ISSN 0550-5561
9 ..u^^u
ta l«me« tedn«
FTBviaúovalabo nizka oblačnost
51 let
številka 49
četrtek, 9. decembra 2004
300 SIT
lEAlll» ^
VIlJiKJl;
Sodoben
nakupovalni center tudi v Velenju?
35 let najmočneišega taborniškega rodu v državi
15
Nov zakon o prekrških
19
^200 f i Î I C240
STE BILI POŠKODOVANI V PROMÍTNI NEZGODI? $TE $E POSKODOVAU PRI DaU?,
MAW0A,KatoikaU05 KOKB. Usfths c. 70
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
WWW. ti« voo dskodni n ci.fli
i^líiUřli
Rokometasi Gorenja v soboto v Pariiu - Bosta dva zadetka prednosti dovolj? ^^
Od petfca popoldne, ko so odprli drsalisce na Titovem trgu v središču Velenja, kar mesec prej kot lansko leto, je to polno navdušenih rekreativcev. Ob drsališču tudi letos stoji novoletna smreka. Postavili so jo izkušeni Šentiljčani, podaril pa jo je Ivo Lemež iz C/r-kovc.Tudi okraski so novi, drugačni kot prejšnja leta. Do konca leta se bo na Titovem trgu v okviru prireditve, zdruxne pod nazivom '^Praznični december • Velenje 2004«, zgodilo več kot 100 dogodkov.
Cas pravljic
Bojana Špegel_
Mesec ílecemher. lacino povezan z obdarovanjem, pričakovanjem, proslavljanjem oJ starega in pričakovanjem novega. Lansko leto sem svojim prijateljem f pošiljala čestiike, v kmerili je pisalo: »Novo leto. stare želje Čeprav se ?)ii zdL da je leto karzdn'ek) mimo mene, hi lahko čestitko ponovila tudi letos. Le želja hi bilo ve/jetno več. Ker je svet v.se manj prijazen, življenje pa vse bolj drvi mimo nas. L december je bil dan hoja proti najhujši kng^ sodobnega časa -AJDSU. Sporočilo je bilo zgovonto. Ženske, pred-v.s'em pa mlada dekleta, .so kar 2,5'krar Mj donetne za okužbo kot moški. Werjetnos't, da bise okídile že pri enem samem nezaščitenem spolnem odnossu, jepii ženskah kar dvaknit večja kot pri moških. V Sloveniji imamo po uradnih podatkih J54 okfiženih z vinisom HIX strokovnjaki pravijo, da jih je vsaj 500. Doslej je pri nas zlwhflo in umrlo 75 ljudi, od tega v celjski regiji 6, trije olx)leli .k živijo. Realnost sporočila začetka veselega decembra ni rožnata in ne optimistična, pnn' nič pravljična.
Pni decembrski dan je bil tudi pni dan likd\'idacijskega postopka za podjetje M chib. Šivilje, ki so r j>odjeiji4 delale dolga leta.
Umrl je
V
NestI Zgank
Izlekia se je življenjska poL Nestla Zgaii-ka. Minio lahko zapišemo očeta novega Velenja, saj je glavnino .svoje življenjske energije usmeril v razvoj velenjske>ga premogovnika in rasi novega mesta. (str.w2)
so zagotovo zaskrbljene Po najnovejših podatkih ho delo v l^e-lenjrt izgubilo 31 delavk spisek pa Se ni narejen. Veliko, več kot 30, jih je odpoved napisalo samih. Bo za njih letošnji december čas pravljic in praznovanja?
Velenja je ta teden tudi uradno postalo in vt t Udom prijazno mesto, V zadnjem letu so ste\'iJne javne ustanove dobile d} igala^ nove dovoze in Še marsikaj, kar mesto približuje tudi gibalno moten ifn. Knudtt naj bi odprl vrata tudi nov VDC Ježek Za varovance ho december zagotovo lepši, če bo (o .<e letos, f^rkirišča, namenjena invalidom, pa t>odo zagotovo tudi de-cembra zasedali nadati obriloglavci z velikimi avtomobili in gjasno navito muziko. 7xt njih ni praviL s svojim početjem pa kažejo tudi spoštovanje do dnigačniJ!. VjTetek je Titov trg ziižt\'el v prazničnem pričakovanju. 7. jelko marsikdo spet ni zadovoljen, ker mah spotninja na mlaj. Titov trg seje ta dan spremenU v glavno i^jznično prizorišče v decern-bm. Bodo ljudje prihaja h nanj in uživah v nastopih, ki.se hcfdo na odru dogajali vsako popoldne ob 17. uri? Upam f)a ne l>odo potem rekli, da se ni ni^ dogajalo. Kaj lahko pa se zgodiy da bodo kljub po pomladi dišečemu vremenu raje čas prežhdjali pred lele\'izorji in v nakupovalnih centrih. Ker so mnogi utrtijeni Od skrbi, kako preživetih od.skrhi, kako obdariti otroka in bližnje. Sploh, ker jih bodo iz vseh stnm i lx)ml)ardirali z reklamami in vabili iK) zapn/vljanju. Če nimaš s čim, verjetno ni lahko. In december zato za mar.sikoga ne Ix) čas pmvljic, ampak eden najbolj stre.sfiih mesecev v lettL	■
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
'^H'jAS 9. decembra 2004
Naši poslanci ob imenovanju nove vlade
V peU^k )c državni zbor Republike Slovenije s |)repririiiv<) vecliio, 51 filasovi (pilsoiiiiti je bilo 88 [)oslaiieev), poirdll novo slovensko vla<lo - Kako lo koinenlirajo savinjski i!i šaleški j)oslaiiri?
Mira Zakošek
Mnenja j>o seveda nasprotujoča. KořiJicijskj poslanci so zadovoljni, opozicijski imajo pripombe. Poklicali smo jih. Poglejmo, kaj so povedali! Dra^o Koren, poslanec NSi iz
Drago Koren
Šo.^tanja: »li^voiiiev nove slovenske vlade je logično nadaljevanje izida nedavnih dr^av-nozborskih volil.ev, na kalerih
so se volilke in voliici po dva-mijslih lelih leve opcije, odkrili /a spremembo- Veliko je očitkov, d H vlada ni d(Wolj slrokov-na, a tudi opozicij.ski poslanci priznavajo, daje vlada vedno najprej politična. Sam pa menim, da je v njej veliko strokovnjakov, prisoten sem bil na kar nekaj /asliSanjih in verjamem vanje.
Veliko nova vlada v kratkem obdobju ne bo mogla spremenili, saj jo omejujejo finančna sredstva, prepričan pa sem, da ho spremenila davčno politiko, bolj obdavčila viSje prejemke in manj manjše in da bo naredila korak naprej tudi na področju družinske zakonodaje, ki mora biti taksna, da se bodo mladi odločali za več otrok. Spremembe pa so potrebne tudi na socialnem področju, na kalc-rem je preveč izkoriščanja socialnih pravic.« Bdjan KontiČ, poslanec ZLSD iz Velenja: »Po moje je kar nekaj kandidatov s stališča strokovnosti primernih za opravljanje ministrske funkcije. Seveda
to, da se staliSča razlikujejo, Se ne pomeni, da je tisti, ki enako razmišlja, strokovnjak, vsi mta-ii pa so slrokovno sporni. To nesporno vodi na delitev naši so dobri in vsi ostali so slabi. Pri tem tudi ne smemo prezreti dejstva, da so ministrske funkcije predvsem politične, seveda
Bojan KontIč
pa je strokovnost zaželena. In ko poslanka ali poslanec podpre kadrovsko sestavo vlade in
njeno programsko vsebino, sprejme tudi politično odgovornost, ki se vedno znova preverja na volitvah- Moja nepodpo-ra tej vladi je torej jasno sporočilo, da ne sprejemam odgovornosti za njeno delovanje.« Mirko Zamernik, poslanec SDS in vodja poslanske skupine SDS: »Zadovoljen sem s tem, kar smo pripravili, ocenjevali pa jih bomo po delu.
Slovenija na novi poli. Prepričan sem, da je /daj, z imenovanjem nove vlade, tudi na dobri poti.«
Jakob PresťČnik. pcxslanec SLS iz Mozirja in vodja poslanske skupine SUS: »Petkovo zasedanje državnega zbora je potekalo tako, kol smo predvidevali vodje poslanskih skupin. Tudi
niji uspe-^en nadaljnji razvoj. Veselim se ^.e sodelovanja z ni>-vimi ministri in celotno novo vlado - v skupno dobro Slovenije-«
Dr. Matej Lahuvnik, Velenjčan, poslanec LDS, izvoljen v Kranju: »Nekako smo razočarani.
Mirko Zamernik
Naj se pokažejo dejanja, in če bo tako, kol smo zapisali v koalicijsko pogodbo in nenazadnje v etični kodeks, potem sem prepričan, da bo nova vlada dobro delala. Na§ predvolilni slogan je bil
Jakob Presečnih
novo vlado smo izglasovali. V celoti ji zaupam, saj smo sodelovali že pred volitvami, predvsem pa zelo aktivno v času programskega dela koalicijske pogodbe. Vanj smo vnesli tudi na.š del programa. Menim, da je kadrovska zasedba nove vlade taksna, da zagotavlja Slove-
Dr Matej iahovnik
(Hede na obljube novega predsednika vlade smo pričakovali sveža imena, izrazile strokovnjake, a v vlado smo dobili predvsem znana politična imena. To ni v skladu s tistim, kar je predsednik Janez .lan,^a obljubljal- Moram reči, da sem donove vlade zelo zadržan in me na nek način tudi .skrbi.«
NestI Zgank (30. 12. 1909 - 6. 12. 2004)
lzl(>k!a se je življenjska pol IMeslIa Žganka - Mirno lahko zapišemo orela novega Velenja, saj je «lavnino svoje življenjske enei^iije usniet il v razvoj veleiijske-j»a |)i einofiovnika in tasi iiovega niesia
Nestl Žgank je bil človek, kije imel vizijo in neizmerno energijo, daje svoje misli, želje in hotenja, pa seveda tudi misii svojih najožjih sodelavcev, udejanjil in jim vdahnil življenje. Tako kol je v čhTvekovem življenju zelo pogasio, je tudi Nes t la Žgan ka pot zane-sla v Velenje čLsio slučajno. Prišla je direktiva in v lelili po 2. svetovni vojni se lakim direktivam ni bilo modro upirati in skorajda dobe.sednočez noč seje moral iz Ljubljane preseliti v Velenje in prevzeli odgovorno delovno mesto direktorja Rudnika lignita Velenje. Pribije sicer v bližino svojegii rojstnega kraja, a je vedel» da prevzema veliko iKlgovor-nost, saj so od njega vsi pričakovali lii-1X0 rast proizvodnje premoga, pa seveda izgradnjo novega mesta, povečanje življenjskega stjindarda rudarjev in fc marsikaj.
Nestl /^.gank je bil rojen 30. decembra leta 19U9 v Dolenji vasi pri Preboldu v družini z devetimi otroki, zato je bil že od malega navajen trdega življenja, starsi pa so mu privzgojili tudi delovne navade, ki .so mu vživljenju prišle še kako prav. Številni njegovi sodelavci se še danes živo spominjajo, da je bilo najtežje delali ob njem, saj je ponavadi delal za dva; morda je tako, ludi s fizičnim delom v jami, želel starim rudarjem pokazati in dokazat i, da je iz pravega te-sta, in prepričali ludi vso tiste, ki so 7 nejevero in nezaupanjem gledali na novega direktorja. Res, daje bila njeg<wa izobrazba kaj malo povezana z delom pod zemljo, hotel
pa je pokazali, da se da z voljo in z ž-eljo marsikaj narediti. Pred 2. svetovno vojno se je izučil za mizarja, a ga je življenjska po\ kasneje vodila v druge vode. V letih pred vojno je delal v Ibkstilni t ovarni v Preboldu, kjer .se je srečal z bojem delavcev za njihove osnovne socialne pravice in se v la boj ludi aktivno vključil. Še bolj ga je socialna žilica zasvojila, ko se je zapíwiil v galvanizerski delavnici v Ljubljani, kjer se je leta 1941 vključil v Komunistično parlijo Slovenije. Po okupaciji Slwenije leta 1941 seje takoj priključil odportiiškemu gibanju; najprej vLjub-Ijani. nato pa je vse do konca vojne v glavnem deloval na Štajerskem, kjer je organiziral partizanske tehnike in skrbel za njihovo nemoteno delovanje. Po koncu vojne je najprej opravljal nekatere delavne dolžnosti v Celju, L. februarja leta 1949 pa je pi^stal pomočnik direktorja Generalne direkcije za rudarstvo LR Slovenije v Ljubljani. No, in potem je prišla direktiva, in 5. decembra leta 1950 je Nestl Zgank paslal direktor Rudnika lignita Velenje.
TU se začenja njegova nova življenjska pot, ki ni bila niti malo enosicwna in preprosla, zalo pa toliko bolj uspeSna. Če kdo, potem je Nestl i^gank lahko s ponosom gledal na Velenje, na mesto, ki je zraslo z rudarskimi žulji in v potu njihovih obrazov. Milijoni udarniških ur, številne neprespane noči, mnoga Ziigovaijanja pri vrhimh p^^litike v Ljulv Ijani in Beogradu, pa seveda veliko vo-
lje, truda, poguma in energije je vzidano v temelje stavb, ki tvorijo novo mesto Velenje. Nesli Žgank je bil petnajst let direktor Rudnika limita Velenjt, nato pa tudi dva mandata velenjski ž-upan (od leta 1969 do leta 1978). Ž-gank je bil res čl<5vek z vizijo, saj .se je zavedal tudi tega, da bo z enim samim industrijskim objektom v dolini le težko preživeti in da je za ljudi pt'^leg dela treba poskrbetiSeza marsikaj. V Velenje je pomagal pritegnil i (îorenje, sodeloval je pri ustanavljanju šlevilnili drugih podjeiij, poleg tegîi pa je poskrbel da so v Velenju in okolici zgradili veliko športnih in kulturnih objektov itd. Skupaj ssodelavci je usivaril zdrave temelje, na katerih lahko gradimo tudi danes. (. eprav so mu očitali marsikaj, je vseskozi ostajal trden in pokončen Človek. Seveda je ssvojim delom in ravnanjem kdaj koga tudi prizadel, a tak.^no je pač življenje, leta, v katerih se je razvijalo Velenje, pa so bila trda. V svoji vnemi pri razvoju Šaleške doline je velikokrat pozabljal nase in na svojo družino in šele vzadnjili desetih lelih, koje odložil tudi ťunkcijo predsednika borčevske organizacije, se je lahko zares posvetil le njim, ki so mu vseskozi pravzaprav pomenili največ. Pani imel časa, da bi jim to tudi pokazal in dokazal. Zadnja leta je v glavnem preživljal doma,vdružbi žene Vide, sina Luča, ličerke Vidke ter vnukov Zale, Načeta in Vala. Nesli Žgank je za svoje delo dobil .številna odlikovanja in priznanja, najbolj
pa je bil ponižen na partbansko spomenico 1941, red republike z zlatim vencem, zlato plaketo Zveze združenj borcev NOB in časlno občanstvo Me.slne občine Velenje. Velikokralje v pogovoru rad poudaril: »Velenje sem imel rad in ludi danes sem ponosen na mesto, ki je bilo zgrajeno z
veliko pomočjo mojih najožjih sodelavcev, velenjskih rudarjev, njihovih dnižin.skih članov in ostalih prebivalcev .Šaleške doline.« S svojim delom in dosežki pa -se je v zgodovino tega mesta za vselej nedvomno zapisal ludi Nesli Žgank.
■ Damijan Kijajic
fïïTt^J^T^ S'V izdaja: Čas^ism atožniSka In RTV miiàJL^ dAJS)a, d.0.0. Vêtenie (tliaja ob e«irtl(th. Cena posameznega izvcHja je 300 SIT. meseCna naročnina 1 200 SFT. trimesečna naročnna $.450 STT. polletna naročnina 6.650 SIT. letna naročnina 12.600 SIT
Uredništvo: 6o<is ZaKo^ek (direktor), Stane Vovk (odgovorni ur^onlk), Milena KrsilC'PfanInc (pomočnica i^omka), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. B^na Šoegel (novlnai^i). Mira Zakošek (urednica radija). Janja Košuta*5pegei (tetinična urednica). Tomaž Ger$ak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), ^oKoneCnlk, Jure
Beri&nik (propsgandIsQ):
Sedež uredni&tva In uprave: 3320 Velen|e^ Kidričeva 2a. p. p. 202, laieion (03| 89617 tafeíax (03) W 46 43.
m ' NovaLB, Velenje; 02426-0020133854 Email: pms^ascas $1
Obliltovanje in graf. priprava: Naš Cas d.o.o.
Tisk Tiskarna SfT d.d., Katoda: 5.400 izvodov
NendfliCenih totograflj In rokopisov ne vraCamol
Po zakonit o DDV^ 'NaS^s' uvrS&er med proizvode informativnega
značaja za kate/e se piafiuje davek po 6,5% znl2ani stojMiji.
SREČANJE GOSPODARSTVA
Skovane nove vezi
MM'opski konkurenci bodo kos Ic najuspc^šnejši, najkxalilotncjsi in najlK)!} prodorni - Veliki sisl<Miii prodslnvili veliki^ poslovne prilo/nosii, toda oh visoki kvalileli Znanja in usposohljenosii se víHlno premalo
Mira Zakošek
Secimo srečanje vdikc^a in ma* Iť^a );«».sp(»(lHrstva seje že prevesilo v drugu polovico. V teh dneh seje /^ikMIo íoWkn poslov-nih srečanj, okroj^lili mi/ in ra/ličnii) predstavitev. <!;) vsega preprosto ni bilo mu}>oce spremljati. Na kratk<i pa lah* ko strnemo. <hi so ^.e dosedanji do^iMlkl poka/ali, k;iko vse po* meinbnejše postaja t(» srečanje. ki seje pred sedmimi leti začeio /. nef^otovimi koraki, /daj pa prerashi celo državno raven. Vse jc bilo podrejeno leto,^njemu sloganu Partnerji v konkurenčnosti. Org&ini/atoijcm. Območni Savinjsko-ialcJiki gospodarski zbornici, Savinjsko-Jale^ki ra/vojnj agenciji in Območni obrtni zbornici Slovenije, je uspelo pritegniti k sodelovanju veliko stnikovnjakov in j/kuíUínih gospodarstvenikov, ki so bili pripravljeni ra/kriti marsikateri poslovni nacri, ia-
ko da se bodo lahko manjši podjetniki in zasebniki ževćasu nastajanja novih produktov vključili vanje.
Osrednji gost plenarnega dela, s katerim so začeh letošnje srečanje, je bil dr. Mojmír Mrak. redni profesor Ekonomske fakulieie iz Maribora. Ocenil je, na nekatere pomembne naloge, ki jih bo morala Slovenija, če bo hotela doseči ključne cilje (v naslednjih desetih letih doseči povprečno evropsko razvitost) odločneje ukrepali. Se vedno izkazujemo prenizko gaspodarsko rast, paselx'j pa dodano vrednost in produktivni>sl, inllacijaje previsoka, strukturne spremembe pa prepočasne. Poleg tega je nujna finančna in davčna reforma in uskladitev razvojnih in investicijskih dn^avnih prioritet. Mrak je opozoril tudi na velike pomanjkljivosti pri programiranju koriščenja sredstev
evropskih strukturnih skladov. Najprej imamo tei^ave s pripravo projektov, pogosto pa se dogaja tudi, da zanje, kojih dobimo, nimamo denarja (Evropa vedno zahteva lastno udeležbo). Bilje ludi zelo konkreten in prisotnim je predstavil možnosti črpanja teh sredstev. Ob koncu pa se je vprašal: »Neposredno po vstopu v nU in ob nastopu nove vlade je Slovenija dejansko soočena z naslednjo dilemo: ali z zategovanjem přLSU ustvariti pogoje, ki bodc^ s pomočjo znatno vii^je stopnje gospodarske rasli ustvarili pogoje za viijo blaginjo v prihodnosti, ali pa nadaljevali z dosedanjo prakso počasnih strukturnih sprememb, posledica česa pa bo v naslednjiii letih rehitivno nizka siopnja gospodarske rasti, čez daljši čas pa povečanje javno-finančnih in socialnih problemov. Osebno se v.sekakor zav-
REK1.I so
\lnika Avberšek,
direktorica Območne (»/.S Velenje: »Namen smo dosegli. iskali smo odgovore na konkretne potrebe malih in srednjih podjetij, ki so že ali pa .^e želijo poslati dobavitelji naših velikih sistemov. / letošnjim programom smo vsekakor zadeli v polno,«
Sonja Jainnlkar,
sekretarka Območne obrtne zbornice Velenje: »Predvsem
smo letos želeli čim bolj povezati dobaviielje in kupce. Ko poslu.šamo predavanja predstavnikov velikih |x)dje t ij, se Še bolj zavedami\ kako pomembno je sprejemali standarde kva-htete. To pa pomeni veliko trdega dela in izobraževanja.«
IVlarijd VrlaOnik.
predsednica območne G/S Velenje: »V ospredju je Širina vizije podjetja, grozda in državo, v kateri naj inovativm pvisiimeznik in družba soustvarjata zgodbo. DimaSnje diskusi-
je in druženja pa naj z novimi pridobljenimi znanji in izmenjavo dobrih praks pripomorejo k poslovni učbikoviic>sli.«
Jasna Klepei.
di re klo r Ica .Savi njsko -^ale.ske območne razvojne agencije: »Srečanje je ena od priložnosti za nadgradnjo in oblikovanje poslovnih vezi, ki bodo podjetnikom Sa-ša regije in celotne Slovenije nasploh omogočili, da v trd konkurenčni boj vstopijo kot partnerji.«
zemamza prvo od obeh poti.« Podpredsednica Cî/S maji. Ma* teja Mesije opozorila, da mednarodne primerjave kažejo, da so zaostanki Slovenije v konkurenčnosti proti najrazvitejšim vedno največji v razvitosti poslovnega okolja in kvalitativnih kazalcih gospodarske uspešnosti. V podjetjih bo treba torej veliko spremeniti, da hodo ta bolj spasobna ponudili inovativne produkte po konkurenčni ceni. Seveda pa bo morala tudi država zagotoviti za to primernejše ekonomske pogoje, predvsem stimuUuiv-nejšo davčno politiko za naložbe v znanje, nove tehnolgi-je in razvoj.
Dr. Viljem Pšeničný,generalni
sekretar obrne zbornice Slovenije, je šc zlasti opozoril na preslabo razvit^wt trga dela. Obrtniki imajo veliko težav s pridobivanjem usposobjenih kadrov. Izobraževanje za obrt bo torej moralo dobiti pov.sem drugačne dimenzije, odpraviti pa bo treba tudi marsikatere administrativne ovire, ki otežujejo uspešnejše delo marsikakšne-mu obrtniku, /avirajo pa tudi še večji razcvet te dejavntwti. KiLsnejSíi srečanja so bila še bolj konkretna in strokovna, namenjena pa razvoju in nabavni po-litiki velikih gospodarskih družb. Poslovne načrte so razkrili mag, Matjaž Marovt, izvršni direktor za nabavo in logistiko Crorenja, Irena Pirecnik.
direktorica nabave v BSrnii.4ni aparati Nazarje, Mirko Strašek in .Aleš (»rad. vodja nabave Re-vozii iz Novega mesta. Predsia-vili so svoja pričakovanja in konretna povpraševanja po dobavi.
Na drugi strani pa so svoje do-baviteljske izkušnje predstavili Mirko Strašek, direktor KLS Kovinska industrija Ljubno, Ivan Kisovec, direktor Tehnosa iz Žalca, in Hrane Hencik, tehnični direktor Eurela iz Poljčan. Srečanje torej ti.stim, ki želijo sodelovati in imajo ustrezna znanja, odstira številne možnosti in marsikdo med sodelujočimi jih bo gotovo tudi izkoristil.
z dobavitelji slcrbno negujejo odnose, a so tudi zelo strogi
V (Jorenju inlen7i\ no izpopolnjujejo nabavne verige - Kazliene |)osl()vne priloznosli manjšini so predstavili na lelosnjeni srečanju inalej^a in velikej>a sospodarsiva
Mira Zakošek
»Eden od izzivov, s katerim .se srečujejo organizacije danes, je stalno zniževanje nabavnih stroškov ob hkratnem zagotavljanju vse višje kakovosti proizvodov. Nabavni stroški proizvodov in storitev zavzemajo praviloma več ko\ polovico v.seh stroškov podjetja, zaLo sta primeren izbor dobaviteljev in ocenjevanje logistike nabave izjemno pomembna pri vodenju oskrbnih verig, » je dejal maft. Matjaž Marovt. izvršni direktor za nabavo in logistiko Gorenja. V tem času, ko se osnov-
Mag. Matjaž Marovt: »Če hočemo, da so naši aparati vrhunski, morajo biti kakovostni tudi sestavni tfe//.«
ne surovine dražijo, marsikdo meni, da o zniževanju nabavnih straškov ni mogoče govoriti, a je to nujno, saj se s stopnjo predelave veča konkurenca in v končni verigi potrošniki pričakujejo vsak dan več proiz-
voda za manj denarja. Oorenjeva predstavitev je bila zelo konkretna, saj so svojim dobaviteljem podrobno predstavili sedanjo in načrtovano proizvodnjo, ob tem pa so jasno povedali tudi» kakšno kvali-
plačati več, kot je nujno potrebno. Pri kakovosti moramo biti nepopustljivi, zahtevamo pa jo v tolikšni višini, ki je tržno priznana s ceno izdelka. Ne želimo torej vgrajevati nekih dragih delov, ki jih trg s ceno izdelka
• » ^ i' '•r
/Ji!:/• /'
Srečanje dobaviteljev je biio zeio dobro obiskano. Predstav-niki veiikih podjetij pa so jim podrobno predstavni svoje poslovne načrte, tako da se lahko kooperanti vključijo vanje že
v času snovanja novih izdeikov.
teto zahtevajo.
»Do dobaviteljev želimo bili pošteni. Odkrito smo jim predstavili, v kakšnem položaju je (jorenje in celotna bržinža (mi smo v njej celo med najuspešnejšimi). Nikakor z zřihle-vami nočemo grozili, ampak brez visoke kvalitete slehernega sestavnega dela ne moremo sestavili vrhunskih aparatov. Dejstvo pa je tudi, da dobaviteljem nismo pripravljeni
ne prizna,« pravi Miirovt, ki dodaja, da dobaviteljske možnosti na domačem trgu Še zdaieč niso v celoti izkoriščene. (îore-njeje za vse pobude odprto, poslovna sodelovanja pa so neizmerna, saj načrtujejo precejšnjo rast tudi v prihodnje. Domači dobavitelji so jim posebej dragi, saj postaja .še posebej za daljše obdobje geografska bližina precejšnja konkurenčna prednost.	■
Srečanje grozdov in mikropodjetniških povezav
Prvič so pod okriljem srečanja gospodarstva organizirali tudi srečanje grozdov in mikropodjetniških povezav, saj so te povezave v zadnjem obdobju dobile tudi institucionalno obliko. Ksodelovanjuso pritegnili tudi tuje strokovnjake. Alec Hansen jim je predstavil zaključke svetovne konference grozdcw, ki je bila pred nedavnim v Otiawi v Kanadi. Zofija KukoviČ. direktorica Esolecha, ki je tudi nosilec slovenskega ekoli^kega grozda, je g(Wo-rila o soočenju s kitajskim izzivom, prisotni pa so spoznali tudi. kakšne so na tem področju izkušnje baltiških držav. Gtworili so tudi še o nekaterih drugih konkretnih primerih povezovanja in čezjnejncga sodelovanja. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da so že pre.scgli porodne krče medsebojnega povezovanja dosedanjih konkurentov, saj je že dozorelo spoznanje, da bodo le povezani kos konkurenčnemu boju. kijih čaka na zahtevnih tujih trgih. Posamezna podjetja, ki so bila doslej predvsem konkurenčna med sabo, so premajhna, da bi sama na.^topila na tujih trgih. Ko pa združijo moči, so možnosti bistvenem drugačne in na tem področju je bilo v zadnjem obdobju veliko storjenega, o tem pa je tekla tudi be.scda na tokratnem srečanju grozdov in mikropodjetniških povezav.
Kako do kadrov?
če hodo hoteli obrtniki slediti zahtevam veiikih sodobnih podjetij, bodo morati tudi sami izpolniti visoke kakovostne zahteve - potrebno bo veiiko dodatnega izobraževanja. Potrebam obrti pa bo treba prilagoditi tudi /zobrafeva/n/ sistem.
Posamezna podjetja, ki so bila doslej predvsem konkurenčna med sabo^ so premajhna, da bi sama nastopila na tujih trgih. Ko pa združijo moči, so možnosti bistveno drugačne in na tem področju je bilo v zadnjem obdobju veliko narejenega. O tem je tekia tudi beseda na tokratnem srečanju grozdov in mikropodjetniških povezav.
V Obrtni zbornici Slovenije ugotavljajo, da potrebuje obrt za svoj uspešnejši razvoj spodbud-nejše podjetniško okolje in ustreznejše izobraževanje. Ravno katlri so po njihovem mnenju najpomembnejši, z obstoječim izobraževalnim siste-mom pa niso v celot i zadovoljni. Prav zato so na letošnjem srečanju g<ispodarstva st>delovaii z okroglo mizo Kako do kadrov. V uvodu so prisluhnili referatu direktorja Območnega zavoda za zapt^lovanje Srdan« Ar/enšku, ki jim je predstavil njihove izobraževalne programe, ki jih oblikujejo po meri delodajalcev in gaspodar.stva. 7a:Io zanimiva je bila riizprava, kije znova pokazala, kako pomembna je izmenjava inforniacij, saj je mogoče tako neposredno razrešiti marsikatero odprlo vprašanje. Če bodo hoteli obrtniki slediti zahtevam velikih sodobnih podjetij, bodo morali tudi sami izpolniti visoke kakovostne zahteve - potrebno bo veliko dodatnega izobraževanja. Potrebam obrti pa bo treba prilagoditi tudi izobraževalni sistem.
OD ÇR€D€ DO TORKA - ÇM€T IM DOMOVilNA
m
'B
iSrocla, 1. deccinhi'H
Doccmbcr seje zaćcl z odstopi. Si ran ko miadili Slovenije bo naslednja slaba sijri leta ozimma do strankinega kongresa voilil Darko Kranjc. Dominik Cernjak je namreč zaradi neuspeha mi volitvah zapustil \d pokižaj, tako kt»l je pred volitvami tudi obljubil.
Tudi kandidalka SLS-a za ministrico za lokalno sam<iupravi> Darinka Mravljak je odstopila od kandidature. Krilike na račun njenih dvomljivih potez v preteklosti očitno odmevale močneje kot si je ktlorki^li mislil.
(kirick. 2. (leccnihra
Dokončno se je zaostrik^ tudi na Slovenskih Železnicah. Nadzorni svei n<ildinga Slovenske železnice je razrešil generalnega direktorja Blaža Miklavčiča. Železnice so ledni preiresalc atere, kijih ni moglo uiiSati niti dobroposlo-vanjc. Očitno so si nekateri, tudi znt.>traj podjetja, zelo prizadevali piKavnati neraziiSčene račune.
Po podatkih Euroslataje Slovenija leta 21)03 dt^segla 77 odstotkov povprečnega BDP-ja na prebivalca v Evropski uniji. S tem se je po kupni na prebivalca uvrstila na i6. me.sto. Daleč spredaj je Luksemburg z 215 odstotki povprečja, sledita pa mu Irska (133) in Danska (112).
Nazadnjili treh mestih so Litva (46), Poljska (46) in Litvija(4l). Od novih članic se je najbolje odrezal Ciper s H3 odstotki pav-
prcčjSs
Ker je EU <xl Naia prev/el vodenje mirovne operacije v Bil I je tja napoteno ludi 172 slovenskih voiak<w,kmalupajih bo22y.
Eksotične Filipine to lelo pretresa kal asi rola ziï katastrofo. Po poplavah in zemeljskih plazovih, ki so le dni na Filipinih zahtevali več kot listič .smrtnih žrtev, nekaj slo pa fjh še pcîgrcsujo, je državo doseglo novo hudo neurje.
IVlok, 3. (Icccinbra
Dobili smo ntwo vlado, Državni zlxír je z 51 glasovi za in 37 pro-li ptnrdil nt>vo slovenskem vladen ki jo bo vodil predsednik SDS-a Janez .lanSa. To je že <wma vlada v
zgodovini samostojne Slovenije. Janez .(ansa je oh tem dejal, da se ho nova vlada zavzemala /a traj-nostni razvoj, ki v iwpredje pt^siav-Ija čl(5veka in varovanje zdravega življenjskega okolja. Od Rc»po-vih državnih sekretarjev je ostal le Dorjan Marušič na ministrstvu za zdravje.
Novj in stari premier pa sla že opravila predajo.
Volitve so imeli tudi na Kasovu. kjer so izvolili predsednika in man dat a tj a. Predsednik je ponovno Ibrahim logova Mandatar pa je poslal Ramush Hardinaj, ne-kdanjiptweljnikOVK.ra izvolitev je močno razjezila Srbe. iz vrst DSS premiera Vojislava Koštunice so sporočili, da bi se morala mednarodna skupncwl sramovali izvi^litve nekoga, ki ga čaka seljenje za vojne zločine.
.lasno je že kdo sta letošnja Prešernova nagrajenca. Prešernovi napadi bosta prejela flavtistka Irena (irafenauer in slikar in grafik Be^gdan Borčič. Nagradi bosta pt^deljeni naprirediivi 7. febniaija2íK)5.
Marsikje pasejo začel veseli december, ki so ga pt>pestrili z raznimi prireditvami povezanimi z bližnjim ^•)dom svetega Miklavžii. Celoten običaj, ki je bil včasih predvsem skromna obdarilev zadnja leta liidi prj nas vse bolj kaže ptîdc^ho histeričnega zapravljanja. Mt>rda je le ili>bn>. Če ludi v lem mesecu malcc razmislimo ali so le bahava darila tisto kar visrecuje obdarovance.
Sohola. 4. (ImMiil)ra
Delo Stik je opravilo anketo priljubljenosti nove vlade. 79 odstotkov je listih, ki .lanezu .laaši še vedno zaupajo, da ho dobro opravil svoje delo ministrskega pred.sednika. Med ministri .se je kljub vsem kritikam preseneilji-vo dobro odrezal Dimitrij Rupel, ki je dobil največ glasov.
Maribor, drugo največje meslo v Sloveniji, praznuje 750. obletnico pridobitve mesinih pravic. Na današnji dan leta 12.^4 je namreč v cerkvi sv. Janeza Krstnika in sv. Tc^maŽa nastal zapis, ki potrjuje třvig mariborskega trga v mesto.
Leto pozneje so zgradili mestno obzidje, ki so ga utrdili z obrambnimi stolpi, in so mesto zavarovali pred turškimi vpadi, Maribor je dobil ime po utrdbi Burg in der Mark, ki jo je leta 1 Ki4 na griču Piramida zgradil koroški vojvoda Bernhard Spe-inhcim. Naselbina pod njo se je imenovala Markburg in jc lela 12(iy dobila trSke pravice.
I\c(ki)a, 5> decembra
v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani jc apostolski nuncij v Sloveniji sliwesno umestil novega nadškofa Alojza Urana. Kol je v svojem nagovoru in zahvali med drugim poudaril Uran, je sprejetje le službe breme in križ. pa tudi dar in velika (>dgovornosi.
Slovenske elektrarne načriuje-jov Kidričevem gradnjo 8l)iVme-gavatne elcklrarne, ki bi dosegla moč tretjine vseh eleklrarn v Sloveniji. V plinsko-parno elekirar-no v Kidričevem bi bila vgrajena najmodernejiia oprema, ki bi zagotavljala nizke količine izpusta loplogrednih plinov, kar ustreza mednarodnim merilom okoljsko prijaznega obratovanja.
Jug Hrvaške, .íibenik in okoli-co, je prizadelo najmočnejše deževje v zadnjih petdesetih leti- Voda je poplavila .itevilnc hiŠc, cerkve in ulice.
Poiie(lel}ek, (>. decembra
Ponedeljkov Delov baiometcr priljubljenosti je pokazal, da je irenulno na vrhu .Tanez Potočnik, sledijo pa mu Janez Drnov.k^k, Borut Pahor, Janez Janša in Lojze Pelrle.
In medlem, ko mwa vlada šele stopa proti svojim ciljem, opozicija že snuje nove načrte. ZLSD se je odloČila, da si bo prvič za cilj postavila zmag<i na parlamen-larnih volitvah, zato bodo po kongresu slriinke oblikovali strokovni svet- Po besedah predsednika stranke Boruta Pahorja bo mandatar slrokovnega sveta, ki bo deloval ko\ vlada vsetici, predsednik slranke. Na kongresu, ki bo predvidi^ma ktmec marca, bodo razpravljali tudi o skrajšanju
imena slranke v Socialni demokrati (SD) in spre jemali nov program.
Pri nas zaenkrat politična ne-s^iglasja rešujemo verbalno, marsikje svetu pa z orožjem in je zato lam tudi le dni zelo nevarno. Irak šc vedno vsakodnevno prc-iresajo eksplozije, Savdske oblasti pas«") sporočile, da je bilo v napadu na ameriški konzulat v Džedi ubitih 12 ljudi, vključno s Iremi napadalci.
Spel je udarila ludi baskovska separatistična organizacija Eta. Vrsie ekspIozJj v razJičnih mestih na srečo niso povzročile .smrtnih žrtev. Od lela iy68 je Cia v svojem boju zii neodvisno Baskijo sicer ubila skoraj 850 ljudi.
Otroci so bili na^tvse ve.seli. če jih je (namignili smo skromno) obiskal Miklavž. Sv. Nikolaj (Mi-klavi) jc najbolj čaščen svetnik vzJu'idne Cerkve, bolj kot njega častijo le Maier božjo.
Torek. 7. decembra
Ukrajinska kriza, ki je nastala po dvoniljivih volitvah, še vedno grozi« da b{^ deželo pahnila v notranji razki>l. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je dejal, da se z opt")-zid jo niso dogovorili glede t>dsta-vitve vlade In uslavnih sprememb.
Pri nas pa se obela konec po-slaaske nedotakljivosti, ki je marsikomu v preteklih letih dvigovala slabo voljo. /LSD je vložila pobudo za omejitev poslanske imunitete, pod katero so se podpisali tudi LDS, DeSUS in poslanca narodnosti, Parlamentarci bi po njihovem mnenju bili upravičeni za imuniteto le v primeru kazenske ali odški">dninske odgovornosti za njihtrvo mnenje ali glas na sejah državnega zbora ali sejah njegovih dekwnih leles, ne bi pa bili imuniietno zaščiteni za kazniva dejanja, ki z njihovim delom v parlamentu nimajo nobene zveze.
