' du hier, kUmmerst dlch um nlchts und hast die Augen Uberall, tausend Aug«n. Eln Weib httngt sich an dlch. Wo kommt et ker? Aut Moikau vielleicht? Nlmm dlch In «chtl Und dann blst du doch von Ihm beraufcht. Warum auch nlcht? Um dlch die Welte, die Schwermut, hier 1st das Leben, die LustI Ganz von Sinnen blst dul Und trotadem dl« Augen %b#rall, dtnn hin- ter dir steht Denlkln und von Ihm blst du gesandt. Die hier werden Sngstllch. An alien Ecken stehen sle mlt den aufgepflanzten Seltenge-wehren. LaB siel DIr gilt das ja nichtl Und doch! Dort filhren sie einen. 1st es der rechte, eln Falscher? Sie suchen und greifen, spQren uns ilberall. Den hier fOhren sie in einen der Keller. Dlese Keller sind das Grauen. Das 1st der Kriegl Und dann kann es seln, daB die Dime dlch umklammert, ganz pldtzlich an einer Ecke und zu dem Posten sagt; „Genossen, nehmt den I" und daB sie dlch greifen, eh du dlch dessen versiehst, und andere schauen zu, dabei blickst du in manch Auge, das sagt; Auch dlch? Da sleh dlch nur vor! Ja, das kann seln. Nun blst du gefangen. Du llegst und drilckst dlch In die Ecke und st6Bt den Nach-barn, denn es 1st kein Platz, die Luft rlecht faul und der Unrat wlrd nlcht hinausgetra-gen. Du kannst nlcht schlafen, Ungezlefer 1st an dlr und der Bart steht In Stoppeln. Du wlrst hinaufgezerrt und verhftrt. Sle stehen hier auf vorgeschobenen Posten und haben Angst. Wer blst du? Der und jener. Paplere? Wer hat Paplere In solcher Zelt? Eln WelBer blst du! Sie sehen auf delne Hclnde. Warum arbeitest du nlcht? Was warst du Im Kriege? Du lagst, erzahlst von Siblrlen und Flucht; sle glauben dlr nlcht und fiihren dlch zu rack. Du stolperst ilber Arme und Heine, ein Schelten und Fluchen erhebt sich, endllch hast du delnen Platz. Der Nachbar will mlt dlr sprechen. Du antwortest nlcht, denn vielleicht 1st er eln Spltzel und will dlch aus-forschsn. Und tftgllch kommt Semanowltsch. Sema-nowltsch, das 1st der Vollstrecker. Eln FaB wlrd herangerollt, aufgestellt und darauf kommt eine brennende Kerze. Jetzt letzt er sich hinter dem FaB auf einen Stuhl, jetzt schUgt er elne Liste auf. Links von Ihm, rechts von ihm stehen Rote. Rings um ihn 1st Platz, 1st auf elnmal Platz, denn wlr sind zurUckgewichen, drkngen uns zusammen wie Schafe Im Pferch. Jetzt beglnnt er und liest die Namen derer, die fttr heute ausgesucht wurden. Laut liest er, jeder Gerufene antwortet: „Hier!" Er tritt vor und sucht Haltung zu bewahren. Er ruft. „Hier!" Wleder ein Name, wleder eln „Hier!" und so welter, so welter; unendllch lange far uns, far alle hier. Jetzt dein Name? Nein! Doch jetzt? Angst, Angst, das GrauenI So verllest er t&gllch zwanzlg, drelBlg, vierzlg Namen. Endllch geht er und nimmt die Ausgesuchten mlt. Das lauft so glatt, nlemand widersetzt sich, nlemand unternimmt auch nur den Versuch dazu. Alle. wlssen; Das 1st das Ende, das Unabwendbare. Droben wlrd die Reihe an die Wand gestellt und dann: SchluB! Unten aber! Man schluchzt auf, fallt sich um den Hals, kaBt sich. Verschont! Nlcht gerufen! Zwar morgen kommt Semanowltsch wleder. Wle lange 1st es noch bis morgen! Eine Ewigkeit! Ach, schon 1st morgen! Und wleder das FaB, wleder dieser Mensch, wleder die Liste! Wleder: „Krestinski!" „Hierl" „Rukawisch!" „Hier!" „Wakulal" „Hier!" Immer „Hier!" Nimmt die Liste kein Ende, nimmt sie heute keln Ende? Manche krei-schen auf, lachen, sind wle irr, denn nlcht Ihr Name fiel eben, nlcht der ihre! Heute noch nlcht' Doch morgen? Und elnmal: Wle jeden Tag, Semanowltsch 1st da. „Goldjadkln!" tttnt es. „Hier!" kommt die Antwort und einer tritt vor. „Warwara Drobrosseloff!" „Hier!" Eln Weib relht sich an. „Iwanowltsch!" „Hier!" „Tschernit^chow!" Schweigen. ' „Tschernitschow!" ruft der Vollstrecker mft erhOhter Stlmme und hebt den Bllck vom Papier. Da 1st die Sekunde. Eln Mann steht neben dem FaB, ganz nahe steht er und versucht elne Zlgarette zu dre-hen. „Wle 1st das, Semanowltsch", sagt er. „wollen Sie die Toten noch elnmal erecAie- Ben?" Erstaunt (ragt der Beauftragtsi „Wleso?" — „Well Sie Tschernitschow vorge-stern berelts fortschalflen", erwidert der Mann und mUht sich um die Zlgarette. Semanowltsch stutzt, nimmt dann den Stift und streicht den Namen durch. Darauf fShrt er in der Verlesung fort. Der Mann trat vom Fafl zurUck. Es war Tschernitschow. Der ErzShler schwieg. „Und dann?" fragte ich. „Zwei Tage spater kam Denlkln und nahm die Stadt ein", erwiderte der Gefragte. „Aber Tschernitschow?" drSngte ich. „Wie war es am ndchsten, wie am ObernSchttea Tag? Merkten die Roten den Betrug?" Der Mann erhob sich, hatte die Zigarette In den Mundwinkel geklemmt und wShrend er in den abgetragenen Mantel schlflpfte, sagte er: „Tschernitschow steht vor Ihnen, aber die belden noch folgenden Tage waren lang, Iftnger als die ganze Obrlge Zelt der Gefangenschaft, das werden Sie mlr glauben". Damlt glng er. Der Umstiirzler Als die Kunde von der Pariser Julirevo-lution nach Bremen gedrungen war, entzOn-dete sie in einlgen nlcht UbermaDig klaren K6pfen wunderliche Vorstellungen, die auf elne Lockerung der bUrgerlichen Pillchten hlnausllefen. Da die Regierung nlcht gewillt schien, daraus irgendwelche Folgerungen zu Ziehen, sammelte sich eines Tages eine An-zahl von MlBvergniigten, veranstaltete elni-gen StraBenlarm und warf eine Anzahl von Fensterscheiben ein. Mehr geschah nicht. Unter ihnen war Fiedchen Stumpe. Als Fiedchen Stumpe vor den vielzitierten Schranken des Gerichts stand, wurde ihm die berechtigte Frage gestellt: „Weshalb haben Sie das eigentlich getan?" „Wir кбппеп all die hohen Steuern nlch mehr bezahlen', versetzte Fiedchen Stumpe, „da квппеп wlr nlch gegen an." „So»o', melnte der Richter, „wlevlel Steu« ern bezahlen Sie denn?" . „Gar kein:", antwortete der Umstiirzler, „ich krleg schon aliens von< Armenwesen.'* f'ohota. scptf-mhra 1S13. K A R A W Л W K F. N П O T E ZbT-i 5. — Slcv. 7f?. Držite se prepisanih cen! Stroge kazni proti navllalcem cen - Visoke kazni v Krainburgu so javnost — tako s pozivom na lastno rrzsoduost kakor tudi z opozorilom na preteče kazni — znova in znova opozarja: »Držite se predpisanih cen!