Sedaj pa postaja že pošteno vroče vsem resnim igralcem na srečo. V nedeljo na slovenskem lolu spet nI bila izžrebana sedmica. V prihodnjem krogu bo sklad za sedmico tako zj^aŽal okrog 510 milijonov tolarjev.
iabÎQ p©rspektivcx
Zdaj bo pa vse drugače
( e se ne hishijalu soseda Korošica, bi ntda država že inieUipolnilno vlado. Tako pa se nimamo iwkrife^ resorja za regionalni im-voj m lokalno samoupwvo, kise zdi mjiogim zelo pomemben. Pa čeprav po mnenju nekaterih lema področju vladu ne posveča kaj dosti pozornosti, Saj^re celo za ministrsriv brez kstnice; denar pa hi na lem /x)dročju ludipotrelxmili. Nasploh naj hi "nova ohluší" regionalnemu razi'oju in ustanm^ljanju pfjkrajin v koalic ijski po-^odN namenila veliko premalo pozomosiL To so poudarili tudi na ponedeljkovem strokovnem srvčanjn s i?osland dritti^nega zbora iz savinjske regije, ki ga je v Celju piipravil klub podjetnikov Zlatorog, Sicer pa je hi I ta pogovor v nekem dehi podolx'n m^yravi v državnem zboru, ko so sprejemali novo vlado. Poslanca koalicije Jakob Presečnik in Mariin Mikolič sla poudarjala dobre strani ko» alicijske pogodbe, opozicijski poslanci Bojan KontiČ, Alojz Poseděl in Matjaž Han slabosti Srečanja pa se ni udeležil nid en poslanec najmočnejše stranke, ki ima tudi na širnem celjskem oÍ> moč ju ruijveč poslunce\', kar^tiri. Sicer pa so na tem pogovoni od-prti toliko tem. želeli predstaviti toliko projektov, da ničemur nismo mogli posvetiti večje pozomosfi - pa čeprav so področja, ki terjajo skupno prizadevanje in pri tem pričakujejo ludi skupno podporo poslance\\ Srečko Meh, velenjski htpan, je Uiko med drugim omeni! energetiko in • se\'eda - prometno povezavo ^ale^kein Zgornje Savinjske doline s Koroško m avtocesto. Nekateri ob tem le menijo, da na tem področju ne gre za tolikšno enoinast. kot hi jo želeli nekateri pred.staviti. in da pogosto vsi ne vlečejo v isto smer. Se Iwdo za dohn) te širše regije enotno zavzeriwli v.saj vsi poslanci različnih strank?
.Slikati je, da nekateri novi ministri ne lx>do imeli lahkega dela, ki> bodo morali uresničevali listo, za kar so se za]'zemali v předvolil* nem obdobju. V tistem času je pač dovoljeno govoriti in obljub-
ljati ma mikaj, zdaj ko ho treba lo uresničevati, ho te^e. Tako nekateri pravijo, da ho imel novi okoljski minister Janez Ibdobnik težave tudi na našem območju. Na mizo mu lx)do namreč dali r ponovno presojo problem asfaltne haze v Planinski vasi na Kozjanskem. S to težavo se na tem območju ukvarjajo že dolgo časa; krajani so proti, bilo je že že več resnih prote.stov in pritožb, a je .šentjurska upravna enota vseeno izdala jx)zitt\iu) mnenje, A okoliški ljudje, kijih močnojx)dpira Slo^>ensko ekološkogÛ^anjCr se.^e ne dajo. Pnn ijo, da je taka l^aza prehud tujek t* to naravno oko-Ije.
Oh vseh zade\'ah, ki.ko nas pestile zadnje dni, je mnoge prizadela še htomanija. Sedmica je hda v prejšnjem kolu vredna toliko, da l)i bila zadetka \'redna že marsikatera občina, k/ij šele posameznik. Oh lem pa so se .seveda takoj tudi pojavile govorice, da glavnega dobitka tudi v tem kolu ne bo. Se ve zakaj - ker imajo "oni" že tako urejeno, da namenu) zadržujejo dolmek, da je veČ vreden in îuko privabijo Še več ljudi, da se odločijo za to igro. In kaj je lahko pri lilo Še več olja na tak oge?y sumnićenj kot to, kar.'ie je v nedeljo z\'ečer res zgodilo. Sedmice resnihilo! In s to zade\v je nekajptnlohnega, kot ko gre za kakšru) odlagališče ali sporno rnt-pntvo; Uiditu .strokovnjaki pra\ijo, da se ne da nič prirediti, da je v.\e popmvilih: toda Iptdje ne verjamejo. Vseeno te dni znova kmajo si(r\Hke in upajo na dobitek. C ega ní prinesel Mikiaxž, ga bo morda Božiček. Ali dedek Mraz. Upanje pač ostaja.
en pomemben dogodek smo doživeli. V nedeljo so untdno .slo-ve.sno umestili novega Ijubljan.^kega nad.skofa in metro}>oTaa Alojzija Urana. Ker je to slovesnost prenašala tudi nacionalna televizija. je lahko res veliko .Slovencev videlo očitno razliko med prejšnjim in sedanjim prvim človekom katoliške cerh'e na Slovenskem. Vsaj nekaj kaže na bolje/	■ k
Resnka je tam zunaj
Jure Trampuš
Pred dnevi se je zgodil zanimiv fenomen. Sam nisem borzni analitik, še zdaleč ne .stmkovnjak za ekonomijo, prazna denarnica in votla ruda na bančnem računu .sta dokaza za mojo trditev, vendar sem r vsakodne\'nem hlastanju po informacijah zazmd vznemirjenje, ki ga na koncu ni bdo. Slovenski jinančni časnik je neki ponedeljek zjutraj ohjax'il novico, da .so delnice velenjskega giganta precenjene. Da je precenjena vrednost celega podjetja in da, kttkor so zapisali v tem edinem JinanČnem tabloidu, tuji analiJiki ocenjujejo, da je tečaj delnic Gorenja prci'Lwk za kakšnih /.5 Horza je reagirala, vrednost delnic je nekaj dni .strmo padala, jX) šoku za.stala in se vrnila navkreber Zdaj je le malo nižja kot pred medijsko objavo. Borzni šiKkuhtnti so razlog za valovanje iskali t' težavah pri poslova-'y. povišanju .stroškov surovin, nekateri .so govorili o manj.^i prodaji, dnigipa o domnevno slabem kad rova njti in zamenjavi lastniški deležev. Ekonomsko ozadje velikega, a običajnega nihanja težko ocenjujem, prejmčan pa sem, da je borzni preplah zares pos'zročila ravno bombastična novica, objavljena na pr\'i strani časopisa. Ptvvzapwv sploh ni važno, kakšni so bili pravi motivi Mujih aruiliiikov», kakšni so hili njihovi argtt-menti, informacije ifi strokovnost. Ravno časopis je bil tùiti, ki jepos'zročil tolikšen nihaj.
In prjdobnih '*pse\'do dogodkov<* je še ogromno. Taksna je bila predvoliina ihta o gosjyodarski rasli, o razUčtuh metodologiiak, kijiJt je potem nova oblast i^ozabiJa. Taksno je biio hleftranje o beneški konferenci, ki naj hi zažugala neugnanim IIr\'aiom, pa jepoiem od žuganja ostalo lx)lj malo. Se lx)lj prozorni so (biti dogodki, ki jih akterji organizirajo le zato, da hi z njimi prišli v javnost, in ne zato. ker imajo z njimi kaj povedati. Tako je pred dne\'i agencija neke pevke, ki zase misli, da je njena žensko.st zelo mačja, naokoli pošiljala obvestilo o novi pesmi, kiji kot v .svinčenih časih grozi cenzura. Razlog? Opolzke besede v refrenu. I^vka .se je torej že vnaprej reklitmirala z morebitno cenzuro, ker naj bipi> njenem mnenju njena glasl')ena poetika prestopila mejo sprejemljivega. Ni minilo po! dtm'a, od kar je to slahnimno six)ročilo pri romalo na elektronsko pa ga je neka zabavna oddaja na televiziji brez komentarja, kakšnega cinizma ali nasmihanja povzela v celoti. In pri delu občinstva dvignila pozornost. Zelo podoben medijski bkfjehila odstaviSev minislrvke kandidatke, ki rutj hi odstopila zaradi neu.smiljenega etičnega kodeksu. Ihd/jbnih ministrskih kandidatov in novih državnih .sekretarje)'. ki imajo sporno preteklost, je še nekaj, pa v.saj za zdaj Še ni odstopil nihče dnig. Zdi .se, daje vzi)ostavitc\-takšnega kodeksa le premišljena medijska vaba, velika naslovna lema, ki zlahka prekrije prave S'zroke za neke odločitve in dmge, verjetno pomembni'jše in u.sodnejše suari. Velik del medijskih vsebin je pač .samo in le poizkus vpltva-nja na dogodke. Resnica in realnost pa .sta dnigje. In logično - nisla pogojena le z domnevno ohjeklivnim in večstnmskim poročanjem. Medijski sklitd, ki ga po skandinavskem mode-hi planira nova v!uda, niti najmanj ne pomeni, da bodo iz slovenskega r?iedijskegaprostora izginile injormativne smeti. Morda se ho zgodilo ravno na.sprotno... ParadoLs ustvarjanja neodvisnega medija je namreč ntvno v tem, da takš'en r resnici ne more obstajati. Tudi če bi imeh mediji v.semogcx^o moč, da hi znali pre.slikati dogodek takšen, kot se je resnično zgodil, bi bili ali dolgočasni ali pa prtveč zapleteni. In bili hkrati ludi podcenjujoči do bralcex'. Ravno ti naj hi si namreč .sami ustvarjali la.sten p<jgled na svet. medijske vsebine naj bi komhinirtfh s .svojimi izkušnjami in prepričanji. A tako je v teoriji, v praks i pa je takšnih ljudi vedno manj. In zato imajo včasih dogodki, ki se sploh ne zgodijo, veliko večjo težo, kot ti.sti, ki se. Boj za Pimnski zaliv ali hoj za pravo vrednost podjetja p<t.stane pomembnejši od komisije mednarodnih strokovnjakov ali resnično utemeljenih ekonomskih mnenj, interpretacija zamenja informacijo, mnenje zamenja dejstvo. Zato je tako zelo zabavno gledanje televizije na hnmkih in slovenskih programih in poslušanje enopartijskih poročil o lem. katera država je tokrat zakuhala ribiški incident. Zabavno je prebiranje mnenj av.sirij.skih strokovnjakov o sloven.skih podjetjih, ki so lahko čez pol leta popolnoma drtigačna. Resnica pa je tam zimaj, a predaleč, da bi jo dosegli	■
DOGODKI
Pavla in Ivan sta na varnem, hrib v Podgorju pa še drsi
silio v l^xlíjojiii obiskali Pavlo Koradej, ki ji je [)ta/ Uikial že lako načol hišo, da je l)ilo spanje v njej že iioeiia moia - Danes je stanje se slabše, vendar je na ponioe pc^im prizadelini dt iižinam priskočila MO Veleiijo
Bojana Spegel
Narava je moCna. vcllkokrai dokai^c. dà najm<xnoj5a. Kdo jo krivec za plazenje velikcgd hriba v Podgorju, jc neinogoCe reći. Je krivo izkopavanje preiTK^ga, izmenjavanje sadnih in mokrih i>bdobÍj ali kaj iretjega? Nalanćnega odgovora Še ni, ljudje v Podgorju pa so žalusini in nesreCni. Žarek upanja je v njihove d<^m<^ve pcxsi-jal. ko jim je na pomoč priskočila MO Velenje. A pia/u se ne bo dido odpravili cc/ noč^ ćezzimo pa sploh ne. Ta pa lahko nareili }>e svoje, saj lirib. ki se dviguje na drugi strani zaCci-ka Loki'ivicc, Je kar poka in 7.1,
PredsUvjnik urada za javne gi^-spcxlarske službe na MC) Velenje Tone lirodnik nam je o pki-Amh v obCini v uvodu pcwedal: »V zadnjih lelih smo s proračunskimi sredslvi odpravili veliko plazov, Že vedno pa ne Uch večjih iz leia 1908, To so plaz pod cerk"vijo sv. Jakca 1er nad domačijama Iliirnik in Aristovnik. Druge smo uspe.sno reševali s prnraCunom. Imamo še nek« i manjših pla/xw na javnih po-leh in ob cestah, vendar nam je sedaj prva skrb plaz na podrtxju Pcxlgorja, na Er-neclovcm liribu.kjer je začelo plaziti apri' la lelos. Plaz je izredno velik in zelo nestanoviten. Opravljene st) prve analize, sedaj paslroki'tvnjaki i/ ljubljanskega pt^d-jetja Geoinženiring opravljajo meritve. Na I'Fsnovi teh bomo verjetno opravili globoke drenaže. Plaz je tak^ nepredvidljiv, da je poslal že nevaren za dve od petih najbolj priziidetih hil IvanaRami^aka, ki je dopolnil 84 lel, smo preselili v dt>m za
varstvt^odraslih.s čimer seje strinjal. Vendar je bik) slovit od doma z-anj zelo hudo. Se bolj prizadela je hiša. v kateri živi Pavla Koradej. Ponudili smo ji sianovanje v me&iu, a je to odklonila. ?.elelasijc ostati di>ina. Zato smo kupili sod>ben bival-
Ko s/no poleti obiskali Pavlo Koradej, je močno jo kala. V hiši Je že tako pokalo, da čete noči ni spala
nik v Novem	ki ga uporablja že
nekaj dni. Je sodobno opremljen» ima prav vse, kar gospa potrebuje. Zalo bo lahko prezimila v njem.postavili pasmo ga na mesto, kjer ni nevarno, da bi potegnil pkiz. Kc^ bomo hl^"» t^bnovili, pa se bo lahko pre-selila na/aj v njo. Zahvalil bi .se rad Premogovniku Velenje in vsem» ki so nam pomagali, da smo bivalnik kupili in ga namestili na ležka doslopnem terenu.« Plaz v R^dgorjuje prizadel tudi domačijo Blažičevih in se cm družino Koradej. 'lu so Mj obremenjena gospodarska piwlop-ja kol pa hiše, ljudje se zaenkrat Še ne počutijo ogroženo, čeprav plaz ne miru-
je. Brodnik pravi, da zaenkrat î^e ne vedo» koliko bo stala sanacija velikega plazu v naselju, ki sodi v KS Pesje. Vsi trije stari plazcwi bodo zagotcwostali vsïik po 15 milijonov Srr, v Podgorju pa bo 40 milijonov Srr za popolno sanacijo plazu in hiš verjetno premalo, Vsaj lu računajo na pomoč države, ki doslej Velenju ni pomagala odpraviiiše nobenega plazu. Čeprav občina redno pť»í^llja vso dokumentacijo na revizijsko državno komisijo. Posočje je imelo ves čas prednost.
Kuhurni dom in razpis za direktorja
»Obncïva velenjskega Kulturnega domaje zeb zalilcvna,saj smo morah upoštevali ludi mnenja strokovnjakov o kulturni dediščini. Prva faza bo končana do 27. decembra, vredna 65 milijo-ncA>jena novinarski konferenci v prtîslorih MO Velenje, kl so jo pripravili v peiek dopoldne župan Srečko Meli in njegovi najožji sodelavci, povedal predstojnik urada za negospodarske javne službe Darko LIhtcncker. «Računamo. da bt^mo sredi leta 2IJ0.S objavili javni razpis za * >ddajo del za drugo ťa»). Slekla naj bi septembra in se končak» nb koncu leta 200.^. To pa zalo, da ne bodo izgubili več kot eno sezx.mo prireditev. Ob prvi fazi obnove kullurni dom vseeno dela. le vlioil je prilagojen, saj največja dela pravna pročelju doma. kjer je gkivni vhod. Ob drugi fa/j pa bo kaillurni dom zaprl.« je še dodal Vredmvii investicije bo ovl řilH)
do 8{X) milijonov SFl'. sc^financirala bo država. ïio\} natančna Številka bo znana Šele, ko bodo opravljeni izbc^ri izvajalcev del in njihiivi predračuni. Na naše vpraSanje. kdo se je prijavil na ra;^is za direku^rja največje kulturne usia-nove v me.slu, kije nasledila KC IN, lorej Knjižnice Velenje, so nam pc^trdili, da so kandidati trije. To je namreč že nekaj dni govorila Uidi ulica, a vjavn(xsli s<i krožila tudi imena enega <^d pi)litikov. Za to mesto kandidirajo sedimji v. <.1. direktorja, so-cioK>g Vlado Vrhič iz Velenja, .iože Kra» Jnc, níwinar iz Šmarlnega (^b Paki. in Marija Žev^n. zaptîslena na URIC u, iz Velenja. Izbor kandidata se bo pričel jutri na svetu zavi*»da. končno besedo pa bodc^ imeli mestni svetniki njieni ikI naslednjih sej, morda že na decembrski.
Strog nadzor pri
I ««v • •
kniiznici
Dela pri obnovi nekdanje Name, v kiite-ri ludi sodobna knjižjiica, hitro napredujejo. Mestni arhitekt Marko Vučina v
imenu MO Velenje dnevno nadzoruje gradnjo in hodi na koordinacijo z izvajalci. Najeh pa so tudi netidvisnega nadzornika. g. Bukvića. Okoli 4iJ % objekta bo občinskega, ikwiej so zanj plačali okoli 60 % p<^g(^bcne vrednosli prostorov. Če bi prišk> do ležav, so se zaščitili, smo izvedeli na novinarski konferenci. V nekaj dnelî ho objekl zapri, zalo kaže, da bodo dela k(5nčana do februarja, kot je napovedala ludi investitor Tomaž Ri'>čnik. Izvedeli smo še. da bi morale biti napake na novem VDC Ježek do danes. kt> je izšel Naš čas. že odpravljene. In da naj bi bil ponovni tehnični pregled opravljen že kmalu. Dela. ki so jih morali dodamo izvesti na objektu, bodo siala 16 mio. $11. Plačali jih bosta morala oba soinvestitorja, MO Velenje in Minislrslvt^ za dek). Kiir je. ob celotni investiciji, zanemarljiva vscv ta, »Da bi Ic končno odprl vrata,« je dcv dal Darki> Lihteneker, ki je dodal, da je bil izvajalec iz Ljubljane, soinvestitor pa ludi. »Daleč od oči, daleč od srca,» je bil njegov komentar k temu. Ki l>o verjetno kar drž^l.	■
Sedaj ima Pavla na svoji zemlji nov dom. Sodoben bivatnik ima vse, od kopalnice do otroške sobe in lepe kuhinje. Strah pa se vedno ostaja, saj
hrib še kar poka in drsi.
Gozdarji za poravnavo z nadskofijo
Veliko hrupa zaradi vraranja gozdov v /gornji Savinjski dolini Ijubljatiski nadvškonji -Nazaiski gozdai ji želijo izkijucno zakonilo i'ešitev denacioíializaeijskí^ga poslopka - Pti odškodnini za poverario vr(^dnosl pi ičakujejo [)()i'aviiavo z nadskofijo
Odločitev ministr.siva '/J^ kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o odpravi sklepa Upravne entMe Mo-zJrje, s katerim so bili v denacio-nalizacijskem postopk'u gozdovi na področju Z.gi>mje Savinjske doline preneseni v začasno upravljanje ljubljanski nadškofiji, je v širši javnosli dvignila veJiko prahu in seveda nove zaplete. Kaj o lem meni Milan Cajner, direktor Gozdnega gospcidarstva, ki se je na omenjeni sklep upravne enote pritožilo in uspelo? »Mi smo p(ï eni strani veseli, da smo ponovno dokazali nezakoni-U^t piistopka, čeprav nas na nek način Žalosti, da se moramo vedno znova na lakšen način vračati k razreŽeva nj u de nac hn aliz^^ijske -ga p<^topka. Na prvi pogled torej kaže, da sku.šamo postopek zavlačevati mi,kdc^rpa zadevo pcwna in jo spremlja, pa dobro ve, da v resnici želimo samo prispevali k zakonitctsti lega postopka. Spt^ni sklep je bil namreč tolikov naspro tju zzakoni>m o upravnem posit"ïp-ku. z zakonom o denacionalizaciji, pa tudi z odločbami ustavnega sodišča, da res ni bilo nobenega dvoma glede njegove odprave. Ker je bil sklep odpravljen in ne razveljavljen pomeni, da ni imel pravnega učinka. kar pa pomeni, da je ponovno vzpostavljeno stanje, kakršno je bil<^ preti začasnim pre-
nosom v zača.sno upravljanje nadškofiji. Na tej osnovi smo mi spel koneesionar v teh gozdovih. Ibrej lahko glede na zadnjo od-Iočlx->asL'ivnega sodišča nadaljujemo z delom v teh gozdovih do pravnomočne odlehčit ve o denacionalizaciji. Seveda bo treba to takšne odločitve razrešili še kar nekaj odprtih vprašanj. Predvsem gre zanaše vprašanje glede odškodnine za povečano vrednost. Naš zahtevek leži v predahh Upravne enote Mozirje že preko ileset lel. pa vendar upravna enota v vsem tem času ni opravila niti enega naroka, niti ustne obravnave. Nad takšnim zavlačevanjem smo resnt^ zaskrbljeni. Mogoče je. daje upra-STia enola čakala na uradno prekategorizacijo teh gozdov, ki je ta trenutek v sklepnem delu, res pa je tudi, da je imela sama vse možnt«ii imenovanja .sodno zapriseženega izvedenca gjiwdareke stroke. ki bi to occno in prekategorizacijo opravil. Ce bise to, denimo, zgladilo vsaj pred petimi leti, bi bil danes postopek pravnomočno končan. O lem sem prepričan.« Kako lorej naprej? Gozdarji pričakujejo, da se bodo še v decembru pontwno sestali s predstavniki ljubljanske nadškofije ter sklada kmetijskih zemljišč in gozdov 1er se dog(woriIi o izvajanju kon-o.'sijevnasledjijcm letu. Milan (Caj-
ner: '^Ob tem smo z optimizmom čakiili in dočakali čas, ko je vodenje ljubljanske nadškofije prevTel monsi^or Alojzij Uran. Pričakujemo nam.reč» da bo sedaj končno prišel odziv na naŠo pobudo o poravnavi, ki smo jt) naiLŠkollji rx'>sre-dovali že leu\<njega aprila. Še vedno sem namreč prepričan, da je lahko pt^ravnava najboljši, najlxilj razumen in učinkovit izJjod iz tega začaranega kroga. Kajii ludi sami <icenjujemo, daje tako dolgo izvajanje, sicer Šepavega in pomanjkljivega zakona o denacionalizaciji, predolgo, nerazumno in nedopustno. 7ja\o tudi sami belimo prispevati svoj tlelež k temu, da bi postt>p-kc po.spešili in jih razrešili takov Interesu ljubljanske nadškofije kot de nacion alizac ijskega upraviče n -ca, kot razumljivo tudi v interesu zapletenih naCk>zdnemgaspoidar-slvu Nazaije, ki so dolga leta delali v teh gc^zdov in vanje vlagali,«
G<»la resnica pruli blešíccťiiui sprenevedanj II
Na Upravni enoti Mozirje z razpletom seveda nisti povsem zadovoljni, prav ogorčeni pa so ob dejstvu, kot pravijo, da jili je javni^t preko medijev popljuvala, preden je njih kdc-) sploh kaj vprašal. Ze-b prav je, da tudi sami izrazijo svt'y
odziv na odk>čbo ministrstva za kmeiljstvo in na številne obtožbe. Načelnik upravne enote Vmko Pcv lič nik je povedal: »V upravi enoti se zalivaljujemo za možnost pc^vcdati.kaj je napisano v odločbah in skiepih, ki so bili izdani v ziidnjem času v postopku denacionalizacije škofijskih zemljišč. D( v>lej mediji dali prvo ( nekateri pa celo izključno) besedo predstavnikom Gozdnega gospodarstva Nazarje.
Za uvcxl nekaj bistvenih p^xJatk^w. Upravna enola Mozirje je 17. junija 20!)4 na predlog Nad?kc»fije LjubljaJia izdala sklepo začasnem prenosu 8.167 hektarjev kmetijski h zemljišč in gozdov Nadškofiji Ljubljana- Cire za površine, ki zajete v (xUcíčbah UE Miîzirje o vračilu v last upravičencu, pa Šc niso pravnomočne. Zakoniti lastnik teh zemljišč je Republika Slovenija, Skla<l kmetijskili zemljišč in gozdov. 'lemu skladu je upravna enota naložila, da izroči 8.167 hektarjev nepremičnin v začasno uporabo upravičencu Nadšk'ofiji Ljubljana- Zavezanec in upravičenec sta se s tem strinjala. Se več, spt"^-razumno sta sklep izvršila. V tem postopku nismo odli>t'ali o eventualni povečani vrednosti gt>z-dov, ki jo zatrjuje gozdno gospodarstvo in mu z^to nismo priznali statusa stranke. Tak-šn^^ <5dk')čilcv

MIlan Cajner
(v zvezi s statusom stranke) je UO sprejela ludi na osnovi odk^čilve Vrhovnega sodišča RS. kijeviden-tičnem primeru (Bornovi gozdwi v UE Tržič) odk)čilo, da ktmcesiiv narji niso stranke v pc^siopku prenosa nepa'mičnin v začasno uporabo, Ustavno sodišče pa je prej nave dencKxiloči lev Vrhwnega sodišča razveljavilo in odločilo, da se koneesionar je m. tudi v tem delu pc*>topka,prizTiasiatus.stranke. In samo to. ter zadevo vmilo Vrhovnemu st"^diiČu v ponovno sojenje. Vrh( wn<usodfôe pa je v ponovnem postopku med drugim odločilo, da ni mt^gočc cxlložiti nekaj, kar je bilo že iArŠeno, \o pcsmeni, daje ugtv dilo Bomovim dedinjam. V Mozirju je vrstni red odločitev nekoliko drugačen. Gozdno gospodarstvo Na/aije se je pritožilo na sklep upravne enote o začasnem prenosu nepremičnin na Nadskofijo Ljubljana. Instančni organ, 10 je Ministrstvo za kmetij-stvo,gi^zdurstvo in prehrano, je na osntivitx!lt>čiK'c UslavTiega s<idi.šča RS sklep upravne enote odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni posto-
Vinko Poličnik
pek z edinim naročilom, da v p«.v stopek vključimo GG Nazarje in mu damo možnost, da uveljavlja pravice in pravne kt^risli. V ponovljenem posk^pku ne bomo odločali o tem (kar si verjetno želi k<incesionar), kdo bo upravljal z zgornjesavinjskimi gozdovi, o tem se bo GG pogovarjal s sedanjim lastnikom teh gozdov, ki je tudi s(^govornik za morebitno poravnavo z nadŠkc^Hjo. Upravna enota mora po veljavnem zakonu o denacionaliz.aciji in po dcttlej oblikwani pravni praksi najprej vrnili podržavljene nepremičnine upravičencu. Šele nato pa ^xJk>čili o eventualni odškodnini, ki jo morajo upravičenci plačati po dokazani povečani vrednosti. Govorili op(5ravnavi in.se hkrati pritoževati tako, da do obravnave odškodninskega zahtevka sploh ne pridemt>, ni v duhu poravnavanja, ponovno je treba povedali, da je Zakon o denacionalizaciji prisilni predpis, katerega prvenstveni namen je vrnitev odvzetih nepremičnin oziroma odprava krivic.«
GOSPODARSTVO
""H'M 9. decembra 2004
Bo Čistilno napravo gradil Esotech? Esotech v BiH
Mod ponudniki za izgradnjo ristiliie naprave^ Velenje ludi l^lsoleeh -
referenco si je ireba ustvarili donia - Zakon o javnih naroriiih (k)d()mareř>a znanja ni preveč prijazen
Milena KrsUč - Planine_
Velenje - Med lislimi. ki sc) oddali ponudht> za gradnjo Cl.siilnc naprave Velenjcje ludi Esoiech, d. d. »Cilcde na konkurcnCnosi ponudbe in naSc prepričanje o tehnološki uslreznosli (x;cnjuje-mo. d'j bo prav ta rofcrenca poslala odskočna deska xa kvalificiran naslop na mednarodnem trgu, K lemu bo svojo podporo morala dodali tudi lokalna skup-mï>i In drî^ava.kl domaČe znanje vse preveOkrai Šťúi le načelno.« pravi generalna direklorica
družbe Rsotech Zofija Ma/.ej -K u kovic.
Hrotech se skupaj s Slovenskim ekološkim grozdom poJaja na Kilajsko, Vzačelku prihodnjega leta v Šanghaju odpirajo predstavništvo. Čeprav se zavedajo, da pn^dor na la Irg ne boenosia-ven, brez politične podpore države in domačih referenc pa nem<igoč, računajt> na dober razplet. V veliki Kitajski bi lahko (ržili o kolje varstvene lelmologi-je: razžveplanje dimnih plinov, priprovo pitne vode. čiščenje In-
V mejah pričakovanega
Velenje — RcTullati poslovanja družbe Esotech v letu 2004 se gibljejo v pričakovanih mejah. Letna realizacija bo dosegla 3 milijarde tolarjev, dobiček .35 milijonov tolarjev. Prihodnje leto prlčaktijejo milijarde tolarjev prihodkov in sinergičnc učinke. ki naj bi se pri vseh članih Slovenskega ekološkega grozda odrazili kot posledica skupnega nastopa in razvoja okoljskih tehnologij.
■ mkp
duslrijskih in komunalnih odpadnih v(îda 1er termiCm» procesiranje odpadkov.
Cîeneralna direktorica zadnje čase vse pogiwteje za temeljno In uspešno promocijo na lujem poudarja pridobivanje projektov di> ma. Dodaja pa. da Zakon o javnih naročilih ni najbolj prijazen do domačega, slovenskega znanja in inovacij. Pa je edino z lastnim znanjem in i nova t Ivn ostjo moýjia kc^nkurenčnt>sl skwenskih podjetij na tujem in trajno.stni rozvoj države kol celote. »Dejslvo je, da bi s slovenskim znanjem marsikdaj dosegli boljše končne učinke. Mnogo pri^jekuw, ra:qnisanih po p"«Iopkih javnih naročil, v Sloveniji pridobijo podjetja iz Vdko rekoč celega sveta, ki si prvo referenco ustvarila v domačem okolju, s pomočjo pogojev in okoliščin, ki jih je skreirala država. To pa za domača pt^ijet-ja ne velja.« pravi, 'Ib utemeljuje s primerom, (ire 7íi razžveplanje dimnih plinov v'Icrmt>e]ektrami
Zofija Mazaj Kui<oviČ: »Z lastnim, slovensi<im znanjem, bi marsii<daj dosegli boijše končne učinke, h
Trbovlje, kjer je Esoiech v sodelovanju 7. Inslltutom .iožefa Stefana pripomogel k optimizaciji lchnok>gije in bistvenemu, skoraj polovičnemu znižanju investicijskih stroškov. »Z denarjem, gre za 10 milijard tolarjev, ki je privarčevan zoptimizacijo tehnologije. bi lahko zgradili UJO hi.š! Kljub cenovnovjšji ponudbi pa je možnost implomentacije lastne tehnologije pridobilo podjetje i?. Nemčije.«	■
Esotechovo preclnovoletno srečanje vedno znova navdušuje
Esotechovaprednovoletna srečanja so najstarejša. z njimi pa vodstvo lega kolektiva z generalno direkiorico Zofijo Kuko-vič • Mnzej na čelu vedno znova preseneti. Tudi letos je bilo tako. Celotni program so oblikovali v prispodobi sončnice, rože, ki poaseblja sonce, ki najde zase vedno pravo rešitev -obrača se za soncem in njego-
vo okolju prijazno energijo. Tudi sami nekako primerjajo s sončnico, saj se podobno kot ona obračajo za vedno novimi revolucionarnimi poslovnimi rešitvami. Pri njihovi uresničitvi ni meja.segajo vse do daljne Kitajske in Skandinavije in na drugi strani do Amerike. Zalo jc bila ludi tokratna druščina poslovnih partnerjev zelo pisa-
na in jezikovno različna. Tudi program so zato pripravili v slovenskem in angleškem jeziku, predstavnike Kilajske pa je gostiteljica Zofija Mazej Kukovič, nagovorila ludi v njihovem jeziku.
Esotech promovira lastno znanje, zato je ideja, scenarij in izvedba poslovnega srečanja v celot: nastala z lastnimi silami, vo-
d\inje programa sta prevzela mlada družinska člana sodelavcev Inn Kukovič in Jnn i^kohvr-ne. AngaJiirana je bila študentska plesna skupina Halami^rga-na, lokalna mladinska pevska skupina Deci deci band, pevski irio Kalrinas, t^srednji nastopajoči pa so bili Kingstoni.
■ mz
Obiskovalci so bili navdušeni nad izvirnim programom.
Prenovljena ERA
Mozirje • Vsoboto so v središču Mozirja s privlačno in pestro slovesnostjo tudi uradno odprli prenovljeno Erino blagovnico. V prenovo so vložili okrog 1 ID milijonov tolarjev. Ob dopolnjeni pt^nudbl za dom in gospodinjstvo s tekstilom in papirnico jc zlasti pomembna prenova In povečanje supermakcta z živili, ki bo odpri vse dni v tednu.
Blagovnico v Mozirju so odprli že lela 1981 in jc bila doslej že večkrat prenovljena, tokrat pa je dobila tudi novo in posodobljeno preobleko. Zlasti to velja za steklen prizidek s panoramskim dvigalom, spremenili pa so ludi prometno ureditev, ki sedaj t>mogoča enostavnejši in varnejši dostop do parkirišča. Lb jc pomembno.saj je blagovnica priljubljen kraj za nakupe, svojo zvestobo pa so kupci dokazovali ludl včasu prenove. k<.) je bilo poslovanje precej moteno, Tako so se tudi v soboto izkazali s številnim i>b-is kom. doživeli pasoše razvedrilni program in Erikovo ix)zornosti.
■ /P
V 5. okvirnem programu VX\ iščejo r(\šilo\ za nizko pi^)računsko napravo za razzve|)lanje dimnili plinov
Velenje, Ibzla - Esotcch in Instl-lul Jožefa Stefana z avstrijskim parlnerjem v okvirnem pn>gra-nui EU uspešno dc»koncujejta izdelavo projektnih rešitev za nizko proračunsko napravo za razžveplanje dimnih plinov. Rezultate več kot enoletnega raziskovalnega dela so predstavili na konferenci, k: jo je kol potencialni uporabnik lebnologije organizirala Term^^leklrarna 'liizla. Ktmference so se udeležili predstavniki skoraj vseh tcrmcx?ncr-geiskih objektov iz drŽav nekdanje .lugi^slavijc, med njimi pre<l-siavniki TE U^jcvik. TE Kakanj, TE Obrcmwac 1er predstavniki Elektroprivrede Bill In Srbije. »Esotech je skupaj z inštitutom predstavil optimizacijo razžvepla-nja dimnih plinov v odprtem razpršilnem ab«)rberju in raz^e-planje v absorberju s polnili, ki predstavlja novost na področju čiščenja dimnih plinov.« je povedal direktor ekologije v Esoiec-hu Iztok Hnis(cl.
Udeleženci konference so izrazili izjemno zanimanje predvsem zaradi pi>lencialne izvedbe tovrstnih projcklov na lastnih napravah, v relalivno kraikem p.-lhod-njem obdobju, Ija do leta 2008.
Iztok Hrastei: »Gre za novost na področju čiščenja dimnih plinov.»
Nova podoba blagovnice je precej dopolnila siiko tega dela Mozirja.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o. ^
t -Net
Obvestilo lastnikom greznic in malih čistilnili naprav
Komunalno podjetje Velenje, kol izvajalce obvezne javno službe odvajanja in či.ščcnja komunalnih in odpadnih voda, obvešča v.se lastnike pretočnih in nepretocnih greznic ter malih čistilnih naprav na območju MO Velenje, občine Sošianj in občine Šmartno oh Paki. da v skladu s 17. členom Pni-vilnikii o odvajunju in čiščenju komiinalne odpadne in padavinske vmle(Ur. lislRS,št. 105/02 in št. .^0/04) omogočil prevzem in predelavo grc/ničnih vsebin in blata i/navedenih naprav na sledeči način :
•	Liislniki pretočnih greznic iz individualnih liiš morajo pr^i/-nitigrcznico najmanj enkrat naširi leta, lastniki neprotít ni h greznic, koje le-ta polna, lastniki malih čistilnih naprav pa morajo poskrbeti za praznjenje blata v skladu z obratuval-nim monitoringom male čistilne naprave.
-	Blato iz malih Čistilnih naprav in grczničnc vsebine iz individualnih hi^prevz.cmamo na Centralni čistilni napraviv Šiíštanju, Primorska 8/a, vsak dan od 8. do 18. ure.
-	Vsi lastniki morajo predhodno najaviti predviden Čas ter predvideno količino in se dogovorili in uskladili na icl: 898 94 Us tehnologom čiščenja odplakvsak delovni dan cd 8. do 14. ure (predhtidna najava je potrebna zaradi uskladitve obremenitve delovanja čistilne naprave).
-	Prevoz blata in grezničnih vsebin zagotovi vsak up(îrabnik sam, lahko pa ga naroči pri iA'ajalcu javne službe na tel: 898 9 4 11. Podpis naročila sc i/cvr.^i oh izvedbi storitve.
•	Cena predelave blala iz malih čistilnih naprav ali grczničnih vsebin iz pernic na območju MO Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob P'aki)2:našaza Im^ 3.103,98 SIT vključno z 8^ % DDV. Uporabnik mora ob prevzemu blata predložiti osebni dokument in davčno številko.
•	Vse lastnike greznic in malih čLsiibih naprav (manjše od 50 PE - na čistilno napravo priključenih manj kot 50 prebivalcev) napnišamo, da pri prvi prijavi za prevzem blata ali grczničnih vsebin izpolnijo osnovne podatke o napravah na ťor-mularjih, ki bodo na razpolago ob prevzemu.
Hhvula /a razumevaixje !
PE Vodovod-kanalizaclja
ISO 9001 Q-66I
ISO 1400) E-0S5

rsooi H-004
POGOVOR Z RAZLOGOM
Sodoben nakupovalni center tudi v Velenju?
Ilia so je v zíKlnjOíii dosellciiu [)()V(u\ilři za (hisclki ni - Naisoclohiicjše íiaku|)()valíic vowUv odpirajo po SI()V(Miiji iii řia lli vašl<(Mn, v Vck^iju pa ř^a so iiiniajo- V |)íili()(líijih UvU Iclili IhkIo po Slovoiiiji odprli 80 {lisl<onliiiii proiiajain Kinospin
Mira Zakošek
Era Velenje je v zadnjih deselih letih povečala prihodke /.a desetkrat. S svojimi prcxlajainami so prekrili slcwcnski pros-lor, pravočasno pa izkoristili tudi Ir^no ni^tw dri^avah nekdanje Ju^)i>lavije, kjer si reiwjíí, še posebej na 1 Irva^Škem. kar zajeten kos trgo\«ke pogače. Njih^w /adnji adul jo diskontna prodaja, ki ima, tako so tK'cnili, v Sloveniji invdr/iivah biv>e Jugoslavije zlato pri hod m\st. Povczaliso.se z ilalljanskt) diskontno verigo Eurospin in v zadnjili dneh se vrstijo otvoritve teh novili prodajaln po Skwcniji kot po tekočem traku. Nisv .v iem iiarvdili tudi xehi kûnkaniice? Njihoy prťdsctJnik upras'e OvùJo Orntadić je kratek in Jeilrncil:
»MogcVîc ia králek rok. Dislconina prtv daja je v Sloveniji velika lr?jia nL^a. Moramo bili zraven^ Le lako bomo ohranili in p^weêali tržni delež. V priiuxlnjili dvein treh letih, Ix^mo v st^delovanju z italijanskim partnerjem Hurospin pcwtavili kar okoli 80 takšnih prodajaln, kol smo jo pred dnevi odprli na Clorici v Velenju, pred tem v Novi Gorici in Slovenskih Kiv njicah. V prihodnjih mcsecih pa se jim bodo pridružili diskonti v na Prcvaljah in v Piuju. Pove7av3 / Eurospinom pa pomeni ludi optimalizacijo na^ih nabavnih p(^li za ttttalo prtxJajno mreM« In kako xo potrošniki sprejeli te nore tr-flovine?
»Moram reci, da smo uspeh seveda pričakovali, a smo nad lolikSnim povpraševanjem presenečeni,« Kakšna pa je pretùiast íť prodaje, zakaj so iahko praz^'odi tfMko. pravite f)koÍi 30 od-sifA kov. cenejši? »V prodajalnah Eurospin ponujamo od lOíJí.) do Í2()0 kakovostnih artiklov pod lasino blagovno znamko Eurospin. Cene so loiiko nižje zaradi velikih količin, ki jih obrača grupa Eurospin. pa ludi za-
radi povsem Izdelane logistike in racionalizacije sln^ktiv.«
ve/idar nekako prevladuje prepričan' je, da je hla^o v taksnih prodajalnah nižje kakos'ofđi? »Morda je včasih bUo tako. Zdaj seje di-stomtna pn'^daja v Ewopi lako ra«>irila. tako inlernacionaiizirala- da je blago, ki ga
Gvido Omladič, predsednik uprave Ere: "Veier)jčanotr} smo obljubiti najsodobriejŠi nakupovalni center, radi bi postavili takšnega, kot smo ga v Samoboru, čakamo le na primerno iokacijo.''
pn>dajmo v naših diskontih, zelo dobre k"vaiileie. /a priiner naj povem, da proizvaja testenine, ki jih prodajamo pod na5o blagiwno znamkís priznana Barilla. Potr<íÍNnikÍ pa se seveda lahko sami prepričajo ludi o dobri kvaliteti svežega me.sa, delikatesnih izdelkov, sadja in zelenjave.«
VeknjČani so gf^ovo veseli vaše nove po-
malhe, a še vedno jim dril}iujeie obljubljen sodohen nakupovohii vwler. Odpirate jih dn4godpo Sloveniji, kotiec tedna stega na Ptujii, da o tistem v Samoboru na //r-laškein (odprli ste f^ konec pvfetjaj sploh ne govorimo. ^Prav ratii bi ^ pristavili ludi v VLHenju. Na <îtvoritevvSamobt)rsnu> pcA'abilivelenj-J5ke svemike. Pt)kazuli smojim, kakšen tr-giTvski cenlcrželimo postaviti tudi v Velenju. Ana dobri lokaciji, ki si jo v tem ok<v lju nedvomno zaslužimo in karsmodolžni ludi naSim zvestim kupcem. Upam, da se bomo o njej končno dogovorili.«
/rt kafero hkadjo imate v mislih? »Najboljšo-kt^nkrelnoo tem, dokler zadeve nisodogovt>rjene,ne bi g^ivoril.« ('ettidi ste žf zdavnaj premsli velenjsko in 1'elo slovensko okolje, v l^lenju še vedno veljate za nosilca Irf^o^'ske dejavnosti. Kot takšnemu vam Mlenjčanizflmerijo.daste zaprh kar nekaj trfioviii Velenju, cdo samem mednem središču, '/Mkaj? »Juiii v irgimki panogi je boj kru I in ne-izpRïsen.Tu nisentimenlalmisli. prilagajati se je ireba ncwim razmeram, 'leme-Ijito smo pretehtali vse naše <xlkieitve in brczzapiranja.mlsic\;r pravimopresiruk-luriranja, nekaterih prodajaln ni Slo. Cc ne bi tako ukrepali, nc bi preživeli. A dolga á,) Velenja se zavedamo In obljubt^ bi> mo. Če bomo seveda priili do lokacije, tudi izpolnili.« Najlepše nakupo\ahie center imate na lir-vaškem. Kako/o? »Jam vidimo ogromne razvojne možno sti.ZeprlhodnjeleU^račiinamo, da bomo ustvarili na Hrvaškem s IflfXl zaposlenimi okoli 150 milijonov cvrtw prometa.« Ce se vrneva l'elcnje. trgovec no^'e^ řr-govea v mestu ne more hiti vesel. A prihajajo in hodo še prihajati. .Med dntgim Udi. neposredna koiikuretKa yxái novi, disko/iž* niprfxlaji. Kako f^lcclaie na (o? »To je listo, o čemer sem prej giworil. Konkurenca je velika in neizprosna. V
diskontni prodaji smo videli iržno nišo, ki jO bomo vsekakor izkoristili. Vse bomo naredili, da bomo boljši, konkurenčne jši.« Ihjstvo je, da je !:ra zadnja leia dosegala vrtoglavo ras7. V deselih letih sre promet podeseterili. Kako pa vam kazi Iđos? »( 'e ne bi rasli, nas danes ne bi bilo več. Ekonomija obsega pi'sbi je v Irgovski panogi vse pomembnejša. Od nje je odvisno vse. predvsem pa ugodni nabavni viri. Več kot kupiš, boljše^ ceno uspeš .spogajati. boljšo kvaliteto dcvšcgaŠ. b<5l^i zaslužek - ki pomeni več kapitala za razvoj.« Rastemo tudi letos In to uspešno, lani smo asivarlll dc^brih 60. letos bomo preko 70 milijard tolaijev prometa. Rasli pa moram(^ ludl v prihodnje.« Koliko U'h prihodkov pa pravzaprav še tvilvarite v lehnju in koliko v Sloveniji? »Širie velenjsko p(xln^e v pribodkiii Ere predsJavlja do desei odstotkov. Računamo, da lx>mo v leti^njem letu asivarili na tujih trgih približno trideset odstotkov na^ realizacije, prihodnje lett^ pa ?e pcil-(wico.«
Omenili sle /In aško, pnsotnipa s(e tudi
v drugih državah nekilanje Jugoslavije? »Će govorimo z^olj o trgovski dejavno-.stj, sla za nas najpomembnejša sliwenski in hrva.ški trg. vse več projektov pa imamo tudi v CrnI gori. Projeki Ski>pskj .sejem pa je drugaCne narave, gre za izgradnjo trgov,s ko poslovnega središča, nekaj podobnega, kot je B TC v Ljubljani.« Zadnja leta so hila zxt trgf>vce zfíhienxa. Dej-^tvo je, da prihodnja ne bodo tcija. Ifrez pitvezovanja in nadaljnje glohalizo' dje verjetno ne ho šlo. f^e se torej vidite v prihodnje? »Pravilnem ugotavljale, da je piwezova-nje nujno. Vendar pa na vprašaje, kje mu je konec, nihče nc zna odgovoriti. Tudi ko se pogovarjam s kolegi, niliče ne more naptwedati. kje je konec integracij, povezovanj in strateških partnerstev. V Eri zagovaijamo preprosto bgi-ko; razvijali bomo takšne trgovine in takšne dejavnosti, za katere ocenjujemo, da bodo rentabilne ludl v naslednjih lotili. Cc bomo delali d<woij kvalitetno in dovo[\ hitro in ileksibilnt), se bo-strateške povezave dogajale same pc^ sebi in tako nam bo Ludi lažje.«	B
Era odprla na Ptuju največji nakupovalni center
J*tuj» X dccembra - Na Ptuju je Era odprla svoj največji nakupovalni conter v Sloveniji, ki ima kar okoli 600(1 m2 pokritih pcwršin in več kot 200 parkirnih mest. Naložba jlli je veljala veCkot milijardo tolarjev.v novem centru pa boza-p^islenih 80 dclavtvv. Največji del pnidajnih pt^vrsin je namenjen živilskemu supermarketu in Erlni specializirani pnidajainI za dom in gospodinjstvo-Adut Ob otvoritvi so v znak dobnga sodflovanjn razdelili il(\n:\lorska srsnishn vvišini 1.2.^0.000 tolaijev Štirim ptujskim osnovnim šolam Jn Zavodu Dornava.
Bo blagovna znamka M club preživela?
M (lui) je sedaj že v likvidacijskem poslopku -Kmalu 1)0 /nano, kdo bo obdržal dek) - Po dveli MH^seriti bo jasno, kako naprej
Bojana Spegel
Velenje -1, dewmberje biUlan, ko Marjan (iHbersek po di^lglh letih ni bil večdl-rekior velenjskega M cluba. Dan pnej je na redni skupščini podjetja postal lik"vi-dacijski upravitelj podjelja. Kot smo že p<m>čali, si) delničaiji izglasovali likvidacijski po.sîDpek za tekstilno podjetje, ki se že dve leti utaplja v minusih, slabi poslovni rezultati pa se vlečejo se dlje. V začetku letošnjega leta so krizo reševali z odprcxJajo trgovin, ki so jih ^ imeli vsvo-ji lasii,pixxlaliso ludi del pisarnlf>kih pn»-lorov v tovarni na KoroSki cesli v Velenju. Zadnje leto so iskali rešitev za ohranitev dekwnih mcsl j^viljam tudi tak<\ da bi v proizvsidnih prostorih začeli povsem drugačno proizvodnjo, v kateri bi jih prc-zaposlili. (iovorilo se je o polnjenju pla-stenkzvodo.pa izdelovanju komponent za Elrad. pa Šivanju zasilnih oblačil... Plače so zadnje mesece zamujale, bile so slabe. Kot pravijo delavke v prolzvodjiji, so mnoge i^^tbile najprej upanje, da bodo obdržale delo. potem pa še živce in ptïtrpljenje. Odnosi meduidstvom In delavkami v pa^izvodnjl so biUočilno iz dneva v dan slabši. Tako je kar 32 delavk samih napisalo odpcTved, med njimi vse Iz
finančne službe. Verjetno so se za ta korak lažje odkičile ludi zato, ker jim zaradi razmer v pt>djetju pripadajo vse pravice (^b izgubi deia brez lastne krivde, ki jih kido sedaj uveljavljale na Zavodu za zaposlovanje. Kaj čaka osiale (še zaposlene), smo poskušali Izvedeti v pogovoru 7. Marjanom (íaberškom. JJh-idadja podjetja seslLši zi'logn/ho. Kaj to pravzaprav pomeni za M club? »Resnično se likvidacija slisi veliko bolj grobo kot recimo stečaj družbe. Vendar je<H'>raino. Pt"&iopekjepopc)lnomaLsti. na osnovi sklepa skupščine smo bili dolžni predali registracijskemu sodi.^Cu zapisnike. da se v re^ster vpiše nova družba M club v likvidaciji. Družba bo paslovala naprej, obenem je i/^la^ïvan sklep, da lahko likvidacijski upravitelj pridobiva ncîve posle, kar jc Izjemno pomembno. V fiO dneh od objave na registracijskem sodišču morajo delavci prijavili vse teijatve, ravno lako upniki, P^^ 60 dneh se ugotovi, ali zjjeski. ki jih bo družba pridobila z odprodajo osnovnih sredstev, poravnajo vse stroške. Cc se bo ugotovilo, da se s prodajo lastnine poravnajo vsi stroški, lahko družba dcki nadaljuje, seveda pa je po-lrebnospel sklicati skupščino. Na njej se bodo delničarji odločili, ali ostanek od
kupnine razdelijo med delničarje ali pa družba deluje naprej. Povedati mcsram. da je v ustanavljanju nwa družba v Pre-kmurju, ki bi zaposlila skupaj 60 delavcev v Gradu in Velenju. Po sedanjih evidencah bo delo Izgubilo 35 deiavcev.<' Kah^i je hilpn'i delovni dan po uvedbi likvidacije?
»Delo teče naprej, saj imamo kapacitctc ra/pr^xlane do konca januaija. Odnt*> nekaterih posameznikov ;e bil izredno nekorekten, ampak to bcmo cKenlli v naslednjem obdobju. Imamo veliko nûKxil. prepričan pa.sem tudi. da bomo po končanem likvidacijskem pcwtopku vsaj 60 ljudem zagotovib' boljšo prihodnost, kot so jo imeli zadnja leta.« Po 60 dneh se A« torej vedelo, ali Ifo tlntUvt poslovala še naprej ali ne. Kak\en je vaš ohČutvk, kakšna reabiû pričakovatija? »Preden sem skupščini podjetja predlagal likvidacijo podjetja, smo t^praviii grobo bilanco. Taje pokazala, da naj bi bili z izkupičkom cxl pn^daje lastnine poravnani upniki In delavci vcclou.'lubt^di>potrel> na Še pogajanja. Aigažiral sem finančnega strokovnjaka In pravnika, na i>snovl njunih mnenj som ludi predlagal likvidacijo. Ce bi to naredili že pred enim letom. ko je llk"vidlacija že bila na dnevnem redu skupščine, bi laJo-al izgubili 35 delovnili mest, vendar si upam trdili, da bi bil M club danes zdrava družba.« V zadnjih letih sle ffdprodali veliko pre^ mtfienja. K/iliko ga ho Se treha? «RaČLinamo, da potrebujemo /a proiz-
vt)dnjo, ki bo ostala v Velenju x blagovno znamko M club, okoli 200 kvadratnih metnw. Ostalo bomo pn^dali. ravno tako poslovno siavb(> In stanovanja v (îradu ter zemljišče, ki ga imamo tam. Vse premoženje bomo ocenili, potem pa objavi' II javne razpise. Potekajo šc razgovori, kak^mulejavnosl pripeljati v na.še pnsuv re. Prizadevamo si. da bi lo biUi pr("*izvod-nja. ki bi zaposkwala nove ljudi za pcUre-l)e gc^spodarstva v Velenju.« Če greva k {lelavcem. prai-zoprav delavkam v proizvodnji. Kaj jih caka? »Informacijo o .Številu zaposlenih Še pripravljamo. Najprej bomo obvestili sindikat. ki lx> hkrati izvedel več c kriterljiii. kak<i bomo izbrali 60 delavcev, ki bodo ostali v novi družbi. Po teh kriterijih bomo prišli do viškov delovne si.e. Rolj konkretno, koliko delavi'ev ho ohdri/ihi delo v Velenju? Računam, da okoli 30, v gradu pa 36, od-pcsved bo po grobih podatkih dt^bilo 35 delavcev.
Ionsko poslovno telo ste končali s 74 /«/-lijoni minusa, v rdečih štes'Hkah ste tudi leiivi. Cemu pripisujete to ^atge? »Rcsje,zg:idba izlaaskega lelase nadaljuje tudi letos. Vendar moram povedati. da sem v mc-secu marcu z llalijanbkim AUegrijem podpisal ptigodbo. vredno skoraj tisoč evr<'>v. I\'>gt^dba jc temeljila na kapacitetah, ki jih trenutno imamo, vkalkulirali smo 5 % bolniških izostanka in 9(3-odstoinostorilmist.To je sicer pod povprečjem v konfekciji, pa vendar-
Marjan Gabersek, nekoč direktor, sedaj likvidacijski upravitelj M cluba.
le. Zg^»dilose je, da sose bíMniškl izo«an-ki. na kalere žc dolga leta opozarjam, Še povečevali. V nekaterih skupinah so zna.šali preko 20 manj koi 10 % hol-niških izostankov pav Velenju sploii nismo poznali. Normalno je. da so tudi naše privine delavke ug<^tcivile, da si nima smisla prizadevali za liste, kijih ni, in liste, ki delajo počasi. Na koncu smo imeli le 45^^ realizirane pn^i/vodnje, tolikšna je ludi naša storliiiost. Če bi realizirali pogtidbo za Ailegri, bi se že letos lahko izkopali iz rdečih Številk, ludi stiť>kovnjaki iz Mure, kj sem jih povabil, ker na&lm tehnologom nisem več verjel so me opozorili, da je nemogoče, da podjetje s lako slabo prtiduklivm^ljo in toliko bolniškimi iz-ostA-uiki sploh Še deluje.«
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
9. decembra 2004
Gospodarji z gozdom za zgled
Zavod za gozdove Slovenije že od leia 1998 izl)ii'a najbolj ski l)nini ííosfxxlarjeni z gozdom - Lastnikov gozdov je \)tvko 300.000 -Spodbuda (I()1)í ími in o[)()niiii neveslnini - Vzorno S()d<i()vanio gozdarske stroke in lastnikov - I^ciošnja priznanja jiodelili v (Tirtek v Juvanju
Prcji>nji cclrlck sov novem ho-ttilskem pi'slopju Špiirinega centra Prodnik v Juvanju slovesno podelili prizminja I4slovenskim la.sinikom gozda, ki so jih Í7bra-li na prav toliko obmoinih eno-lah Zavoda za gozdove Skwcni-je za najbolj skrbne go-sp^idarjc z gozdom v Ic-U")šnjcm lelu. Na prireditvi so svojo dcjavnosl predstavila ludi slovenska društva lastnikov gozdov, na obmtKju nazar-ske obnK^ne enote pa je Iclos priznanje prejel Alojz Kumprej z Glo-boOnikovc domačije pri Ljubnem ob Savinji. Takšne podelitve so zelo pomembne že zaradi dejstva, da je okrog 70 odstotkov vseh slovenskih gozdov v zasebni lasti, teh lastnikov pa je preko 3l)i).0()(). Prilakovelikem Številu se med lastniki seveda pojavljajo velike razlike v gospodarjenju z gozdnimi povrSinami^od odličnih in nevestnih. Prav z izbiro najbolj skrbnih lastnikov želi zavod za gozdove spodbuditi vse ostale k upoštevanju načel gozdarske stroke, rednemu opravljanju gojitvenih in varstvenih dclvgcv-
du, izobniževanju in asposiiblja-nju ter k upa^ievanju večnamenske vloge gozdov. Izbor je zahteven, saj temelji na 24 kriterijih. pri končnem izboru pa posebna komisija upaUeva asem prednostnih.
Andrej Kermavnar: »Skrbno gospoda^ rimo 2 največjim s/ovensWm naravnim
v/rom.«
V privlačnih prostorih novega turističnega objekta v Juvanju so gostom in nagrajencem pripravili tudi privlačen kuhurni spored. Po uvodnem pozdravu
in dobrodošlici županje občine Ljubno Anke Rakun je prisotne nagovoril direktor Zavoda za giY/dove Slovenije Andrej Kermavnar. Najprej je opredelil pomen te akcije s posebnim poudarkom na sklepnem delu z izbiro najboljših. »Z vsakoletno izbiro najbolj skrbnih gospodarjev na najbolji^i in najbolj pravilen način spodbujamo vse lastnike k skrbnemu gospodarjenju z gozdovi in hkrati zbudimo pozornost širše javnosti za t o/življenjsko pomembno področje. Vsem nam v gozdareki stroki jc v veliko zadovoljstvo, da sc ludi na tak način strokovnost dela dejansko odraža pri vseh ukrepih v gozdu, od negovanja do sečnje in spravila, predvsem pa pri upoštevanju vseh življenjskih funkcij na.ših gozdov. Veseli nas torej dejstvo, da z največjim naravnim rom in bogastvom v Sloveniji gtxspodarimo dobro in vvdno bolje, Večina lastnikov gozdov dobro gospodari, tisti slab.^^i pa so z na^o akcijo izpostavljeni strokovni pre.soji, tudi v širši javno-
sti dobijo nevestni piwamezniki velik odmev, hkrati pa so ti izpostavljeni tudi organom, ki ukrepajo ob nevestnem in nepravilnem gospodarjenju, saj mi teh pristojnosti nimamo. Mi naredimo največ z nasveti in spodbudami vsem lastnikom.« je še poudaril direktor slovenskega zavoda za gozdove. (iíTzdarjisi tudi želijo, da bi ?e v bližnji bcxločm^wti izdelali tematsko karto, na kateri bi gozd opredelili kol ne gospod ar jen, gospodarjcn in vzorno gospo-darjen, dodah pa bi gozdove s posebnim pomenom in za posebne zahleve. Vodja nazarske območne enote zavoda Toni Breznik je akcijo na našem območju ocenil takole: »Vsako leto najprej izberemo najbolj skrbnega lastnika v vsaki krajevni enoti, nato pa šc najboljšega za območno enoio. Letos je lo Alojz Kumprej z Ljubnega. moram pa p<ivedati, du ob redkih izjemah, ki razumljivo potrjuje-
Alojz Kumprej: NajboVssi tastnik gozda v letošnjem letu na nazarskem gozdnogospodarskem območju
jo pravilo, na našem območju prevladujejo skrbni lastniki, zato je izbira najboljšega vsako leto težja.«
Alojz Kumprej z Globočnikove domačije v bližini Ljubnega je vzoren primer sodelovanja med
gozdarji in lastniki. Njegwa domačija leži na 850 metrih nadmorske višine, dve tretjini dogodka si zagotavlja z živinorejo, ostalo pa mora črpati iz gozda, tega je 61) hektarjev in je skrbno negovan, saj lastnik namenja veliko pozornosti rednemu in temeljitemu izvajanju obnovitvenih in gojitvenih del. Alojz Kumprej sstroko dobro sodeluje tudi pri vzdrževanju gcxzdníh cest, na domačiji pa ima tudi žago za domači razrez, ob prostem času |">a za priložnostne kupce izdeluje tudi lične vrtne mize in klopi, ima pa tudi vsa potrebna znanja za varnem delo v gozdu in na domačiji, je le nekaj njegovih odlik-
mjp
Privlačno, koristno In strokovno srečanje
Zadruga naj bo servis limetom
Zaostreni pogoji ludi od zadrug lei'jajo i^adonalno poslovanje - Zadi uga zaiadi knielov ali krnelje zaradi zadruge? - No\l predsednik IK) Knielijske zadruge Šaleška dolina na vprašanje odgovar ja jasno
Milena Krstič • Planine
Šoštanj-Kmelij.ska zadruga Šaleška dolina, z okoli 330 Člani, je pred dobrimi petimi meseci diîbila nov, osem-najstčlanski upravni odbor Kmetje so na čelo odbora postavili .{ožeta Kočnika iz Zavodenj. Gre za Človeka, ki je že velikokrat z delom dokazal, da ve, kako se stvarem v kmetijstvu streže.
Ročnikovi v Zavodnjah se vrsto let ukvarjajo z živinorejo, usmerjeni so v mlečno proizvodnjo. Letno oddajo blizu 2nf) tisoč litrov mleka. Pa še zdaleč niso prvi in največji mlečni proizvajalci v dolini. Pred njimi jih je še vsaj deset, pravi Ročnik. Tako kot vse življenje trdo in z razumom obvladuje svojo »kmetijsko po-litiko«Je odločen, da jo bo v mandatu. ki so mu ga zaupali, obvladoval tudi širše. Svojemu nasledniku želi predati zadrugo, ki bo zdravo in uspešno pixijetje, v ponos članom in delavcem zadruge, vuii se odgovornega in naredil bo vse, kar je v njegovi moči, da bo zadruga dejansko pmtala servis kmetom v Šaleški dolini. Povabili smo ga na kavo. I^>VH /iičťla z vprašanjem, kaj je bilo prej, kitm ali Jajce? »Vem na kaj ciljale, a kmetje <5d vodstva in zaposlenih v zadrugi ne
pričakujemo nič drugega kot maksimalno angažiranje, ki bo podrejeno članom. To je najbolj pomembno. Zadruga mora delati v korist članov, pri čemer se ne bomo branili nobene pozitivne pobude, ki bo prišla od njih. v zvezi s kuro in jajcem pa bi se dalo vprašali drugače. Saj toste mislili, nc7 Kdo zaradi koga? Zadruga zaradi kiTietov ali kmetje zaradi zadruge? Odgovor na tako vprašanje bi bil bolj preprost.« Ze kar oh i^'oiiivi za pretlsednika s/e pifudanli zflhtevo po preglednem pO' slova nju zadrufsfí. He vztrajale pri njej? «Scvedii- Ziiradi zelo zaostrenih pogojev gospodarjenja, zaradi ekonomskih razmer, ki vladajo na kmetijah, bomo v upravnem odboru vsi, ne samo jaz, od zadruge terjali racionalno poslovanje. Takšno, ki ho v končni fazi privedlo do znižanja stroškov poslovanja, ugodnejših nabavnih rokov pri nabavi repromateriala ter ugodnih plačilnih pogojev za kmetijske proizvode, ki jih člani prodajajo prek zadruge. Nekatere stvari bo treba postaviti na svoje mesto. Samo lo bo zagotavljalo, da se bo zadruga uspe.šno razvijala.«
Katere zadeve pa pri iem najbolj hode* jo v oči? 7Ï.V/6', kijih ho treba rediti'/ »Precej je še nerešenih zadev. Tudi takih, ki lahko v teh burnih časih za-
drugo hitro postavijo v neugoden položaj.«
Jih lahko nekaj na.^tejele? »Zemljišča, kadri, nepovezanost.«
Konkretneje? »Denacionalizacija. Še danes ne vemo, kaj je last zadruge in kaj ne. Imamo nekaj zemlje, ki je pod denacionalizacijo, in nekaj, za katero Še ni natančno jasno, čigava je. Je v celoti naša ali ni? To bo treba razjasniti, da bo zadruga lahko delala s polno paro. Nepovezanost. Razdrobljeni ne pridemo daleč. Zelo pomembno je dandanes povezovanje in sodelovanje zadrug na poslovnem področju. Majhni na evropskem trgu ne bodo preživeli.« K4>liko pa sodelujete z lokalnimi skup-ttosimi i' tem pros/ortt in koliko .ç pod-jetji?
»Predvsem se trudimo graditi dobre odnose, saj Člani zadruge predstavljamo pomemben del v vseh treh občinah.«
Gradili Iwsíe? »Zadruga je tik pred pomembno naložbo v izgradnjo poslovnega centra v i^oštanju. Ta, se mi zdi. utegne biti zelo pomemíxjn pri nadaljnjem riiz-voju kmetijstvav Šaleški dolini in vse moči morajo bili usmerjene v ta cilj.« .S7ř; ho za poslovni, nakupni center. Pred časom je hilo o njem veliko ^ovo^
ra. takrat^ ko se je ^iovorilo o lokaciji. Kako daieů so zadťve danes? «V Metlečah. Res je bila težava z lokacijo. Pa se je dobro izteklo. Trgovina se bo iz Šoštanja selila bolj na podeželje, bolj bo dostopna kmetom, ki bodo lahko prišli do nje s Iraklor-ji. Tam bo tudi uprava, zaposleni v zadrugi bodo imeli zagotovljena delovna mesia, verjetno še sveiovalna služba, veterinarska postaja in sveto-valno-gozdarska služba. Veliko pričakujemo, ker bomo lahko kmetje vse opravili na enem meslu. Tak center si Kmetijska zadruga Šaleška dolina tudi zasluži.
Rezanje trakti? Kdaj? »Upamo, da sredi prihodnjega leta.« Kako velika mora hiii danes hnetija, da lahko preživi? «To pa je skoraj nemogi>^e povedali. Bolj kol velikost je pomembno, kakšne možnosti za gospodarjenje ima. Koliko ima dobre zemlje ... Kmet v hribih ima lahko veliko zemlje, a če je la zelo strma, težka za obdelavo ... ležko se je preživljati tudi samo z živinorejo. Imeti je treba še kakšno dodatno dejavnost, recimo nekaj gozda.« Mimo tJvropske unije negre. Prilaga» janje najhrí ni in ne ho enostavno? »Vse večji cenovni pritiski in res hudi prilagodi t veni pogoji nas še toliko bolj silijo v to, da od zadruge pričakujemo čim boljši .servis. Spomnite se, da so cene mleka že padle za skoraj ? tolarje. Ibježe po.sledica evropskega pritiska. V upravnem odboru mislimo celo. da bodo morali delavci v zadruffi del dohodka iskali tudi na tr-
Jože Ročnik: »Zadruga mora pO' magati blažiti neugodne pritiske, kijih doživljamo kmetje.^
gih zunaj meja Šaleške doline in s tem pomagali bhižili neugodne pritiske, ki jih doživljamo kmetje v tem prcîs-loru. Pri tem se zavedamo, da mora biti aspešna tudi živi Iskop rede lova 1-na industrija. Tudi ta mora slediti modernim poslovnim irendom. Zato temu posvečamo veliko pozornosli v podjetjih, kjer imamo kapitalske vložke in kamor prodajamo večino .svojih pridelkov in proizvodov. Naj omenim mlekarno Arja vas in Celjske mesnine. Zainteresirani smo, da bi podjetja dobro gospodarila, da bi bila redni plačniki, ki bi plačali toliko, da bomo s ceno zadovoljni oboji.« Odločni pa sle, odločni! »Pred preprekami, ki se pojavljajo, res nikoli ne klonem. To pa drži. Pa optimist sem tudi.
NASI KRAJI IN LJUDJE
Velenje je mesto po meri invalidov
MO Velenje je dr uga slovc^nska občina, ki si je prislužila naziv »Ohcina po ineii nnalklov«
Bojana Speget
Vuienji,' • /veza Uclwnih invaiiibv (ZDI) SIcwenije. ki ima kar 5t).(KJ() članov, jc pobudnica projckla «ObCina po meri InvallJov«. Ideja, ki seje uiřejanjila lani, v evropskem lolu invalidov, je svoj vrh za leto 2l)l>4 doživela prejšnjo sredo pop<ildnL' v sajni cIvorHni Mestne <»))Cinť Volenj«. Z ubranim peljem so ííevilne jjcvvle in invalide pozdravili pcvci velenjskega k'vinic-la »Po domače«. Zupan Sročki» Meh je iz rok predsednika /DI Mirana Knijnca prejel priznanje v obliki iisUne in skulpture, ki občini pri/nava. da je Invalidom prijazno mesto. Obenem je Me-dobCin.sko drušlvo Invalidov SaleJke doline ob 35-lelnicl delovanjih svojim zaslužnim članom pcv delikî priznanja. zgnd^A'ino pa je obudil predsednik društva Vahcr (ioloh. Prav lo dni.^lvo je ludi dalo po[>iJdo. da Velenje leu*s dobi to visoko priznanje. Lisiina jc zagotovo priznanje občini, ki v svojem delovanju up^x>leva ra/Jičnosl potreb svojih občanov. Svet MO Velenje je na svoji oktobrski seji sprejel Pro^^am za izboljšanje življenja Invalldiwv MOV za obdobje 2CX)5-2ni)9, sklenjen pa je tudi dogovcir o nadalj-
njem izvajanju pri.>jekta med MO Velenje, Medobčinskim druSlvom iiwalidov Šaleške doline in Zvezo delovnih invalidov SU^venijo.
»INajhlijsť ovire so v naših glavah«
velenjski župan Srečko Meli je po icm, ko jo prevzel pri zna njo» spregovoril piwsem polni sejni dvorani. Med drugim je poudaril: »Lansko leto je bi\o mednarodno leto invalidtw. čemur se je s številnimi aktivnostmi pridružila ludI naŠa občina. Poleg odstranjevanja arhitektonskih ovir smo želeli in se Šc vedno (rudimo seznanjati jav-nosu s katerimi težavami se srečujejo invalidi, katere so njihove praviee in mt)žn<.)sti. prav tako se irudimo ustvarjati družN\ v kateri ne bo twir In predsodkov» ki bi lahko vodili k socialncmu izključevanju. družbo, ki bo spt^^to-vala različnost in v kateri bodo lajiko Invalidi živeli cim bcîlj neodvisno.
Invalide srečujemo ludi v na^í lokalni skupnosti. Vsak dan se srečujejo z različnimi p<^trebaml in ovirami, ki jili spremljajo na njihovi življenjski pt^ii. Zato smo v Mestni občini Velenje organizirali okroglo mizo na to lemo. Na njej so lahko Invalidi na samem mestu
povedali, s kaieriml težavami se vsak dan srečujejo in kak.šna je vkv ga občine pri premagtwanju le-teh. V Me.slnl občini Velenje si prizadevamo, da bi bile vse javne p<wrsiiie zgrajene taki\ da so ťunk-eionaine, da bi se lahko invalidi vključili v vse sfere življenja. Ib jim pogosto onemogočajo arhitektonske ovire, kot so stopnice, ozka vraia, neuslrezna dvigala, kar pa si v naši lokalni skupnosU prizadevamo ptxslopno iHlsiraniti.
Kljub seznanja nju javnost i zi>me-njeno problem al i kt") §e vedno vse prevečkrat naletimo na j^epravil-no parkiranje vseh UsUIi, ki niso invalidi, na prostorih za invalide ...«, je med drugim povedal Ž-upan. In poudaril, kol že njeg<wa predhodnika za govorniškim odrom - mas. Janv/ Drobnic in Minin Krajnc-dasonajhuj?^ovire, ki jih Čutijo Invalidi, lisic vgla-vah Ijudiî
f
Velenje je sedaj tudi uradno mesto, ki je invalidom prijazno. Vodstvo občine se zaveda, da vse še ni postorjeno, iistina pa jim pomeni obvezo, da bo to čim prej.
Aktivna starost
Slevilo í5i^lanjsklh upokojencev narekuje razdelitev na dva pododbora, na sever in jug. Zaradi la^e organiziranji I in delwanja. A ncv volcini zaključki In tudi siceršnja srečanja dokazujejo, da skupni duh ne kiči ljudi glede na zemljepisno lokacijo. Prav veseli kose dol)i-jo skupaj in lakoje bikuudi v petek. 26. ncwembra. koso praznovali zaključek letiiSnjega leta pri Red-naku v Šollanju. Clanciv društva je kar 450, srečanja pa so jc udeležila dobra iretjina. Kljub poznejši zabavi ob glasbi je bik) treba opraviti ludi resnejši del. v katerega je sodila slovesnost - po odpetih pesmih Okleta Zavodnje in p^>zdrav-nih gowrili Evgena Dervariča ter obeh predsednikov pododborov
Iximii Š(r]>ana in Jei/ťta Ue1>erna*
kil se je pozornust obrnila na dva člana druátva upc^kc^jenccv šcštanj, ki sta iz rok predsednika Leop4>l-da Kui^arja prejela zlali plaketi Zveze društva upokojencev Slovenije. To sla Anion Srebre in Stanislav MrtWřj, ki sla si priznanje gtv tovo z^'vluŽila s svi^jim nesebičnim delom pri društvu. Anton Srebro je kar trideset let aktivni in neumorni član. Stane Mazej, ki je ne-kcîliko mlajši, pa jc že petnajst let nepogrešljiv pri delu v druStvu. »Ziala plaketa je samo kajiček pozornosti, kajti dela v društvih, ta-kil) in dnigiičnili,se nedaovredm^-tili«» je ob lom piwedal Kušar in svojima članoma Iskreno česiilal. Seveda so .se na srečanju doiakni-
Foto: Anton Srebre in Stanisiav Mazej
li ludi dcwcdanjih aspeluw In nalog, ki jih čakajo v novem letu, pa'dsednik pa si gotovo za velik uspeh 5lejo ureditev slrohe na ikv mu društva upokojencev v Šošta-
nju. KiH dcïber gi\spodar gotovo ve, da če streha pušča, potem je škoila povstid. In to ne velja samo zaslreiie hi-Š.
■ Milojha Homprej
Ne pozabimo na starejše
Novembrski In decembrski Čas je nekakočasslovesa.obračunov in hkrati pričakovanj. Mednje sodijo ludI razna srečanja, katerih sove.seli predvsem starejši, ki jim čas mineva drugače kot nam v vsakdanjem hiienju. Pa ludi nam ne škodi, če se asia-vimo in doživimo (renulke umirjenosti, spontanosti In neke trd-nosli, ki jo daje ludi pogled na
zguban obraz. Nekako tako doživljam s^ama srečanja starejših krajanov in med nje sodi ludI sobotno v Ravnah» na katerem so se zbrali siarostnikl nad sedcm-de.scl lel.
Kar v domu krajanov so jim organizatorji, lo je lamkajšnji krajevni odbor RK, pripravili krajšo svečanost v izvedbi cltrar-ke, čarovnika in h ar m( m i kar je v.
icj pa je sledila pogostitev in družabni del. §e posebej je najstarejšima krajanoma Raven, ki sla bila prisotna na srečanju, to sta Angela Dahnik in Avgust Jc* len. čoslilal župan občino So.š-tanj Milnn Kopušar.,p<^zdravnim bc.sedam pa se je pridružila ludi predsednica KS Ravne, predsednik OO RK Velenje in pa ,|aže jančič predsednik ravenskega
odbora. Slednji se zahvaljuje vsem, ki so jim pomagali, da je srečanje u.spelo, tistim pa, ki se ga zaradi bolezni In drugih razlogov niso mogli udeležiti. pab(v do odborniki prišli voščit zadovoljne praznike in srečov novem letu kar na dom. In da bi zdravje služilo, lega si pravzaprav želimo vsi.
■ Mifojka Komprej
Odločilna sloga
Nov vodovod in prostor za slaiiovanjsko izj^radnjo - Kmalu temeljila prenova eesie skozi ki'aj
v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti so v preteklem obdobju pri napredku precej zadremali, dremež pa prekinili pred dobrima dvema loioma z novo sestavo krajevnega odbora, ki ga do danes uspe.šno vodi Štrukelj. Razlog za prebujenje jc nemara ludi v lem. da odbor sestavljajo predsedniki vseh društev, torej po drugi strani velja ug^^tovitev, da štejejo uspehe društev tudi za uspehe krajevne skupnosti. Velja tudi. da se v Šmarinem ob uspehih dru.Števv zadnjem času lahko pohvalijo s pomembnimi doscžJii na podn>čju ki'imunalne nadgradnje, teh pa bo v bodi^čc golovi> Še več. Drušlveni uspehi so za laL^n kraj zek> pomembni, denimo novo gasilsko vozilo, dobrodelni koncert krajevnega odbora RKin Karita-.sa, .stalne in raznolike dejavnosli domačega športnega draštva. de-javncfil so in še bodiu^kropili upc^-kc^jenci. (^živela je tudi kullurna dejavnost, zlasii z odmevno razstavo likovnih del »Šmartno na platno,« in še bi se na.šÍo. Na p(xia^čju naložb je torej vpre-leklih letih vladalo nekakšno mrtvilo. Zdaj pa vendarle pripravljajo nekaj pomembnih vlaganj, kar Icrja veliko dela In časa, bodo pa luč sveta ugledale v naslednjih me-.seclh in lelih. Slednje je predsednik krajevnega odbora Bojan Šlrukclj otipljivo pcxikrepil: »Ravno prod nedavnim smo od ministrstva za promet prejeli idejni projekt uredirve cesto skozi Šmartno, ki vključuje izgradnjo pločnikov in javne razsvetljavo, priložnost pa lx>mo izkt)ristlli ludi za napeljavo vodov pi)d zemljo In ureditev kanalizacije. To bo zji kraj izjemna pridobitev, ki bo hkrali zaokrožila posodabljanje povsem dotrajane ceste med Nazarjami In Gornjim Gradom. Pričakujem, da Ixxlo kTajanivjavnl<^bravnavl projekt podprli.«
Tudi stanovanjsko gradnje je bilo v Šmarlnem in okolici v preteklosti zelo malo. Razlog jc bil seveda v pomajijkanju ustreznega in opremljenega prostora. »Preprečiti moramo cxl.seijcvanjc iz kraja, lo-rcj ohraniti in povečati poseljenost. Prav v tem obdobju uresničujemo naŠo večletno željoo za-gokwlii primernega šlevila gradbe-mil parcel. Potrebna dokimionta-cija za osem parccl je v Izdelavi, nato pa bomo p(^[iitcil s komunalno uredia^ijo, da Ixnio koipcl lahko /ačoli gradnjo brez dodatnih in nepotrebnih težav,« pravi Bojan iirukolj.