« v zadnjem času se opaža v Kreisu Kraln-fcurg naraščajoče popužčanje discipline glede predpisanih cen, ki je prisililo urad za nadzorstvo cen pri Landratu, da je strogo kaznoval več oseb. Kazensko so se pregrešili zlasti gostilničarji pri točenju piva in vina in oddaji jedil, poedini trgovci pri prodaji življen-skih potrebščin, krtač In lesene robe, obrtniki pri prodaji potrebnih izdelkov. Prekoračenja giredpisanib cen, ki so bila ugotovljena v Kreisu Krainburgu, znaSajo v sorazmerno kratkem času 30.000 RM. To je dognani prekomerni dobiček, ki je bil zasežen. Zaradi teh prekoračenj cen izrečena redovna globa znaša čez 16.000 RM. V nekem posebno kričečem primeru oderu-fitva je bila naložena redovna globa v znesku CO.000 RM. Gre tu za gostilničarja in trgovca Iz Krainburg-Warta, ki je izkoristil zaradi vojne povzročeno pomanjkanje življenskih potrebščin in prodajal skozi daljšo dobo okrog 3.000 kg suhih gob po oderuSkih cenah. žandarmerijske postaje kakor tudi občinski komisarji so pozvani, da pazijo zlasti na znane jim primere prekoračenja cen in ob podanem povodu prijavijo to uradu za nadzorstvo cen pri pristojnem Landratu, ki bo ukrenil najstrožje mere proti ugotovljenim navljalcem cen. Pri tekočem kazenskem postopku na uradih za nadzorstvo cen so se skušali obtoženci stalno opravičiti s tem češ da so jim predpisi glede cen nepoznani, takšni zagovori pa nikakor ne morejo izbrisati kaznivosti dejanja. Pač se me more pričakovati, da bi vsakdo poznal in obvladal obstoječe predpise glede cen v vsej njihovi mnogovrstnosti, vendar pa sporočajo trgovcem njihove pristojne strokovne organizacije cene, ki so zanje merodajne. Poleg tega Ima vsakdo nibžnost In dolžnost, da se obrne, če glede postavno dopustnih cen ni na jasnem, na urad za nadzorstvo cen pri pristojnem Landratu s prošnjo za pojasnilo. Ako tega ne stori, potem je pri morebitnem ugovoru proti ceni zanjo pač odgovoren. Tudi tu velja pravilo; »Nepoznanje zakona te ne SClti pred kaznijo«. Kazen pa preti, in sicer stroga kazen, kajti luradl za nadzorstvo cen ne mislijo a prekriža-niml rokami gledati na popuščanje discipline cen. Kdor ne more uvideti, da mora sam od sebe •veljavne predpise o cenah upoštevati, ta naj Ima pred očmi pretečo kazen, ki mu ne vzame samo presežka zaslužka, ampak tudi v posebnih slučajih precejšen del njegovega premoženja in poleg tega še njegovo prostost. Umevno je, da ne more biti urad za nadzorstvo cen povsod, tako da storilec v več primerih lahko ra-ičtina s tem, da njegov prestopek ne bo odkrit. Vedno pa obstoji možnost, da ga prime policija, kajti orožniki za nadzorstvo cen se morejo pojaviti zaradi gibljivosti svoje delovne službe zdaj tu zdaj tam v področju okrožja in po-izvedetl za cene v posameznih poskusnih primerih. Gorje potem navijalcu cen, ki se mu dokaže krivda, kajti časi milega in popustljivega postopka', ko j«! Imelo prebivalstvo Gorenjske priliko, da se postopoma privadi na predpisane cene so minuli. Na vzdrževanju obstoječih cen temelji namreč vrednost našega denarja. Kot svarilen zgled naj bodo tiste države, v katerih se vladam ni posrečilo vzdržati ravnotežja v cenah. Pomanjkanje blaga vseh vrst na eni, na drugi strani pa povpraševanje po njem privede tam do stalno naraščajočih cen, ki slednjič celokupno življensko preskrbo tako podraže, da denar vedno bolj in bolj izgublja svojo kupno moč. Inflacija z vsemi svojimi strašnimi posledicami, zlasti o-bubožanje najširših ljudskih plasti, je- potem neizbežna. Izpraznitev podstrešil v strnjeno ali na pol odprto zidanih krajih zračne zaščite se morajo izprazniti podstrešja, v kolikor niso preurejena za stanovanjske prostore. V vseh poslopjih se mora najnatanCneje izprazniti ropotija. Za tako veljajo vsi gorljivi in zatični predmeti, ki jih najemnik lahko stalno pogreša ali ki so po prometnem mišljenju majhne vrednosti. Na vseh podstrešjih se morajo odstraniti vse pregraje iz letv in desk. Lesni mateHal odstranjenih pregraj se smatra za zaseženega. Mora se nemudoma naznaniti nadžupanu oz. županu zaradi pomožne Izguednje zračne zaščite. V prvi vrsti se bo dodelil za izgradnjo prostorov zračne zaščite v hiši. Iz katere so bile odstranjene pregraje, če je taka izgradnja potrebna po okoliščinah v zračno zaščitenih prostorih. Ko je mleko Iztisnil, je ugotovil, da se je v vsaki žlezi nahajalo ca. 5 kubičnih centimetrov mleka. Spolni ud kozla je bil normalno razvit, kake znake dvospolnostl kljub natančnemu pregledu ni mogel ugotoviti. Srnjak je tehtal popolnoma očiščen in brez glave 14 kf. Njegova starost je bila dve leti, rogovje »vilarja«: (gabler) je bilo tenko In visoko. Naklae. (Strela je zažgala.) V ponedeljek popoldne je strela zažgala gospodarsko poslopje Franca Korenčana. Zgorela mu jo pri tem vsa zaloga krme. Požarna bramba je takoj posegla vmes in z dejavno pomočjo vojakov ter prebivalstva so rešili vso živino in tudi preprečili, da bi se požar razširil na eoaedna poslopja. Gašenje Je bilo zelo otežkočeno, Ker je primanjkovalo vode. Aui dem Hreise Radmannsdorf Rodbinska kronika iz Soreniske Kreis Krftinburg Kralnburg. Rojstva: Silva Cyrilla Lojk, Kralnburg, Franz Bertonzel, Podbllza, Anna Schuaterschitz, Kralnburg Peter Naglltsch, Krainburg, Kari Dragotln Wlachltz, Kralnburg, Marianne Jamnlk, Kralnburg, Helena Kern, Krainburg, Erna Kristan, Kralnburg-Wart, Anna Kallnschek, Kralnburg, Margatrethe Emrioh, Kralnburg-Felsendorf. — Umrl je: Andreas Slter, Kokrltz. — Poročila sta se; Felix, Andreas, Alois Hafner. Laak In Veronika Tschemascher, Formach. Burgstall. Rojstva; Bernarde Trobetz, Sta-nlsche; Agld Sewer, Burgstall; Bernarde Tschadesch, Sminz; Maria Tschadeech, Smlnz; Maria Tautscher, Smlnz; Math&us Setniken, St. Barbara. Veld««. (Apel Ortsgruppe.) Pred kratkim je govoril pri apelu Ortsgruppe v Veldesu Ortsgruppenlelter Pg. S c h u m i o organizaciji strB.nke in v tej zvezi zlasti raz-motriva! naloge Blocklciterjev. Nato je Pg. Stfppanz poročal o delu v NSV in med drugim ugotovil, da stoji Veldes s svojimi uspehi zbirke v radmannsdorfskem Kreisu na drugem mestu. Zupan Pg. P a a r je v svoji Inst-nosti kot vodja krajevne zračne zaš^Mte govoril o ukrepih zračne zaščite. Na podlagi njegovih Izvajanj je bila uvedena akcija, s katero se bo 8 skupnim delom vseh moSkih prebivalcev priskrbel potrebni pesek za svrhe zračne zaMite. ABIlng. (Sprememba pr-1 vodstvu Ortsgruppe.) Ortsgruppenlelter in župan v AQllngu Pg. dr. Ernst Klein je bil pred kratkim poklican k vojakom. Na njegovo mesto v svojstvu župana je stopil Ing. Hoffmann z vodstvom Ortsgruppe NSDAP je bil poverjen Pg. Fiedter. Ker pa tudi ta sedaj odrine k vojakom, je bilo poverjeno vodstvo Ort.T.