Čeprav vosrčju visokih planin in gozdov so se v proteklih sušnih obdobjih ubadali zvelikim pomanjkanjem pitne vode. Prednostna naloga je bila torej jasna, d:mes pa
se dosežkov že veselijo. Bojan Štrukelj: »Temeljilo smo iskali nov vir pitne vode In ga tudi našli. Ime mu je Bela in leži zelo vlsi^ko, skoraj pod vrhom Menine planine. Nad njim jo samo gozd, zato je možnosi onesnaženja izjemno majhna. Gradnja voda do doUne jc bila zelo zahtevna in z^to nekoliko dražja od predvidene, saj smo morali zaradi visi>klh pritiskov poskrbeli za več razbremeni In i kov. Zdaj nas Čaka še priključitev na <5bs!oječe vodiM)dno omrei^e in lož-avo lx>do rešene. Moram dodati Še dcuLnen raziogza naše zadovoljstvo. Voćio smtî seveda dali vvse p(^irebnc analize, iz Celja pa smo dobili odgovor, da tako dobre In zdrave vtîde žc dt^lgi> nl-sť) imeli v analizi.« Predsednik krajevnega odbora jo ludi kritičen. »Zelo me moti ixl-
Bojan Štruiieij: »Še trdneje se moramo povezati in uspehi bodo še večji.»
nos do (odpadkov. Pog<îjl za pravilno odlaganje so / ekološkimi oločki zelo diibri. česar se večina krajanov sicer zaveda, jezi pa mo neodgovorna pe.ščica, ki odpadke meče vsepovs<^d. kar kraju gi^to-vo ni v ponos. Moli pa me ludi tJej-stvo, da dobro delo društev vcC-krat ni poplačano z večjim obiskom ostalih krajanov, saj med njimi očitno šc ni pravega pctsluha in odziva.«
Zato je zelo pomembna naloga krajevnega odbora, po predsednikovih besedah, da bi ljudi čim bolj ptwczall, saj na vaseh reklo 'Vsk»-gi je moč" pomeni največ. Kraji kot Šmartno so pač oddaljeni od večjih .središč, zato skupni uspehi najbolj spc^dbujajo ljudi, da v/trajajo napodc»:lju. Bojan Štrukelj: »Moja velika želja je, da bi se krajani na področju naložb povezcv vali in združevali ter delali skupaj, kar edino lahko rodi prave sa-iMtvc. 7^llm si, da bi bili v kraju tako enotni, da bi obiskovalci od drugod rekli - ti pa res držijo skupaj In znajo delati.«
■ JP
Angeia Dobnik
Avgust Jeien
Mladinski center prihodnjo jesen
.Šoštanj - V začetku letošnjega leta so mladi, organizirani v komisijo za mladinska vpraš^tnja, predstavili Idejne zasnove Mladinskega centra Š^'^štanj. Komisijo jc na pobudo Davorina Tonklija. tudi svetnika iz vrst Stranke mladih Skwenije, usianwil župan MIIh» Kopušar. Naokrog mia so predstavili Idejni arhitekrumi projekt, ki ga je Izdelal Rojan Pavwk. Potem pa vse tilioje bilo ... Zan Imiva se je zdela pretlvscm b-
kaeija. Toliko bolj, ker jo v lasti Občine î5asianj, ki projekt mladih podpira, kar jo dokazala tudi vlc-lc«vnjem proračunu, v katerem je zanje in za center rezervirala štiri milijone tolarjev. (îre za prostor pixlŠi>Štanjskim letnim bazenom, za katerega so zanimanje pc^kazala tudi druga društva. Med njimi Turistično olepševalno društvo Šoštanj, ki ga v<*»di Peter Radoja, Mladi in turisti so v yyc-7Á s prostorom našli skupni jezik.
tako da si bodo prostor nekako »delili« in tej delitvi je bilo polom potrebno prila^xliti iííejnc načrte. U>kacljazii mladinski center sega zdaj bolj v notranjosti bazena. Kje je mladinski center danes, smo se pi«anlmall pri tvorcu Ideje, Davorinu Tonkliju. »Tam, kjer je bila. Pmjekt sam pasejo ustavil pri pridobivanju gradbenega d(woljcnja- Smo v postopku pridobivanja vseh dokumentov, ki jih poirebujem(ï za pridobitev
gradbenega dovoljojija Za ta namen lx>mo porabili nekaj sredstev iz letošnjega proračuna. Upam pa, da bo župan preostanek prenesel v naslednje leto in mu kaj sredstev še dodal- Računamo namreč, da naj bi prihtxinjc leto žc slekla ^adl)ena dela.« Realno naj bi bilo tako pričakovati, da bi mladinski center odprli prlluxlnjo jesen. Fizično. Potom jih čaka »organizacijska« postavitev, ki zna bili bolj zj)plolena. ■ mkp
»Na snidenje v Romuniji!«
Pcvi tlel projktMa končan z razstavo In kiillut tilni pio^ranioni -V(ilcnjski (iijakl bodo obisk v rn(^slu Cliij vfiiili okoli 20. aprila 200")
Velenje - V pvCvk pop »I (In v so z razst4iva in /iikljućno slovcsno.s-tjo pripravili šv /adnje dejanje skoraj I4>dticvnť;>» dru?.cnja dijakov M. romunskeisa mesti« Cluj % velenjskimi dijaki. V projektu» ki pa spodbuja in sofinancira Evropska unija, «1 najsinlki Iz Romunije spo/nali šlevilnc skwen-ske iradlcionaine In moderne
zu, kulluropa lx>do spoznali .spc^ mladi.
Kooidinalorka akllvnoslije bila profosorica angleščine Irena Ni-kolić. kl smo jo na zakljuCnI slovesnosti prosili za oceno projekta. »Mislim, da je bila na^e delo In druženje zelo uspe.^no. Program je bil pripravljen 7clo na-lanCno. dnevi so bili poLildogod-
pftfscncicni, verjetno niiio pričakovali toliko, kol so doživeli. Ves čas so poudarjali, da nam žal toliko ne bodo mogli povrniti. Verjelno tudi zato, ker so pri njih drugačne razmere. Marca odhajam jaz in morda Se kakiU.'n kolega v Rt^munijo. da sc dogi^-vorimc) o podorobnostih naj>ega obiska pri njih. Potem pa okoil
Na zaktjučni predstavitvi projekta so dijaki iz Romunije in Veienja zapeii v barvah Evrope -
oblekii so rumene in modre majice.
praznike, kar so dobro prikazali ludina razslavl. Na zaključku so vsi sodelujoči dijaki oblekli rumene In modre majice, obiska! pa jih je ludi dedek Mra/. V projektu so sodelovali dijaki in dijakinje leru<^iicljl rudarske,storitvene in strojne Sole ŠCy ki so slkali številna prisma prijateljstva / romunskimi vrstniki. Tudi njihov jezik jim je sedaj bolj bli-
kov in novih spoznanj za na^e ep-ste. Mak^ smc^ ga sicer morali prilagoditi, vendar smo zadovoljni z rezultati. Kot vidile na razstavi, so dijaki res nekaj tudi pokazali. To je projekt, ki je namenjen njim. Tu ni>lri je vloženo njlh<wo delo in nova spoznanja. Učitelji smo samo koordinirali.« Kako sc^ sprejeli Slovenijo, Velenje? »Mislim, da so bili nekoliko
20. aprila odhajamo k njim z dijaki.« /ato. da bodo ludi oni spoznali romunske nacionalne praznike in običaje, 'lo je zagotovo projekt, ki rusi meje Evrope in predsodke o državah, ki ne stnii-jo med najb<igatej.W v njej. Mladi pa lako ali tako hitro najdejo skupnijezik in interese.
■ Bš
»Ta veseli dan kiilturec( v Muzeju Velenje
Tudi ob letošnjem 3. decembru, vse lx>lj zjiancm in sprejetem ludi kot »'la veseli dan kulture«, so različne kijiturnc usunove po v.^j Shweniji na široko odprle svt^yd vrata kulture željnim obiskovalcem. Iako je bilo ludi v Šalelki dolini in svoj delež k živahnemu kullurnemu utripu lega dne je prispeva! tudi Muzej Velenje. Odprla muzejska vralastwe.s dan vabila posamezne obiskwa!cc na Velenjski grad, kjer so si lahko ob strokovnem vodstvu brezplačno ogledali vse stalne muzejske zbirke in raz&iave. Za lisle, ki jih zanimajo novosll na p(Xlrc>Čju sodobne slovenske pisane be.sede, so v Muzeju Velenje organiarall íYedslavítevzak>žniškedeiavní">stivŠaleški dolini. PredJilavljene so bile knjige, brošure in kala-iogi, ki so izšLi v loiu 20()4 na podrcTČju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Raki in katerih avtorji so domačini. V kullurnem programu, ki ga je organizirala Zveza kulturnih drašiev Šaleške doline, je nastopila domačaskupjna Spam z izvirno interpretacijo literarnih tekstov Šaleških lileratov. Po predstavitvi so si lahko obiskovaki na priložjiostoi razstavi ogledali vse predstavljene knjižne ncwosti.
»Hotenja so
večna !c(
v četrtek, 2. decembra, so se v Mladinskem ceniru Velenje brala in pela Iluicnja. Dobesedno. Skupina Spam, trije mladi glasbeniki so vxeli v roke almanah SaleSkih literatov, 15. Hotenja in na bolj ali manj spevna besedila odlično inierpreiirali glasbo, Večer je bil dt>datno '*ob-težen« s priložnostnim Olmom, kakšna in kako bodo izgledala Hotenja leia 2056,zaokrožili pa so ga člani druStva Hotenj, ki so brali objavljena besedila. Dogodek seje zgodilvvečernih urah in ni mu manjkalo poslušalstva



ah kol je rekel moderator večera pesnik Peter Rczman: »Hotenja


SO večna!«
Mitojka Hofnprej
O prvencu Zmešana petdesetletnica
Vťienje - Dredn (llui^ičjc Vc-
lenjčanka, ki jc po Studiju ekonomije oslala v Ljubljani. Zadnja Iclajc imela uspcAno revizorsko podjetje. Kot rcvizor-ka je siccr dobro zaslužila, ni pp bila srečna. Zato jc napisala knjigo, ki jo jc naslovila Zmešana pcldcsctlclnica, vrnila revizorsko liccneo in poslala pisateljica. Knjigo je namreč izdala sama, v svojem podjetju- V petek zvečer jo je predstavila v svojem rodnem mestu Velenju s pomočjo svojega prijatelja, novinarja Vin-kil Vasleta. Obiskovalcev polna knjigarna Kulturnica se je ob njimem iskrenem pogovoru zabavala. Tisti, ki so romar že prebrali, ludi. Jc namreč iskren, zabaven in resen hkrati.kot jc verjetno ludi življenje marsikatere petdesetIclnicc. Pogovor s pisateljica, ki jc knji-
Breda M. Glusic je dokazala, da nikoii ni prepozno. Pri petdesetih sije izpolnila žeijo in postala pisateljica. Z Vinkom Vasietom sta bila na predstavitvi knjige prav zabavna.
go na svojo željo najprej pred- njena mama in bral z družino, slavila v rodnem Velenju, ka- bomo objavili prihodnjič, mor se redno vrača, saj tu živi	■ bš, foto: vos
Ex tempore v drugo desetletje
V Kullurnem društvu .íurij iz Mozirja se upravičeno pc^naàajo s svojo raznoliko dejavnostjo, posebej pon<^snl pa so lahko na vsakoletno druženje akademskih in ljubiteljskih slikarjev Ox tempore Mozirski gaj. Letos so druženje vzorno izvedli že desetič, le-tíxinje stvaritve pa so lepa pt^p^>-tflica z£i druženja in bogato likovno ustvarjalnost v drugem dese-tkîtju. Seveda ob zglednem sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje in njeno galerijo 1er Občino Mozirje.
Pono.sen je lahko zlasti predsednik društva in neumorni organi-zalor, ludi sam likovni umetnik. Jurij Repcnsck. Vehko časa in poti ga je veljala tudi letošnja Izvedba. vmes je na.iel čas ludl za ustvarjanje lastnih del, zalo jc bil na sobolnem sklepnem vrvežu letošnjega druženja loliki^ bolj za-d(Woljen.
Slikarji izvse Slovenije in zamejstva so se v Mozirskera gaju in okolici družili sepicmbra, svoja dela pa so v mozirski galeriji po-
stavili naogledv sobotopoptU-dne. Pomembno jc, da v vsem desetletju ob likovnem ustvarjanju in druŽAínju nikoli niso piv.abili na strc^kovno izobraževanje. Ta-
jo je dolgoletni sodelavec in mentor dr. Jožef Muhovič. V nadaljevanju so z odličnim spremljajočim kulturnim sptw-dom razslavo nastalih del ludi
Okroglo mizo je vodit dr. Jožef Muhovič.
ko so ludi v soboto najprej pripravili vsakoletno okroglo mn\ ki sojo lokra' naslovih »Naj bo umelncxsi komu n I kativna?<<. vodil
Razsfavd Je upravičeno in znova vzbudila veliko zanimanja.
M
O j S t
ih
e r
Pn)da|nl unter Mojster MIha
Cesta Simana Blatnika 16 Velenje
(poleg AC Mlakar)
Tfel.: 03/89&-56-80
Totalna razprodaja opuščenih proyramou
-	Elektro materiala, vodovodnega materiala, svetli, barv In lakov...
• Pri plačilu z gotovino: 40 % POPUST!
-	Akcija poteka od 7.12 do 17*12
-	Pričakujejo Vas vsak dan od 7. do 15. ure!
-	Izkoristite čas izjemno ugodnih decemberskih nakupov
-sveti!..	^^^UBNII
uradno odprli, /a strokovni del je poskrbela umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, otvoritvena čast pa je pripadla mozirske-mu županu Ivanu Suhoversniku. Dr. Jožef Muhovič je ob deseti obletnici med drugim povedal: »Ex tempore Mozirski gaj slavi, tz gorcičnega zrna osebne iniciative je v desetih letih pognal velike veje in iz prcdstavirvevprcd-staviiev stopnjeval vitalnost. Danes bi v zgomjesavinjski kulturni ponudbi brez njega nekaj manjkalo. nekaj svežega, nekaj dragocenega.
Od podobnih manifestacij v Sloveniji se Ex tempore Mozirski gaj od vsega začetka razlikuje po dveh programskih pi>sebnosliii, ki pa Sla že zdavnaj prerasli v njegovi komparativni prednosti: po tem, da sistematično vzpodbuja skupno delo In sodelovanje domačih amaterskih in tujih profesionalnih likovnih ustvarjalcev (kar je v temelju enako vbrizgu vitalizma v likovno kulturo regije). in po tem. da ima izrszit izobraževalni značaj, kar se na zunaj kaže v organiziranem strokovnem mentorstvu in v spremljajočih javnih okroghh mizah na aktualne likovne teme.«
Še. kaj reči ob teh ner.avad-nilï. nenavadno življenjskih in nenavadno koristnih plodovih na drevesu Ox lempora Mozirski gaj? Meni se zdi ob tem povsem naravno ponoviti rek, ki so ga ob podobnih priložnostih uporab-Ijah stari latinci: živi. rasti in cveti naprej, mozirski Ex temporel«
mjp
107,8 MHz
R/^DDÍQKD IGG c^s®p/7ssí7| tá(2)Z/hm
Glasbene novičke
Lotomanija
Po mojem jc prejšnji teden večina Slovencev in Slovenk rekla: »Ce nc proba.š, pač ne morc.š zadeli«. Tudi lisU. ki sicer Lola nc igrajo, so ob osupljivem/ncsku za sedmico • 41)0 milijonih tolarjev - vsaj poskusili. Vsi seveda ne, tudi v našem uredništvu ne. Prvič se jc namreč zgcxiilo, da smose v uredništvu odločili, da kcv ieklivno vplačamo nekaj kombinacij Lota. Devet nasjebiio pripravljenih dati po enega jur-ja, kar je bilo dovolj, da je naš propagandist .lure Bťríčník. ki smo ga poslali v VTStočakajočih^ vplačal Štiri lisle s kombinacijami in enega navadnega. Potem Jc vse kopiral in vsem, ki smo prispevali v lov na milijone, listke tudi razdelil. /. nami se nista hotela preizkiušali v sreči novinarka Milena Kr-stlč Planine in obliko-viilec Tnina/. (»eršiik Prva je rekla, da ima raje denar kar v denarnici, drugi, da ni nobene možnosti za zadetek. Fantje računalničar,zalo je hitro postregel 5e z nekaj statističnimi piv datki o m(r;^nosiih zadetka. Pa smo rekli, tisti, ki smo igrali seveda, da
morajo konec koncev nekaj od vsega skupaj imeti tudi invalidi, ki dobijo del izkupička Loterije SI i wen i je.
V ponedeljek nismo nič proslavljali. Ugotovili smo celo, da nismo lapravi zanesenjaki, .saj nihče ni pregledal ali smo kaj zadeli ali ne. Nismo. Cc bi, pa ne vem, kaj bi se zgodilo. Sploh, če bi bila sedmica. Morda nas danes celo ne bi brali- Tako pa nasbosiešc naprej.
P.S. Ta teden se ne gremo več. Sedmice ni in ni,vrsle za vplačila bodo spel noro dolge, resnica pa je, daje moi^nosli za zadetek res zelo malo. Loiomanija nas Je že minila. ■ bš
Vrste za vplačila listkov s kombinacijami lota so bile dolge. Tudi Velenje je zajela totomanlja, dotaknila pa se je tudi deta
naše redakcije.
žláfo na kf otko
AVE, OKO, UTRIP
Danes zvečer (9. decembra) bodo na večeru starega ročka v velenjskem klubu Max nastopile tri ponovno oživljene legendarne domače skupine: Ave, Oko in Utrip.
HOUSEMOUSE
Danes zvečer bo Slane Špegel aka liouseMouse v Šempetru (LePlac) predstavi multimedijski projekt z avtorsko glasbo, fotografijami, videom, skulipurami in reliefnimi krajinami. Prič-etek ob2L uri.
NEW SWING QUARTET
V predbožičnem času Je pri založbi Dallas izšla njihova nova božična ploSča 7 dvajsetimi najlepšimi božičnimi pesmimi.
HELENA IN ALFI
Helena Blagne in Alfi ni-pič sla v lem prednovolct-nem času posnela novo verzijo zimzelene skladbe Sil-vestrski poljub.
ČUKI
Na^ domači zvon jc naslov nove skladbe iz zakladnice narodnih Čukov. Gre za tipično slovensko pesem, katere avtorja sla sicer člana Čukov, Marko VozelJ in .lííže Potrebuješ.
[\eH>orski hip liop v IMIacIinskcm ccntrii
Jutri, v petek. 10. deccmbra, bo v Mladinskem centru Velenje nastopila hip hop zasedba Dálek iz New York a.
Will Brooks alias Dálek se že od mladili ust udinja hip-hop načelom, sprva je deloval kol DJ, nato pa je p4"^grab:l za mikrofon. S soSolcem in somišljenikom z. umetniškim imenom Oktopus sla kmalu ugotovila» da imata pt^do-bne težnje. Navdih sta poiskala v izvajalcih, kot so Public Ene-
my, Bí")ogíe D(wn Producions in Eric B. & Rakim. vendar sta klasičnemu hip hopu z eksperimentiranjem po drugačnih glasbenih
tokovih dodala se nekaj drugih primesi, /.a večjo heterogenost svojih razvejanih stvaritev sla angažirala še Hsi-C.'hang Lina. ki je dvojico očaral na gramofonih. Dálek skusajo hip-hopu povrniti svobodnega duha. V sodobni glasbi pogrešajo drzni'jsl, provo-kativnosu neotesanost, sponta-nt^st. pristnittt, spc^nK'ilnosl in so med redkimi, ki jih ni pogoitnila nevarna glasbena industrija.
Koncert se bo pričel ob uri.
I\aio ssaion v anglc^čiiii
Dan pc^ konceriu 25. decembra na velikem božičnem koncertu v Postojni se Naio ssaion odpravljajo v studio Radwork l4vAv-Sirijo, kjer bodo s produconti^m Petrom Moritzom pričeli snemali nov, angle.^ki album: Peler Moritzje kot producent sodeloval z Davidom Bcllom (ex-Dire Straits). Xiraordinary, Battlelo-re, Joshom Marsom ... Pri snemanju bo sodeloval tudi priznani nem-iki producent in bobnar Bernic lloeizl (igral je z Joem Cockerjem), ki se ho ukvarjal s produkcijo bobncw ler celotno predprodukcijo aihuma.
IVIagiiilko osvaja
Magnifico je s svojim megahi-tom I lir aj kam hir aj go že navdušil Gvropt-) (predvsem Italijane), sedaj pa se njegiwa pt^pular-nust Širi še v Azijo, kjer je skladba že na vrhu glasbenih lestvic. Uspešen je tudi v deželah nekdanje skuj^ne domovine, kjer je mogoče poleg aktualnega singla slišati tudi nckolikostarej.se Mag-nificove u.spešnice. Popularnost
Student naj bo
v mrzlem sredinem jutru smo zakorakali v veseli december. In prav prvi je minil v znamenju boja proti aidsu. 1000 kondomov in 500 rdečih penlelj smo )»ra-stalali«v pičlih dveh urah dijakom in studentom ŠC Velenje ter ostalim mimoidočim. Če smo s tem komu pomagali pri zaščiti pred sptïlninii Meznimije bil nas namen deležen.
Minuli vikend pa je v SŠK-ju minil v znamenju brucovanja, ki se je zgodilo v petek 3. ilecembra v velenjskem mladinskem centru. Čeprav je z udeležbo sprva ka/^lo slabo, pa se je dvorana MC'-ja okoli 23. ure le napolnila, tako da se je »knapov-ski« sprejem bnicevv Študentske vrste lahko pričel. Igra, ki jo je na odru >» igralo k lest b nice v oz- trije pari brue+brucka, je postregla z obilico smeha in sejala dobro vofyt med študentsko publiko. Dan knapapa je bila tema celotne igre, v kateri sorao-rab' pari odigrati vlogo knapa in njegove žene. pri čemer je meddnigim moral knappi^jesti celo čebulo, ptiplakniti z >»vodo« (ali pa kaj močnejšega, sicer isie barvo), njihove žene pa npr. odgrizniti nji-hovo (kranjsko) klobaso. Ker verjamemo, daje bilo brucovanje zanimivo lako za bruce kot za ostale študente, smo prepričani, da smo kot novo vodstvo ŠŠK-ja dali izJiodiŠčc, da bo na naslednjih ŠŠK dogi>dkih vedno več naŠili članov. In eden takšnih je bil že tudi v soboto v MAX klubu, kjer je v spomin na preminulega Beatla Johna Lennona nastopila riješka skupi na «Hie Beatles Revival band-^. Pred koncertom pa je bil na ogled tudi najnovejši dokumentarni lilm o življenju in dehwanju skupine The Beatles.
Ko\ je bik» mogoče na obeh dogodkiJi tudi videti, veljajo za člane §ŠK-Ja (.študentje oz. dijaki, ki prinesejo potrdilo o vpisu in izpolnijo pristopno
izjavo) posebne ugodnosti oz. so vstopnine brezplačne. Tako bo tudi v prihodnje na večini SSKdo-godkw. Naj omenimc^samo koncert ameriške hip hop skupine DALEK (New York), ki bo nastopili v petek. li). decembra, v MC Velenje. Konec leta pa bomo obeležili s konccrlom MagnificoH-Le-eloojamais (26. dec., RD Velenje), za katerega bo ŠSK kol s(x)rganizator namenil 300 brezplačnih kart za svoje člane, »Nii knap žur« (20. dec, Štuk MB) bo gostil skupine LeeKwjamais, Res Nullius in Alyo, karte za člane pa bodo po polovični ceni; organiziran bo tudi prevoz iz Ljubljane. Šaleški Študentski klub sodeluje tudi s kavarno St)šumj, ki Je pravi naslov za ta' pravte kavo, V kavarni se lxi-sla zgodila dva koncerta: 18,12. bo nastopila vokalna skupina BI T. 23.12. pa ansamlvel Kanta kvartet. Še vedno pa velja povabilo, da se nam pri-druJâle na silvestrovanju v Bratislavi za samo 16.500 Srr (4 dni).
Za vse adrenalinske navdušence organiziramo Snežni painibatl na Golteh na pravem painiball terenu, ki bo za vse člane ŠŠK subvencioniran v višini 50 %. Ostali pa se lahko vsako soboto med 18. in 20. uro v dvorani ŠC Velenje pomerite v košarki, odbojki in nogometu na ŠŠK rekreaciji. Kot vedno pa so tudi letos na prodaj sutwencioni-rane smučarske kane za Golie (celodnevne» tudi med tednom) poccni 2ii<iOSrt; pa tudi /^squash, badminton in bazen. Zopet samo retlne člane ŠŠK-ja. In kako pastati član? Na uradne ure kluba (petek med 18. in 19. uro v prostorih ŠŠK-vIkxJ levo od Max kluba) ali na katerikoli drug SSK dogodek prinesi pi^trdiloo vpisu> izpt^lniš pristopno izjavo in predložiš sliko za izdelavo članske izkaznice, in to je to.
Naj bo to dovolj zaenkrat. Vse ostale informacije in koniakie lahko najdete nawww.ssk-klub.si.
levizijskimi kamerami nacionalne lelevizije.
Nova skladba Tine (;
Vsestranska Tina Gorenak je za svoj tretji singl s svojega prvenca Peep pop izbrala skladbo Do You Wanna, kl jo bo zaradi refrena »... do you wanna fuck with memorda doletela p(Kl<v bna usoda kot pred leti Klemna-Klemna. ki je mora) za javno predvajanje pt^sneti cenzurirano verzijo svoje pesmi. Besedilo je Tina G napisala sama. glaslxi ponovno napisala Barbara Pe.Šut, pri snemanju nove uspešnice pa so ji priskočili na pomt^č še odlični kitarist Matej Mršnik in edinstveni Magnifico, če omenimo le dva izmed priznanih domačih glastoenikov, ki jih najdemo na njenem ("D-ju Pecp pt>p.
Magnifica in njegc>vc spremljevalne skupine Turbolentza potrjuje ludi decembrska lumeja. & katero se predstavlja v Srbiji in Crni gori, Makedoniji in v BiH. Za januar že pripravlja nov spot za naslednji singl.obeia pase mu Še en odličen posel, saj naj bi nje-govv> skladbo 1 lir aj kam hir aj go uporabili v reklamnem spotu za novi fiatw punto. 26. decembra bo Magnifico nastopil na zadnjem vehkem i^uru leta 20ti4 v velenjski Rdeči dvorani.
(will slolclja llď/jrda
Naslednje leto bo minilo 25 let od nastanka legendarne skupine Hazard, ki velja za eno najuspešnejših slovenskih pop skupin vseh Časov. Častitljivi jubilej za katero koli skupino, sploh pa za slovensko, so zaznamovali s pravkar izdano zbirko aspešnic z niLSlwom 20 najlepših uspešnic. Glede na lo, da albumov nase najuspešnejše pop skupine iz 80. Ici Že nekaj časa ni bilo več na prodajnih policah, bodo ljubitelji njihovih skladb» od katerih Je marsikatera pastala del slovenske pop tradicije ali že kar domači evergeen. veseli zbirke kar 20 digitalno izboljšanih uspešnic. Skupina se bo posebej /z to priložnost mdi ponovno zbrala v originalni ptKSiavi in eno svojih največjih aspe.snic odigrala pre J te-
:	PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE I
%	Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. ^agovalno skladbo pa lahko #
^	slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 ^
^	In po poročilih ob 1d.30.	^
^	1. GIRLS ALOUO-I1I Stand By You	^
^	2. KORN-Word Up	^
^	3. LEMAR-II There's Any Justice	^
^	TcAral je 23nagovalno slavo sobotnega izbora nai popevke tedna na Radiu Ve- ®
•	íenjepobraladekliškaskypinaGiflsAloud.Zmagasicernlspon^JrTiapale- •
•	potno napako - dekleta se namreč spet kftijo stulím perjem, saj je skladba ^
•	I'll Stand By You spet predelava. Oiigina) pnpada skupini Pretenders. •

LESTViCA

miE mmiE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Veienje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26
Takole ste glasovali v nedeljo, 05.12.2004:
1.	KLAVZAR: Ena majčkena ljubezen
2.ATELŠEK:	Zdravica
3.	KOVAČI: Napavre
4.	ŠiBOVKlKI: Naše žene
5.	PETOVlO: Ne oziraj se na druge
Predlogi za nedeljo, 12.12.2004:
1.	KOREJE: Pri farni cerkvici
2.	MLADI PRIJATELJI: Zelena Štajerska
3.	SPEV: Moja izabela
4.VANDR0VCI;	Divja kri 5.2ASAVCI: Od ene do druge
■ VitiGrabner
Mesec obdarovanj in pričako-vanj, mesec pravljic in daril je lu. Petra Vihar, ki sama še ni mamica, je pa naravnost zaljubljena v svojo nečakinjo, se je letos odločila, da bo del svojega prostega časa preživela med otroki. Na darilnem bazarju je v imenu podjetja Gorenje pekla
piškote. Punca zna, ni kaj. Kot zna vrteti tudi skvoš lopar, saj je bila doslej že 11-krat državna prvakinja. Pred kratkim je ponovno osvojila ta laskavi naslov. Njena mala pomočnica pa je Eva, hči direktorja MC-ja Aleša Ojsterška.
V družini Kavtičnik je bila mama^ Jana zadnje čase kar malo v ozadju. Na prvem mestu je bil njen sin, odličen športnik Vid, pa tudi mož Jožef kot politik ni dosti zaostajal. Na modni reviji Lionsov je bila Jana ena od tistih manekenk, ki niso pokazale čisto nič treme ob stopanju po modni brvi. Pogledov je vajena tudi zato, ker je vedno urejena. V enem od intervjujev za naš časopis je dejala, da se je tudi za lepoto treba potruditi. Pa še res je.
(iciii vplivajo lia /cnsko Dc/.vcslobo
Zcn^kii nezvestoba v zakonu in ljuhczni v največji meri izvir« iz gcnciskc strukiurc, irdijo briian-ski znanstveniki bndonskc bolnišnice Sdinl Thomas, ki so na potdagi preučevanj ugolovili» da ženske, ki varajo mo^a ali parl-
nerja. lo delajo zaradi podedovanih laslmisii. Študija odkrK'a, daje 20 odstotkov Brilank imelo ludi izvenzakonska ljubezenska razmerja, kar odstotkov Brilank pa razmii^lja o ljubezenskih aferah. Na podlagi konkretnih primerov so britanski znanstveniki ugotovili» da je nezvestoba vendarle v največji meri stvar genetike. Zanimivo je, da je skoraj polovica nezvestih žensk izjavila, da je bil "skok Cez plot" napaka in da Î0 ni dobro. Le dva odstotka žensk meni, du je nezvestoba pravilna odločitev,
Kaj pov/roča moško nezvestobo očitno raje niso poučevali.
1'ormiihi /a Ijiibe/eii
AmerJj^ki psiholog Donn Bvme je razvil formulo ijabezni in trdi.
da je prek računa m^îgoêe ugotoviti, ali jc nekdo resnično zaljubljen ali ne.
Byrne je zadnjih dvajset let raziskoval ljubezen in priSel do zaključka, da se ta sestoji iz petih elementov: seksualne privlačnosti (A), "metuljčkov" v trebuhu (B), želje po intimnosti (C), ptv trebe po obojestranskih čustvih (D) in stfiihu pred izgubo (E).
Koliko je kakina od navedenih sestavin izražena, je odvisno od posameznikove osebnosti.
Po Bvrnu je najpomembnejša telesna privlačnost, ki pa je sama nezadostna. Strah pred izgubo ljubljene osebe pa jc po njegovem mnenju najmanj vplivni laktor, ki pa je bolj ali manj vedno pri.soten v zvezi.
Oe izmenmo posamezne komponente - Byrne ne p(A'e, kako to naredimo -, enkrat v odnosu do prijatelja, drugič do partnerja, bi morali odkriti razliko v odnosu. Ocenimo lahko tudi, ali smo zaljubljeni, ali ne.
Formula za ljubezen pa se glasi: Ljube/iřn = (1,7'A) + ( I p*B) + (J,5*C) + {1,5*D) + (1.3'E).
Terapija /a iipočasnilev slaniiija
Očesj^a kirurga .fim Ilaslam in (iordon Dougal sta prepričana, da imata zdravilo za odpravljanje gub • infra rdečem :wetlobno terapijo.
Terapija,ki delujespomočjosimuliranja elžLstina - dela kože, ki skrbi za napetost • naj bi menda bila sposobna odvzeli kar deset pacientovih let.
Metodo sta že testirala na pros-
tovoljcih in za to» sk'upaj s pred-luxlnimi raziskavami na Uuniver-zi Sunderland, porabila okoli 43.000 evrov.
»Rezultati so prav neverjetni. Nihče izmed prostovoljcev ni ž-elel terapije, ki bi ga povrnila v prvotno stanje.« navdušena pojasnjujeta znanstvenika. Pri tem pa ljudi opozarjata. ;la pt^seg, ki stane okoli cvrov, ne omogoča popolnega izginotja gub na telesu.
[ehnologija je sicer tako nova, da še ni znano, ali obstajajo kakšni negativni stranski učinki» predvsem pri dolgotrajni uporabi. Je pa precej enostavna za uporabo.
Ljudje lahko kar med gledanjem televizJje na obraz dajo napravo -za 15 do 20 minut vsak dan. odvisno od lega koliko gubic imajo. Uspeh je menda zagotovljen.
hitrora-stočega trga prenosnih naprav.
Elly Brenchley, predstavnica za tisk pri BSF (British Skin Foundation), je povedala, da resnično gre za zanimivo napravo, katere aspcli je že po nekij dneh upora-l>e viden. Vendar pa je po njenem mnenju potrebnih le veliko raziskav. da bi dokazali varnost te naprave,
\llnl DVI)-cd va ja I ii i kj_
Pri Warner I lome Videu so na trg poslali mini DVD-predvajal-nik. s katerim želijo dobiti dele?
PreiîvajalniksorsWilipri podjetju CyberHome, vgrajene pa ima zvočnike, sluSalke in zaskm, ki meri 5,08 centimetra.
Že ta me.sec bopredvajalnik za okrog 120 dolarjev (približno 21.770 tolarjev) mogoče kupiti na izbranih tr^ih. Po celotnih Združenih državah Amerike pa ho dosegljiv marca priht^dnje leto.
Na pretivajalnikit si je mogoče t>gledati podatke, posnele na posebnih mini DVD-jih. ki so primerljivi s standardnimi DVD-prcdvajalniki, Na začctk'ubovptv nudbi podjetja 30 Clmtw. Do konca pomladi jih obljubljajo vsaj 50. Vsak kupec bo ob predvajalniku kot darilo dobil tri mini DVD-je.
Imuni fid telovadbo
raziskovalcev iz Državne univerze v Ltiusiani, /DA. ki je zajemala več kol 700 posameznikov, hka-zalo seje, da se ljudje na rekreacijo precej različno odzivamo. Večina jih ima od nje velike koristi, vendar pa obstajajo ludi ljudje, ki od rekrcacije nimajo prav nikakršnih koristi.
Običajno ra/^bavanje izlK^ljŠuje nivo porabe kisika medtem, ko se je izkazalo, da se stopnja porabe kisika pri nekaterih ljudeh s pomočjo rednega raz^bavanja nc iz-lx)ljšujc, Do podobnih vzorcev naj bi prihajalo tudi pri kA'nem pritisku. srčnem utripu in drugih pokazateljih uspešnega razgibavanja. Menda sc> se pri nekaterih posameznikih celo pt) kazal i zjiaki poslabšanja zdravstvcncgii stanja.
Nek<ileri ljudje $0 povsem imuni na vse koristi, ki jih ima običajno rekreacija na posameznike. Tako je pokazala nova Študija
trkanje
&
Pok in stok
Nekateri pravijo, da bi mcscc dccembcr lahko preimenovali v potardcr. Zanj naj bi veljalo tudi po-sel)no geslo: kdor rad poka, pogosio m^>čno stoka. Ali 5c slabše: kose eni veselijo, drugi zaradi njih mi>čno t rpijo.
Med kdaj in koliko
Mnoge Vclenjčanc zanima, kdaj bo velenjska mestna knjii^nica končno stala. Druge še bolj, koliko bo zares stala.
NÍC praznično
v marsikateri trgovini nam v leh prazničnih dneh v akcijah ptinujajo nizlično jui^no sadje. Očitna mislijo: bolje poceni v akciji kol v smeti. Mnogi kupci glede na stanje lega sadja mislijo, da bi bilo bolje obralnt^.
M club
Iz nekaterih delavk .^e vedno jezno bruha: je tudi uničenje na^ dru?l>e le .^e ena modna muha!?
Vedeževanje
Nekateri so žc v nedeljo vedeli, da tudi v tem kolu na lolu ne bo scdmice. Res nc \'em, kako sc ti tako hitro dokopljejo do te resnice!
Idrija - Vélenje
Ali vesle, kakšna je razlika med Idrijo in mestom Velenje? V Idriji veljav-nasl čipkaric vse bolj dvigujejo, v Velenju jih bodo uničili. Na srečo gre v sled* njem primeru Ic za drevesno nadlogo s tem imenom.
Popravki
Lahko Miklav;?u. ko ima Se dva "popravca" -Bo/iička in dedka Mraza!
Selitev
Nekateri pravijo, da bi bilo dobro, če bi rek^vanje kakšnih zadev preselili na pi'ibočje Encljevega hriba v Podgorju. Potem bi res lahko trdili, da se premikajo.
Tragično
Slovenci res ne skwimo po tem, da smo leni, ampak na a'stah nam pa vse-eí30 nebi bilo treba lako hiteli. Očitno se mm^gi ne morejo odločili med starima pregovorom: da se ludi počasi daleč pride in da kdor prvi pride, prvi melje. se (ga) prej ne /me-Ijc.
Bog daj«««
... da bi bil Veseli dcccm-bcr res za vse vesel!
AKTUALNO
Bazar s sveže pečenimi pišicoti
Novoleinl (Jarilni hazar' je posiregel s šUniliiinii (l<Hll( i lil svcižo poreiiitni pišKoli, ki jih jo pískla evropska prvakiiija vsquashu I^Mi a Viliar-Izkupia^k l)ogal(^jsi kol lani. darilca pa hodo še naprodaj
Volcnjo - Mize v najvtíCjem pra%-loru vile Mojca so sc Stbile pod lepimi izdelki in ludi Uohrola-mi. ki so jim McdobClnf>ki zvezi prijalcijcv mladine Velenje podarili donaiorji» mdi posamezne družine- Zelo veliko drobnih, prikupnih durile pa so med letom izdelali v različnih delavnicah. ki jih pripravlja wcza. Iz kuhinje pa je omamno dišalo. Pc^d-jctjc Gorenje sc je letos c>clločÍk\ da ho sodelovalo na bazarju na prav po&eben način. Evropska prvakinja Pcira Vihsir je v njej pekla okusne piškole, ludi iz pi-rine moke. Nekaj so jih postregli obiskovalcem, druge pa dodali na stojnice dobrodelnega
Tisti, ki je na dobrodelnem bazarju iskal darilca in drobne pozornosti za svoje najbližje, je zagotovo našel vetiko
iepih stvari.
bazarja za prodajo. Kot je obljubil, je pri.šel tudi sedaj Že bivši minibter dr. MaCcj L:ih4»vnik. Dve uri je pomagal prostovoljcem prt'iJajali darilca, njegova .simpatična hCi» ki v vilo Mojca zelo rada zahaja, pa je v tem ćasu pomagala v kuhinji. Obiskovalci 50 se vrMili. Oni so samo pogledali, večina pa jili je kupcv vala. Izkupiček ob koncu dneva je bil bogatejši kot lani: skupaj s spon/orskimi sredstvi, ki sta jih na banani računa nakazali NLB
(30 tisoč SIT) in mladinski servis Velenje (10 tisoč SIT), so zbrali 242 lisoč lolarjvc. Ostalo pa je se veliko zanimivih izdelkov, ki jih btido v mesecu decembru ponudili sc na novoletnem sejmu na Titovem trgu. v obliki srečelova pa tudi na prireditvah, ki jih bo otrokom pripravljal dedek Mraz. Naj 5e enkrat poudarimo, da bo zbran denar 5e obogatil programe za otroke iz Šaleške doline.