^ruppe učitelju meščanske šole Her-mannu Obmannu. Neumarktl. (Razno.) V staležu učnih oseb na ljudskih šolah so zopet nastopile nekatere izpremembe. Gospa Maria Trlbutsch je zaprosila za premestitev v Arnoldstein, gospodična Maria Schwaiger v Gau Salzburg (Taxenbach). Namesto imenovanih je bila dodeljena gdč. Joseflne S t a n g 1 Iz Villacha. število razredov so morali od 12 zvišati na 14, kar je povzročilo visoko število začetnikov. — Prezidava in dovršltev dvorane »Na skalcU, ki bo potem rabila za vse prireditve In lahko prenesla vsak, naval, krepko napreduje. Vsq že željno pričakuje, da bi bila gotova. Saj vendar mesto le dolgo potrebuje dostojno občinsko dvorano apel stranke NSDAP, katerega so se udeležili vsi Amtsleiterji, Zellen- in Blocklelterjl Ortsgruppe. Na novo postavljeni OrtsgruppenfUh-rer nadučltelj Pg. Pauer je otvoril apel in se zahvalil vsem Politischen Lelterjem za njihovo sodelovanje. Nato je obrazložil sedanji politični položaj. Hreif Krainburg Kralnburg. (Iz lovske torbe.) Čudna so pota narave; to se posebno pogosto opazi v živalstvu. Nek lovec Iz Salzburga je ustrelil v revirju A. Streifa v Weilbachu, Oberdonau srnjaka. Ko ga je hotel odreti, je z začudenjem zapazil, da ima srnjak poleg mošnje dva močno razvita zizka. Iz katerih se cedi mleko. Priprava vode za gašen]e Voda za gašenje se mora pripraviti v zadostni količini v vseh razpoložljivih posodah, ne samo ponoči, ampak tudi podnevi v stanovanjih na podstrešju, na stopniščih In prostorih zračne zaščite. Vse razpoložljive posode, ki se lahko napolnijo z vodo, kakor vedra, perilna korita, pomijnlki, banje in sllčno, morajo biti trajno napolnjeni z vodo. Da se prepreči nepotrebna uporaba vode e uporabljanjem napolnjenih posod, naj ee voda. uporabi za hišne svrhe. Pred pričetkom vsa-klkrat veljavne uradne dobe za zatemnitev morajo Imetniki stanovanj v vedrih ali drugih za gasilne namene pripravnih posodah postaviti v stopniščih pred svojimi stanovanjskimi vrati vodo za gašenje in jo pustiti do konca dobe zatemnitve. Ne glede nato pa rnornjo biti tudi v stanovanju samem zaloge vode za gašenje v zadostnih količinah. Za pripravo vode za gašenje na podstrešju mora skrbeti hišni lastnik. Imetniki stanovanj, ki odpotujejo ali pri katerih bodisi ponoči, bodisi dalje kot en dan nI nikogar v stanovanju, »o dolžni pripraviti vodo za gašenje v svojem stanovanju. Odsotnost In pripravo vode morajo pravočasno sporočiti Luftschutzwartu all njegovemu namestniku. Kako je postopati z vodo za gašenje, kadar je nevarnost, da zmrzne, bo svojfičasno objavljeno. Pomožna krma za živino Mraii stain Mannsburg. (Smrtna primera.) Dno 19. septembra dopoldne je preminul v Orts-grupp Mannsburg g. Josef Kanduscher, bivši trgovec v Grofi Mannsburgu, star 85 let. — Istega dne je v starosti 55 let umrl delavec Franc K r e g a r. Mannsburg. (Službeni apel.) V preteklem tednu se je vršil v Mannsburgu službeni (Dalje In konec.) še na eno bi morali opozoriti naše kmete letos, s čimer bi Izdatno pomnožili zalogo pomožne krme za prašiče. Letos je bogata letina želoda t. j. plod hrasta. Da je želod Izborna krma za prašiče, Je znano, le dajte priložnost vašim svinjam, kjer je hrastov želod, pa boste videli, kako ga bodo iskale In hrustale. Znano je, da so na Hrvatskem obširni hrastovi gozdovi, kjes se v tem času pase na stotine prašičev tpr se preživljajo z želodom. Pri nas to nI mogoče, ker imamo malo aH nič samostojnih hrastovih gozdov. Kazalo bi pa, da bi si nabirali želod In ga pokladall prašičem bodisi celega ali pa bi ga dali mleti v mlin. Za nabiranje želoda bi se naj navadili zlasti otroci, ki Imajo dosti časa. Po nekod Je tudi bukev obrodila svoj sad, imenovan 11 r. Tudi bukov žir je prav tako dragocen za svinjsko krmo kot hrastov želod in je ravno tako postopati z nJim kot z želodom. Dalje se nam še nudijo nekatere rastline, posebno gozdne, razni čisteči in načlsti kot pomožna krma za goved in prašiče, za katere vemo, da bi v naši živino- in prašičereji bile važne in Izdatne, da Jo ohranimo v zadostni višini. Kako pa naj postopamo s to množino pomožne krme da bomo imeli korist od živinoreje. Da zgoraj našteti krmski material ni prvovrsten, ve vsak. Zato moramo pravilno. postopati z nJim, da nam bo čim vefi kori»tll in sicer takole za živino; Najprej moramo določiti približno množino, koliko bomo pripravili na enkrat te krme, poudariti je treba, da bomo pripravili to krmo tako, da bomo dobili skupno zmes vseh zgoraj neštetih množin; koruznice, kromplrjevke, fižolovke, prosenlce, plev In k vsemu temu bomo dodali detelje, najboljša je dobro posušena črna detelja, da se omenjena zmes zboljša. Vso to zmes bomo potem zrezali na slamoreznem stroju v 2 do 3 cm dolgo rezanlcoln vso to reza-nlco dobro premešali. To krmsko zmes kot pomožno krmo pa ne bomo krmili kot tako v surovem stanju, pač pa jo borno še prekuhali aH preparlll v brzoparllnlklh aH pa v kotlih za kuhanje svinjske krme, da se vsa Imenovana krmska zmes zmehča, ter se vse še morebitno seme plevela v vroči vodi uniči. Ko se vsa ta zmes ohladi, jo osollmo primerno, če razpolagamo z otrobi, dodamo Se te in vse to kot >zobanje« pokladajmo Živini. Koliko nam lahko tako pomožno krmljenje prihrani sena in otave, si pa zračunajmo sami, če pokladamo le enkrat na dan skozi štiri zimske mesece december, Januar, februar In marc, da to nI tako brezpomembno. Rolf Lena ar: 33 ki ш HtvQistH H U MORIITIOBH ROMAN »Koliko ?« . Toliko zaslugi doma njihov šofer, preudarja Anita in se pošteno prestraši. Toda takoj se spomni, da dobi ona tri sto tisoč mark dote, ali najmanj obresti od njih, ker bo glavnica Se naprej udeležena pri tvornici. To znaša okrog dvanajst tisoč mark na leto, ji je nekoč zračunal oče, torej na mesoc tisoč. Njena skrb se razkadi. S tem bosta že lahko prebila. Toda Schwabeju ne reče o tem ničesar. Smehlja ee sama pri sebi. Pusti, da Schwabe govori. On niti ne ve, kako bogato ženo bo poročil. Bodočnost ji slika v najvabljivejših barvah; »Ti, kaj meniš, kako spoštovana gospa boš postala? Zupan, župnik in učitelj — ti trije so na kmetih najuglednejše osebe. Čudila se boš, le čakaj! Kakor s kraljico bodo ravnali s teboj.« S svetlimi očmi sledi Anita njegovim besedam, dasi ve, da bo bodočnost čisto drugačna. Ona je srečna, čisto navadno sreč-п{1. Prepričana je, da se ne poroči ž njo zaradi denarja. Schwabe nadaljuje: »Ko si bova nekaj prihranila, si bova zidala malo hišico, če te je volja, lahko tudi popravljaš zvezke, ki jih jaz prinesem domov. Debelo boš gledala, koliko pogreSkov napravi tak mali pfuvUha.v eni sami vreti! In kadar bova šele sama imela otroike, je pa zrak na kmetih najboljše, kar lahko dobijo. In ob nedeljah kolesariva v okolica Otroke vzameva s seboj. Posadiva jih v košaro ob krmilnem drogu.« »Ali pa zadaj na nosilcu prtljage,« reče Anita. Ima jih za ušesih. Schwabe tega v svoji vnemi ne opazi. »Za božjo voljo«, energično zavrne nespametni predlog, »tu še lahko pridejo z nogami v napere!« To že vidi, vzgojo otrok bo moral sam prevzeti. Po svojem poklicu je tudi predestiniran za to. »Morda nama papa kupi majhen avtomobil?« »To lahko sprejmeva«, privoli Schwabe. »Kaj več pa ne vzameva. življenje na kmetih je poceni, in moja plača bo vsako leto višja.« Anita se boji, če bo slišal o tristo tisoč markah, bo od strahu kar padel vznak. * Ko Anita dospe domov, jo pot skozi vrt posuta 8 cveticami. To je napravil Maksi-milian. Anita previdno stopa preko njih, da nobene ne pohodi. Maksimilijan teka za njo in zopet zbere cvetice. On je prijatelj cvetk, in ne more gledati, kako vene. V veži stojijo Anitini starši. Ona hiti go-spej konzulovi v objem in se od sreče raz-joče. Konzul stoji poleg in tudi hoče imeti svojega otroka. Ko pride do tega, pogovarja: »Ampak dekletce, kdo se bo pa jokal ob zaroki. Mar bi ga vendar kar privedla s seboj. Kje pa je?