■ Bs
Miklavž v Šoštanju
Š<iStanj,5.{lw«ml)rH-Na povabik> Turistično olepiševaInega druživa Scfttanj je v nedeljo zvečer prišel v mesto Miklavž s spremstvom. Pričakala gaje množica ljudi, ki so prisliodwwpovscxL'lrgbratnvMrav-Ijakjih je pričakal okrajen, rad(xJar-nega ma^ so Šc^ranCanjCani na mcv stu pričakali 7 ognjemetom, parkelj-ni pasi> tistim, ki ne mislijo) biti pridni, ulili nekaj strahu v kc^il V turistično olepševalnem druSlvii so s pri-h(xl(>m Miklavža nadaljevali pc^htxl skozi veseli decemlïcr.	■
Mildavževanje za člane Sožitja
Medobčinsko društvo za pomoč osebam z mtUnjami v duíWvnem ra/voju Sc>žjtje Velenje ludi letos v prvih decembrskih dneh ni pozabilo na svoje člane. Tako kol prejšnja leta so ludi letos organizirali obisk Miklavža, ki je vse prisi^tne razve-seiilssvojimprihodoni,Seboijpa7. lepimi darili. V avli osncTvne Št>le Šmartno se je v soboto, 4. decern-bnu zbralo veliko otri>k in njihovili slar&v,kisoznestrpn(V;ljo pričakovali prihtui Miklavža in nje^ivega spremstva. Dobri moi, ki velike in male razveseljuje s svojo dobrou>, jih ludi tokrat ni raTïKaraLsajje poskrbel d:i so vsi dolîili lepa darila, s prijaznimi besedami pa ni pomiril le parklja, ampak je vnjikwvsak-danje življenje vnesel ludi veliko
Mikiavž je obiskal tudi člane Sožitja Velenje (foto DK)
sonca in toplote. Miklavzevanjesc^ člani Sožitja sklenili s prijetnim družabnim srečanjem z veliko gUis-
be, pesmi, plesa, smeha in veselja.
■ OK
Zaradi dobrodelnosti med manekenke
Zeno članov Lions duha Velenje, lionese lorei, so na dohiodelni niodnl reviji, ki jo je organizirala Vanja Blagiis, navdušile -Izkupiček 1)0 znan konec meseca, namenjen bo otrokom
Bojana Špegel
Velenje - Črna garderoba muzeja premogovništva je bila v sredo zvečer prizcinSče drugačne modne revije. Na njej namreč na modni pisti Številni obiskovalci niso občudovali ro.sno mladih manekenk, ampak dame v zrelih letih, kijih večina pozna iz vsakdanjega življenja. »Kriva«, da sose žene člancjvvelenjskega Lions kluba prelevile v manekenke» pa je bila Vanju Bla|;us. Ki^nčuje namreč študij turizma in hotelirstva v Portorožu, dobrodelna modna revija. popestrena z prodajno raz.stavi-> slik članov društva Šaleških likovnikov, pa je del njene dipk^mske naio-
poskrhel simpatičen velenjski râper 6 ])ack Cukur. Celoten vtis je bil odličen, s Čimer se je strinjala tudi številna, precej zalitevna publi-ka. Nekaj smo jih povprašali za mnenje. Prvi. ki je ocenil prireditev, je bil predsednik Lions duba Velenje ř-Yanc Avlïcr.sck: »Zelo za-
imela večji obseg.« Ker je bila manekenka tudi njegova žena Alenka, smo ga vprašali občutkih, ko jo je gledal na modni pisti. »Morda sem imel cx^lo več treme kot ona. Vse dame, lic^nese.so bile prijetne, lepe, mislim, da smo gledalci resnično uživali.« I/vede-
gc. Za zanimiwi scen(î je poskrbel Vanjin brat MutiJ	obleke
- manekenke so se predstavile dvakrat, z dnevno in večerno kreacijo modne kreator-ke Jane Pirečenik- Knapič in njeno znamko Samosvoja, /a piko na i so poskrbeli modni dodatki iz dveh velenjskih irgtwin - Shamal je posodil čevlje,Nas pa torbice ... Slika je bila ptpolna,sama pasem bila presenečenji, daje mtîdni kre-atorkiiispelo zadeti osebni stil manekenk, saj je imela/-a pripravo na revijo zelo maio časa, Ob glasbi so se dame suvereno sprehajale po> modni pisti»voilitelj Mark« (Jovek jih je napovedoval z imeni, ^asbeni predah pa je
Manekenke, ki jih večina pozna tudi zasebno, so bile tepe in zanimive.
Tudi zato, ker so bile drugačne.
dovoljen sem s prireditvijo, ki je resnično uspela. Zadovoljen sem s publiko, ki je je bilo veliko, zadovoljen s kreaiorko -lano Pirečnik Knapič. kije naredila čudovite kreacije. Zadovtiljen pa sem tudi za-to, ker bomo spel yhra\l nekaj sredstev, ki jih bomo podarili pomoči pouebnim. Danes smo že pixlari-li «^kovnik malemu Petru, za katerega že nekaj Časa skrbimo, kupili smo mu tudi računalnik. Prepričan sem» da ta prireditev ni le dobrodelna prireditev, morda je zametek gospodarske prireditve, ki bi lahko postala tradicionalna in
li smo še, da bodo velenjski lionsi v deccmbru pripravili še dve dcv brodelni prireditvi -16. decembra dobrodelni koncerl v gM^ni Š^oli, na Cankarjevi pa bodo delili kuhano vino in obenem zbiraL" pTo&-lovoljne prispevke. Po občutkih po modni reviji, za kateri') so zagot<wo potrebovale kar nekaj poguma, sem vprašala tudi dve manekenki. Helena Djordje* Vič mi je p(wedala: r>Po modni pisti dcwlcj nisem šc nikoli stopala, Ponudbo sem vzela za zabavo in dru74.'nje. Lepo smo .^e ujele, lepo smo se imele. Mislim, da bom ku-
pila večerno obleko, saj gre /Ji dcv bn^delnoprireditev,v njej pasem se zelo dobro počutila.« Zdravnica Dušanka June^.ič je priznala: »Nikoli nisem imela /jiijc postati manekenka in nikolisi nisem mi.v lila, da bom kdaj manekenkii. Deklice, ki s(i revijo pripravile, so zelo mlade ampak zek} pri^lcsional-ne. Vse je bilo organizirano brezhibno. Imele smo kozmetičarko, frizerko in stilistke. .lana je odlična kreatorka, kupila bom obe obleki, ki sem jilt predstavila, saj gre ludi za hum^mitamo noto. Zato sem ludi pristala na to, da sem postala manekenka.«
Organiziitorki Vsinji Bla&us so pri pripravi prireditve pcwiigali vsi v družini in ludi kar nekaj sosedov izJerihove. Koje bila modna revija končana, seji je odvalilkamen (^d srca: »Upam, da sc^ bili zad v voljni. Na modno revije^ smose pripravljali en mesec. Kreatorko Jano smo z.asuli z delom, ampak danes je vse poplačano. Upam, da
Vanja Biagus in Jana Pirečnik Knapič sta naredili največ -prva je modno revijo in razstavo slik organizirata, druga kreirala, sešita in stillrala vse prikazane modele.
stala mama male Zoje. OiriKi si sami ne morejo pomagati, zalo želim» da jim polepšamt^ praznične dni ludis to akcijo.« Kreatorka Jana l^irečnik Knapič je prejemala Številne čestilke gostov, nam pa je povedala: «Imela sem le mesec dni časa za izdelavo vseh kreacij, kar je mak). Pri oblékali je zelo pomembno, da so na-
Predsednik Lions kluba Franc Avberšek in Gorazd Fric sta predala darilo za matega Petra.
bomovtem mesecu zbrali čimveč sredstev od prodaje njenih kreacij in slik. Rada bi to namenila otrokom, saj sem letos tudi sama po-
rejene za tistega, ki jih mtei. Upam, lia mije uspelo. Obleke, kijih ne bodo odkupile lionese. b<'>do razstavljene v mojem lokalu. 20 % od
pRidaje bo namenjeno v dobrodelne namene. Bilo pa mi je »?lo zanimivo, zato bi na lakih prireditvah šc sodelcwala.« i^upanova žena Viklorija Meh je zelo aktivna članica Šaleških likcw-nikov. O prireditvi nam je zaupala: »Zelo sem uživala, ludi prc.se-ncčenasem bila. Revija je bila malo nenavadna, ampak zelo lepa. Manekenke so bile neprofesionalne, v tem pa je bil pixseben draž. Meni so .se zdele odlične. Draž je tudi v tem, da je bila vsaka drugačna. Na razstavi smo razstavili dela 27 žalej^kih likovnikov. Dru-štvo se vedno odzove na dcv brodelne prireditve. Radi imamo svoj kraj. delujemo z njim. Tudi mesto je društvu zelo naklonjeno. Imamo krasne delovne In razsia-viščne prostore v vili Rožic» takih nima nobeno drugo društvo v Sloveniji. Z d">br(Klelnimi akcijami lako vsaj malo vrnemo in se tako zahvalimo za pc^z<^rnt>si do našega uslvajjanja.
KREPITI DO 6 LET
OBREMENITEV DO 50%
ODPLAČAMO STARE KREDITE 031/625-506,03/5410-317
6 V •Bfl • S
""^S 9. decembra 2004
Projektno do kakovostnega znanja
Učitelji snu.) enulncga mnenja, da /e ilolgo iii dovolj, da mladini samo ra/lagamo. Zato že nekaj časa korakam(.> na poti dokakovastnc in bolj življenjske Sole. Dijakom poskušamo na iyvirnc
vjjalv prenovljenem pilotnem pR>-granui Avioservbšer na Poklicni in icImiSki strojni št>li šobkega centra.
S celotedenskimi aktivnostmi so dijaki s svojimi učitelji -mentor-
/er /a medicino dela, prometa in športa, Reševalna postaja Zdravstvenega doma Velenje, avioličar-ska in avtokleparska delavnica Avto Korelc. (iasilskodru-štvo Velenje in obrat /a tehnične pregle-
načine posredovati uporalina znanja. 7. njimi urimo sposobnmti kritičnega mišljenja, spretnosti reševanja proJilemov. iskrenost in zavest odgovornosti. Za uresničevanje lega pa vsi potrebujemo pripravljenost, da se naučimo česa novega, Zaradi tega smo izvedli I, projektni leden z naslovom Varnost inpre\'eniiva v prometu in p<ikJicu. Ta se je od-
BIH smo v Berlinu
Med dvanajstim in enaindvajsetim novembrom se je v Berlinu Zgodil 47. ntladinski Evropski parlament, Parlamenta se je prvič udeležila tudi slovenska delegacija vsestavi vlade Dija.<ke organizacije Slovenije. A mba.sador slovenske delegacije je bil dijak SpkiSne in strokovne gimnazije Velenje in predsednik DOS .lan .^kdienie.
Udeležili smo se več sprejemov in debat, morda najzanimivejša in najbolj burna je bila razprava na zunanjem ministrstvu Nemčije. Tam smo prvič ugotwilL kako različna stališča imamo in kako pixJol>ni smo sL žal včasi li tudi v.skrajnosti. V desetdnevnem delu smo se mladi evropski parlamentarke in parlamentarci pogovorili o politični in kultu mogospodar-ski priÎKxlnosti na.šega kontinenta. Poiskali smo rešitve na bistvena vprašanja, vse od monelarne pa do socialne politike, lako smo na generalni skupščini, ki je zasedala v poslopju nemškega parlamenta. sprejeli deset resolucij, ki jasno izražajo vizijo in smer, ki naj ji Evropa, kontinent mladih sledi. Naj poudarim, da gre predvsem za vizijo egalilamosti. socialne stabilnosti in medsebojnega spoštovanja,ustvarjanja multikulturne družbe, v kateri se bodo lahko razvijale vse kulture in ne bo nobena ogrožena, prav tako pa hodo vse kulture povezane v skupni cvet evropske biti. Tako je trislo mladih iz vse Evrope izmenjalo svoje poglede in kljub naši različnosti smo z zabavo in resnimi pogovori prišli do skupne vizije za moderno Evropo. Evropo, ki bo v celoti združena.
■ J.Š.
ji projekta, prepoznavali škixllji-ve dejavnike in nevarnosti, k smo jim izpostavljeni v šoli, delovnem okolju in na cesti. Iskali, zbirali in didelovali so podatke z uporabo informacijske tehnokigije, komunicirali med seboj, z učitelji in pre-davatelji. deiali v skupinah in reševali vprašanja, izražali svoje misli in ideje in nenazadnje dojeli tematiko kol celoto. Vključili smo tudi športne aktivnost saj »zdrav duh v zdravem telesu« še vedno velja. Posebno pozorni^st smo pisvctili {nc)vanii pc>li tx! ŠC pa do učnih delavnic, ki jo dijaki prehodijo vsak teden. Da cenijo in podpirajo takšen način dela s šolajočo se mladino, so s .svojo pripravljenostjo za sti-delovanje in <.»dlično predstavitvijo .svoje dejavnosti pokazali: Policijska postaja Velenje, Dispan-
de vozil Avto Velenje. Vsem ,se ponovno iskreno zahvaljujemo. Kaj vse smo obiskali, si ogledali, počeli in doživeli, so dijaki shranili v svojih obsežnih mapah. Fotografije in film pa so na zgoščenki, ki bo ostala dijakom za spomin. Ob koncu tedna so se preizkusili tudi v javnem nastopanju, saj so za povabljence samostojno pripravili predstavitev svojega dela. Ta je ptMckala v novih učnih delavnicah MK-.
Dijaki so bili navdušeni. Kljub temu da tudi v šolskih klopeh pt>uk poteka drugače, se že veselijo naslednjih dveh projektnih tednov, ki Sla v načrtu do konca letošnjega šolskega leta.
Tak način podajanja in sprejemanja znanja je ena (xl poli vseživ-Ijenjskega učenja.
■ Irena Štimac
Znani nagrajenci ob tednu otroica
Velenje - Upravni (.)dbor MZPM Velenje je na svoji zadnji seji izbral IcloSnje nagrajcnce ob tednu otroka. Dobitniki priznanj za leto 2(X)4 so Vojko Seme. Marin» Šmid in Mija Žagar, vsi pa so poskrbeli za veliko lepši vsakdan otrok v Šaleški dolini. Priznanja bodo dobili na posebni prireditvi v torek, 14. dccembraob 17. uri. v vili Mojca. Hkrati bodo podelili priznanja Zveze prijateljev mladine Slovenije. Zlate znake, ki .so najvišje mož.no priznanje te zveze, bodo prejele Miirijd (ilinšek, Murija Vodovnik. Cvetka Kužel,j, Ank;^ Maček in Marija Meh. Posebna priznanja ob SO-letnici zveze za dolgoletnem delo in posebne prispevke, dosežke in uspehe pri delu z otroki in za otroke pa hido prejeli Majda L*s-ničar, Srečko Meh, Pikln festival in MZPM Velenje. Program na prireditvi bodo pripravili učenci OvŠ MPT iz Velenja, hkrati pa bodo odprli razstavo de!, nastalih na lct<i.^nji Napotni-kovi kiparski kokiniji.	■ bš
Novice iz Društva diabetikov Velenje
Na državnem tekmovanje iz znanja o diabetesu so sodelovali učenci treh osnovnih šol z našega obinočja, ki so dosegli eno zlato in sedem srebrnih priznanj. Rezultati; OŠ Šalek, Velenje (mentorica Danijela Ribizel) - Špela Uehar (zlato priznanje) ter Tina Vanovšek in Nina Vodopivec - srebrno priznanje: OŠ Gustava šiiiha, Velenje (mentorica Anita Piivše) - .Anja Kuhar in Marko (inn (srebrno priznanje) 1er OŠ Biba Rock, Šoštanj (mentorica Marica Uožii;) - Matic Mravljak, Vanja Jazbec in Nastja Stropnik-Naveršnik (srebrno priznanje). Vsem naše iskrene čestitke! Ponosni smo na vas. Predsednica Drušiva diabetikov Velenje Romana Praprotnik se je v izboru za Naj osebnost leta 2004 uvrstila v ožji izbor. Podprimo jo s svojimi glasovi, to je tudi promocija na.šega društva. Pohodi okrog jezera soixlslcj vsako sredo ob l.'i. in Ifi. uri. Tako bo vso zimo. če bodo le vremenske razmere primerne. Če vas zanima fitness vadba ali pa daljši pohodi ob koncu ledna, pokličite xii informacije Mileno - g.sm: «40/861-2'?I!
V ponedeljek, 20. decembra ob 17.Ot) uri. bo potekalo v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje (stari del II. nadstropje) v sodelovanju z organizacijo "CINDI" predavanje o zdravem načinu življenja, lam boste lahko dobili tudi vse informacije o šoli "odvajanja od kajenja" in '"hujšanju z zdravo prehrano". Vabljeni ste v čim večjem številu!
■ Ingeborg Čas
Ciril
Grebenšek pod
arkadami
Prlšei je v svečani rudarski uniformi in nasv pogovoru z Damijanom Kljajičem popeljal idcozisvojo življenjsko z^iodbo.
Rojen je bil v glasbeni družini in iudi sam se je pri manii učil igrali na klavir, igral je tudi klavirsko harmoniko, ki je malo neslavno končala, ^.iveli so v Stari vasi, kjer je kol edinecpreživljalbrezskiimo mladost ptjleli v reki Paki, pozimi pa na smučanju: kar deset let je vadil pri Sokolu.
19.^7. leta se je zaposlil v Premtv govniku in doliro seje spominjal ročne proizvtidnje. nalaganja premica na lesene vozičke, nato razveva mehanizacije in večanja proizvodnje v času, koje bil direktor Nesli Žgank. Pa udarniškega dela vjiuni, ko so vse sobote in nedelje na (xikopih delali tudi »zunanji« in tudi ženske.
Nalo vojna, služenje nemške vojske, fninta na Krimu, pa Jalta, kjer je bil pri umiku ranjea karmu je po prihtxJu domov omogočilo culhod v partizane, V štabu propagandnega ixideika Tomšičeve brigade je dočakal svobcxlo. Velenje, kakršno je bilo v njegovih mladih letih, vas Šalek. prazno Šaleško polje, kmečka Stara vas so listali dobro shranjeni v njegovem spominu. S piimočjo nekaterih piv slušalcev so našteli tudi vse trgovi-
ne v Velenju in gostilne od Pesja doŠaleka. ki jih ni bilo malo.
vojni pa spel premogovnik, z njegovo rastjo seje Sirilo tudi novo Velenje, socialistični čudež. Kot k<v mandant čete se je spominjal oli-Iskov številnih lujili državnikov, najbolj pa predsednika IlrušCova, ki mu je raportiral pred čelo 400 ni-darskili uniformirancev in dobil v dar srebrno uro. Bilje tudi član velenjske delegacije, ki se je iy62 v Beogradu srečala s predsednikom Titom,
Živo je opisal vsakoletna praznovanja sv. Barbare ixi leta 1937 do začetka 2, sv. vojne, pa pi>stopno opremljanje rudarjev z nidairskimi unifomiami, <xl ziičeinih 22, pa do 54.'^ rudaiskili unilormirancev čete, katere komandat je bil. Nato praznovanja 3. julija. k{> je bil prvi in nato 16 let vodja rudarske parade
in ceremoniala skoka čez kožo. Ob šliridcsetih leiih dela v premiv govniku mu je knapov.ščina sedla V duio. Odgovorno delo. žaiosl ob spominih na rudarske nesreče in občudovanje dobre opreme jamske reiievalnc post.ijc in vamcistnDi naprav, ki rudarje ščitijo sedaj. Pa številne llinkcije in šaljive prigode. ki so del rudarskega vsakdana. Malo je ljudi, ki so videli svoj mrliški list, kot ga je on, videl je črno na belem zapisano, da je padel v partizanih. Ljudi, ki so še uiko polni življenja kol Ciril Cirebenšek. Kar nam v zgodnjih letih da družina, to ostane v nas. In v njem je ostala glasba, saj sla z ženo na koncu zapela dve nidarski pesmi in z lepima glasovoma in z ubranostjo ganila prisotne. Vsak klepet se nas dotakne na svoj način.	■ Aca Poles
Utrinek angleškega l<rožka
že več lel obiskujemo krožek angleškega jezika pri Univerzi za III. življenjsko obdobje. Prosior nam prijazno nudi šola Mihe Pin-larja-Toleda. Naša mcnlorica je gospa Magda Zist. SeslajaJTio se vsak torek in to je čas, ko združirao prijelno s koristnim. Jeseni se ludi za nas začne novt) šolsko leto. Pripravimo si program dela. Vsako leto si širimo znanje angleščine ob kakšni zanimivi temi. Lani smo se že drugič odločili, da sodelujemo pri bralni znački. Mentorica nas je prijavila in začeli smo brati. Vseh pet knjig je bilo zanimivih. Brali smo doma. na krožku pa smo se o knjigah pogovarjali, izmenjavali mnenja in reševali razne naloge, Čeprav že kar znamo nekaj angleščine, je bil liste bralne dni slovar naS stalni spremljevalec. Prišel je dan reševanja testov. Bi-
li smo nestrpni kol študentje pred izpitom. Vse seje dobro izteklo. Naslednjič smo izvedeli, da bomo vsi prejeli bralne značke. A šolsko leto krožkaijev se je piičasi izteklo. Čakal nas je le Se zaključni izlet. Odpravili smo se na Koroško in se imeli »fajn« (glej
sliko). Le še adijo - do jc.seni. Sedaj smo zakorakali že v novo šolsko leto, novim izzivom naproti. Bralna priznanja so podeljena. Zelo smo veseli, da se ludi pod sivimi lasmi nahajajo sive celice, ki soše kako žive.
■ Hermina Vrbovšek
Mnenja in odmevi
Proračun m naslediiM (he lelí sprejel s pičlo večino (2.)
v tedniku Naš čas je bilo na naslovni sirani in nato še na str, 3 v četrtek. 2. decembra 2004, v članku novinarke Bojane Špcgcl objavljeno. da je bil proračun Mestne oWinc Velenje sprejet s pičlo večino. Avtorica sc najbrž ne zaveda, fciko zelo je /a občino pomembno dejstvo, da je že v letošnjem letu sprejet proračun za obdobje cK'eh let. Na podlagi tega lahko izvajamo in izpeljemo vse projekte, sanacije, gradnje, načrte in dela. Proračun za leto 2005 je bil sprejet s 1.5 glasovi /j\inz 10 proti kar pomeni, da je is. sprejet-
je proračuna glasovalo 60 % svetnikov, proračun za leto 2006 pa s 14 VA in z K) proti, kar pomeni, da je bil sprejel z.-odstotnim deležem glasov. Iz lega je seveda razvidno, da takšna večina ni pičla, saj jo od pičle večine loči v enem primeru več kot 8, od druge pa skoraj 10 glasov.
■ Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje
lio pred xínio?
že vrsto let sem naročnik Našega časa. Z njegovo pomočjo sem .seznanjen s tisiim. kar se dogaja v tem okolju. Tokrat pa bi rad sam opozoril na ležnvo. ki me pesti. Pa najbrž ne sa-
POR/^NAVA
Pe VELENJE. Berkova 51
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIlVIERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BflEZPLAĆNA TEL. ŠTEVILKA:
mo mene. ampak tudi mojega si»e-da.
Živim na Prcšemi>vi 9/a. v Velenju. v četrtem nadstropju, pod teraso. kjer mi oh vsakem nalivu ali dežju zamaka ssirehe. Ko smo stanovalci plačali prekritje dela sire-he. so se ta julija pričela. Opravljena sn bila le delno, zdaj vse skupaj stoji, kupi pločevine pa so razracla-ni po vsej terasi. Stene so razpoka-ne. Špranje so tudi do 4 centimetre široke, stanovanje imam namočeno ob vsakem dežju. Na stanovanjskem podjetju so bili najmanj desetkrat opozorjeni na problem. Direktorica je nešieiokrai obljubila, da bodo zijdevc uredili. Za zdaj pa še nič! Strah meje, kaj bo pozimi
Ker ne vem. kako naj zadeve premaknem. se obračam na vas. Prosim pridite in poglejte, kakšna škoda se dela. Očitno ne bo .šlo drugače kot liiko, da dam vse skupaj v časopis. Le lako mi ostane upanje, da bi še pred uradnim začetkom zime rešili to ležavo.
■ Huremovič
JUBILEJ
35 let najmočnejšega taborniškega rodu v državi
Taborniki n)Clu Jezerslci zmaj praznujejo 35 let obstoja in lO-letnico vključitve Zveze tabornikov Slovenije v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (W()SM) -Jubileja so praznovali v nedeljo zvečer v družbi obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano doma kulture
Bons ZakoŠek
Veknje, 6. decembni • Velenjski la-bomiki so v nedeljo pripravili prijeten in zanimiv večer, .s kalerim so p<')Castili svojo 35-leinico delovanja in lO-ietnico vključitve v svetovno organizacijo skaviskcga gibanja. S kopiai hudoiTiušnih skećev so uprizorili življenje, podobno taboru na Ribnem, obenem pa predstavili svoje marljive Člane od najmJajšiJi do sia-režin. Starosta in gotovo najzaslužnejši velenjski talK^rnik Anton De Costa, ki je tudi starešina rodu Jezerski zmaj. je ob tej priložnosti ocenil prehojeno pot. se spomnil pionirjev, ki so oblikovali skavisko oziroma taborniško življenje v celotni SaleSki dolini v predvojnem in povojnem času ter se zazrl Judi v prihodni>sl z upanjem, da se bo uspešno delo, ki je velenjski nxl takîmikwnaiedilo/a najmočnejšega v državi, nadaljevalo tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti so se velenjski taborniki zalivalili tudi
Starosta velenjskih tabornikov Anton De Costa
občini, šolam in podjetjem, ki so jim vsa leta. predvsem pa v zadnjem obdobju stali ob strani in jim pomagali pri uresničevanju njihovih bc^gatih programov, še posebej pa pri organizaciji taborjenja na Ribnem, kjersose doslej kalili številni mJadi taborniki. Župan Srečko Meh se je tudi s ponosom dotaknil prehojene poti taborniškega rodu Jezerski zmaj in pohvalil prizadevne mentorje, ki so poskrbeli. da je taborniško življenje in delo teklo tako, kol s<.) si Zitčrtali, obenem pa obljubi], da bo občina tudi v prihodnje po s'vojih močeh tabornikom stala oh strani, obljubil pa je tudi. da si bodo prizadevali, da oh velenjskem jezeru nastane pravi taborniški kotiček. Taborniki so ob tej priložnosti pripravili še raz.stavo o prehojeni poti in razvili svoj prapor, ob njem pa se zaobljubili, da bodo svoje poslanstvo skrbno prenašali na prihcxlnje rodove.
Največja prireditev - Adventure race Slovenia - Velenje
Društvo tabornikov rodu .lezcrski zmaj iz Velenja obstaja že 35 let. Od leta različne generacije tabornikov skrbiji^ za ohranjanje ljubezni do narave. negovanje prijateljstva med vrstniki in ostalimi ter za prenašanje taborniškega znanja na mlajše. Preko 20 let scxJelujejo z raznimi skavti po Evropi, v tem trenutku imajo več kot 7(H) članov in so največji rod v Sloveniji (skoraj 4(K) MČ-jev, nekaj več kot 150 Cî(î-jcv in več kot 170 PP-jev in grč). Organizacija rodu vključuje osem čel na osmili osnovnili šolah v Velenju. Skalah in Šentilju. Osnovna dejavnmt so vodovi seslanki vsak petek med 17.00 in IN.fK) (v Šentilju I5..'^0-16.30). Poleg tega v r(xiu počnejo še marsikaj, (tlavni projekt je lelno talwrjenje v Ribnem pri Bledu. V več izmenah tam po deset dni (vsako leto) preživi okrog 400 tabornikov. V sklopu taborjenja je organizirana ludi zelo kvalitetna vodni.Ška Šola z več kol desclletno tradicijo in še kopica ostalih akcij. Zimovanja za MC-je (predvidoma Štiri vsako leto) in CKr-je (lelt>s zimovanje za mlajše (Kr in potovalni tabor za starejše (Kt). Š IPM je orientacijsko tekmovanje, kratica pomeni Še Ta Počasnemu Mine... ŠkaLska liga, ka te briga, je šaljivo tekmovanje z elementi orientacije in prcccj več sproščenosti. Potem pa so tu vsakoletni kosianjevpiknik. mnogoboj, čajanke, stxlclovanje pri akciji Luč miru iz Betlehema, MČ akcija Iskanje zmajčka, razni izleti in pohodi, orientiring liga, delovne akcije, izobraževalni vikendi zavodnike, od letos pa tudi Dragon cup oziroma Zmajev pokal. Dvakrat .so taborniki RJ Z organizirali tudi dobrodelnoakcijoSreča v vsa otroška srca. največja nc povsem taborniška akcija pa je zdaj že tradicionalno pustolovsko tekmovanje Adventure race Slovenia - Velenje.
Tabornike vodijo siarcsina Anton De Costa - Sine in načelnika Matej Hji-uptnuin in SundI GlinSek.
Napad bo najboljša obramba
Kokoinelaši (joreiija v soboto v l^arizu -liosla (Iva zadiUka piodiiosli dovolj?
v nedeljo so sc v prvi tekmi osmine finala pokala evropskih pokalnih /miiigovulcev rok<inieiitši Cn>-renjcm srcCali ssctlemkralnim francoskim prvakom, mošlvom Ivry iz Pari/a.
Veîenjêani «"^si pred približno li-S0Í glcdalci, ki so jih vso lekmo biAúno ípkxlbujali, piv*)	pov-
raino lekiiio v Franciji priigrali dva zadetka prcdntwli. (odcwolj? Seveda lega nihče ne ve, velenjski nv komelaši pa so opdinisli, /hisli, ker BO /m«igall / dokaj povprečno igro.v kateri je bilo veliko tehničnih napak.
/uceli so sijajno. Po nekaj mlnu-laii so vixliii s 5 : 1 in prcdni>s( sii-rih Aidciktwna/adnjc ponoviliv 19. minuli, po tcni pa sc jim je usiavllo. Ciosije «^jih hiln^ ujeli, v zadnji minuli prvega dela celopovcdlls 15: l4.domaCi|>a so vcnd;irlc Izonučlli, Slabo igre^ so Veknjčani nadaljevali lu<li prvih dcsci minul nadaljevanja in Francozi so jim. zlaMi po skigi srl^skega Igralca Marlino-vlCa. dvakrat cclo u.Šli za civa /aide ik a pi-cdnoííli.
Prišlo je do niwcga prcíibrala, ko so igralci Cřoicnja ziiova ptv vedli /a Stlri. ternu pa je spei sledilo nekaj nupak icr /mičcva /-i-siTcljana sede ní mci rovka in Vc-lenjcani so /magali s »^s.imo« 32
Seveda vsaka /maga nad lako uveljavljenim nasproinikom, predstavnikom at amen i ic fran-aiskc n^konielne šole, veliko iíle-jc. Tudi dva zadetka ra/likc, ki pa jih v Pari/vi r^ikomelaši Oorenja (le bixlo smell branili. Kaj lakega ne bi prišlo v poblev niti. će bi zmagali z nekaj višjo razliko. Tega se Ve-Icnjćani ludi s;iml Ziivctlajo, zaloniv piwedujejo igronazmag^.i, kar mora bili na tako |X)membni lekmi edino vodilo in vliva upanje, za uspeli
pa bixlo morali zaigrali b<'>ljc, /la-sli v obrambi. 1er zmanjšati število napak. In v največji možni meri za-uslaviliv Rdeči dvorani najboljšega slivlca v gostujoči vrsli Marlin^wiča, kije bil zenajslimi zadetki v nedeljo dobesedno neuslavljiv. Pri div mačih je bil z dcselimi/adelki najbolj učinkovit Vedran /rnič.
Sobotno lekmo v Parizu bodo z<ičcliob2(MHl.
Vid kéivií(Miik
Kako ocenjujete padce in i-zpo-ne'/
»/ dobi-o obrambo smo zares i>d-lično z-nčcH. kar se je pc^znalo ludi
^ ... zerv
na izidu. Kasneje je obramba malo popustila, vseeno pa mislim, da je bila igra lepa, hllra in atraktivna. Tudi Franct^zi so prikazali odlično Igro v napadu in obrambi, i/id je pravičen, v Parizu pa bomo sli na zmago.«
Po 20 min/iiah je kazoh sijaj/to.
^■as je to usipavahl'
•»NI, vendar so se prebudili Fran-a^zi, nam pa je raiilop;idla jdîranosl v obrambi, ki je bila verjetno posledica hudega tetJipa. »lekma« vsekakor še nI izgubljena, igramo 5e drugi polčas.«
Lukil l)ol>rlšťk
Váífl ocena ^jajtiefia začetka, pad' ca in ponovnega dvif^^ »»Res nc vent, ziikaj sc ni^no uspeli odlepiti. Igrali smo nekako loplo -hladno. Franavl pa ixilična ekipa. ki znajo hllro ukn'iti prednosj, če naspivMnik Vsaj malopt^pusli. /.razliko nK'namo bili zadovoljni, v Franciji pa je ncbomo smeli braniti, zaigrati bomt^ mi>rali na zmago, Stiuî pa spo/nall.da jih lahko premagamo. Mi namreč nismo igrali dobro vobrajiibi, pu ludi v napadu imamo Se rezerve. P<^ moje bi bil večji pn> bicm. Če bi odigrali sijajno tciano. pa vvceni^ zmagali za dva. Tako pa mislim, da smo igrali dokaj pov-prečtio. Lipam, da nam bo v Parizu igra K")[je slekla, pivtivscm pase nc muc pom^vili. da bi Mar-linovič zadeUkorajzvsakimsvo-jim metom.«
Ivan Vajcll. Imicr:
»»/mago smo .si težkv^ priborili in smo z njo kar zadovoljni. Vemo ludi. da so Francwi odlična ekipa in da so nasi ťantjc dali vse o<] sebe. V obrambi bi sicer m<v rali bil I ho\} agrcsjvnL tudi od vra-larjev pričakujem boljsi dan. Zdaj Imamo več |5(xlaikwo njih. torej se bomo lahko bolje piipra-vili na p^malno lekmo, in à sc nam bo "v.^e pokrilo", bomo uspeli.««
V vaši igri je goiovo se prevej re-
>»Sigurno. Najprej je lo igra v obrambi in natv> manj tehničnih napak. Danes smojih napravili kar 18. kar je zoi takšno srečanje v.seka-kor preveč. Zmanjšali jlli moramo na Vsaj deset, s tem pa bonxi že blizu uspeha. Prvenstvena ickma z ekipo SVfŠ nam bo služila ludi kot trening pred sobotnim obračunom, fante pa moramo tu<U spočili.«
Nogometaši o učinkih in načrtih
N<^<Kne(âM v v^ch slovenskih li* ^ali so/.C na mlmom. ćcp^a^ solne-kiiien) po Igrati sodeč di*l pučliku vcrjeino »vnovcili« zev jesenskem delu pr^ťM^^a. i^imski «Kimor je seveda phl(»/nosi /a obračun jesen-.skih učinkov in kovanje načrtov vui pomlad.
I i obračuni híxlo zelo različni. V vclci^skcm Rudaiju bodo zadovoljni potegnili črto pod jesenski del In se zazrli v prihodnost, ležko pa Ivv do pomlad napiwcdall v nogometnem klubu Šmartno ob Pakl.
Majprcj icmeljíly oťcíta
Predsednik NK Sm artno 1'cri Kr-havaeje jesenski del prvenstva v drugi državni ligi ocenil takole: »Moram bttl ixlkril. Naša pričakovanja so vendarle bila nekoliko ve*^a. Pričakovali smo uvrsilicv nekje v sredino lestvice, čeprav smo ob tem vedeli, da lahkega nasprotnika nas nc bo, tudi zalo. kerjc od igralc^^v Iz pive lige ostal samo eden. Poleg icžav z igralskim ka-da^m smo se v klubu srečevali §e z ostalimi, v našem okolju pa je bilo miJo taksnih ljudi, ki bi nam jih pomagali reševali. Vod.<tvo kluba ž,e analizira minulo sezono in se bo izključno na osnovi dejstev otlK^ilo, kako In kaj v prihodnje. Prizadevamo si klub obdržati na ravni danih razjncr v okolju, karb<H^d vinJstva kluba in samih igralcev icrjalo še velikodela. O^ilaleselekcljevokvi-ru kluba so dosegle pričitkovanja. V klubu smo ziasti zadiwoljni, daje v mlajše selekcije vključenih okrog t(X) otrok, ne le Iz našega kraja in bližnje ^>koiice. temveč ludi iz Spodnje in Zgonije Savinjske doline. Seveda si v nadaljevanju sezone predvsem želimo razumevanja sponzorjev in več navijačev na tribunah. To bi bilo viem Iwnutku tudi vse.«
O morebilnema izstopu iz lige predsednik kluba seveda ni mogel povedati kaj otipljivega. Najprej je pač potrebna temeljita occaa de-
janskega stanja in sele nato odločitev očlanski ekipi, "težave b<xlo seveda z denaijcm. pri sami organizaciji kluba pav tem trenutku nc txxlo(m>gli velik<)spremeniti. »»Kiv Ukor nas je, smo delali zavzelo in pošteno. Vse ostalo je odvisno od razpleta težav, ki so posledica prejšnjih sezon.« je še povedal Fcri Kr-bavac.
Z mladimi na pmi iiicslo
v velenjskem Rudarju so zjese-i)jo7e}o zadovoljni, obetavna bo tudi pomlad. Po jesenskem delu so na íxlličnem tretjem mestu, pomladi pa bodo iz ozadja napadal I vodilni nK>,^lvi. saj razlika do njiju res ni prcvcdka. Kakšna jc torej i>ccna ík-ncija Rudaija l)r;)ga Kosianjška? .îe pričakoval takšno uvrstitev?
»Vsckakvîr sta Naťla In Dravinja zasluženo na prvih dveh mestih, čeprav sem glede na kakovost njenega moštva pričakoval višjo prednost Nafte, <^daj pa imamo tudi ml možnost naskoka na pxv\^ meslo,^
Nafta in Dravinja sta zelo močni. Rudar kol lanski prvak druge lige pa igra z močno piîmlajcno ekipo. Vseeno se naskwu prvaka ne bo^te odrekli?
»Današnje moštvojcpiw.scm drugačno, to je povsem druga ekipa, predvsem močno pt^mlajena. Velik uspeli je. da smo itk piui vrh<mi. Še
večji dosežek pa je v lem, da smo uveljavili mladince, ki so stalni Člani prve cnaj.Meriec in za nameček celo med lx>ljšiml, pri center mislim zlasti na Orbiča. Rahmanovič-a In I laliloviča. Pred prvenstvt^m je l^il našiV^mwnicilj.danajprcj sc.siavimo In uveljavimo moštvo, ki bi sc v nadaljevanju prvenstva lahko polegiv valo za najvišja iticsta. To smo uspeli žc v jesenskem delu. mladi Igraíci s<ícelo b^^ljšl, kol smo predvidevali, vse lo pa pomeni, da vsekakor ima-tiio možnosti za pivo mesto.«
/maga /a mirnejši odmor
Zadnji jesenski krog so odigrali tudi v prvi državni ligi malega niv gi^meta. Nogometaši Na/^irij so po slabem začetku nadaljevali dobro In si v 9. kn^gu v domači dvorani priigrali mvo /mago. Ta jc 5c toliko bolj pomembna, ker so premagali neposnidnega tekmeca v drugem delu lestvIcc In si zagotovili vsaj malo nadaljevanje drugega dela. Čeprav niso rawo blesteli, sov petek v s'voji dvorani premagali ljubljanski Mctmpol s 7 : .S. z nezbrano ign^ pa soznovii poskrl>cll za nt^ razburljiv konce lekme,
V petek btxio v nazarski Spi^rtni dvoranii>digrališe čeirtflnalno tekmo slovenskega pokala, njihov nasprotnik pa t>o močna ekipa Beion iz. Zagorja.	|
/77 SeCOM KRŘKO
/ I / «.«.fi. Kr4tto ^wmar «^HH^ft imuM« u. vn Hittafi	^ j .___
WHUfM M. tm. KRSH«
PVC OKNA VRATA
V/^IA'AT,WA VHOnNA VRATA S FlJZiJ.SKiM STEKI.OM
OdUta 1992
n
m
T RADI C I«» A. VR HUH SKA KVALITETA. HITRA DOBAVA
Tel
MIZKA CENA
07/4880170, 171, 174; fax:
07/4880173
Mubljaoa 041/667 135, 041/317 896; Celic; 03/713 14 82; VcHtij»; 041/798 S10
V sredo še Fenerbahce
Odbojkiu ji Šosltinjii T()|)()lši(Xí inornli pri/iiati premor ()l>nipiar()su -Uspesiii tudi v (lrža\ nom prvcnslvu - Sinon /o odi^rtili tekmo v Švici
Odbojkarji Šnstauja 'Iopi>IŠice na-daljvijejo svoj peklenski ritem tekem. ki se vleče i^e Iz novembra. Prejšnji leden so morali že v torek íxlígratizjoslalolekmodržavnega pi-venslva v Kamniku, kjer .so po povprečni predstavi izgubili z I že v čelrlek pa so pred skoraj polno domačo dvorano gostili grSki Olympiacos.
IVIIlínkoviť & CO. preinoťni
Kako močno ekipo imajo (irki, so se lahko na četrtkovi tekmi prepričali številni glcdalci v So.štanjski spi^rtni dvorani. Odbojkarji Šoštanja lbpi">l5lce sose sicer boril;, vendar so Olyraplacosu mc^rali priznali prenu^č:0.
Največ pozomoslijebflovča.su gostovanja Olvmpiacosa v Šoštanju seveda namenjene Marciïsu Milin-kirtiču, enemu najbiOjsiii (xîb<'^kar-jev na svetu. Mllinkovič je ludi v Soi^tanju pokazal svoje bogato ixl-bojkarsko znanje. 32-lclnl argentinski reprezentant Ima hrvaške korenine In govori ludi dobro hr-vaiNko. Proglašen je bil za najboljšega Igralca svetovnega prvenstva (ela 2(K)2 in za najučinkovitejšega ignilca na letoSnjIh olimpijskih Igrah v Aicnah. To jc le del njegovih uspchiw, kol zanimivost pa lahko povemo, daje odbojko začel igrati šele pri sedemnajstih letih. Poleg njega pa jc v ekipi Olvmpiacosa vrsta izvrstnih igralcev, Ačepravso inicli odboj ka r-ji.Šo.iiaajalopolsicc na drugi sirani mreže sloviia imena, se niso ustrašili. Pogumno so se boril I In v prvem nizu že vodili z 20 :19. vendar kaj več niso uspeli Iztržiti, ker
je bil tokrat nasprotnik pač premočen. Olympiacos lako ostaja brez poraza Vi^kupini A lop icain-sa.
V drugi tekmi le skupine sta se v prejšnjem krogu pomerila Fenerbahce In Concordia; ponovno je bil boljši prvi. Šo5ianjČani morajo lako v zadnjih dveh krogih obakrat zmagati, da še lahko računajo na uvrstitev v nadaljnje lekmovanjc, kar pa bo sila Icžko, Že sinoči so
izkazal. Po slal'>scm začetku so namreč ioŠlanjski odbojkarji proti Olimpijizmagiili s.*^ : t. Polcgomc-njenega Fujsa seje tokrat razigral ludi Robert Sovjnek, kije nevarno napadal s svojo levico. Razveseljivo je luilidejslvi\ da iz lekme v tekmo bolje igra ludi Denis Pomor Povrnitvi izšvice cnllic^karji Šoštanja 'lôpi>lMce ne bocio Imeli kaj došli časa z^ piičilek, saj jih že v sob^v tov Skoljl Loki čaka nadaljevanje
igrali v Švici, v sredo, l.\ decembra. pa jih čaka še zadnji kn^g. ko v ŠoStanj prihaja luriki Tenerbah-cc. ki Ima ludi izvrstno ekipo.
Fujs se je dolim /.nase! v dvojni vlogi
Ob ixlsoinosti Najdíča je moral dvojno vlogo. Igralca in trenerja, prevzeli kar kapcian Sošianjalo-polSicc Dejan Fujs. ki se je dobro
državnega prvenstva, ki bo v letošnji sezoni še kako zanimivo, V zadnjem krogu je bil poleg derbija za četrto meslo v Šoštanju derbi Z4i sam vrh lestvice, ko sta sc piv merila Aulocommcrcc Bled in C*al-cil Kamnik. Prepričljivo so bill bopl prvi. ki so zmagali gladko s 3 : (1 in si s tem priigrali že šliri ločke naskoka pred najbli^imi zasledovalci.
■ TjBša Rehar
Elektra na prvem mestu
Prepričljiva zma^ia v i^oslojni - Razlf>t an Vidoviě - V solwto derl)i s Senijuijeni
VH.krt5gu t. A košarkarske lige so košarkarji Ele ki rc itekohko presenetljivo ^adko. vendar za.Muženo slavili v Postojni, kjer .so premagali do lega kroga vodilno ekipo Postojnske jame. Sošlanjčani so žc na samem z^čclku priigrali vis<^ko předměst, ko so ob koncu prve četrtine VíkIIII že z.'^l : 17. V prejšnjih krogih se jim je večkrat dogajalo, da so hitro priigrano vi,st>ko pred* nost v nadaljevanju zapravili, tokrat pa sojo zadržali do konca srečanja, čeprav jim je naspaUl stala v letošnji sczt'înl Izvrstna Postojnska jama.
V prvih oaiiih kjx^juh jeElcklra kar petkrat gostovala in le dvakrat Izgubila, kar je <km>lj za trenutno prvo meslo na lestvici. Soštanjčani imajo enako slevilo točk kol P(v stojnska jama. V domači dvorani je Elektra v letošnji sezoni še neporažena. V njenem limoni upajo, da bo tako ludi v prihodnje. V soboto jih v Šoštanju namreč čaka zelo ležka preizJcusnja. saj v gosle prihaja Šentjurski Alpos Kemoplasi. Alpos je na lestvici trenutno na ireljcm meslu in ima točko manj kot vodilna Elektra in Postojnska jama. V soboto se naai v Šoštanju torej obeta pravi dcrbi: tekma sc bo pričela ob 19. uri. Soštanjčani v letošnji sczi">ni kažejo veliko mero bojevitostl in v domači dvorani praviloma zelo dobiti igrajo, tako da sc za uspeh tudi tokrat ne bi smeli bali.
Perica ^ naprej ne more računali na pil Škodova nega Gorska.
llspesni liidi v pokulii
ZmagapMtl Postojni jc bila Žc četrta zaporedna zmaga Elcktrc v državnem prvenstvu; če lemu prištejemo še tri p<^kalne zmage, jc to žc scdo'ia zaporedna zmaga Eleklre. Minulo sredo -so košarkarji Elckire vpjvl lekmi četrtega knv
ga Pokala Spar v domači dvorani ugnali/agorjc Banko /asavjc. Na tej icknil varovanci trenerja Perice niso pokazali tako dobre igre kol v prejšnjih krogih, kljub icmu pa sosipn:d povratno tekmo v Zagorju, kije bila sinoči (v srccb), priigral i devet točk predni^sti. Ziigorje, ki gaje Elektra v drugem
kn'jgu državnega prvenstva doma premapla z visokimi ^ t^íčkami razi tke. jc tokral igralo bivz pi^ško-diWancga Lcbana. lako da jc v Zagorju domačine čakalo še toliko icžje delo,
V nadaljevanje pokalnega tekmovanja se jc uvrstila ekipa, ki ho boljša v sešlcvku obeh tekem.
■ Tjaša Rehar
Krščanska adventlsticna cerkev Velenje prireja dvodtievnl kuharski tečaj
KUHANJE Z NARAVNjMI ŽIVILI
In za vaše zdravje - z manj maičob, holesterola, soli In sladkorja v Krščanski adventistični cerftvi. Selo 19/a, Velenje, 13. in 14. decembra, ob17.h. Tečaj vodi dr. Marjanca Hari Novinlek. Prisluhnili boste nasvetom za dobro vegetanjansko preitrarx) in sami praktično pripravljali jeďi po iâ^ranlh receptih. Prijave: 02/ 88'55-093 ali 03/5-664-647. najkasne|e do 10.12.2004
SPORT IN REKREACIJA
Pokvarien avtobus, a vseeno zmaga
Prav posebna smolo î»c je zgodila txJbojkarican Kajuha Šoštanja, ko sov soholo f^Mtwale v Ruse na (ck-mo kroga 3. úrÝ^vn^ odbojkarske lige v/,hixi. Ýx na 7ačeiku av-UKcsle st,>imc]i nekaj ležav /minl-buMMn. ki je dokončno odp<weda( približno 300 metrov pred benein-sko ûrpiilko v Mariboru. Pimee so hilroKkoCileven in minibus poiiV ntle do beneinske črpalko. Nastal pa je niw pnibleni - kakt> priti pra-Ví^iisno do Ruš. [ fiiro so naSli nekaj prijaznih S litje rce v. ki so jih zíí-peljali do eilja. slučajno pa je imel opravke v Mariboru ludi oče Mujc Knmvnik ene od igralk, kije z veseljem priskočil na pomoč. Vopremo so se punce oblačile kar med vo^jo, iak<^ cla so bile desei minut pred tekmo vse v dvorani. Kljub začeinim pripelljajem so Uv rej çxlbojkanee Kajuha Soslanja v
Rosah /jnagale s 3 :1/lehve /av-lobusonî znova pokazal, da so punec res prava '"klapa", saj so se ob lem dogodku predvsem dodiv bra nasmejale- Avloprevozik jc hi-Iro poslal v Ru^ nov avtobus, lako so sc deklela lahko hitro in brez težav vrnile domov, kjer so si §c (^^edale drugo pt>lov)eo tekme med ŠoSianjem 'lopol5ia> in Olimpijo. Itoris Pinmberger. (rcner Kujulin .Šnstjnýa: >'řeprav so Ru^ zadnje, niso laííkopremagljKe. loje varljivo. 7. dobrimi začetnimi udarei in učinkovito igro na mreži nam je Uspelo zmagali. V nad a Ijevi nju nas 18. decembra čaka neporazen in močno okrepljen Čulum v gosleh, kamor sc ne bomo ptxlali zbelo zastavo. temveč bomo skutóli izkoristili |>onujene priložnosli. Želimo si igrati piwsem neobremeiijeno in jih skušati presenetiti.« ■ tr
Konec jesenskega dela sezone v vseh ligah
Minuli konec ledna vvsch slovenskih nami/noicni^kilî ligah ctd-igrali zadnji krog jesenskega dela prvenstva. Prva ekipa Vegrada je nastopila na Ptuju in doživela poraz z rezultatom ^ : 6. Srečanje je bilo nadvse negtnovo. na koncu pa so 7. nekaj več sreče le slavili dtv tnačini. ki $c> nekaj pL>samičnih dvobojev dobili lesno s 3 : 2. /a Ve-Icnjčanc je tokrat vse tri točke dosegel Jurv Slatin^ck, Nenad Boja-nič in Damijan V<xlu.šek pa sla tokrat ostala praznih rok. Po koncu prvegii dela prvenstva so igralei Vegrada s 6 točkami na sedmem mestu prvenstvene razpredelnice.
Igralke Vegrada sc»v sobivtiï prav tako odigrale zatinje srečanje jesenskega delu prvenstva v 2. državni namiznoieniški ligi. Tamara JcriČ, Ivana Zvni in l^^lcma BvlaviC so s 6
; 2 doma premagale ekipo Robis z Jcsenie (vse točke za zmago Vegrada sla na tej tekmi prispevali Tamara in Ivana). Po koncu jesenskega dela prvenstva so igralke Vegrada J. 14 ločkami na prvem mestu prvenstvene razpredelnice.
Druga nii>^k.i ekipa Vegrada je v 3. /4idnji srečanj i jcscn«:kega dela prvenstva txiigrala v Maribi^ru in na Ptuju. Ekipo Maribor If so premagali s ň : (po dve posamični zmagi sta dosegla Milia Kljiyič in .laka (iolavsek. eno pa Jernej Olovník in par
ekip*") Pluj [Jpapravuikos 6; 3 (tri posamične zmage je dosegel Miha Kljajič, dve Jaka Oolavsek, ent>pa Jernej OAUwnik). S 16 li'vkami bo ekipa Vcgrad it pi^mladanski del prvenstva dočakala na drugem mestu prvenstvene razpredelnice.
■ DK
Začenjajo se občni zbori
Vclviýť, X decembra - December in januar sta nwseca. v kalei lh potekajo skupilčint kluhw in dru^ev. Med prvimi sť«skupsčinin>pravi)i v Plavalnem klubu Velenje,
Predsednik kluba Murki» [Vim<»žK'. kije pixlal p<iročikui plavalni wa.>ni 2lK)3AW. je pcsebej p(")udaril, dít šteje kiubdanes 97 plavalcev, kar je največ v dosaliuiji v^xhTvini kluba in skoraj tnlaat IcJika kcUiihješlel klub pnjd desei imileti. Ob vseh dnigilu^k^^lwiinah, ktsopriponu^gli k laksni množični*»!!, IMÍCW prispeva di+>R>delovs;h, kide-luji^i v klubu, pri čemer imajo ob Tunk-
eionarjih in irenciiili prccej^n delež tudi starci. Ne nazadnje predsti«vijaji,> prispe\1<i staršev 43 odst<iik<''v letnega pn>računa kluba. 8 odsiotkov »'priiw-sc«pnxlaja ncwïlemih kole<lariev.21 odstotkwdiHacija špoilne zwze. pre-i>slanekzai<lu/iklub splavalnimilečaji in zaokrozi s sponzorskimi sredstvi. Sicdnjiiî pa je žal, lako kol dnJi5.xl, vsako leto manj.
Plav.Oni klub Velenje pa je tudi po rezultat ill, ki jih dosegajo plavalci, vse bolj prepoznaven v sU^nskem merilu.
■ mkp
Martinoviceva in Koradejeni odlični
Kar5U0 mladih plavalcev in plavalk i/llalije, (fc5kc. Hrvaške, SloviiŠke. Bosne in Ilcrccgovinc in Slovenije seje obralo na tradicionalnem Miklavževem mitingu, ki ga vsako leto pripravlja Plavalni klub Olimpija. V dveh dneh jc nasi opilo 13 plavalcev iz Velenja, starih 11 do 14 let. Med njimi sta sc posebno izkazal i Tamara Martinovic in Jana Kc»mdcj. Ilimara je bila med kadet injami dvakrat prva..lana pa med deklicami dvakrai druga, V zgodovini lega mitinga sI.t doslej iz velenjskega kluba zmagali le Ajda Válel in Tina Pandža. Precej slabsc od deklet so tekmovali laiuje.
Rezultati:
Deklice-.^U m prosto: ."S. Jana Koradej. 3U().8. Tamara CŤovejsek. 31,y(J; in prsno: 2, Jana Ki^radej, 39,99,16. IrcnaJurič. 43,55;50 m hrbtno: 6. Jana Koradej. 37,44; .50 m delfin: 2. JâJia Koradej, 34,66,9. Tina Meža, 36,86.
Kadetinje— KKlra prosto: Nina Drolc. 1:03,79; IIK) m prsno: J. Tamara Maninovié, l:18,Wî, 10. Aleksandra Radivojević, 1:22.48; 100 m delťin: 1. Tamara Maitinovié, 1:09.46.	M nrp
Dobra
popotnica za zlati jubilej
Smučarsko skakalni klub (SSK) Velenje je vsvojcm bogatem 50-lcl-nem delovanju dosegel že veliko uspehov, v z-i:! njem času pase I i kar vrstijo, kar kaže na zelo dobro delo glavnega trenerja Igorja Jelena Ler MilanaCvpvlnika. Milana Zi/k:< in loikrt Ojinyenskfl. I\> lem. koje klub v sezon i 2003/2Í KM dosegel izjemen uspeh, je bilo pričakovati, da se kaj takega ne bo hiiro pomwilo. Vendar je bila m veselje vseh. ki delamo v klubu, letošnja poletna seztv na zopet izjemna.
V skupnem sestevku p<^kala SUv vcnijcje namreč SSK Velenje zasedel drugo me^lo, liikoj z-i kranjskim Triglavom in pred Tržičeui, v nordijski kombinaciji pa je zasedel prvo nie.sto pred Triglavom in Zabrd-
jem. V^i skakalci SSK Velenje se uvrščali v sam vrh slovenskega skakanja, med prve tri v skupnem seštevku pa so se uvrstili: Klemen Omiadiè pri dečkih do 14 let v skokih; v norilijskikombinaciji je Anže Oha-Zii za.sedel prvo mesto lako pri mladincih do 18 let kot v absi>lutni
kategoriji, Ralwrt Hi^ntaje bil tretji pri mladincih do 18 let. Gasper Berl4)t pa je zmagal pri dečkih do 15 let. Vsi si želimo in delamo za lo, da se bodo us|Khi vrstil) ludi v letu 2(M)5. ko SSK Velenje praznuje S)-letniaîdelovanja, V želji, da bi «vklub včlanilo čim-
več mladih tekmovalcev, bo na manjših skakalnicah takoj, ko bo za-p.idel sneg. organizirana 5ola sinučiir^kih skokov. Sedaj so treningi v.sak torek in čeiriek od 16. uie dill je v tel«'>va<lnici <'entra za vzgojo in izt>braževanje ter v fiines centru Exotech a.	■
Tako so igrali
pokalnili /inasov^krv. osininH lîmilu:
Gorcnje-lvry 32:'30'(Í5:15) Ck)renje:KKlpcčan.Tmiše,J.IX)bel?<:k5.Bede-kwičl.Kavtičíilk?. M.Oílii l.B.O.Šttr, Sírk3.llič I, ProJî,Šimon.Lesar. ZmičKI.
SiAl^.fK krog:
N a za ije - Metropol 7:5(2:2) Sirelci: O : I - Durcuuwič (4). 0:2 - Osi^jnik (9), 1:2-[Iien(13).2:2-Delamea(I9.10m), 3 : 2 - Delamea (21), 3 : 3 - Žalac (24). 3 :4-()s>jnik (24). 4:4 - Delamea (37,10 m), 4:5-Icnjauwič (37), 5 : 5 - Hren (38). 6 : 5 - Hren (38),7:5-Delamea(4i))
1. A SKI. nioskl. 8. krog
Pistojnskajama-Clcklra"^: 85^56:65.33:48, 17:31)
Qeklra: Krejič 12 (7-8). Nedeljkovič4, Bur-sič 16 (5-6), Vidi^ič 23, Cmer 11. NuhaniWié 16 (4-6).
Ivanovic 3 (1-2)
Vrstni red: I. Iîluktra.2. hwi^nska jama oba 14, 3. Alpos Kenv^plasi Šetujur 13.4, Koper. 5, Riv glaoba 12,6, Krka, 7. Kraški zidai .ladran Kras. 8. Zcig^irje Banka Zasavje vsi 11.9. Brariik Maribor 10. K). Triglav Knmj 9 Par prihodnjega kroga: Sobota. 11. december t^b 19. uri SoStajij: Elekrra- Alpcw Kcmoplast Šentjur
Pokal Spar. 4. krog. 1. tekma
Elektra So5lHiij-Zag?>ije Banka Za«iyie84:75
1.DOr	moški. 10. k.
§<i5lanj'lopoKica-Olimpija Ljubljana 3:1 (-20, 1^.21.23)
Šoštanj iopolsica: Vinčič. Primožič, Čebron 7, Toi 12, Pavič.DjvJrdjevíč. Tujs 22. Pomer 8, Sailer
2.	Sovinek 16. Sevčnikar
Vjsini red: 1. AiUocommercc Bled 26,2. Caleit Kamnik. 3. Prevent gr;idnje ICiM »^">a22,4, Šoš-tnrij'Ibpolsica 19.5. Olimpija 15,6. Krka. 7. Marc-hiol Pivačina oba 13.8. lemio Lubnik. 9, Saliv nit oba 6,10. Svil 2 Par p J ihodnjegii kroga:
Sobota, 11. dcceniber
Školja bika: kmv^ Lubnik - Ši'^ilanj Topol^ic;«
Pokal lop Icams, 4. k,
SoStanj Ji^pi.jKica - Olympiacos Pirej 1) : 3 (-22, -;9..18)
Šoštanj lbp<i}š.ca: Vinčič. Primožič, Čebron 6, Ibi, Pavič, Djordjevič 7. Fujs 7, Pomer 5, Sailer
2.	Sovinek 7, Sevčnikar 4
Vrstni red: 1. ()Iympiaa>,s 8.2. Fenerbahce 7,3. Šc)štm\j 'IVipcilšica 5,4. Concordia 4 Par prihtxlnje^i kn^ga: Sreda. L\ december ob 20. uri: Šoštanj: Šoštar^ 'Ibpolšica-Fenerf^ahce
3.	DOIj /onske - i/hod. 9. kn>g
Ruše-Kajuh Ši^^ianj r:3í23.-2D.-I9,-Ui)* Kajuh Šošumj: M. Tajnik, S. lajnik. Di. .lovičič. Da, Jovičič, Konovšck. Kameník. Plešnik. Hali» lovič, Znider, àmnitk
Vrstni red: ČuUun. s. p., Valšped 18,2. Partizan Črna 17. 3. Nova KBM Br;mik II 12, 4. Kigiili Šostaiý 11.5, Braslwčeó, (>. Mežicii, 7.SonÍmex Radenci oba 4, «, /OK Puœnci 3.9. Ruše O

NAKRATKO
mifiiiokíi 2004
Na izjemno močnem in številčno obiskanem turnirju Nagaoka 2004 sta tekmovalca Judo kluba Velenje Matk Plu/iîr in .Andrej Sever prikazala odlično pripravljenost. Malic Plazar je v kategoriji kadetov nad 90 kg zmagal prvi <Jve borbi in .^clc v lliialu klonil proti izkuše-nej,šemu Paolu Possematu iz Italije.
Andrej Sever je brezvečjili težav z ipi>nom zmagal v prvem kiog:u lekmovanja. Drugo borboje kljub dobri borbi izgubil, v boju za tretje mesto pa je z atraktivnim konlra metom zmagal in lakoosvivil 3. meto v kategi^riji do 90 kg v močni mednarodni članski konkurenci. S tem u^pťhomje mladinec velenjskega judo kluba piîirdil. da se razvija v enega največjih talentw v slovenskem judu.
To pn so liilvnli
K<")ncc n«wembra so se najmlajši iz Nogometne š^ile Talent Velenje. Kîlekcija U8. leinik 1996 in mkijSi, v Zrečah udeležili lumiija v malem nogtimelu. V konkurenci vrstnikov Ki>rolana, Dr;«vinje. Pub-likuma. Maribora in Slovenja (hadca so prepričljivo osvojili pn'o ^^ niesto. Samo Ptulpećun pa je bil razglašen za najboljicga
igralca na lumiiju. f^i lo nedeljo seje selekcija (1998 in mlajši) udeležila turnirja v malem nogometu v Celju. Nastopile sl-* šc ^ ekipe ?!alca. Triglava 1er prva in druga ekipa Pub-\	_ likuma. veliki upi NŠ làlenl pa
^^	8o prepričljivo osvojili prvo
, ^^ g^- r^	mesto. o
i	^ A Čemer priča
*	.■t ' TU • I ■ ' 1 tudi ra/Jika v
^ ^	zadetkih
l^olidsti in noffomcl
()bnu>čnipolicijski sindikat Celje je v tckwadnici»)snovne Sole Sulek v Velenju organiziral 1. mwolctni turnir vel era mw Obmtxînega policijskega sindikata Celje v malem nog^^meiu za Člane, starejše od 35 let.
Na turnirju je sixlelovalo 9 ekip policijskih postaj in ekipa Policijske uprave Celje. V tekmi /ji 3. me>sio je ekipa PP Žalec s 7:2 premagala ekipo PP Mozirje, v Tinalu pa sla se pi^merili ekipi PP Celje in PU Celje. Po zanimivi in enakovredni igri seje tekn^i končala z izidom 1 : i. po izvajanju kazenskih strelov pa je s 4:3 slavil a ekipa PL^ Celje, v kateri so bili Dušan Ap;it, Milan Vogrince. Robert Cugmas. Damjan Krajne, Stane Orgicz, Srečko Ciradisnik in Matjaž K-sclnan.
K<Hični vritni red ekip je tako bil: 1. PU Celje. 2. PP Celje, 3. PP Žalec, 4, PP Mûziïje, 5. PP Rogaška Slatina. 6. PPP Celje. 7. PP Velenje, 8. PP Slovenske Konjice, 9. PP Šentjur, 10, PP Šmatje pri Jelšah.
Pokale so prejeli tudi najbtiljši igralec na lurniiju Matjaž Kselman iz ekipe PU Celje, najboljši slrclce Rihard Lesnika i/ ekipe PP Mozirje in najl^>ljsi vnitar Mitja lavčer iz ekipe PP C clje, kije prejela ludi p<>kal za fair play.
I'JIiipno pni upolioicnci
Na ekipnem pivenstvu Šaleške doline v pospešenem šahu je nastopilo pet ekip. Presenetljivo je zmagala ekipa DU Velenje v postavi Mitovamwič, Golob, Djerdji.Plaskan in Zebec. Drugo mestih je osw-jila ekipa CIGRAD. tretje pa Gorenje. Danes bo še posamezno prve nstv*>.
Ciklus turnirjev v pospešenem tempuje končan. Na zadnjem, dvanajstem turnirju v letoínjem lelu. je nastopilo dvajset igralcev. Prc-m(^čno je zmagal Ivačič 7 točk. 2. Matko 5-5, 3. Rajkovič 4,5.4. M, Gori^k, 5. Penko... V skupnem seštevku za leto 2004jc naslednji vrstni red: I. Ivaiič 1^2.2. Rajki->vič 146,3. Matko 142.4. M. Gorick 134, 5. Penko 104. PovpreČJiojc nastopilo na piwamczncm turnirju p.>23 igralcev, točke pa jih je osvojilo 42.
VEliNJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 4724 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 2500
RABUENA VOZIiJ\
FORD ESCORT 1.616V CLX, let 93	450.000,00 SIT
HONDA ACCORD Coupe 2.ĐiE. 1.98	2.250.000.00 SIT
HONDA ACCORD 2.2 VTEC. let, 96	1.289,000.00 SIT
MERCEDES BENZ ML320. avt„l6t, 99	6.500.000.00 SIT
MERCEDES BENZ C200 sportcoupe. let. 01	5.500.000.00 SIT
POOBLAŠČíMA PMDAJA MOTOCIKLOV AFRIUA PI
^ Last Minute Center
TURČIJA TURČIJA
26.12.
S^.900 $it
Počltnkc+l2letl»7dnl, polpen2ion.^ib.i2 U
19.12
PočKnice-^Izleti.jdni.
polpcnzion. ^í^iz U
DJERBA
17.12.
Hotel ^\^ćn\. pofpGntlon, U
ILIRIKATURIZEAA, TEL: 03/897 34 50, www.lastminutecenter.si ODSLEJ V PRENOVUENIH PROSTORIH NA ŠALEŠKI 20B
DJERBA
24., 31.12. 82 .900 Sit
Hotel4%7<lnf, polpenzi&n.^e. iz U
SHARM ELSHEIKH SARAJEVO BRATISLAVA
13.12, 6^.900 $it
Hotel 3'.7dnl, polpenzbn.;^«.!: U
30.12. 75.900 sit
Hotel 2'. 2 dni, sajttk
29.1 2j 2^.900 sit
Hotel 2%
4dnl, zajtrk
Obdarite svoje najbližje z
ILIRIKE TURIZMA!
""H'M 9. decembra 2004

UŽIVAJTE V RAZKOŠJU ZIME, PRIHAJA VESELI DECEMBER!
OD 1. DO 15. DEOEMBRA OB NAKUPU ZIMSKEGA PLAŠČA ALI JAKNE PONUJAMO 20% POPUST!
OBIŠČITE NAS VSAKDAN OD 8.00 DO 19.00 URE, OB SOBOTAH OD 9.00 DO 13.00 URE NAJDETE NAS NA PREŠERNOVI CESTI 1A (ZRAVEN SODIŠČA) V VELENJU
SI M C e 1 d 2 s
liano celje.
Telelon: (03) 426-11-78 In 426-12-12
Na zalogi še več kot 50 ostalih vozili
'Audi A6 Avanl1,9 TDI Letnik: 2000, prev. 130.000 km, mo dra barva, diesel motor, cena: 3.478.000 SIT
BMW serija & Touring: 625 Diesel Letnik: 2000, prev. 137,120 km. črna barva, diesel rT)otor.kllma. cena: 3.599.000 SIT
Citroen AX1J Image
Letnik: 1996, ^rev. 108.000 krn, bela barva, bencin^l motor cena: 399.000 SIT
Citroen Xsara Picasso 2.0 H Dl C x.
Letnik: 2003, prev. 56.500 km, motira barva ( kovinska diesel motor, klima, |cena 3.499.000 SIT
Fiat Grava 1.6 SX
L«ník: 1997. orev. 132.000 km. modra barvâ ( koi/lnska ). bdncinski motor, kllmâ, cena: 876.000 SIT
Fiat Panda clx 900
L«nlk: 1997, prev. 104.300 km. ben-
âns^l motor, c^ns: 379.000 SIT
Fiat Punto 55 S
L0tnik:1998, prev.85200 km. zelena barva ( kovinska ), bencinski motor, cena: 849.000 SIT
0
Fiat Tfpo 1.4 !ES
Letnik: 1994, prev. 152.000 km. rdeča barva, bencinski motor, cena: 299.000 SfT
Ford Fiesta 13i
LeŤnrk: 2000, ;)rBv.46.500 km, siva barva {kovinska ). bencinski motor, cena: 798.00d SIT
Ford Mondeo Karavan 1,8
Letnik: 1998, prev. 142.500 km. srebrna barva ( kovinska ). bencinski motor,klima. cena: 1.099.000 SIT
Ki a Carnnra! 2,9 7 sedežev Letnik; 2002, arev. 45.450 km. srebrna barva ( kovinska ). diesel motor.kfima. cena 3.699.000 SIT
KiaSepMa 1,55/v ' iLtínik: 1999, prev. 60,200 km. rdeča
I barva, bencmski mi^or, Gen_£l.149.000SîT__
Mercedes razred A160 Cdi
Letnik: 1998, prev. 44.300 km. bela barva, diesel motor, kiima, cena: 2.498.000 SIT
Nissan Micra1.016/v3/v Letnik:1998, prev. 62.000 KM.oranžna barva [ kovinska ), bencinski rmior. cena: 790.000 SIT
Opel Astra Karavan 1,6 5/v
Leínřk^^ 1996. orBV. 144500 km. ben 'cinski motor, cena 698.000 SIT
Peugeot1061.0
Letnik: 1999. prev.54.000 len, oencin-ski motor, cena: 899.000 SIT
GARANT d.d. Polzela« industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon-petod 8.« 18. ure, sob od 8. • 12, Informacije na telefon: 03/7037 130,03/70 37 131 E-mait: lnfo@Qarant.$L spletna stran: www.garant.si
Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno Ufg pohištvo, kuhinje,
računalniške In pisalne mize.
I

Ugodno v NOVEMBRU:
O ff^gíTÍte [pTTTmf^ rnrati^fh	. ^
MTi hi Jtrfiim arrj^ rfflhm
Zelo Darilo. Zelo Mobi.
MobíTelefon	MobiGrlíca	MobiSloka	MobiMlinarček	MobiTeiefon
Audiovox 609*	Sagem MyX3 2	Philips 350	Siemens MC60	Motorola C650*
13S00SIT	19.900 SIT	19900 SIT	26.900 SIT	26.900 SIT
(HD
íj
Ponudt» vetja do odprodaje zalog. * Br^ kart^ SIM. Naprodaj 1e a obsToJeče Mobi uporabnike.
mrormaelje na brMptacnlh itevllkah: nareoilki Mobm GSM/ilMTS: Oâl/04VOSl 700 700, Mobiupotalxilki: ÍOi/MVOSt m. OStaH: 060 70 70.
M e • I T
KRONIKA
Zakon o prekrških
Zakon o |)i'(»ki^skiti piiiiasa veliko novosti - li\(HlI)a ukk)iiiliics<i zapora je le ena od njiii - Polk isli hodo latiko izrekli filobo po lîilreni poslopku - Pri plaeilnifi nalogiti í>p()lovirkac< ostaja
M/tena Krst/č - Planine_
Pivcgajaim^ija zaCiie veljali miv zakon o prck^kih. Prinaša veliko novosti, policiji pa Oajť velike pmtoj-iiosli. Najbolj diugacc bo ti^ cUi do o prekrških na prvi stopnji odločali prekrSkovni oi^ani. na tlrugi stopnji pa sodišča, /akon prinaša dve ravni v rei^íevanju /^adev s po-dixiêja prekrškov, hitri in redni po slopek. Nov inslilul pa je uklonilni zapor. Skozi novi zakon o prekiskih >mo Stí sprchlxlili s poniot^o k^iman-dirja Polieijskc postaje Velenje. Kii/idaij» Pczdcvskit. Kako btxltf ljudje la novi ZQkon naj' htffj ohčufiíi? Preko kazni? "Zakon o prekríkih je sistemski zakon. ki ureja obravnavanje prekrskiw na sploh. Same kazni do-ii>ćajo drugi zakoni, med njimi na primer nov /akon o varnosti cestnega prometa, ki bo prav lako zûéel veljali 1. januarja. Jo pa res, da bodo kazni višje, ko( so hile.« Kaki) sřť poUciHíi pripravljeni na /2-vajanje novega z/okona? »Na to se pripravljamo že nekaj êasa, V igku so ie nekatera uspcv sabljanja. Slišim pa. da nekaicri že dvomijo, če bo in zakon 1. januarja dejansko zaCel veljali. B*>nio videli. 1. januar bo kmalu tu.«
Prekj'skovni orisani
Prekrški po hiircm posiophi. V njem odlocaie vi?
«•Prekrikovni organi. Tako se jim rcCc, lo so upravni in drugi t^i^ani in nosilci javnih pi>oblastil. ki jajo nacl/or iiad i/vrsevanjcn\ J'akiv nov m uredb, 1er organi lokalnih skupnosli, ki so s po.wbnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o pivkrskili. Piïslopek o pivkr^ku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba.
Na as'novi česa pa ae pt/fiopek prične? »Pi>slopek o prekršku se začne pi*) uradni dolžnosti, ko prekrskovni organ v okvini s-voje prislojnasti -
torej polieisl — osebno zazna preki'šekali prekr^k /a/na na iwntv vi tehničnih sredstev. Lahko se začne ludi z vlo/.ilvijo pisnega predloga osk<xI(wanca. državnega loziî-ea, državnega oi^ana ali nosilca javnih pcK>bIastil in lokalne skupnosli. 11 lahko predlagajo poslopek o hitrem postopku.«
i'ifiiii/Ji pa zapišejo in izrečejo kazen'/ •«Za prekrške, za katere je predvidena globa. Lahko v cnkralnem znesku ali v razpt^nu. Cc pa je t^b gk>bi treba izreči Še kakSiui stransko sankcijo, denimo pri pr^mielnih prekr^ih kazenske lockc. jih lahko ob globi dodamo največ pel. V teh primerih se izda odločba, ki bo napisana na policijski pt^siaji, napisala pa jo bo |xx>blaŠČena luadnaoMî-ba. kije opriwila izpit za prekrškov-ne organe.« Vi ste^ga? «Ja.««
()|)0/<>rila oslancjo
Ghbo ste z£ (Hnenîli. Kaj pa dnme kazni?
>»Cj]oba je glavna kazen, potem je šc več stranskih kazni, Cna od njih je opomin. Potem so kazenske ti^ke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja, preptwed Vi>Žnje moionicga voz.ila. izgi'^n tujca iz dr/a ve. odvzem predmetov in vzgojnikrcpi. Ti so mišljeni predvsem za mladoletnike. (Hiv baje denarna kazen, ki se predpise in iz.reče kot glavna sankcija, opi^-mfn pa sc laliko izreče namesti'» nje.« /irtv/ť vKoj na zočeiku holj opominja' li in opozarjali kol kaz/tovaU? -Opozarjamo pa že zdaj kar naprej! Tudi po novem bomo, /akon vsebuje institut opozorila, lo pomeni, da lahko |xOici,st na kraju za majhne prckiNke (za katere je predvidena samo globa, ne pa tudi kakšna druga Stranska kazen), izreče opozorilo. kadar ocenjuje, da bo to zaleglo in doseglo svoj namen.«
!\ov iikloiiílní /apor
Nekaj novega je tudi uklonUni zapor. Kaj pa Je fo?