« »V hotelu.« »V hotelu?« vpraša gospa konzulova presenečena. »Kaj pa hoče v hotelu?« »Stanoval bo tam, dokler ga ne povabimo.« »Zakaj pa ne stanuje doma? Werner ima vendar svoje lastno stanovanje.« »Oh, Werner vendar ne. Saj se nisem zaročila z Wernerjem.« »Z Wernerjem ne?? S kom pa?? Morda s profesorjem Schwabejem??« »Da.« »S profesorjem Schwabejem?? »Da.« »No, mamica«, se namuzne konzul, »sedaj pa nimaš le doktorja, kakor si si želela, sedaj imaš celo profesorja. Več pa vsekakor od svojega zeta ne moreš zahtevati!« »Kaj pa pravi Werner k temu?« hoče vedeti gospa konzulova. »Werner? Oh!« Anita preudarja, da je Werner sedaj pač ne bo več poiskal in hoče preprečiti, da bi se temu čudili! »Werner? On je hud ko vrag. Seveda je nevoščljiv!« Kakopak je to presenečenje. Gospa konzulova takoj prekliče zaročne listke in naroči nove. Anita je utrujena od vožnje in mora v kopel in potem takoj v posteljo. Bdi in premišljuje, kako bi dopovedala staršem, da profesor Schwabe ni noben profesor in tudi noben doktor, ampak učitelj na ljudski šoli v Wingendorfu. Njena mati bo razočarana. Anita sklene, da bo razodetje začasno preložila. »Jutri ga zopet vidim. Jutri je povabljen«, so njene zadnje misli. S srečnim smehljajem na svojih mladih ustnicah zaspi. Dan je bil prenaporen. Bil je pa najlepši v njenem življenju. Gospod konzul in gospa konzulova sedita v sobi za gospode in se posvetujeta. Navsezadnje človek vendar ne da svoje hčerke kar tako tujemu človeku. In tuj jima je profesor vzlic svojim obiskom v hiši. Kaj pa vesta o njem? Ničeear. O njegovi rodbini? Ničesar. O njegovih dohodkih? Ničesar. Niti tega ne vesta, na kateri univerzi poučuje in kakšna je njegova stroka. Prišlo je preveč nenadno. Kot spremljevalec, ki ni nevaren, je šel na potovanje in. kot zet se vrne. Za to kratko dobo to ni kar si bodi. Ker sta se pa oba ,Anita in profesor, ie za trdno zaročila, in bo po Anitini napovedi profesor jutri oficielno snubil Anito, bi bilo najbolje, da bi se zaročne slavnoeti vršile čimpreje. Torej se mudi. »O vsem tem ga pa vendar ne moreš kar tako izpraševati!« se zgrozi gospa konzulova. »To seveda ne. Preostaja samo eno. Seveda mi je nekoliko mučno. Toda mora biti. Zaupam zetu, ki si ga je zbrala moja hčerka, zato je ona tvoja in moja hčerka — toda v takih rečeh bi se človek že rad prepričal.« »Kaj hočeš torej storiti?« »Dal bom naročilo mojemu lasebnemu detektivu. Tako bova zvedela vse podrobnosti o profesorjevi nagli karieri, o njegovem glasu, značaju, zdravju, ponašanju, družbi, odnošajib, navadah ia o tem, kar človeka zanima v tej zreaci.« Tako se je zgodilo. (Dalje prihodnjič.)! stran в. — Stev. 76. KARAWANREN BOIE Sobota, 25. septembra 1943. Itake ле je koneaCa 3uqe&iavifa Spisal Danilo Gregorić (^rnvrlP'ht 1943 by Wllhelm Goldmann Verlag in Leipzig Д Dr. Korošec je govoril dolgo in z mnogimi argumenti. »Predvsem moramo državi Slovencev, Hrvatov in Srbov pridobiti mednarodno priznanje. Ne sme biti, da bi samo Srbija zastopala vse jugoslovanske interese pred velikimi v Parizu. S tem seveda nočem reči, da srbska gospoda ne bi bila dovolj sposobna za to«, — k tej z uslužnim smehljajem izrečeni omejitvi ga je napotil majhen gib košatih, belih obrvi njegovega nasprotnika —, > vendar bo naš mednarodni položaj popolnoma drugačen, če nastopamo pred zavezniki takoj z gotovo državo, ki uveljavlja svoje pravice, kakor pa, če nas omenjajo le kot majhen in nepomemben privesek poleg Srbije. In končno je to vendar tudi v našem skupnem interesu, tako v srbskem kakor v splošnem jugoslovanskem. Saj vendar hočemo imeti čim največjo skupno državo in ne samo povečano Srbijo.« >In vrhu tega sta imeni Jugoslovani in Jugoslavija v krogih zaveznikov vendar zadostno znani že po delovanju mojega londonskega odbora, da lahko s tem uspešno nastopamo Rešiti moramo Dalmacijo, Istro, obalo, mornarico.« Bil je Trumbić, ki je dr. Korošcu s temi besedami priskočil na pomoč. Poznal je Pa-šiča dobro iz njegovih razgovorov, ki jih je imel z njim med vojno. Vedel je natančno, kako težko je bilo Velesrbu Pašiću, vživeti se v misel, da naj Srbija zgubi svoje ime in postane del — ne pa izključno središče — nove, drugače imenovane države. Kako dolgo se je moral pogajati na Krfu, v juniju 1917. leta, preden je Pašid pristal na to, da se da skupni deklaraciji besedilo, po katerem so lahko priznali tudi nesrbske Jugoslovane za temelj poznejše skupne države.« Pašić je zamišljeno gladil svojo brado. Mislil je naglo in ostro, čeprav je govoril telo počasi in obotavljajoč se, z mnogimi prekinitvami »Te koristi pač uvidim. To sem vam, dr. Trumbič, povedal že pred nekaj dnevi v Parizu. Toda mi moramo vendar vedeti, kaj bomo storili pozneje. Če bomo delali sedaj pri zaveznikih na to, da pripoznajo zagrebški narodni svet, moramo vendar biti brez skrbi, da se pozneje to ne bo... hm ... obrnilo proti srbskim interesom. Kajti navsezadnje imamo mi vendar popolnoma drug položaj kakor bivši Avstrijci in imamo seveda tudi interese na tem, da se Srbija ne potopi.« »To se razume samo ob sebi«, se je oglasil dr. Korošec. Nihče izmed nas noče Srbom z večino glasov delati silo ali jih cel6 potisniti ob steno. Toda kako moremo vendar že sedaj govoriti o rečeh, ki jih je treba vendar temeljito preizkusiti. Narodni svet v Zagrebu zavzema načelo — kakor sem to že razložil —, da je njegovo delovanje le priprava za ustvaritev skupne države. Tukaj ni nobenega dvoma. Zato se Srbija lahko mimo poteguje za to, da bo priznana vlada v Zagrebu. In če smo enkrat zagotovili naš teritorij, bomo v najpopolnejši bratski vzajemnosti izbrali ono obliko sožitja, ki bo za vse dele najboljša. Ne smemo pozabiti, da ima Hrvatska tradicijo, da ima svoje lastno hrvatsko pravo, da vidiki še niso tako daleč razpravljani, niti niso mogli biti razpravljani, da bi mogli iz tega že sedaj oblikovati osnove za skupno državo iz glavnih načel.« »Toda v Parizu smo z dr. Trumbićem prišli že dalje«, je spregovoril s suhim glasom Drašković, ki se je, mršav in suh, sklonil daleč nad mizo. On je bolje ko PaSić razumel jezik, ki ga je govoril Zagreb. Bil je mlajši in elastičnejši. V veliki, zedinjeni državi se mu izpolnitev misli o jugoslovanskem zedinjenju ni zdela v nasprotju s srbskimi željami. Pašić je njega, ki je bil eksploziven in impulziven, napravil vedno nervoznega s svojo zavlačujoče razpravno taktiko in žilavo trdovratnostjo. »Pa dobro«, je pristal Pašić. »Saj lahko tuA pozneje govorimo o vprašanju tvorbe držav. Saj se nič ne upiram. Zato se bomo radi z vsemi sredstvi potegovali za to, da bo priznana država Slovencev, Hrvatov in Srbov.