"Ija lahko grcdi> tisti, ki^ibe, ko bo izrečena, ne bodo plačali v roku, ki je predviden. V tem primem se lahki) na predli.îg prcki^kovnega organa ali sodišča odredi uklonilni zapor- Irajalt sme največ 30 dni.« Potem ho za pretviHati, če ni bolje v zapor
»Ne bo. ker se s tem ne bo dalo izmuzniti plačilu globe.« Kaj, če ho kdo ffloho plačal po dveh dneh, prebitih v ukionilnem zaporu? <•80 561 ven.Če pa reeimotudi v.10 dneh. prebitih v uklonilnem zaporu. ne bo plačal, bo sicer izpušen. ^ vedno pa bo dolžan plačila globe. Ih ostane.«
Jn če Indi polem glolut ne ho plača/ia? Se enkrat v zapor? «/.a lake primere je z^tkon uvedel se eno novost. Kršitelj bo lahko pre<llagal. da bo namesto plačila opravljal dela v splošno javno korist. S takim delom bo nekako ixî-služil globo. <<
Kd/poni piî (k'iiarnih kži/iiíh
Kaj pa razponi kazfii? Ko je denimo za kak prekršek predvidena kazen ozi' roma fíloba i>d 10 tisočakov pa deni* mo do M)0 tisočakov? Kako.se boste v takih primerih, kadar ho .</o za hitri postopek odločali policisti? »V hitrcni p<îslopku bomo izrekali najnižje kazni, lopomeni 10.(KM)l\>-laijev, Govorim hipotetično. Mislim. da v novili zakonih skoraj ni kazni, ki bi bila tako >*poceni«', A v primeru, če je. se bo izrekla la.« fío pri plaćihiih nalogih .se vedno možen popust/ »Naloge bodo na kraju, predvsem za prekrške v promelu, tako kot že doslej pisali policisti. Možm^si «poi-iwičke* ostaja, čeprav nismo v »milijonarju«, Tisti, ki bo plačal v osmih dneh. bo upravičen do 50- oti-
Božldar Pezdevšek: »Čeprav nismo v »miiijonarju«f polovička ostaja.K
stolnega popusta.« Kaj pa ugovor? Pri tem mislim na sedanjo prak'iu. Na izrečeno kazen za prekršek si se priJozil in račtinal, da bo prekršek zastaral. Da ne boš prLstl pravočasno tia \rsto. Enim je n.speh... »»Kdor v osmih dneh ne bo plačal kazni, ker bo menil, da prekroka ni storil, bo imel zakoasko možnost vložiti/ahtevo m sodno varstvo. Pri plačilnih nalogih do 25.000 tolarjev pa bo kljub temu. da bo vložil zahtevo za «xJno varstvo, kazen moral poravnati. Ćc se bo izkazalo, da jc imel prav, se mu bo kazen vrnila. v nasprotnem pa os? al a v proračunu.«
Je tudi pri kazenskih točkah v cestnem prometu kaj novosti? »7bir je ptxlaljšaii na tri lela. Kazenske točke se predpišejo v višini od 1 do 18 točk za prekrške zoper varnost vjavnem promelu, s katerimi je po\'zn>iena nevaniost. da z dejanjem nastane Škodljiva posledico. Policisti IhxIov hili%;m pt')siop-ku vmeli izreči kazen do največ 5 točk. Vse ostalo bodoU>iilo sixli^če. Ko bo nekdo zbral IK kazenskih točk. se mu b*.f avtomatsko iirekla sankcija prenehanja vi'>ziuškcga d<v voljenja. Pixli^>no kol doslej.« Prepoved V(fvijc motornciio vozila? «Cire za stransko sankcijo. Izrečejo sodišče - lahko za dobo od enega meseca do enega leta. là sankcija voznike, ki ogrožjjo druge udeležena'. onemogočajo, da se v leni času vključujejo v promet in razmišljajo, ali bodo svojo prometno kuîtun^ spremenili ali ne.«
Na prehodu trcil v peško
N'eluiye, 3. dccembr« - V petek oh 21.45 seje na Pan izan?4;i cest i v Velenju pripetila hujša prometna nesreča. letni voznik v)sebnega avtomobila, ki je\x)zil iz smeri Šaptanja pri'>liCclju.jcvkiižÍšČu z Uliœ .lanka Ulriha kljub z;iviranju in imiikanju v levo na prehodu za pe?ec trčil v mladoletno peJko. Zaradi poškodb.ki jih je peška utrpela, so jo odpeljali v bolnišnico. Tam so ugotovili, da so njene p<íškodbe le^e narave,
Vzvratno na lokalno cesto
Vinska (k^ra, 5. deeomhr» - V nedeljo, ob 10,20. je prigodo pr;>nictJie nesreče na lokalni ccsti pri naselju Vinska Crorit 2î^-lelni vi>znik osebnega avtomobila je vozil vwratno s parkirnega prostora lokalno cvsto. V tistem je z njegove leve sirati i po lokiilni ce si i pripeljal 19-leini voznik osebnega avtomobila. Med vozili je prigodo trčenja, v katerem ie 25-lelnik ulrpel hude poškixlbe, njegova Sijpot-nica pa la^e.
Pogosta trčenja s srnami
Na cesiah na celjskem so v zadnjem času zelo p^igosta trčenja z živalnii. predvsem s srnami. Te naj pogosteje v večernem in nočnem času prečkajo cesto. kjer la poteka ob gozdu ali skozi gozd. Večina takih me^t je označena & prometnimi znaki, Policisti svetujejo.da na lakih mestih vozite Je ptisclxj previdno. Trčenje s srno ne pwzrtxíi le škixie na vozilu, ampak je lahko tuili v/n>k /a znat' no huj$e pi>sledice. zlasti če je [)itmst vozila ob Irku velika.
Odnesel za dva milijona
Vnmsko, 7. decembra-V zgodnjih jutranjih urah je bilovlomljeno v gi>stinski lokal na Vnmskem. Neznanec je iz noiranjosii odnesel za okoli 2.i)(X).000 tolaijcv avdio-viziialnih aparalov in menjalnega denaija.
Težek ponedeljek
Ncleiyť. i», dewmhra -R>nedeljek je bil velenjske pol iei,sle(uid i zâi vlomilce?) precej naporen dim. Na Kar\:lelje\'em I rgu ispravili o^ed vloma v piiv store vrtca. Neznancc je otrokom odnesel LCD-moniior. tiskalnik, CI>-pivcivaiaInik in telefon. Vrtcu je piwzTi'vil za kakih 4iXX0(X> tolarjev ški^le.
Na Kanleljcvem trguje bilo vlomljeno v trgwino. Lastnik pogreba za 100.(KXI t<>lai]ev cigaret, čokolade. alkoholnih pijač in menjalnega denaija. Na Starem trgu v Velenju so si ogledali prostore, v katerih sobili pivd njimi vU^nilci, La.Mnjk pi^gre,^ dva računalnika, LCD-monilorja in nekaj menja lnega<lenarj a, Materialno škodo ocenjujejo na 4()l).t)t)0 tolarjev.
Kje je laguna?
\ vieiy C. 6. deecmhni - Pi>l icist i še zbirajo obvesti» la o talviniosebnega avtomobila, ki jebil odtujen s parkirnega pn^stora na Kidričevicesti v Velenju. Gre za osebni avto znamke rcnauli laguna break l.y. bele barve, registrskih Številk CE P6-536. Lastnikjezdejanjeniiiškixlwan/ii približno 2.0nn.0(«) tdaijev.
S pištolo po cigarete
Pelrovče- Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so prejšnji leden uspc^c> preiskali kaznivo dejanje n^pa. do katerega je priSlo 25. mwembra dopoldne v kiosku v Pelrovčah. Mlad mi^ki je s pištolo zagrozil pnxia-jalki in od nje zahteval denar. Ker ga ni imela, jc ixínesel le škatlico cigaret Kriminalistična p^Kl-lagi zbiranja obveslil ugotovili. d;i je kaznivo dejanje storil 18-letiu fajit, doma iz okolice Celja, V p<i5iopku, ki so ga opravili, so mu z-tsegli pi.^lolo, s katero je osumljeni gnrzil ošk^xJwanki.
Ne na parkirišča za invalide!
NVIcnje. X duccmbrîi - Tudi policisti so dodal i svoj delež k dnevu invalidov. decetiibru. Zjikon o varnosti eestncga prometa v 47. Členu opredeljvije prepoved ustavljanja in parkiranje motornih vozil iia posebej označenih parkirnih ineslih za inval ide.
Na teh mestih lahko parkirajo le invalidi, ki imajo vozilo označeno s posebnim znakom za inval klc. la znak pa mora biti v vw-ilu nameščen na vkl-nem mestu.
V praksi se Žal dogaja.dasoobsplošnempomanj-kaaju parkirnih mest tudi ta parkirišča zazděna zvozili, ki jihne uporabljajo invalidi oziroma niso posebej označena, torej parkirajo lam, kjer to ni dovoljeno.
Policisti so /ato prav na dan invalidov na celotnem ol>močju celjske regije, tudi na ^ibmiX^u pt>]Í-cijske postaje Velenje, ves dan izvajali ptxistrcn nadzor nad javnimi parkirišči, ki so posebej označena in namenjena parkiranju vozil invali-ckiv. Aktivnost je imela tiiki'i preventiven kot represiven pomen.
Vlom v dve ppdi^jl
Žalec, .^0. novembra - i^,alski policisti so opravili ogled kraja^vloma v prostore dveh podjetij na Uvnict pri Žalcu. Storilcev prvem primeru iz luv tranjosti niixincsel ničesar.jcpazdejanjem vob-jeklu povzri)čil kakih 5ti.(HlO tolaijev ^kode. V drugem primeru je odnesel 4.\y28 tolarjev gcv t<winc. / vlomom pa je storilec pov7n>či 15e dodat' nih.^0().n00 tolarjev škode.
Zgorelo starejše gospodarsko poslopje
SnwrtRo nb Dreti, 6. deccinbra - V pc^ncdeljek ob 9.25 je zagorelo na starem gospotlarskem pi.>slopju, velikem 10x7 metrov, v kraju Šmartno ob Dreti v občini Nazarje. Požiir so omejili in piîgiisil; gasilci tamkajšnjili gasilskih društev. Zgornji leseni del gospodarskega poslopja z ostresjem je v požaru v celoli zgorel, hišo v ncpiisredni l^ližini gospixiarskega poslopja 1er manjšo uto pa so gasilci obvarovali pred ognjem. Gmoint^ škodo tvenjuiejo na 500.0()0 tolariev. Prve ugotovitve kažejo, daje požiir veijetm^ zanetil nepazljivo odvržen cigaretni ogorek.
Za deset milijonov škode
Žalec, 6. decembra - V ponetleljek ob 22.4ÍI je v kalilni peči industrijskega obrata za predelavo kovin Blaj v Grižah zagorelo 4.00(Mita^vkalilnc-ga olja v kadi. Požar so začeli gasili zaposleni, |X3tem paa>jim na potmv priskočili gasilci izClriž, Žalca, Senipelra in Golovelj. Požitr se je hitro razširil .^ na soscdnji>kiid in instalacije ter po nestrokovni oceni povzročil z-a blizu 10 milijonov tolarjev škode.
Med ga.^njem seje eden od delavcev za stru pil z vdihavanjem plinov. Dežurni zdravnik gaje odpeljal na opazovajijc v zdravstveni dom v Z;ilec. od koder so ga odpustili v domaà> wcp.x
Naj bo varno tudi na
V ♦ V V	I
smuciscih!
Zimska luristirna sozoiia se priccnja - Lani sc jc ua smučiščih na ( cljskem pripcLilo 347 nesreo, lixMjino ver kol ioio prod icm -l^oinoč in inlornuu ijo bo smučarjem nudila tudi policija
Milena Krstić > Planine_
Pri smučiinju gre z-i obliko človekove dejavnosti, v kateri sn^učar s spiî-rlom in rekreacijo izjažii tudi značil-iK>stisvt>jc osebnosti in dmgc zavestne in podzavestne psiliolofke mehanizme in polrebe. Vč;wh pri tem.pcv leg običajnega ravnanja, prihaja tiuli doixlklonskega ali kriminalnega vedenja & specifičnimi vzmki in dk:iiml ugotavljajo na î\'>licijski upravi Celje, kier 5»o pred začetkom nove sezone na bjîcgu pripravili nekaj na-svetw, ki se jih je nunlro driai l Največkrat na stnučiščih priliaja cb nesreč zaradi smučaijev. ki načina smučanja ne prilagi>dijo svojim smučarskim sposobnostim. la-sino-slim smučišča in razmeram na smučišču.
Tretjino vw m^m' kol loto pri'cl Irm
Lani seje na smučiščih na i-jbmtv^u PU Celje zgcxiilo 347 nesreč, kai je za 33 % več kot leto pred tem. Policisti to dejstvo pripi?iujejo iig<xlnim vremenskim rii/nieram. zaradi katerih jc bila smučarska sezona dolga, poleg višje ležení MnučiŠč pa so ol>ra-t^ivala tudi smučišča na nižjih nadmorskih višinah. V lanskoletni smučaiNki.sezoni, je J» nekajletnem premoru obratovalo tudi smučišče na RTC Golte. Tako seje večji del ne.sreč z^xJil na ol^moC^u najvećih snuičiščna Celjskem. KTCTRogia in RrC ( iolte, pc^leg tega |)a so policisti beležili tudi nesreče na manjših smučiščih na območju policijske upravc-
Za nesreče nasmuči.ščih, kijihjeolv ravnavala policija, je bila v enem pri-nîcru zoper pcnoročitclja podana kazenska ovadba, v petih primerili so bila podana pori>3ila pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu, v dveh pa sji podali pori^iili pristojnemu inšpekcijskemu organu. V vseh ostalih nesrečiih na smučiščih so se smučiuji pri t^adcu poskixUïvali sami in ni b\\o znakov prekrškov oziroma ka?3iivih dejanj, Pi^legieh nesreč so 1 obravnaval i tudi 3 nesreče z molornimi sanmi (vse se /,god(lc na obmo<^'u PiMu^ija), Pri tem je v vseh primerih, k Mvči. nastala le materialna škoda.
rprd^ ljaU í (lol/ni /agolovili red
v pretekli sezoni seje pričel iA'ajati novi zakon ovamosti na smučiščih.
Zakon med drugim na new ureja za-gcUavljanje reda na smučičili, po katerem so upra\ijalci smučišč cblžni nasnuičiščihzagt^liwiti lakretl,daje omogočeno varno smučanje ob upo.štcvanju samoodgovornosii sinučaijev.
Da bi žitna in z njo aktivnosti na snegu za v,sc minila kar najbolj veselo in varno, brez nepřijet nosi i, policisti optv.arjajo na nekatere varnostne ukrej«. ki lahko zimske radosti naredijo še prijetnejše ivirtMTia preprećgo poŠkixllK. materialno škodo in sla-bo voljo.
Kaj svetuje ixHidja?
Oproma: smučarji, preverite stanje svoje opreme jn p^v^krbiLe, da bo i:>prema pred začetkom sezone pregledana pri ustreznem serviserju. gol ovijena naj lx> njena brezliibnost, ki lahko prepreči marsikiiteiv> nevšečnost, nesrečo in pi^škcxlbo. Tpť/Jia glava: ustrezna psitioťizična pripravljeni>sl ^mučaI}ev jc eden ixl pogojev za varno smuko. Dobra telesna pripravljenost in trezna ^ava sla zagotovilo za varno smuko. Novi zakon o varnosti na smučiščih mal drugim tlokvia pt>su^pek za preverjanje ozir<")ma ugotavljanje psihofizičnega stanja smučarjcv(pristHni'>st alkohola, prepiwedanih drog in psi-hoaktivnih zdravil), za kar je pi z;i-konu pristojna policija. lzl>ira smučišč: med smučanjem je pomembna tudi i/bira smučišč, lakih, ki ustrezajo pripravljenosti in znanju smučanja. Prav lakonid<wv Ijeno smučali po smučišču v času, ki^ je zaprto. Smučajji, kise ixiločajo za smučanje izvvn urejenih smučin tno-rajo vcileli, daje le to na ik^ločenili obnK>^ ih zelo nevarno. Upušlevanjc znakov in navudll: V vsakem primeni je treba upoštevali znake na smučiščiíi in upo.^tevali navodila. ki jih dajejo oselx;, ki skibijo zavamost in red iia smučiščih. Nadzor nad oprcnio: Pomembno jc ludi ustrezno varovanje opreme v času. ko ne smučate, V preteklosti je policija d>ravnavala ve^e Število tatvin in ditjgih kaznivih dejanj, ko so smučarji pustili opremo brez natlzo-ra, ne da bi poskrbeli za primemo liramlxx V prejšnji sczonisio poUci-sti na območju smučiščol'iravnavali skupno 52 kaznivih dejanj, ikI tega 33 tatvin, 4 veliko tatvine, 8 poškodovanj tujih stvari, zatajitev ter po eno kaznivo dejanje hude telesne poškodbe in |x>narcj;mja denarja.
Iz policistove beležke
Običajno poročiunoo nepridipravi!!, ki na bencinskih črpalkah tanka-jo, p<nem pa jo, ne da bi plačali popihajo. V sredo pa je nekdo tako napravil z viskijem.
Velikokrat se policisti stx^ijo ludi s kruto stvarncjstjo. Na enem oâ mestnih parkirišč so preprečiii pv^skus samomora. Da se nekaj dv^gaja, jc poklical občan, hi da bi bilo dobro» če pohcisti preverijo, kaj. In so. Možaka, ki si je avto že napolnil z izpušninji plini, so reševalci ixlpel-jali. Njihovo pomočjc v zdravstvenem domu zavrnil.
Obravnavali so skupino treit storilcev kaznivih dejanj iz Šoštanja. Dva med njimi mladoletna. Sumijojih storitve vsaj dvajsetih kaznivih dejanj. od odvzcjînw vozil, poškodtwanj lujiii stvari do vlomov.
Ve.scli december ni napi">ren samoz^ giwtc. ampak tudi za gostinske delavce. Sploh če so gostje nasilni. Dva v enem od bkalov v Šoštanju bi Šc pila, pa jc natakarica ocenila, da vanju ne gre nič več in je strežbo odklonila. Kaj hujšega! Posrcdtwali .so morali policisti.
V dveh primerih prejšnji teden sovrata zdržala, vlomilci pa popvistili. Enkrat na Zlatarstvu Pirečnik. drugič pa na Univerzum Iradu.
VTntersparusovpelck pri tatvini prijeli Celjana. 7-tželel si je vodice piîbritju, pa ni imel, dabi plačid, V lokalu na bencinskem servisu na Sclu pa sta se slepla »prijatelja«. Pretep ^ta nadaljevala zunaj, kjer pa so ga prekinili niixiri.
ZbalkonavŠembricuje izginil teleskop. Kdo sije želel ixl blizu videli zvezde, zaenkrat §e ni znano.
Kaj ima ncznanec čez avtobusni promet, ni jasno. Morda K)p<wedal. ko ga dobijo. V soboto je poškodoval avtobus in uničil table z napisi avtobusnih relacij. Sv^>jcvrslen problem, pravzaprav karvclik pii^blem, pa je imelo deset stanovalcev enega ob blokovna Gorici. V ključavnice jim je nekdo natlačil zobotrelx;e.
PiMem pa je prišla nedelja. Vlomi so se vrstili. Spisek je neverjetno dolg. V pc^licistovo beležJco so komaj vsi iti. V časopis pa ne gredo.
ČETRTEK, 9. decembra
PETEK, 10. decembra
SOBOTA, 11. decembra
NEDEUA, 12. decembra
PONEDELJEK, 13. decembra
TOREK, 14. decembra
SREDA, 15. decembra
SLOVENIJA 1
G6.30	OdiDevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Male sive celice, kv(z
09.55	Risanka
10.Û0	2godbeizlkcl|ke
10.40	Recept za zdravo življenje:
viSDk krvni tlak
11.35	Odsrca.6/6
12 05	Solinar. doku ni. oddaja
13.00	Poročila, sport, vreme
13.30	Spetdoma
15.25	Za Veroniko, dok. oddaja
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Na liniji
17.25	Staiera mladosti
18.10	Resnična resničnost
18,40	Risanka
19.00	Dnevnik, vrsme. éport
20,00	Tednik
21.00	Qsmiďan
21.30	KniigamenebriQa
22.00	Odmevi, ^port. vrefT^d
22.50	Pro musicd viva, glas.
doku m. oddaja
00.45	Dnevni K šport
02.00	Štafetd iniadosti
02.40	Resnična resničnost
03.10	Tednik
04.05	Osmi dan
04.35	Spetdoma
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanâl
09.05	Evropski magazin
09.35	Mostovi
10.05	(broški infokanal
11,00	Tv prodaja
11.30	Zabavni infoksnal
13.55	Tv prodaja
14.44	Videospotnfce: top 15.10	Pniateli ali sovražnik? 16.10	Skozičas
16.25	EPvplavanjiivkratkiti
bazenih, prenos
17.55	EP v rokometu 0.
Sk^venija Rusiia, prenos
19.30	EPvplavanjuvi^atkih
bazenih, posnetekz Dunaja
20,00	Evroliga v košarki. Union
Climpija : Maccabi, prenos
22,00	Cipica, ang. film
23.15	Vldeospolnlce
23.45	Ka liniji
00.15	Vera Bruehne. 2/2
02.40	Infokanal
07.55	RIckiLake
08.45	Rubl, nad.
09.40	Kbn, nad.
1030	Tv prodaja
11.00	Zrelo srce, nad.
11.50	Vrtnarieva hči, nad,
12.45	Trenja
13.40	Tv prodaja
14.10	RickiLake
15.00	Vrtlar jeva hči. nad.
15.55	Zrelo srce, rrad.
16.55	Klon, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Rubi, nad.
19.00	24 ur
20.00	Trenia
21.30	Seks v mestu. nan.
22.10	AliaSs nan.
23.05	XXL premiere
23.10	Zahodno krilo. nan.
00.05	Smrtonosna sporočila, film
01.45	24 ur
02.45	Nočna panorama
kMitn 27 46 S2
09.00 Pop Com. glasbena oddaja 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Košarka, posnetek tekme Pivovarna Laško. DKV
sluventud
11.50 Naispotdneva 11.55 Odprta tema. ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Brez panike, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne no^ce 18.45 Iz oFimpiiskih krogov 18.50 f^ai spot dneva 18.55 VîdeostranI, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 50 let rokometa v Sbveni
Gradcu, reportaža 20.55 Regionalne novice 21.00 V harmoniji z naravo.
kmetijska oddaja 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Halo hafo, kontaktna
zabavno-glasbena oddaja 22.45 Iz olimpijskih krogov 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videostranl, obvesttla
SLOVENUA 1
06,30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09-00	Poročila
09.05	Umivajmo se, 1/10
09.25	Dvanajst božičnih dni. 3/4
09.50	Risanka
10.00	Skip in Skit, 23/26
10.15	Na liniji
10.50	Štafeta mladosti
11.30	24. srečanje tamburaških
in mandoiinskih skupin
11.55	Resnična resničnost
12-25	Frasier.a/24
13.00	Poročila, Iport, vreme
ia30	Osmidan
14.00	Sveto pismo med znanostio in vero
15.05	Vsakdanjikin praznik
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, Sport, vreme
16.50	Opazovalci pttt, 5/10
17.15	Iz popotne torbe
17.40	Zgodila o božičku, dokum,
18.30	Žrebanje deteljKe
td-40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, iport
20-00	Najiibkej^i člen, kviz
20.55	24,10/24
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Polnočni klub
00.05	Dnevnik, ponovitev
01.00	Dnevnik zamejsketv
01.20	Zgodba o Božičku, dokum.
02.15	Španka, avstralski tilm
03.40	Polnočni klub
04.50	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
09.05	Osebno, POQOV. oddaja
09.35	Mostovi
10.05	Otročki Infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	ZaliavnI infokanal
15.05	TvpnDdaja
15.50	Videospotnice
16.25	Dunaj: Ep v plavanju v kratic h bazenih, prenos
18.30	Antonia, 1, del nan,
20.05	Pr^k meja domišljije,
do kum. oddaja
21.00	City folk
21.25	South park. 14/15
21.55	Vaba, amer (Hm
23-35	Slovenska jazz scena
00.20	Ples s hudičem, 1/2
01.50	Infokanal
07.25 oai5 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 16-00 19.00 20.00
20.55
23.05 00.00 00.05 01.50 02.50
09.00
10.00 10.05
11.00 11.30 14.00 17.55 18.00
18.40 ia45
1915 18.20 19.25 19.45 19.55 20.00
20.50 20.55 21.20 21.25 21.30
22.00 22.30 23-20 23.25 2a30
Rkki Lake Rubi, meh. nad. Klon, nad. Tv prodaja Zrek} srce. nad. Vrtnarjeva hči. nad. Trenja Tv prodaja RickiLake Vrtnarjeva hČi, nad. Zrek) srce. nad Klon, nad. 24 lir • vreme Rubi, meh, nad. 24 ir
Veseli december, zabavna oddaja
Skrivnost ulice Arlington, amer, film Vroče mesto. nan. XXL premiere Nema priča, (ilm 24 ur. ponovitev Nočna panorama
kamU 27 46 52
Dobro julfo, informativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 50 let rokometa v Sloveni Gradcu, reportaža V harmoniii z naravo Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu MiimaŠ- Pravliični čas gradov
Regionalne novkie Rad igram nogomet, otroška športna oddaja Iz olimpiiskih knsgov Naj spot dneva Z glavo na zabavo Videostrani, obvesbia Vabimo k ogled u 50 zvezd za otroke, posnetek
Regionalne novice Avto šok Naj spot dneva Vabimo k ogledu Vredno je stopiti noter -Miklova hiša in Škrabčeva domačija
Republika škofi, zab. odd. Iz oddaje Oobm jutn? Vabirrv) k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi 07.00 Zgodbe Iz školjke
07.35	Male sive celke, kviz 06,30 Heidi, avsb-ijski film
09.55	Najšibkejši člen. kviz 10.45 PolnočniMub 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Hotel poklruga zvezdica 13.45 Pojmovde^u. amer, lilm 15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Siovefls^ld utrinki
16.30	Poročila, šport. vrBme 16.50 Na vrtu
17.15	Ozare
17.20 Sprehod zdinozavrskimi
ona ki, 2^3 17.50 Alpe, Donava. Jadran 18.20 Nik in Nina, risanka 18.40 Risanka
19.00	Dnevnik vreme, šport 19.25 Utrip
20.00 Hotel pokir\iga zvezdica
20.40	Hri-bar
21.40	Prviindrugi 22.05 Poročila, šport, vreme 22.40 Sopránoví, 10/13 23.35 V pasti, amer, film 01.40 Alpe. Donava, Jadran 02.10 Dnevnik, vreme, šport 02.50 Dnevnik za meiske tv 03.10 Na vrtu
03.35 Sprehod zdinozavrskimi
orjaki, 2J3
04.05	Južni križ, arg. drama 05.30 Prvi in drugi 05.50 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal 06.00 Tv predaja 08,30 Mostovi 09.00 Dobrodelni Miklavžev
koncert 2004 10.25 Spvalp. smuč., smuk
(M), prenos 11.55 SPvalp.smuč., SVSL(2), prenos
13.40 SP v smuč, skokih, prenos 15.30 SP v smuč, tekih,
zasledovalno (M inž), posnetek 16.25 EP v plavanju v kratkih
bazenih, prenos 18.50 Košarka NBA action 19,30 Skozi čas 19.55 EP v rokometu 5). Slovenija ; Srbija in Črna Goia, prenos 21.30 Hiša isker. 1/3 22.25 Končna analiza, amer, nim 00.25 Sobotna noč 02.25 Plessliudlčem. 2/2 04,00 Infokanal
07.30 Tv prodaja
08.00 Ogijeva druščina, ris. serija
08.10 Najlepšepravljcebratov
Gnmm, ris. film 08.35 Katka in Grbi. ris, serija
08.45	Tom in Jerry, ris, serija
08.55	Rudijevo moštvo, ris. serija 09.20 Bob^ in Ciril. ris. serija 09.40 Sandokan, ris, film 11.00 Galkior, varuh na vesoljski
meji. nan. 11.30 Oliver in njegovi, nan. 12,00 Šolska košartcarska liga
13.05	Naša voina, kanad, film 14.50 Arldčna tragedija, dok 16.00 čuvaji raja, dokum oddaja
17.10	24 ur-vreme
17.15	Indijanec v omari, film 19.00 24 ur
20,00 Nemima srca, amer, film
22.20 Konec ateiB, amer, film
00.10 Striptizele, dokum serija
00.40 ur, ponovitev
01.40	Nočna panorama
kanali 27 46 U
09.00 Miš maš, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Z glavo na zabavo, ponovitev 6. oddaje 10.05 Naj spot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 Mladi upi, otnitška odda|a 16,40 Naispotdneva 18.45 Vredno |e stopiti noter 19.15 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 1324.VrVma9azin 20.25 Kuaura. info, oddaja 20.30 50 zvezd za otroke,
posnetek 21.40 Avto šok 22.20 Vabimokogledu 22.25 Polk'n'roll, glasbena oddaja 22.55 Naj spot dneva 23.00 V kleostrani, obvestila
SLOVENUA 1
07.30	Živžav
09.25	O živalih in ljudeh
09.50	lzvir(n)i
10.20	Pomagajmosi
10.50	Od srca. 6/6
11.20	Ozare
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport vreme
13.10	Vsakdanjik m praznik
14.15	Tistega lepega popoldneva
14.15	Mali demoni
14.20	Poldnevnik
14.30	Clovešlu faktor
14.35	Glasljudstva
1<4.40	Nedel)Skooko
14.50	Predmet poželenja
15.05	Planetv
15.45	Šport & premiere League
15.55	Šport na današnji dan
16.00	Pet minut slave
16.05	Whoopi. 12.del
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Loralla
17.15	Žive legende
17.20	Glasbeni dvoboi
17.40	Nočna mora
17.50	Arena
18.10	Vroče
18.15	Družabna kronika
18.30	Žrebanje lota
16.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.25	Zrcalotedna
20.00	Spetdoma
21.50	Na odru ne Igram, ampak živim, portret Polone Velrih
22.50	Poničila, špoit vreme
23.20	Skupna miza in postelja,
franc, film
01.00	Dnevnik, vreme, šport
0140	Dnevnik zamejske tv
02.05	Tistega lepega popoklneva
SLOVENIJA 2
0630 Infokanal 08.00 Tv prodaja 08.30 Z 2. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov, 2/3 08.55 Mlad) virtuozi 09.25 SPvalp.smuč..SL(!)-1, 09.55 SPvalp.$muč.,VSL(M)-l 11.00 Tvprodaja 11.55 SPvalp.smuč.,SL(Ž)-2 12.40 SPvalp.smuč..VSL(M)-2 13.40 SP v smuč. skokih, prenos 15.30 Magazin lige prvakov 16.00 SP v srmjč. tekih, štafete
(M +1), posnetek 16.25 EP v plavanju v kratkih
bazenih, prenos 18.55 Liga prvakov v rokometu. Pick Szeged-Celje Piv. Laško, prenos 20.30 EP v rokometu (Ž), Slovenija • Hrvaška 21.30 Peščica izbranih. 4/10 22.30 Rojeni za ognjevitost 23.25 South park, 14/15 23.50 Iniokanal
07.30	Tvprodaja
08.00	Ogijeva druščina, ris. serija
08.10	Najlepše pravljice bratov
Grimm. ris. film
08.35	Katka in Ori}i, ris. serija
08.45	T^ in Jerry, ris. serija
08.55	Rudijevo moštvo
09.20	Bobek In Ciril. ris. serija
09.40	Obuti maček ris. serija
10.05	Trije mušketiiil ris. film
11.00	Galidor, nan.
11.30	Oliver in niegovi, nan.
12.00	^Iska košartcarska liga
13.05	Mestece za vedno, nan.
14.00	Močno zdraviki, nan.
14.50	Naistnikova smrt film
16.35	Umor na postaji, film
18.15	24 ur-vreme
18.20	1,2,3, kuhajmo!
19.00	24 ur
20.00	Lepo je bill fTrilijonar
21.45	Špormascena
22.45	Spice giris. ang. filmf
00.30	24 ur, ponovitev
01.30	Nočna panorama
iwmii 27 4«
62
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA
09.00	Miš maš. otroška oddaja
09.40	Iz pon. oddaje Dobro jutro
10,30	1323 vrv magazin
10.50	Kultura
10.55	Športni torek
11.15	Iz olimpijskih krogov
11.20	Športnigost
12.00	Vabimokogledu
1Z05	Poslanska pisama
13.05	50 let rokometa v Stovenj
14.05	Iz sredine odd, Dobn> jutro
14.55	V kleostrani, ot^vesUla
17.55	Val3lmo k ogledu
18.00	1324.VTVmagazin
18.25	Kultura
18.30	Iz petkove odd. Dobro iutro
19.20	Pop Dom, glasbena oddaja
20.35	50 zvezd za otroke
21.45	Vabimokogledu
21.50	Vkleostrani, obvestila
SLOVENIJA 1
06.40 Zrcak) tedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Iz popotne torbe 09.20 Dirigent 11/14 09.40 0pazovak)tpl)c,5/10 10.05 Oddaja za otroke 10.35 Spetdoma 12-25 Prvihdrugf 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzorjaduha 13.45 Nekaj minut za domačo
glasbo 14.05 Ljudje in zemlja 15-00 Vsakdanjik in praznik 15,55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila-šport vreme 16.50 Radovedni Tacek 17,00 O fotografiji, poučno
zabavna oddaja 17.30 Telički, rebicki, kozlički.
prašički ,-. 18.20 rebanje3x3 18.30 rebanje Astra 18.40 I^isanka 19.00 Dnevnik vreme, šport 20.00 Šefkilnike. 9/12 20.55 izzivi 21.25 Opus
22.00 Odmevi, šport, vreme 22-50 Cvet mladosti, 1/4 00.30 Hotel poldruga zvezdica 01.50 Dnevnik, ponovitev 02.25 Telički, rebicki...,
poljudnoznan. oddaja 03.20 izzivi 03.50 Opus
04,15 Končna analiza, amer, film
SLOVENIJA 2
06,30 Infokanal
09.05 Primorski mozaik, tv Koper 09-35 Slovenski utrinki 10,00 OIroški Infokanal 10.20 Tvprodaja 10.55 Tistega lepega popoldneva 14.50 SPvalp smuc,.SL(M),
1.	vo nja 16.15 Tvprodaja 16,45 Zabavni infokanal 18.05 SPvalp smuc..SL(M),
2.	vo nja 19.50 Skozi cas 20.00 Koncnica 21,00 Studiocity 22-00 Študentska 22.30 Videospotnice
23.00 8raneHoncel izza odra 00.25 Infokanal
07.55	RickiLake
08,45	Rubi, nad.
09.40	Klon, nad.
10.30	Tvprodaja
11-00	Zrelo srce, nad.
11.50	Vrtnarjeva hci, nad.
12.40	Športnascena
13,40	Tvprodaja
14.10	RIckiLake
15.00	Vrtnarieva hci, nad.
15.55	Zrelo srce, nad.
16.55	Klon, nad
17.55	24ur-vreme
18.00	Rubi, nad.
19-00	24 ur
20,00	Sedma nebesa, nan.
20-55	Urgenca, nan 21.50	Zgodba o Jackie. 2/6 22.45	XXL premiere 22.50	Naša sodnica, nan. 23.45	Ponovljena tragedija, film 01-30	24 ur
02.30	Nočna panorama
É3)
kanali 97 49 £2
09,00
lO-OO 10.05 10.30 10.35 10,40 14,00 17.55 18.00
18,40 18,45 18.50 19.55 20.00
21.00
21-05
22.05
22-55
23-00 23,05
Dobro jutro, inforrrjativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1324. VTV magazin Kultura, info, oddaja Naj spot dneva Polk'n'roll, glasbena oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu čas za nas, mladinska oddaja • Vraževemost Regionalne novice Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami; gost Bojan Šrot, župan MO Celje Regionalne novice Košart(a, posnetek tekme E lakira : Alpos Šentjur Iz oddaje Dobn:^ jutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani, obvestila
SLOVENIJA 1
06.30	Ddme^
07.00	Dobro iutro
09.00	Pomčila
09.05	Radovedni Taček
09.15	Želvii otok, 20/26
09,40	Cfotografiji,poučno
zabavna oddaja
10.00	prehodi v naravo
10.25	Teličid.žrebički...,
poljudnoznan. oddana
11.15	Hri-bar
12.15	Alpe. Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport vrsme
13.15	Opus
13.40	Izzivi
14.10	Na odoj ne igram, ampak živim, portret Potone Vetnh
15.05	Šef klinike, 9/12
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport vreme
16.50	ZlatkoZakladko
17.10	Kiljlga mene briga
17.35	Utrinki Iz tekstilne
dediščine, dokum. oddaja
18.05	f^sluhnimo tišini
16.40	Risanka
19,00	Dnevnik vr^me, šport
20.00	Pogovorsštrankami
21,35	Bil sem kot kralj, dokum
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Vojna z mamili, dokum.
23.40	Posilstvo, češka drama
01.05	Dnevnik vreme, šport
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.20	Utrinki iz teks^lne
dediščine, dokum. oddaja
02.50	Prisluhnimo tišini
03.20	Bil sem kot kralj, dokum
03.40	Pogovor s strankami
05.15	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
09.05	Glasnik, tv Maribor
09.35	Dober dan Koroška
10.05	Otroški infokanal
11.00	Tvprodaia
11.30	Zabavni infokanal
16.10	Tvprodaja
16.55	Študentska
17.25	Studiocity
18.25	Videospotnce
19.00	Skozi čas
19.10	Hiša isker. 1/3
20.00	Frasier, 9/24
20.25	Generacija lilmskešoie,
dokum. oddaja
21.30	Prah. makedonski film
23.30	Videospotnce
OO.OO	Infokanal
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07,00	Dobro jutro
09.00	Pomcila
09.05	Telebajski, 16/45
09.25	Risanka
09.35	Marcelino kruh in vino
10.00	Zlatko Zaldadko
10.20	Kniiga mene briga
10.45	Utrinkitzteksiilne
dediščine, dokum. oddaja
11.15	Prisluhnimo tišini
11.45	lzvîr(n)i
12.15	Pomagajmosi
13.00	Poročila, šport, vren^
13.25	Na vrtu
13.50	Sprehod z dinozavrskimi
orjaki, 2/3
14.20	Pogovor s strankami
15.55	Mostovi
16,30	Poročila, šport, vreme
16.50	Pod klobukom
17.25	Volkovi, C a rovnice in
velikani, 32/39
17.45	Barvejeseni
18.40	Risanka
19,00	Dnevnik, vrsme. šport
20.00	Vzhod • zahod, fr^nc. film
22.05	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Portret Frana Žižka
00.55	Dnevnik, šport
01.50	Dnevnikzamejske tv
02-10	Barvejeseni
03.05	Canterburyjske zgodbe.
itaL film
04.50	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal
09.05 City folk
09.30 Mostovi
10,00 Otroški infokanal
11.00 Tvprodaja
11.30 Zabavni infokanal
16.40 Tvpn>daja
15.30 Generacija filmske šole,
dokum. odddaja 16.25 Piramida 1720 Vkleospotnice 17.50 Skozičas 18,05 Evroliga v košarki, AEK-
Unton Dlimpija, prenos 20,00 Košarka NBA: Cleveland-
San Antonio, posnetek 22.00 SPvsmuč. tekih, sprint (^
+ Ž) ekipno, posnetek 23.00 Vkjeospotnice 23.30 Infokanal
1 ■		i 07.55 i 08.45	Rtoki Lake
	^TV 1		Rubi, nad.
07.55	Ricki Lake	i 09.40	Kton, nad.
08.45	Rubi, nad.	I 10.30	Tv prodaja
09.40	Kton, nad.	1 11.00	Zrelo srce, nad.
10.30	Tv pnTdaia	j 11.50	Vrtnarjeva hči. nad.
11.00	Zrelo srce. nad.	i 12.45	Preverjeno
11.50	Vrtnarjeva hči	i 13.40	Tv prodaja
12.45	Sedma nebesa	1 14,10	RKki Lake, pog, oddaia
13.40	Tv prodaia	i 15.00	Vrtna r]8va hči, nad.
14.10	Ricki Lake	j 15.55	Zrek) srce, nad.
15.00	Vrtnarjeva hči, nad.	i 16.55	Kton, nad.
15.55	Zrelo srce, nad.	i 17.55	24 ur. vreme
16.55	Kton, nad.	] 18.00	Rubi. nad.
17.55	24 ur • vreme	1 19.00	24 ur
18.00	Rubí. nad.	j 20.00	Sin js priča, amer film
19.00	24 ur	i 21.50	Na kraju ztočina, nan.
20.00	Preverjeno	i 22.45	XXL premiere
21.00	Boleče skrivnosti, film	i 22,50	t^ša sodnica, nan.
22.40	XXL premiere	i 23.45	Izstljevanie, amer, film
22.45	Naša sodnica, amer. nani.	j 01.35	24 ur. ponovitev
23.40	Moj hobi Je ubijanje, film	1 02.35	Nočna panorama
01.25	24 ur, ponovitev		^^ teiiail
02.25	Nočna panorama		® s
	^^ kanali		
27
		i 09.00	Dobro iutn^
		i 10.00	Vabimo k ogNu
09.00	Županzvami, gost: Bojan	i 10.05	1325, vrv magazin
	šrot. župan MO Celje	i 10.25	Kultura, ponovitev
lO.OO	Vabimokogledu	i 10.35	Športni torek, ponovitev
10.05	Košarica, posnetek tekme	1 11.00	Športni gost, ponovitev
	Elektra : Alpos Šentjur	i 11.40	Naj spot dneva
11.35	Naj spot dneva	1 14.00	Videostrani. obvestila
1^.00	Videostrani, obvestila	i 16.25	Vabimo k ogledu
17.55	Vabimo k ogledu	i 16.30	Košarka, posnetek tekme
18.00	Angleščina po mavrični		Kaptenberg (Avstrija) :
	bližnici, izobraževalna		Pivovarna Laško
	oddaja (10), 3. TV mreža	1 18.00	Brez zadrege, otroška odd.