« »Potem bi pa bili vendar zopet edini«, je menil Korošec zadovoljno in pokimal dolgemu Draškoviću. »Seveda smo složni. Bil sem vendar že začetka naših razgovorov vedno vaših misli. Saj vam tudi lahko dr. Trumbič pripoveduje, koliko mi je do tega, da ustvarimo skupno jugoslovanski državo. Noben šovinizem nam tukaj ni stal na poti. Z dr. Trumbićem sva bila takoj složna na Krfu.« Pristaš Pašiceve stranke Trifković se je nekoliko spakoval pod svojimi zasukanimi brkami. Moral se je malce smehljati, ko je bil slišal zadnje besede svojega voditelja stranke in načelnika vlade. Trumbič je hotel nekaj ugovarjati, pa se je premislil. Lahko so bili zadovoljni, če je Pašić že pristal na miselne zveze, ki sta jih zastopala dr. Korošec in on. Mimo je starčkova roka nadaljevala igro z belo brado. »Moram pa seveda domnevati«, je nadaljeval Pašić, »da bo do konca mirovnih pogajanj ali pa do končnoveljavne tvorbe skupne države srbska vlada zunanjepolitično zastopala skupnost jugoslovanskih narodov.« Korošec se je nenadno vzpel. Že zopet stara peeem. Ravnokar je hotel Trumbič izbruhniti, ko je Pašič s pomirjevalno kretnjo roke izjavil: Dr. F. J. Lokaš АамсћмИеп! Aafbewahreiil n)mtseh mdh&dis^h and prabtl^eh 212. STUNDE. Wir fahren mit der Eisenbahn 1. Haben Sie schon Ihre Fahrkarte ge-lost? 2. Noch nicht, aber ich werde sofort zum Schalter gehen. 3. Wo ist der Schalter? 4. Gleich um die Ecke rechts. 5. Bitte eine Hin- und Riickfahrkarte nach Klagenfurt. 6. Wo fahrt der Eilzug nach Klagenfurt ein? 7. Auf dem 3. Geleise. 8. Wann fahrt der Personenzug nach Littai ab? 9. Das Uberschreiten der Geleise ist ver-boten! 10. Von einem Bahnsteig zum anderen kommt man durch die Unterfiihrung Oder durch die UberfUhrung. 11. Welchen Zug nehmen wir? Ich muB erst auf den Fahrplan schauen. ' 12. Dieses Abteil ist fiir Schwerkriegsbe-schadigte reserviert ,das andere fUr »Mutter und Kind«. 13. Wann habe ich AnschluB nach Salzburg? 14. MuB ich in Bischofshofen umsteigen? 15. Der Zug hat 20 Minuten Verspatung. 16. Tragen wir das Gepack in die Ge-packsaufbewahrung! 17. Einsteigen, Tiiren schlieBen! Zug fahrt gleich ab! »Vendar mi je popolnoma jasno, da mi ne poznamo vseh problemov ozemelj onstran Donave in Save. Zato bomo sestavili odbor, posvetovalen odbor, ki ga bo delegiral Zagreb. In ta bo stal srbskemu zunanjemu ministru v vseh vprašanjih, ki se tičejo skupnih interesov, z največjo avtoriteto ob strani in mu lahko dajal dobre nasvete.« Pašić je bil mož odborov, če mu kaj ni ugajalo, se je skril za kakšen odbor, če je hotel kaj odlašati, si je vedno pomagal z odborom. In tudi v tem primeru je mislil, da kak odbor brez sleherne moči zunanjemu ministru, torej njemu samemu, ne bi mogel škodovati. »In naposled«, je zaključil Pašić, »bomo v Srbiji sestavili kaolicijski kabinet vseh strank, da ne bo nihče rekel, da niso vsi Srbi pri tej stvari.« Tukaj je pa Drašković nevljudno zaro-bantil v doslej zamolklo govorjene govore in prerekanja. »To sploh ni nobena rešitev. To ni nič. Gospod predsednik, vi hočete pač obdržati vso moč v svojih rokah. Gospoda iz Zagreba pa naj bodo statisti. To pa vendar ne gre.« Pašič je bil z začudenim obrazom namr-šil obrvi. »Seveda to ne gre«, je nadaljeval Dra-Sković z vedno večjo vnemo. »Sestaviti mo- ramo skupno ministrstvo. Sedemnajst ministrov, ki jih delegirata srbska vlada in: narodni svet v Zagrebu. Kakor sem to že predlagal v Parizu.« Dolgo so valovala pogajanja sem in tja. Že davno se je zvečerilo. Dim cigaret se je leno valil nad glavami pogajajočih se strank. Pašič je bil odklonil kompromisni predlog. Ni hotel deliti moči z narodnim svetom v Zagrebu, ki ga kot revolucionarna korporacija ni navdajal z zaupanjem in čegar tendence mu niso bile popolnoma, jasne. Trumbič se je bil tudi izrekel proti, ker se je bal centralističnih stremljenj srbskih ministrov. In tako so se razšli brez uspeha. Videti je bilo, kakor da se načelno že proglašeno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev; praktično ne bo dalo izvesti, čeprav se je bil zanj izrekel narod po svojih predstavnikih. Toda v sledečih dnevih je poetal PaSii mehkejši. Dobil je bil iz Pariza od ondot-nega srbskega poslanika Vesnića dolgo br-< zojavko, v kateri mu je ta svetoval, naj popusti. Tako je potem vendar prišlo do zaključka. Sestavili so skupen zapisnik. V tem je bilo izrečeno, da Srbi popolnoma priznavajo narodni svet v Zagrebu kot zakonitega zastopnika Slovencev, Srbov in Hrvatov iz bivše habsburške monarhije. (Dalje prihodnjič.) Zračna zaščita na kmetih Poziv landesbauernfUhrerja kmečkemu prebivalstvu Peljemo se po železnici Ali ste si že kupili vozni listek? Ne še, pa bom takoj stopil (-a) k okencu. Kje je okence? Takoj za oglom na desni. Prosim za listek za vožnjo tja in nazaj (povratno vozovnico) do Klagenfurta. Kje se pripelje na postajo brzec proti Kla-genfurtu ? Na 3. tiru. Kdaj se odpelje osebni vlak v Littai? r Prekoračenje tirov je prepovedano! Od enega perona po drugega pridemo po podzemeljskem ali po nadzemeljskem dohodu. S katerim vlakom se bomo peljali? Moram n-jprej pogledati vozni red. Ta oddelek je rezerviran za vojne težkopo-škodovance, drugi za »Mutter und Kind«. Kdaj imam zvezo do Salzburga? Ali moram prestopiti v Bischofshofnu ? Vsak ima 20 minut zamude. Zanesite prtljago v shrambo za prtljago (garderobo)! Vstopite, zaprite vratu! Vlak se takoj odpelje! Ukrepi zračne zaSMte na kmetih so bili že o prlčetku vojne precej dobro pripravljeni, in je kmečko prebivalstvo v prvi dobi tudi kazalo zelo veliko razumevanja zanje. Zatemnitev se je vršila razmeroma dobro, tudi iz podstrešij in drugod je bila večinoma dobro odstranjena ropotija. Ker pa so tekom vojne Gauu Kftmten prizanašali z zračnimi napadi se mora ugotoviti, da je sčasoma nastopilo prav znatno poslabšanje ukrepov zračne zaščite. Naprave za zatemnitev so po večini zelo poškodovane In na podstrešjih so se že zopet nabrale razne reči. četudi so zaporedoma izšle opozoritve, da so ukrepi zračne zaščite brezpogojno potrebni, jih vendar nihče ni vzel zares. Po najnovejših dogodkih je pa tudi za Gau Kftrnten nevarnost sovražnih zastrahoval-nih zračnih napadov postala znatno večja. Vsa službena mesta so predočUa prebivalstvu brezpogojno potrebnost ukrepov zračne zaščite In Relchsluftschutzbund (zveza zračne zaščite) se je pobrigal zlasti v večjih krajih in mestih, da so se primerni ukrepi tudi brez izjeme izvršili. Je pa zelo težko preskušati s stalno kontrolo na kmetih odrejene odredbe, in zato se obračam jaz na kmečko prebivalstvo v KKrnt-nu s pozivom, naj raz svojega stališča, ki si je vedno v s vesti odgovornosti, vsekakor Izvede potrebne ukrepe zračne zaščite. Vse storitve v proizvajalni in oddajni bitki slone na prostovoljni, največje odgovornosti zavedajoči se podlagi, zato mora tudi zračno zaščito na kmetih Izvesti vsak posameznik kot samo ob sebi razumljivo dolžnost. Nikakor ne sme nihče poslušati mnenja, češ da se vrše napadi samo na mesta in industrijske tvornice. Ravno v zadnji dobi se je večkrat primerilo, da so tudi vasi in posamezne kmetije postale žrtev anglo-amerlkanskega terorja. Pod nobenim pogojem se tudi ne sme čakati z napravo ukrepov zračne zaščite. Kajti kadar je napad že tu, je prepozno. V zahodnem ozemlju Relcha, ki toliko trpi pod zračnimi napadi, so ukrepi zračne zaščite postali za vsakega posameznika nujna potreba, ker je vsakemu jasno, da ščiti samega sebe in svoje bllžnike. Izkustva v zahodnih ozemljih so pa tudi pokazala koliki) zla in uničenja prepreči pravilno, krepko delo. Od vsakega posameznika je odvisno. Načelo mora biti, izpopolniti ukrepe zračne zaščite čimprej ko mogoče da se vsak zaščiti pred napadom. Treba pa se je na napad pripraviti tudi s tem, da si vsak pridobi znanje, ki je potrebno, da si vsak lahko tudi sam pomaga. To je zlasti potrebno v naših kmečkih občinah, kjer se pomoč soseske zaradi velikih razdalj ne more tako hitro dobiti. Nujna potrebno je zato, da si vsak sam obrne v prid pojasnilo Reichsluftschutzbunda. Posebni zvezki »Die Sirene«, ki sem jih poslal vsem Kreis- in OrtsbauernfUhrerjem, vsebujejo praktična navodila. Apeliram torej še enkrat na disciplino in od-govomost k&mtnerskega kmečkega prebivalstva. Uverjen sem, da bodete Vi tudi v teni pogledu zgledno Izpolnjevali svojo dolžnoist. Najsi se nasprotniki poslužujejo Se tako peklenskih sredstev, ob naši disciplini in ob naši ob, rambni volji bodo spodletela, in na koscu b4 stala nemška zmaga. Reinheld Huber LandesbauernfUhrer Oddaja krompirja Naraščajoča trdota vojne zahteva tudi od vsakega posameznika, da najnatančneje Izvrši svoje dolžnosti. Tako je tudi z oeirom na važnost krompirja pri ljudski prehrani neizogibna potrebna izpolnitev oddaje krompirja. Zato mo, ra v prilog prehrane onih, ki se ne oekrbujeje sami, stopiti v ozadje vsaka druga uporaba na kmetiji. Izpolnitev oddaje krompirja je z% vsak obrat takrat mogoča, če se noben kg krompirja ne odda brez nakaznice za prejem, K&mtnerskI Landesbauernfilhrer je v svrho zagotovitve krompirja Izdal naredbo, po kateri dobi vsak kmet in kmetovalec dovoljenje zt domači zakol v gospodarskem letu 194&/44 šele takrat, če dokaže, da je izpolnil svojo dolžnost glede oddaje krompirja. Izjeme bodof mogle nastopiti le v najredkejših primerih. Kdor torej ne Izpolni svoje dolžnosti gled« oddaje krompirja, ne sme klati. Vračuna s« v kontingent kmetije ona količina krompirja, ki je bila dobavljena iz letoflnje letin« razdelje, valcem na debelo proti prejemu dotlčnlh Iz, kazov (Bedarfschelne ali SchluQechelne). R&v# no tako se odračuna semenski krompir, ki j* predviden za oddajo dotlčnemu semeakemu mestu. Morda občuti ta ali oni naredbo Lan, desbauernfUhrerja kot trdoto, toda ona zagotavlja samo natančno izvršitev veljavnih predpisov in je potrebna za urejeno prehranjevalno'gospodarstvo, torej za zmago in življenje vsega naroda. Naš športni kotiček KACRapld : V8V 4 :2 Pred 1000 gledalci se je odigrala preteklo nedeljo v Villachu prvenstvena nogometna tekma med karntnerskima rivaloma KACRapI-dom In VSV. Ni še dolgo, odkar sta se srečala omenjena nasprotnika v prijateljski tekmi, katere izid je bil kakor znano po vodstvu VSVa s 5:1 zmaga Klagenfurterjev s 6:5. Tokrat pa je šlo za točke In je bilo torej pričakovati napete borbe. Dočlm so nastopili Klagenfurterjl v najmočnejši postavi, so Vlllacherjl postavili v boj precej okrnjeno moštvo. Kljub temu pa so prišli Vlllacherjl že v 5. minuti po Petzu z 1:0 v vodstvo. Klagenfurterjl so nato pričeli z energičnimi napadi, ki pa so se razbili v obrambnem triu Villacha. Vratar VSV Napetschnik in oba branilca Spreitz In Mayer so Imeli polne roke dela, da so se otepali nevarnih napadov gostov. Posebno Safarlk je delal lepe prodore in skoro bi se bil en tak prodor končal v mreži domačih, pa se je Spreitz poslužil športnega trika in je rešil situacijo. V 43. minuti pa je prišlo do velike gneče pred vrati VSV in iz tega je prišlo tudi do izenačenja. Po odmoru so Vlllacherjl znatno popustili, medtem ko so gostje igrali z vedno večjim elanom in kmalu zavodih s 3:1. Enajstka proti gostom ki jo je sigurno izkoristil Bock, je zmanjšala rezultat na 3:2, z lepim golom Safarlka 8 gUvo pa j« bil postavljen končni rezultat 4:2 za Klagenfurt. Villacherski trio Oremus-Petz-Bock »o izvedli še par lepih In zelo nevarhih napadov in le Izredna sreča je pripomogla gostom, da niso prišli ob najmanj eno točko. Tekmo je sodil g. Geiger. V predtekmi je mladina VSV v prvenstveni tekmi zmagala nad mladino iz Oberdrauburga s 7:2. , * V Feldkirchnu ■ je nastopila v prvenstveni tekmi mladina Iz ABllnga In zmagala tesno s 6:4. ^ AUlinškl boksarji so se pred kratldm borili v Leobnu v povratnem boju In se zgubili # 7:3. Od ABllngerjev je zmagal sanuo fUaiaceri MajnUt pa se je boril neodločeno. * V Wlenu se je vršila pred 2600 gledalci nogometna tekma za Tschammrov pokal med Wienersko Vlenno in Breslau 02. ki se je kon-čala s tesno zmago Vlenne 6:5. Diplom.-Optlk^i C. KRONFUSS Klegealurtf Bahnhofttraffm IS Bil лиС welteref jedea Vomiltt«^ смсШоввеа Sobota, 25. septembra 1943. KARAWANKE^ BOTE stran 7. — štev. 76, AMTLICHE BEKiNNTMlCHtNGEN Deutsche Reichspost Neues Fernsprechbudi Die Vorarbeiten fOr die Herauscabe des Amtllchcn Fcrn-»DrechbuchM fUr den Bezirk der Reichspostdirektlon Klojtenfurt, Ausšabe 1013. stehen unmittelbar vor dem AbachluB, Die F«rn. »Drechtcilnehmer werden ersucht, ihre bisheriKen BIntriiKe In der »mtllchen Teilnehmerliste za prlifen und allfalllKe Anderunsen • of o rt echriftlich dem Fernsprechamte Klaeenfurt mitruteilcn. 5363 Gegen Einkaufilcheine. SperrpUtten: Budie, Fidite, Panelplttten -•Eidisfelder Spemiiren. Ohne Einktufsjdiein. Furniere 0.8 bds 3 mm inliindifdie und auslandifdie Herkunft (Ur aufien und innen. HANS TRANINGER ll KlagenfUrt, Vttikarmarkter SiraBe ■ Ruf 1S95 Arztiidier SonntagsdiQiHt Krainburg: Am 2в. September 1943: Dr. Stanislaus Skill, Krainburg, Frobclgasse. SENF Fabrik C. Wengcr, KUgenfurt ANTON STEFFE SCUUHFABRIK — ТОТАПЛА ČEVLJEV KRAINBURG ^ ШШи & Кш KoKle-, Kolct- und Baumaiarlallengrolshandel Krainburg » Buro: Adolf-Hitl«r-Plaf] 15, Tal. 193 Lager I Savevorsiadt und Valdestrstr. 12 Wer eine sfarke Lamp# dureh zwei tchwdehere ersefzf, sport vlelleleht Strom, broucht jedoch dop-pelt soviel OSRAM-Lampen. Auch zu Ihrer Hcrstellung obergehttren Energie, Materiel und ArbeHskrfifte. Desha!b: Strom und Lampen sporen I ^ OSRAM . Џешгс1ел ОјШ & erzielt man nidit " olmeWinterspri^ung ' dcr Obttbiume. Dazu tewdhrt sich besteni SelinozL-Keu 2Га iesensko setev: Cersan, mokro in suho luženje, Morgit proti ptičem, lialior tudi strupena pšenica proti poljskim mišim in druga sredstva za zatiranje škodljivcev, karbolinej za namaz desk. шкш шАРоташ Eisen- und Farbenhfindlung, Kalk- und Zementniederlage KLAGENFURT Krefelderstr. 9 — Ruf 3000 PseUifudiM mteU vfuiaseH! 0Hl9S 10 more, fikol doseže ise.kl se zanimalo la Vase ponudbe ali prošnje. Oglašajte v Karawanken Bole! Splata se! Oglase sprejemafa do ponedeljka in srede i NS."Gauverlag Karnten, Klagenlurl, Bisrriarckring 13 in NS.'Gauverlag Karnien, Zweigverlag Krainburg, Veldeterslr. 6 MolKerei r.G.m. b. H. Gcnossensdiatt Krainburil Zwcigbctricb: A$ling Zwcigbctricb: Stein đSutfler- und XAscQrofiverteiiun^, £icnrftenm(eicftnunitsetfelle> ^Vonii^er/aeeuntf••telle KREISSPARKASSE KRAINBURG m Krainburg Odobrena devizna banka z glavnima podružnicama Laak a. d. Zaier in Sit Veit/Sawe Mesto za podpisovanje glede javne Bausparkasse fiir die Ostmark Zirokonti: Reidisbanknebenstelle Krainburg Nr. 4041/5720 - Giro-zeatrale der Ostnaarkischen Sparkassen, Wien Nr. 10/720 - Karntne-rische Sparkasse Klagenfurt - Postsparkassenkonto Wien Nr. 62.283 Telefoil 149 Opnscene tovarne Uporabne stroje kupi KURT FRICK Klagenturt SalmstraHe Fernruf 1486 KAUFHAUS IHiffil^iSir KLAGENFURT HILFT PUNKTE SPAREN durch Rtparafur von Sfrumpf«n und TrikotwSsche Radio Schmidt Klagenturt, Udmanskyg. 29 Qbernimmt lauiend Reparaturen Fabrik C. Wenger, Klagenfurt Oglasi v našem listu so usineštil! BEIDER 10i^tu£iCkjtii. - 10SPREIS:%3. 24-Rm ^7% . JE KIA55E rmottn WIEN VI., ^ * Л HARIAHIL^ERSTR.29 STAMU.On|BlS flNNAKA^« • ESSIG Fabrik C. Wenger, Klagenfurt V težki boli javljamo žalostno vest, da je pa del junaške smrti naš ljubljeni sin In brat losei Swoisdiak Solđat in elnom Grcnadlerreg. v 21. letu svoje starosti na vzhodni fronti, zadet v hudi borbi po sovražni krogli. Spominjajmo se njegovega junaSkega groba v daljni tujini. Li pi t za bel Laali/Z. 30. IX. 1943. žalujoči: Joeef In Marla Swolschak, stariSi, Leopold, Alois, brata, Antonla, sestra In ostalo sorodstvo Zahvala Ob prerani in težki izgubi, ki nas je zadela i smrtjo naSega nepozabnega soproga Petra Trillerja posestnika v Wirmaschach St. 9. Izrekamo vsem spremljevalcem na njegovi zadnji poti — prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku Juvanu za opravljene molitve, krajev. Feuerwehru in Številnim darovalcem cvetja in vencev, kakor tudi vsem, ki so nam v dneh Žalosti stali ob strani in z nami sočustvovali. Žalujoča družina TriUer stran 8. — štev, 78. KARAWANKEN BOTE Sobota, 25. septembra £i€M§piele Allgemeine Fllmlreuhand G.ffl.b.H. -Zweigstelle Veldes Assling 24. ЈХ. um 19 Uhr 25. K. um 16 und 19 Uhr 26. IX. um 14.30, 17 und 19 Uhr 27. IX. um 19 Uhr Meine Freundin Josefine FUr Jugendllche nicht zugelaesen! 28. IX. um 19 Uhr 29. DC. um 19 Uhr 30. DC. um 19 Uhr Stiiqme aus dem Ather FUr Jugendllche zugelassen! Domschate 25. DC. um 19.30 Uhr 26. DC. um 17 und 19.30 Uhr Der Hochtourist FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! 39. DC. um 19.30 Uhr 30. IX. um 19.30 Uhr Friedemann Bach Jugendllche uster 14 Jahren nicht zugelassen! Krainburg 24. DC. ura 19 Uhr 25. DC. um 16.30 und 19 Uhr 26. DC. um 16.30 und 19 Uhr 27. DC. um 19 Uhr Sommerliebe FUr Jugendllche nicht zugelassen! 28. DC. um 19 Uhr 29. DC. um 16.30 und 19 Uhr ao. DC. um 19 Uhr Der grdne Kaiser Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugel&saen! Laak 24. DC. um 19.15 Uhr 25. DC. um 19.15 Uhr 26. DC. um 16.30 und 19.15 Uhr 27. DC. um 19.15 Uhr Rembrandt FUr Jugendllche nicht xugelaseen! 38. DC. um 19.15 Uhr , 29. DC. um 19.15 Uhr ' 30. DC. um 19.15 Uhr Vier Gesellen Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelassen! Littai 25. DC. um 19 Uhr 26. DC. um 19 Uhr 37. DC. um 19 Uhr 7 Jshre Gltick FUr Jugendllche nicht zugelassen! 29. DC. um 19 Uhr 30. DC. um 19 Uhr Umwege zum Gltick FUr Jugendllche nicht zugelassen! Neumarktl 24. IX. um 19 Uhr 25. DC. um 19 Uhr 26. DC. um 14, 16.30 und 19 IThr 27. DC. um 19 Uhr Der groBe Schatten FUr Jugendllche nicht zugelassen! 29. DC. um 19 Uhr 30. DC. um 19 Uhr Zentral? Rio FUr Jugceđiinhe nicht zugelassen! Stein 24. DC. um 19.30 Uhr 25. IX. um 17 und 19.30 Uhr 26. DC. um 17 und 19.30 Uhr 27. DC. um 19.30 Uhr Der groB« S«hattMt FUr JugendhcAe nicht zugelassen! 39. DC. um 19.30 Uhr 30. DC. um 19.30 Uhr Schwarzfahrt ins Gliick FUr Jugendllche nicht zugelassen! Učenca ali učenko se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Pogoj, zdrav, čvrst, po možnosti delno znanje nemščine. Vse oskrba v hiši. Ponudbe na Ignaz Sagorz, Rodmannsdorf, Stadtplatz 10. 1082-1 Inštruktorja za matematiko na viiji gimnaziji za 2 do 4 ure tedensko iJčem kjerkoli ob progi Littai — Krainburg. Plačam dobro in po dogovoru. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Inštruktor" 1084-1 Veldes 24. IX. um 19.15 Uhr 25. IX. um 16.45 und 19.15 Uhr 26. IX. um 14.30, 16.45 und 1в.15 Uhr 37. IX. um 19.15 Uhr Meine Frau Theresa FUr Jugendllche nicht zugelkisen! 28. IX. um 19.15 Uhr 29. IX. um 19.15 Uhr 30. IX. um 19.15 Uhr Liebesschule FUr Jugendllche nicht zugelatasen! RaznaSalca za vas Falkendorf išče podružnica Kara wan kco Bo te v Krainburgu la 1. oktober. 1076-1 Rađmannsđorf 25. IX. um 19.15 Uhr 26. IX. um 16 und 19.15 Uhr Meine Freundin Josefine. FUr Jugendllche nicht zugelasseo! 29. IX. um 19.15 Uhr 30. IX. um 19.15 Uhr Sommer, Sonne, Erika FUr Jugendllche zugelMMm! Wart 25. IX. um 16 und 18.30 Uhr 26. IX. um 14, 16 und 19.30 Uhr Die bajrmherzige Liige FUr Jugendllche nicht zugelassen! VSfođkeinertai 25. IX. um 13.30 und 19 Uhr 26. IX. um 15.30 Uhr Andreas SchlUter Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelaasen Zu Jedem FUm die Deutsche Wochensehau SIMS штп 11 # o ^01Д s I Službo dobi Prodam Stroje: pralni, likalni in sušilni stroj (elektro-centrifugo), mize, klopi, vrata, okna prodani. Gojak Irene, Afi-ling, Adolf-Hit-lerstrafie 52. 1018-6 Blagajne, varne pred ognjem m vlomom, omare za spise in knji ge: Hans Wernig Klaeenhirt Hei-dricnstraCe 8%. 839S-B Menjam sobo Falkcndorfu (poleg garaže) za sobo v Wartu ali samem mestu Krainburg. Na-■tlov pri upravi K. B. Kligen-furt pod „Udobno" 15. Prodajo se lepi, mladi prasci. Naslov pri Kar. Bote, Krainburg pod št. 1103-6. Kupim Kupim dobro o-hranjeno damsko kolo. Ponudbe na K. B. Kraiti' burg pod 1034-7 Hišna pomočnice k trem otro- _ _____ kom in v delno ivTj'Dl'au kk'rn- r,en 1061-7 Kupim dobro o hranjeno klavirsko harmoniko ali tudi navadno tritonsko. Prednost klavirska. Ponudbe na: Ciril Gaspersfiiitz, Flattadi 13 Stein pomoč gospodi nji, dobi takoj mesto. Naslov pri K. B. Krain-btirg pod 1096-1 Kupim stabilni, okoli 3 PS močan bencin-mo-tor. — Fuhrer, „Weitenstein" 1088-7 Kovaškega vajenca z vso o-skrbo v hiši, ta- Daljnogled koj sprejmem Osebno predsta viti pri kupim in dobro plačam. Miran Jakob Milkovič, Holm Salokar, podkov-jbei Stein, Ober- $ki m vozwni kovač, Maistcrn 119, 01>erkrain. 1089-1 krain. 6568-7 Meniam Dve dynamo-lu-či za kolo zamenjam za 2 plašča Ev, razlika v gotovini. Klemenz, Falkendorf, 24. 1067-15 bivalni stroj »ko-Г0 nov, zamenjam za Leica fotoaparat. Naslov pri K. B. Krbg. 1070-15 Novo kromira no damsko kolo znamke „Viktorija", zamenjam za novo harmoniko 3 tonsko ali elektromotor 6 do 7 PS. Dam ga tudi za železo. Kogoi Josef, Ze lenig Slap. Neu marktl. 1079-15 MoJko žepno uro in dober daljnogled dara za športno moško kolo. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1086-16 Zamenjam za divan ali stare žim-nice, kolo, svetilko za obsevanje „višinsko sonce" ali pa krožni pletilni stroj. — Kupim tudi gramofon ploščami. Ponud-De na Kar. Bote Krainburg pod štev. 1086-16. Išče le za aakup nekaj vagonov imrekoTcea, |el C, v, . . , J kovega, borove Služkinj« k dve- км. 1». 'M m m» otrokoma vgj^^ M do J 7 mistu, dobi služ-i^^ pararelno ali bo. Zaželeno и iagel[ vsa, delno ма-;,,, , .iggg Iweh kalcavoscuih " jlTafre-iih, Vijoka istupnia nuinnt::. 'ponudbe na Han* jlTraniniter, Holz- delno nje kuhe. Po-1 nudbe na K. Krainburg • pod'' 1104-1 Službe Išče jprolAbaodel. Kla iftenfurt. VSlker-Mizar išče služ->markter StraBe. be. Hrano in Bahnuberjetzung stanovanje žeiij 108.Ч-7 pri mojstru« 1 I . Ponudbe na K.^chtmcp d=a-Bote Krainburg milko do Ж0 kg pod „Mizar" Oswald, ploščami. N«' . . slov pri K. Bote l()H1 Soieraunit?.. Krainburg Dod Kravo mickarioo zamenjam za delavnega vola od Kosdiier, Wal-burga 36, Flo-ding. 1087-15 Gospod, 3o let, V nedeljo, 19. 9, na mostu v Krainburgu zgubljeno denarnico z manjšo z večjim premo- denarja in ženjcm in dobro vpeljanim obratom, soliden, podjeten, vojaščine prost, z lepo veliko hišo v Steinu, primemo za poznejšo otvoritev trgovine, želi spoznati gospodično 18 do 32 let (vdove brez o-trok niso izključene), pridno in pošteno, izučeno v trgovini z mešanim blagom in eventualno s papirjem ali pa ako ima trgovsko šolo, v svr-ho takojšnje že-nitve. Zaželena primerna dota, znanje nemščine in vodenje knjigovodstva. - Cenjene dopise sliko, ki se vrne na K. B. Krainburg pod „Srečna bodočnost in mirno življenje" 1098-21 fotografijami, naj blagovoli najditelj odati na K. Bote Krainburg. 1007-22 V nedeljo, 19. 9. v vlaku St. Veit Stein v zad njem vagonu pozabljena črna jo pica od kostuma naj se proti nagradi vrne na K. B. Krainburg. 1095-22 v soboto, 18. 9. okrog poldnevi sem na poti od Prevolf mimo Wasserturm*, kopališča, Male Rupe - Falkendorf do Bri-tofa zgubil Kcnn karto, legitimacijo KVB, 2 tobačni karti in druge listine. Najditelja prosim, da najden« izkaznice vrne proti nagradi na K. B. Krainburg. 1093-28 Izgubljeno Ппе 11. sept, roboto sem v Krainburgu izgu bila belo bi-lerao ovratno verižico. Ista je z* mene velike spominske vrednosti. Odda naj se proti dobri nagradi pri „Ru-stig", Krainburg BergstraSe 16. 1072-22 Moder, volnen damski plašč zamenjam za dobro ohranjeno damsko kolo. — Dam tu&i posteljni V sredo 8. IX. sem pozabil dopoldanskem vlaku, ki pelje od Sdiwarzen-berga do Littai, tkoro nov siv podložen klobuk Poštenega najdi' telja prosim naj klobuk vrne na naslov: Kepitz Johann. Dom-sdiale, Bachgasse 13 1077-22 V soboto, 18. 9. sem v Krainbur gu zgubil tri Kleiderkarte. dveiKer je zguba za mrežijme hud udarec,j TA ^gramofon siprosim najditelja,] _l-v ; XT. . . sim najditelja, da ga proti nagradi vrne na: Tazen 107. 1106-29 Razno Oseba, ki je vzela v ponedeljek, 30. sept. izpred, trgovine Savnik v Krainburgu damsko kolo, jd znana in se vsled tega v izogib ne-prilik poziva, d*l kolo odda na upravo K. B.# v Krainburgu. 1101-28 Na cesti Wisch-marie — Tazen sem zgubil v ponedeljek 20. 9. od 17. do 18. ure sedlarski nož. Ker isti ni moja last, pro- Deklica, ki si j# v nedeljo, dn« 19. 9. na (rnu4 Jki meji ob 19. uri izposodila nalivno pero „Penkala", se poziva, da isto nemudoma vrn« na Karawankeoi Bote Krainburg, ker je dobro znana potom njenega sprem-^ Ijevalca, sicer neprilika. 1099-28 Za odgovore n« oglase je potreb« vedno priložiti znamko s* odgovor, ker romajo vpraknja, kjer ni plačan odgovor, v koS. Kiraw. Bote. 11LU Xu/focftlaucfh-dicftfunti^spaetfa D R. P. too Iger Sdbulz tfesen Luftentwelehnne bel Glnfahren von N^zeln jedei StHrke tonetisrer Biaengegen-etSnde hel porilieD. eleich wie nenen Behltnchen aller lufrtierelften Fahrzeuee. Antes. Motor- und rahrrSder. iiy Fabrikatlono - Werke Wien. Miinrhen. Zentrale WIea. % Hafner«tele 8-4. Raf R t8-S-68. da mi Jih vrne Offan« Handclsgesallschafl — LcbantmlHelgro^hand«! Klagenfurtr Heydridistral|e17 GagrOndel 1882 • Fernrut 2464 Cro^lagar in Klaganlurt, Vil lack, Kuhn: Jorf, Traikack-AItkofen Mid iiitu! mWWW^W 9 Mpkrit razkužilo je uporabljivo enostavno In suho kot lereean-auho razkužilo. Dobi se pri; HERMES" ING. J. JANŠA Kr a 1 n b u r g poleg hotela „Stara pošta" Inserirajle \ našem listu! SEIT B5 JAHREN [ ^KE CHEM.H1ARM.WERKE ki&LKHMIMMl v/ I E N om Наккна беШ, iakaieUv! Izpadi pri žetvi se onemogočijo z razkuženjem semen s Ceresan- suhim ali mokrim raz-kužilom za vs# vrste žita. Dobi se pri; „HERMiS" ING. J. JANŠA Krainburg poleg hotela „Stara pošta" f malo hek ček g«n) njam voz. Mlada uradnica,'Kupim Spodnjehajerka, zanesljiva in ^ vestna, z nekajletno prakso, tiče na Gorenjskem, najraje v Krainburgu, primerne službe. Doiedaj zaposlena kot „Lohn-buchhalterin". Cenjene ponudbe pod ..Oktober" na K. B. Krainburg. 1000-2 alii rabljen la-zapravljiv-(Fieischwa-ali zame-za drug Fuhrer - 2enltve at naslov, ki je na kartell ali pa odHa proti nagradi na K. B., Krainburg. llOS-22 Katera dobro srčna gospodična 7 lannim stano-1 vanjam bi >^ianu/afttfur "Witadhe- u. If^frftrvaren WIIHELM PIRHUN KUGENFURT HeydrldiitraiM 22 Weitenstein. __lOSN-^lna stanovanje — Kupim dobro o-'gospoda, ločenca hranjen pisalni'ne po lastni kriv-stroj ali dain'di — starega 40 zanj kako drugo stvar. Moder Leopold, Eidital. Unt. Steiermark. 1092-7 let. V sporazumu ženitev. Cenj. ponudbe na K. B. Krainburg pod „Zidar" 1069-21 Dne 8. sept. je bila na poti ^ Trstenika do | vzeta Hčifleina rgub-l Ijena zlata za-i pestna ura. Kdor} jo najde, se na-: proša, da jo pošteno odda na K. Bote Krainburg, kjer bo prejel primerno nagrado. 1100-22 Self Gber 40 Jahren dat Wahr-zeidien fOr untere wissenschoft-lich erprobten und in aller WeK praktndl) bewShrten Prflporate ChiiHMOlffatortk AkllMMMiUUiaft Namkirg MMtMITIBMRaedlSaul KrainiidiB 01- und FiriHifabrik Zabrel & Co., O. m. b. H. — Prsilhoff bel Krainburg, Ruf ав4 Kauft alle OIsaaten Qd«r Ubarnfmmt dl#:e InLehnverarbeltung нЛ testei АпбВеШ