18.15	TV inštukcija: matemabka	i 18.40	Regionalne novice
19.00	Naj spot dneva	i 18.45	Naj spot dneva
19.05	Videostrani, obvestila	i 18.50	Angleščina po mavrični
19.55	Vabimokogledu		bližnKi
20.00	1325-VTV magazin	j 19.05	Videostrani. obvestila
20.25	Kultura	i 19.55	Vabimokogledu
20.30	^rtni torek, športna	i 20.00	Pop Com, glasbena oddaja
	informativna oddaja	i 21.15	Regionalne novice
20.50	Športni gost	1 21.20	Naj spot dneva
21.30	Asova gibanica	i 21.25	Vabimo k ogledu
22.00	Čebelarienje • slovenska	i 21.30	Odprta tema
	ljubezen	i 22.30	Iz oddaje Dobro jutn?
22.30	Vabimokogledu	i 23.20	Vabimo k ogledu
22.35	Naj spot dneva	i 23.25	Naj spot dneva
22.40	Videostrani, obvestila	] 23.30	Videostrani. obvestila
TO IN ONO
Oven od 21.3« do 20.4.
Zgoddosebû, karstesižefeli Ne le, da se boste v*^ svoji koži počulili zelû domaće in ďobro^ dogaialo sevam bo š«vse drugega. Predvsem boste veliko govorili, pfi tem pa se lahko zgodi, da bost^ v n^i dru^i povedali preveć. In potem vam zna biti žal. Vćaslli Je les bol| modio molčal vednopa lo ne drži. V vašem primeru se še nekai dni ne bo vedelo, l<dj bi bilo boljše. Potuiinite se malo m čakajte na Izzid, Predvsem pa - umivajte v družinski sreči.
Bik od 21.4. do 21.5.
. ^ Pri delu ste v zadniem času zelo dobci Č^avsevam2di,daleg3đru-gj ne opazijo, lo ne drS. Zelo samonicialiviii ste in nekatere to celo spfs^-ija v zadrego, sj imafo slabo vest. Držite se svoie poli m le rako na-^ prej, Rezultati, ki se bodo poznali ludi v denarnici, bodo kmalu vidni inobčulni SicerpaboveselidecemberpreceizBpjavljr^ Karseza-sebne sre^ Hče, ne boste najboll zadovoljni. Želeli si bosie, da bi svoja čuslva konûio spravili v red in da bi znali odgovoriti na vprašanje, kaj si pravapra^ želite
Dvoička od 22.5 do 21.6.
Dopovedovali si boste, da nI najbolj pomembno to. kaj si drug; mis-I* 11|0 o vas, da ]e bo Ij pomembno, kako se ob kakinem deianju počuti-^tmJmf te sami. Vnasleciijih dneh boste prisiljeni storili nekaj s^ari, ki vam ne bodo šle laiiko od rok in lezika. Ob tem vas bo spel skrbelo, kaj si bodo o tem mislili drugi. Zavedajte se, ďa ljudje hitro pozabliaio. vaše življenje in vse karsevamvniem dogaia pa je najpomembnejše vami Denarja bo manj kot pričakujete, zaloznjim ravnajte previdno. Nikar ne posegajte v zaloge za ležke čase, ker ti že pritajajo
Rok od 22.6. do 22.7.
Lahkosi mislile, kako težko bo uskladiti vse Interese, da bosle prišli do na|bol jse možne rešitve Predvsem ato, ker sle tokrat v zadevo potegnili preveč ljudi Bolje bo, da tiho relite, kar se reiiti da Tako, da se enostavno odloČite za pot. ki se vam zdi naibolj pametna Pri tem pazile, kako se boste pogovarjali z ljudmi, ki vam bodo pomagali pri Izvedbi. Morda tudi ato zdravje ne bo najboljše, sploh, ker ste zsn^arili opozorila, ki vam jih lelo pošilja že nekaj tednov. U!3vgjte več vitaminov In ćiste pitne vode
Lev od 23.7. do 22.8.
če nimate težav in vam gre vse kot po maslu, si že najdete nekaj, da
©vas spet lahko sk/bi Tako bo ludi tokrat Vse, kar vas je skrbelo v preteklih tednih, se bo redilo tako. £ boste lahko rekli, da je zadeva rešena indanemoreleničveč Pa boste hitro nalii nove skrbi. Vpraiajte se vendar, zakat sploh ne znale biti srečni in skai nenehno iščete vzroke za slabo počutje. Sf upate priznati, da se vam v zadnjem letu v zasebnem žlvijenju prav nič ne odvija tako kot si želite. Tudi zato. ker so vale želje vsak teden večje.
DevUg od 23.8. do 22.9.
Vsi okoli vas bodo govorili le še opraznildt). zakljuâtih m silvestro-
? vanju. Niste zelo zahtevni, pa vseeno vesta, da lo, kar se vam do^-ja v zadnjih lednih, ni ravno razlog za srečo. In zato vas take stvari ne bodo zanimale. Nikar se ne tolažite s hrano m drugimi pregrehami, ker tega nihče ni vreden. Vredni sle veliko več kot si priznate, čeprav so hude življenjske odločitve vedno velik stres, se jim ne boste mogli izogniti Pri tem se imejte čim boli radi, saj se bo to poznalo tudi na vašem počutju,
Tohtnlco od 23.9. do 22.10.
Ste se že vpraiall. zakaj se zadnje dni počutile tako zelo ogroženo? Saj vam niiiâe nič noče, a vi se obnašate, kol da vam vsi hočejo le škodovati ^vedajtese, da lepa beseda še vedno lepo mesto najde. To pr^osto pomeni, da se boste morali vzeti v roke m se do ljudi, skaterimi bosle imeli opravka vnasiednjih dneh, obrisati veliko bo tj prijazno. Sicer se lahko kar pripravita rxa slabo voljo In le kaj V sJužbi vam bodo spet ponujati delo, ki V3m čisto nič ne diši. ^enkrat bodite previdno tiho.
ikorpljon od 23.10. do 22.11.
' r- Dela boste imeli fieveč. kar vas bo počasi začelo izčriavati. Narava ^ vas bo vabila inod^alise boste njenemu vabilu. To. da bo i^ vašem ^jp^ urniku veC rekreacije, vam bo počasi vmilo moči m zaupanje v vas same Pa naj bo na proslem ali v dvoranah. Zdravfebo stabilno, luk-nja na tinančnem raCunu se bo močno zmanjšala. Vsi okoli vas bo-
do prepričani, da imate vse razloge za dobro počutje ui sreCo. Vi pa se ne boste počutili tako. Zakaj, ne bosle zaupali nikomur, niti partnerju
Stroloc od 23.11. do 21.12.
_ \ Zelo razklani boste Poenlstranísivsvojemživljenjunežetitevečíih
Cfts. s^ememb. po drugi pa o njih sanjate tudi z odprtimi očmi Ne mo-^Dt rele si pomagati, tokrat le vaša podzave^modiejša od m'isli, ki vam ^^ jih pošilja razum tjhko se zgodi, da vam bo tokrat vse ušlo izvaje-ti. Če vas bodo premagali hormoni, se prepustite toku. Vendar na vseh področjih ne boste zadovoljni, če bi bili. bi bila to že pravljica. Čas pa )e ve<Jno tsti, ki celi rane Vaše se bodo precej dolgo
Koxorog od 22.12. do 20.1.
\ OsamljenosI vas bo tu in tam dobesedno siiskala za vrat Ob tem se vam bo doptalo, da boste zašli v večjo finančno stisko, ki jentkakor ^^m niste mogli planirati, sa| se zadeve ne obračajo vam v prid. Da jemed V ljubeznijo in sovraštvom zelo tanka linija že veste, daje ta lahko ta-ko tanka, kot se bo Izkazalo v teh dneh. pa si niste mislili, tn niste si mislili, da se vam lahko zgodi to, kar se vam bo ob koncu te^a tedna Zato bo šok velik, posledice pa nepfi|elne Še sreća, da ste kot maâ(a. kl ima sedem živijenj.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Kot vedno boste najmanj presenečni vi, saj boste v novi situaciji, ki so vam jo zakuhali drugI, takoj imeli rezerven načrt za razrešitev težave. A partner tega ne bo najbolje prenesel, zato se pripravite na kak hud besedni dvoboj Po njem vas bo vse skupaj spel kar malo minilo, sploh, ker že n^i casa svojo ljubezensko zvezo kot poslovni odnos. In velikokrat se boste vprašali, all so materialne dobrine res vredne več kol iskrena čus^a. Odgovor m izhod iz situacije pa bosle morali poiskati sami.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Zdisevam.c^sevamjenaer^ratnaglavo zložilo toliko stvari, da vsega ne boste več zmogli. Sj^oh, ker časa za lerwjenje res ne boste ime-Kar človeka kar malo razvadi. Ko se boste zadeve lotiti, bo vse leklo kot romazano Leviseneboste počutili tako kot bi se radi Vp^asat-te se, ali si morda ne postavljate previsokih zahtev Velikokrat se namreč zgodf. da ste do sebe bolj kritični kot do drugih, kar vam potem lemlje samozavest In krati spanec. Vabilo bo tokrat osebno in zelo iskreno Nikar ne zamočitei
Spet prodajna razstava v galeriji
Velenje - v (niloriji Muzeja Velenje sc^sc leto.sspel txJločili za prodajno razstavo. Razsiavajc zamišljena kot oprema bivalnega okolja ali poslovnih prastorov. V izhoni avtorjev je predstavljenih 43 slikarjev in ^ kiparji, razstavljenih pa je 85 ticl. Ponujena likovna dela so dmiopnih cen (od K) do 350 tisoč SIT) in predvsem namenjena/a čas priizničnega obdarovanja.
Med razsiavljavci so tudi mladi umetniški talenti, pet jih je ^ Študentov ljubljanske ALU. lb so Robert C'aglič, Stojan Knežević, Alja Kroll. Uroš Potočnik in Jerneja Smolnikar. Med i^e uveljavljenimi imeni omenimo Bogdana Borčiča, Zdenka Goloba, Eldo Pí:^řmee, Franca Novinca, Karla Zclenka, Alojza ZavoIov:^ka, Borisa Jesiha ...). Razstava bo odprta do konca leta 2i)t)4.
■ bš
Dobrodelni koncert
Vinska Cíora • Krajevna skupnost Vinska Gora organizira v nedeljo, 12. decembra ob 17. uri, v večnamenski dvorani v Vinski ( jori božično-novolctni dobrodelni konccrl, na katerem bodo nastopili »Gašperji«, na odru pa se jim bo pridružil tudi Slovenski oktet, s katerim so glasbeno f.a prccej sodelovali, /a kaj bodo namenili izkupiček od prodanih kari, bodo razkrili na prireditvi sami, ko bodo objavili ludi zbrani /nesek. Franc Sever, predsednik svcia KS Vinska Gora, je vesel, ker so mu udeležbo na dobrodelnem koncertu obljubili ludi poslanci državnega zhiva RS. Karte /a koncert so v prodaji v goslisču Hren v Vinski Gori, kupili pa jih ho mogoče tudi tik pred prireditvijo. Vabljeni!
■ bš
Radio Velenje
Zgodilo se je...
0(1 10. do 16. dorenil)m
•	11. decembra 1920 se je v (^Iju rodQ bančnik, zgodovinar, etnolog in kronist kj ajev Zgornje Savinjske doLne Aleksander Videčnik;
-12.decembra 1888 seje na Zdovčevi domačijivZavodnjah nad SoStanjem rodil kipar Ivan Napotnik: Napoljiik je oblikoval kamen. bron. mavec in predvsem les: ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra lela 1958 v sindikalnem domuvŠoSui-nju odprli raa»tavo Napotnikovih del, ki jo jc pripravit Viktor K(îjc, otvoritveni govor pa je imel ravnatelj Narodne galerije in Napotnikov dober prijatelj dr. Karel Dohida; Napolniku so ob tej priložniisti podelili vLsc^ko dr/avno odlikovanje • red dela 1. stopnje, občinski odbor Šoštanj pa gaje imenoval tudi za svojega prvega čustnega občana: nekaj mesecev kasneje. 25. aprila leta 1^59, retrospektivno razstavo Napotnikovih del odprli ^ v Narodni galeriji v Ljubljani: -12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomesmih volitev za župana Občine Šoštanj zmagal Milan Kopušar, kije zbral dobrih 53 % glasov soslanjskih volivcev, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo atletov in atletinj iz 26 e%'ropskih držav: . od 9. do 13. decemhni 1992 je bilo v Velenju Evropsko kvalifikacijsko ienii>ka prvenstvo, ki so se ga udeležile reprezentance Izraela, Estonije. Ukrajine, Hrvaške in Slovenije; predsednik častnega odbora turnirja, na katerem jc zmagaUi Slovenija, je bil predsednik takratne slovenske vlade in zdajšnji predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek: -15. decembra Í%A je bilo u.stanovljeno trgovsko podjetje Ve-Ictrg - Velenjska trgovina, kije uradno začelo poslovali L januarja leta 1965;paslovanje Veletrga je bilo zaradi očitanega monopola v pa)daji premoga že po parih mesecih prepovedano, podjetje jc bilo ukinjeno in priključeno k takratnemu velenjskemu trgovskemu podjetju Bazen: - 15.decembrji 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Barlol-ca, v 7aČelku lela 1993 pa je novi predsednik velenjskega izvršnega sveta postal današnji župan Mestne občine Velenje Srečko Meh;
•	16<deceml>ni 196K je v Mariboru umrlOskarlludales. učitelj, mladinski pisaiclj. publicist in prevajalec, ki je od tela 192S do začetka druge svelwne vojne živel in poučeval na ^li v Šmurt-nem ob Piiki.
Pripravlja: Damijan Htjajič
Kdaj - kfe - kaj
(Uirlek, f). (locťinhcr
17.QQ Titov trg. Velenje
Praznični december - Velenje 2004 • Na prazničnem odru: Vrlec Velenje 17.0Q»19.QQ
Interspar Ve te nje Gledališka predstava Babica Pra in ustvarjalna delavnica 17.QQ Mladinski center Velenje
Novoletne Ernine ustvarialne delavnice jMl Vila Rožie
Odprtje razstave keramike ctanov Društva šsleškiti il k ovni kov 19.00 Dom kutRjre Veiwje
Predavanje z diapozitivi Laura lukavačkič; Benin tn Burkina Faso
21.00 Max Club Velenje
Old time rock'n'roll party; nastopajo: Utrip. Ave, Oko
Pťlťk, 10. (kM embťr
ILÛÛ
im
1M0
v galeriji Je na ogied in odkup $S zanimivih likovnih del
2m
Titov trg, Veienje Praznični december • Velenje 2004; Na prazničnem odru: Glasbena šoia Frana Koruita K 0261 j ske 6 a Ve len je Knjižnica za mladino Cool knjiga Velenjsk grad Otvoritev razstave jaslic Oom kulture Velenje Plesna predstava - premiera Plesni teater Velenje: Vmesni čas (Between Time) Mladinska center Velenje Koncert hip-hop skupine Dalek (New York)
Solïola, 11. (U'ccinber im
8.00- 1200
Can kane va ulica, Velenje Boísji sejem • tntorniacije ír prijave: 03/89618 60, !tcra Velenje, si 1Û.0Û-13.00
Knjižnica Velenje NI vse stafo za nič * Bolšji sejem knjig (prodaja izločenega gradiva); glasbena spremljava; Gorazd Planko (kitara) 17.00 Titov trg, Velenie
Praznični december • Velenje 2004 • Na prazničnem odru; M C Velenje (Fire) ,17.00 Dom kulture Velenje
Gledaliéka predstava - Mini {eater Ljubljana: Janko In Metka, muzikál Píkin abonma m izven 21.00 Mladinski center Velenje
Spominski večer: John Lennon
l\cdclj<i. 12. dcťcmlxT
10.00 Velenjski grad
Babica pripoveduje: Mira Čretnik (pravljice In ustvarjalna delavnica)
lOQO-nOQ
Mestna galerija Šo§tanj Decembrske praznične ustvarjalne delavnice za otroice 16.00 Telovadnica Šolskega centra Velenje; Košarkarska tekma Mladinci, 2. SKL. 10. krog-KK Velenje :KK Celjski Vitez X ERA Tržnica Velenje Že diši po praznikilt • organizator: ERA, d.d.
Ponedeljek, 13. decern her
10.00-12.00
Informacije: 03/B98 54 62 Telefonska predstavitev
programa Skladiščnik 1LÛÛ Titov tr(3, Velenje
Veseli december 2004 • Srečanje z dedkom Mrazom (dedek Mraz in sprevod, Flesni studio N. Andreja Zupančič)
Torek, 14, december
8.00-19. oq
Središče mesta, pri sodi^u XVL Poulični Božtčno-novoletni sejem 17.00 Titovtrg, Velenje
Praznični december • Velenje 2004 • Na prazničnem odru; OŠGustava Šlliha Velenje 17 00-19 00
Interspar Velenje Lutkovna predstava Štirje muzikantje in ustvarjalna delavnica 1800 Velenjski prad
Predstavitev knjige Špeta Janežič: Znamenja v Belit) Vodatt in kar se je okoli njih dogajalo 18.30 Mladinski center Velenje
Filmski večer 2130 Max Club VeNe
Koncert: JozI Šalej & Aleš Hadalin
Sreda, 15. december
800- 19 00
Središče mesta, pri sodišču XVI. poulični Boilčno-Dovcletni sejem m on-1700
Ljudska univerza Velenje Govorite dobro angleško? Brezplačno testiranje znanja angleščine Titovtrg. Velenje Praznični december • Velenje 2004* Na prazničnem odru; MC Velenje (Xenia) Knjižnca za mladino Špeline ure pravljic • Latiko Roč (A. Caroline) In Strahica Mona (W. Udo) 17 00-19 00
Interspar Velenje Lutkovna predstava Janko, Metka in favtlf^a in ustvarjalna delavnica ^ Vrtci v Šaleški dolini
Obiski dedka Mraza po vrtcih Šaleške doline (od t5. do 17. decembra)
Čelrlek. ((>. december
8.00-19.00
ilM
Sredilče mesta, pri $odiiću XVt. poulični dozično-novoletni sejem
10.00 Knjigama Mladinska knjiga Novoletna smrečica, knjižna čajanka 10,30 Velenjski grad
Krašenje novoletnih smrečic In odprtje razstave novoletnih voščilnic oirok vrtcev In Šol Šaleike doline 17.00 TiJovtrg, Velenje
Praznični december • Velenje 2Û04 ' Na prazničnem odru: Plesni studio N 17.00-19.00
Interspar Velenje Igrano-lutkovna predstava za Dtfoke Mucek Mrk In ustvarjalna delavnica 19.00 Knjižnica Velenje
Goran Tribuson; Srečanje s pisateljem in predstavitev knjige
Za dodatne informacije o prireditvah In dogodkih lahko pokličete TIC Mestne občine Velenje (03/6961860).
Kino nagrajuie norolnike Našega lasa
Izžrebati smo: Ivanka Balant, Sp. Razbor 63/3, Šošt^j; Marko Gams. Ljubljanska 42/a, Velenje in Sonja Rosovnik, Sp. Razbor62. Šoštanj, (potrdila o nagradi [nejmete na dom)
Nagrajenci nagradne križanke Pekarne Vodortčnik, objavljene v tedniku
Naš čas, 25. rtovembra so: 1 nagrada: nakup izdelkov vindustríjskí prodajalni v vredmstt 5.000 Sit preime Terezija Kajsingef, Foitova 4,3320 Velenje
2.	nagrada: r^kup izdelkov v industrijski prodajaini v vredDOSti 4.000 Sit prejme Marija Jevšenak, Kosovelova 18. 3320 Velenje
3.	nagrada: nakup Izdelkov v industrijski prodajalni v vrednosti 3.000 Sit prejme Aleksandra MidžIČ, Kardeljevtrg 8, Velenje
Nagrade dvignete v Pekami Vodončnlk • trïdiistriiski prodajalni v Paki pri Velenju, vsak dan od 7. pa do 12. ure! S seboj prinesite osebno izkaznicol Vse dodatne inlormacl' je so vam na voljo na telefonski Zavitki 03/ 5865 • 000. Čestitamo!

liKIIMiiri jom«: \ \ koim paviirn
(komedija)
Rezija: Bee ban Kidron
Vloge: Heneé Zellweger. Coin Firťi. HuGh
GfBnt
Dolžina: 101 m initia Četrtek. 9.12.. ob 20.00 Petek. 10.12., ob 19.30 Sotíote. 1112.. ob 20.00 Neâelia, 12.12.. ob 16M in ob 18.30 Ponedeljek. 1112. ot}20M Torek. 14.11. ob 17.30 15. It. ob 17.30
po/ \hiji:m
(srtiljivte)
Režija: Joseph Ruben
Vloge: Julianne Moore, Dominic West.
Gary Sinise
Dolžina: 91 minut
Četrtek. 9.12,. ob 17.30
Petek, 10.12..ob21.3Q
Sobota. It 12.. ob 22.00
Nedella. 12.12.. ob20,3Q
Ponedeljek. 13. IZ ob 17.30
Torek. 14. 12.. ob 20,00
Kaj če bi vam hoteli dopovedati, da se
vsak trenutek v vasem življenju sploh ni
zgodil?
ikoči;\\i;ll\
(komedija)
Rezija: Tommy 0'Haver Vloge: Anne Hathaway, Hugh Dancy. Cary Elwes
Dolžina: 95 minut Petek. 10.12..ob17.30
ocivwovih dvwajsi
(komična kriminafka) Re^ja: Steven Soderbergh Vloge; Julia Rot)arts. George Clooney, Brad Pitt, Catherine Zeta-Jones
Dolžina: 132 minut
Sredd. IS. 12.,ob 20,00-premiera pred slover)sksm starton"}

i rock\ \ i;ll/v
(komedija)
Sobota. 1111, ob 18.00
Nedelja. 12. 12.. ob 16.00-Otroška
matinela
P()/\BIJKM
(srtiijivka)
Petek. 10.12.. ob 18,00
I JI Bi;/i:\ i\ vsi:
OSTALO
(romantična komedija) Režija Woody Allen Vlege: Woody Afien. Jasor Biggs Dolans; 108 minut Peí^A'. 10.12., ob20.00
Nedelja. 12.12,. ob 18.00
VrVWRJl VI: MURI
ti;k\č
(epska saga )
Rezija: Szacttans Kunuk
Vloge: Natar Ungalaaq. Sylvíy Iva tu
Dolžina: 172 minut
Sobota. 1112.. ob 19.45-Art kino
Nedelja. 12.12., ob 20.00-Art kino
zai)i:m kot
Bi;Ckll\M
(komedija)
Režija: Gurinder Chadt^a
Vlage: Keií3 Knightley, Pamiinder Nagran
Dolžina: 112minut
Ponedeljek. 13.12.19M
Sreda. 1$. 12.. ob 19.00-filmski ciklus
mOPA VABI
informacije: v času predstav - 898 24 91, ob delavnikih dopoldan -698 2A 93.
mali OGLASI
IŠČEM delo, pomoč starejšim, bolnim. čiščenje, pospravljanje, pomoč v lokalu ali delo na domu v Vefenju in okolici, Gsm: 041/741-531.
TIKI IN POZNANSTVA
ŽEN ITN A posredovalnica "Zaupanje" ureja poštene zveze za vse starosti. Gsm: 031/505-495. 75-LETNI vdovec, dobro situiran, brez naslednikov, s svojo domačijo, išče gospo, po možnosti z vozniškim dovoljenjem, za skupno življenje ali prijateljstvo. Telefon: 5726-476.
[nummnh
v ŠALEKU prodam garsonjero, 37 m^, sončna lega. Gsm: 041/460-753. 2-$06N0 prenovljeno stanovanje, 55 m^, v Velenju, na Gorici, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. ENDSOBNO stanovanje, 38 m^, v pritličju, pri stari Nami v Velenju,
ugodno prodam. Gsm; 040/876-633.
NA lEPI sončni iegi v Vinski Gori, Janš kovo selo, prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 2572 m^. Telefon: 5890-331.
CELJE - Glazija, novo dvosobno stanovanje, 84,28 m^ prodam. Telefon: 713-2600, (Martin d.o,o.. Hmeljarska ul. 1,3310 Žalec).
ODDAM - NAJAMEM
V	NAJEM oddam pisarniške, proizvodne, skladiščne, sejne prostore na Hmeljarski ulici v Žalcu, različniti velikosti v skupni izmeri do 9000 m^. Telefon: 711^2600. (Martin d.o.o., Hmeljarska ul. 1,331DŽa]ec).
V	CEUU oddamo v najem tri opremljene pisarne, velikost 10 m^. Telefon: 713-2600. (Martín d. o. o., Hmeljarska ui. 1,3l^0Žalec],
OŽILA
MB 508 D, letnik 1980, nosilnost 2500 kg, ugodno prodam. Gsm;
031/670-870. (Martin d.o.o., Hmeljarska ul. 1,33102aiec). M. A. N. 8.153 F, ietnik1994, nosilnost 3500 kg, prevoženih 280.000 km, L-kason 5200 mm, ugodno prodam. Gsm; 031/670-870, (f^artin d.o.o., Hmeljareka ul. 1,3310 Ž-alec).
SUHE jabolčne krtilje prodam. Gsm: 031/542-798. ŽGANJE in jabolčnik prodamo. Gsm: 041/344-883. SVEŽI svinjski špeh ali že prepuščeno mast in ocvirice prodam. Telefon: 5845-449, zvečer CVET (100 %) domačega žganja in domač vinski ter jabolčni kis prodam. Telefon: 5865-935.
ŠIVALNI stroj Danica, zmrzovalno omaro in pralni stroj ugodno prodam. Telefon; 5876-125. ŠTIRI leta staro spalnico prodam. Telefon: 5868-237.
PRTUAŽNIK (strešni) za ford escort, papa, s ključavnico in smučarske česaje (san marko), št. 42, prodam. Gsm: 04V249-228. «
IVALI
PRAŠIČA domače reje prodam (170 kg). Telefon: 5893-557. PRAŠIČE Švede, mesnate pasme, težke od 2D do 200 kg, za nadaljnjo rejo ali očiščene, lahko tudi dostavljene, ugodno prodam. Gsm: 041/239-651. PRAŠIČA za zakol prodam in teličko simentalko, staro 10 dni zamenjam za bikca. Telefon: 5722-396.
BIKCA, črnobelega, starega 10 dni, prodam. Telefon: 5881-279. ZADNJA prodaja nesnic, v nedeljo, 12. decembra, od 8. do 8.30 ure v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. KOKOŠI nesnice, stare 1 leto. prodam za 250,00 s it/kos. Prodam tudi garažna rabljena lesena vrata. Telefon: 02/8858-352.
Nagradna križanka Hotel in Ranč Burger Venise
Buteko d.o.o. Lacjavas 22. Nazarje Tel, :03/839-25-50 Gsm:041/698-424
V	decembru vas vabimo na DMEVE DALMATINSKE KUHINJE z znano dalmatinsko klapo Kaleta.Uživali boste obmorskih dobrotah mojstra KukijaizPirana in šefa kuhinje Kazina Soíei iz Umaga.
V	pričakovarqu novega leta vas ob bogatem izbcfu lovskih jedi vabimo, da pridne s svojimi prijatelji, sodelavci, postavnimi partnerii na nepozabno manjado. Za silvestrovanje s triom Črna mačka in novoletni ples 2 ansamblom Show Mix že sprejemamo rezervacije.
Če ste naveličani vsakdanjega stresa, se lahko odločite za katero od hc^elskih ponudb, v katere je vkijučen tudi obisk novo zgrajenega weliness centra, kjer si laliko pnvoščite ročno masažo,turško, finsko ali zeliščno savno, sofarij, vvhir-poolfttnes...,
Poželjjsi laliko privoščite tudi jahanje ali vožnjo s kočijo, ht® y/w ww.geocitiesxom/veniseslo Pridi, vidi in se čudi. kaj ti lahko Venise nudi..
Rešitev križanke .opremljene z vašim naslovom, pošijite najkasneje do, 20.12.. na naslov: Naš čas,d. o. o., Kklnčeva 2a, Velenje, s pripisom nagradna križanka »f^ANČ BURGER«. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: Silvesterska večerja za eno osebo v vrednost 14.000.00 SIT
2.	nagrada: ertidnevni obisk Wellness centra
3.	nagrada: Nedeljo kosib za eno osebo
CeTRÎtK.9. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kullumi utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasvet Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj.kje,kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvaa kviz; 19,00 Na svidenje.
PETEK. 10. decembfo
■ 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kullumi utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarske novice; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
S060U, 11. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno ju&'o; 8.30 Poročila; 8.45 Žvali moje prijateljice; 9.00 Skrili mikrofon: 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Pomčila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Vimenu Sove; 17.45 Lunin kalftdo^op; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA;l2.de<embr0:
6,00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji tojltumi utrip; 9.00 Tretje življenjsko obdobje; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 ivlinute z domačimi ansambli; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
P0NEDEUEKJ3. drambra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9,00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14,45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, M. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kultumi utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 16.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kal; 17.00 Naši kraji In ljudje;; 18.00 Povejte na glas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje.
SREDA J 5. decembra;
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava (e vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 6 paket; 19.00 Ma svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 29. novembra 2004 do 5. decembra 2004 niso povprečne dnevne koncenlraclle S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj jn Občine Šmartno ob Pakl, nikjer presegale mejne 24-me koncentracije 125 mlkro-g S02/m3 zrafca.
MESTNA OBČINA VEŒNJE, URAÛ ZA OKOUEfN PROSTOR
laSd.nov HSO.nov It.dec m2.á&c na.ctoc BJ.dec RS.dec
ireina vrednost; S50 mm-^ SO^mS jrsâ scniEfUiri/o press^ar^v «lu 2004:30 miffo.g S02P3 zraKs
OBVESCEVALEC
v SPOMIN
NESTLUZGANKU 1909-2004
Častnemu občanu Mestne občine Velenje, dolgoletnemu direktorju Rudnika lignita Velenje in županu, nekdanjemu predsedniku OOZZB NOV Velenje
zttpan, svet in uprava Mastne ohČifie Velenje
v SPOMIN
MIRANU BLAGOTINSKU
iz Lokovicc 20 1939-2004
Zemlja, o /.emlja, Ijiihljona mati. nikdar me nisi še ■/.apuslila. O le zagrni vsv<y/a ino krila, fdodko v naročju tvojom bo spali, l/\Jol/ Cmdnikj
Miran ni bil samo oče, bral, slrie, prijaielj, bilje stičLsče. Pri njem smo se srečevali vsi, ki smo ga imeli radi, pri njem smo se lahko položili, poiskali nasvet, našli v/pcxJbudo 7.a naprej. Miran, mi te bomo pogrevali, pogrešiili bomo tvoji) besedo, tvoj nasmeh, tvojo dobro voljo.
Vsi(voji
Odšla za vedno si od nas, a z nami hofi oslala, /z večnosti, kjcrsi zdaj, moči nam haš daj a la ^ /ii kadarkoli njej bi kdo od nas fX'Icl bosedo toplo kdaj izivči, naj proli nnhn svoj opiv obmz in svoj jKJglcd primlignc k njeni sreČi.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vesl, da je v četrtek. 2, decembra 2(K)4, v 93. letu starosti prestopila prag večnosti naša draga mama, siara mama in prababica
ROZALUA CAS
b, Gaherk pri ŠoStanju
iskreno se zahvaljujemo vsem siKodnikom. prijaleljem in znancem, ki sle naso mamo pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali cvetje in sveče, darovali za maše ter nam pisno in u.stno izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo leti Kristini, ki
nam je ljubeče pomagala, gospodu dekanu Pribožiču za opravljen obred, sveto mažo in govor tolažbe, govornikoma Slavku Ramsaku in Petru Rezmanu, galx;n>kim pevkam, Zvonetu, Dragu, Miranu. Branku, zdravniku Pirtovšku, dr. med., pevcem, godbeniku, pogrebnemu pcxljetju in vsem ostalim, ki sle nam ob Icžkih trenutkih staU ob strani.
/M
lijfH'i V.YI njeni
NUMERO UNO
Robert Kukovoe s. p. Mlinska ulica 22 Maribor
Nudimo vafn ugodne gotovinske ter avtomobilske kredlle do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka do polovice! $tarkredK nI ovira. Pridemo tudi na dom.
Tel.: 02/ 292-48*26 041/ 750-560
g lIM^MHdfi
A AVedeževanje 24 ur
t A, 090 4417
Zdravstveni úm Velenje OBVESTILO
Spoštovanezavamani^, spoštovaniza-varovanci, obveščamo vas. da je /e/.: 112 rezervirana za stu&o nujne medicinske pomoči /te to telefonsko èlevil-ko pokličite SAMO V NUMH PRIMi-RtH. ko je zaradi ùolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medi-drtsto pomoč. Pogovore m tej številki snemamo, Zd informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 6995-478. dežurno službo pd na 8995-445.
Zobozdravniki;
11. in 12. decembfa • Borut Korun, dr. stOTTi., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8.-12.ure).
Lekarna v Vel^njot
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob ne-deijah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 1^.00, lelelon 898-1880.
Veterinorsko postoja Šostonj:
Od 10. do 18. decembra «Urban Hrulovar, dr. vel, med.. Gsm: 041/667-040.
www4iaMas^
GIBANJE PRE BIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Smrti:
Anton Kdenc. ro|. 1932, Slatina 23; Janez Bhnjovec, roj. 1925, Dol sSuha št. 30; Rozalija Cas, roj. 1912, Gaber-ke it. 19; Franc Sovinšek, ml 1920, Šmildavz št. 46; Marjana Novak, roj. t953, Velenje. Goriška c. šl. 53.
u
KOMUNALNO POOJETJe Vei£NJE d.O«.
SSSDVWmV«
POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Telefon:
03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM:
031/041 390 138, 031 375 041
)
gveiuCmu dk n pogrbmasuiîu nftiu
Sedež: Pr«iernova 7.3320 Velenje. P£ Utui 136.3327 Šmartno ob PskI
1bl.:03/6970002,GSM.:041/662 369 -ilroka ponudba araniinajev, cvetja» lončnic... - pogrebne slorřtve v celoti Motnost plačila na nt obrakovl
24 ur dnevnol
v SPOMIN
13. dcccmbra mineva eno Iclo, odkar nas jc zapustila draga mama
MIRA SEVČNIKAR
,> r ^ i "t	ii^ Podkraja nri Velenju
Zg eno loto v^obu spis	• '	•
a v nos^ih sir;ih Še žiinš. Zdaj jvže 1\vj grob hmijo
in svečka '11 v pozdrav gorijo. I î^ala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigale sveče.
Vsi njeni
Žo dolgo vaju ni wč med nami, ngasnila l'anîû je luč življenja, se priitgala luč spomina, ko ostajala Víirí:n ahiUi žalost in liiia bolečina.
v SPOMIN
6.12, je minilo deset lel, odkar si nas /apusUla draga mama
NEŽKA KOTNIK
16.6. je minibsesl let, odkar si nas zapustil dragi oče
JOŽEF KOTNIK
Hvala vsem, kisSe juspomnete z lepo mislijo, postojite ob njunem grobu, jima prižgete svečko.
Uči Sonja, ^itutva Modo in Milan
Bremena usode le niso zlomila, {Hxl zadnjim bremenom pa si omahnila, fhlozen i'/ lohe VSO močjo izpila .... /.a tabo ostala je le še ptxjznina.
ZAHVALA
Ob lx"ïleci i/gubi drage žene in mame
MARJANE NOVAK
iz Goriške 53 v Velenju
25.1 1953-2.12.2004
se zahvaljujemo vsem «brodnikom, prijateljem in znancem 1er vsem. ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti, nam i/rekli sožalje, darovali cvetje in sveče.
Žalujoči: mož Toni, hči Špela in sin .'iiulrcj
'lïvj tihi dom zdaj le roř.e krasijo, vspomin Tvoj svečke gorijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ta^e, sestre, babice in prababice
ANE GRABNER
i/ Kavč
25.7.1922-29.11. 2004
se iskreno zahvaljujemo sorcxlnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izjaze si')žalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja zdravnici gospe Kolarjevi, dr. med., in palronažnim sestram Zdrav.stvencga doma Velenje. I Ivala (udi vsem zdravnikom in medicinskim sestram oddelka Kirurgije Bolnišnice Slovenj Gradec za vso nego in skrb med bivanjem pri njih. Zahvala tudi govorniku, pogrebni službi, pevcem, praporščakom in gospodu župniku za opravljen obred.
ÍMlujoči vsi njeni
Izbiramo naj osebnost leta 2004!
Glasujte s kuponi Našega časa, po telefonu in SMS sporočilih na Radiu Velenje
Drage bralke, dragi bralci, pred vami je že peti kupon za glasovanje za naj osebnost leta 2004. Tudi letos izbiramo med vami tistega, ki se vam zdi, da si ta naslov zasluži, ker je s svojim prizadevnim delom in življenjem opazen širšemu krogu ljudi, obenem pa je tudi lokalno vključen v prostor občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Izbora tokrat ne prepuščamo le bralcem Našega časa, ampak ponovno tudi poslušalcem Radia Velenje.
In kako lahko sodelujete?
v Našem času bomo do konca leta objavljali kupone, s katerimi boste lahko glasovali, glasove pa zbiramo tudi na Radiu Velenje, in sicer vsak dan ob 15.55 na telefonski številki 03 897 50 03 in 03 897 50 04 ter med 9. in 10. uro na SMS 031 26 26.
V tokratni številki Našega časa že objavljamo drugi izbor, ki smo ga naredili na osnovi številnih kupov, SMS sporočil in telefonskih klicev
na Radio Velenje (naj poudarimo, da lahko glasujete izključno v omenjenem času na omenjene številke). Število kandidatov za naj osebnost se bo iz tedna v teden zmanjševalo. Odpadli bodo tisti, ki jim boste namenili najmanj glasov. Med vsemi, ki boste s kuponi iz Našega časa sodelovali pri izboru, bomo nekatere srečneže tedensko nagradili. Pokrovitelj tega tedna je Skala Velenje - pizzerija, taxi, fitness, savna, solarij - poklanjajo 3 vstopnice v vrednosti 5.000 sit za fitness Skala. Vsi kuponi bodo sodelovali tudi v končnem žrebanju, na katerem vsako leto podelimo lepo glavno nagrado in še deset drugih nagrad.
Tudi letos bo naš glavni pokrovitelj Gorenje izžrebanemu srečnežu poklonilo štedilnik.
Pred vami, bralci Našega časa, je torej že četrti kupon. Upoštevali bomo vse tiste glasove na kuponu številka 3, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 14. decembra, do 12. ure.
PIZZERIJA Dostava pizz na dom 5861-789
TAXI SLTTŽBA 031/795-78S FITNESS, SAVNA, SOLARIJ S862-313
WWW.SKAI.GA.COM
Glasujte za naj osebnost 2004 na Radiu Velenje
Vsak dan med 15.55 in 16. uro po telefonu 03 897 50 03 ali med 9. in 10. uro na SMS 031 26 26 26 - vsak dan bomo upoštevali le po en vaš klic.
KAINO
ll^LEKJE
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
Po štirih krogih smo naredili izbor kandidatov za naj osebnost 2004.
Odslej lahko glasujete za naslednje kandidate:
-	Romana Praprotnik, društvo diabetikov
v
-	Matjaž Rogelj, poštar iz Smartnega ob Paki
-	A!ya Omladič, pevka
-	Milan Matko, veterinar
-	Karel Drago Seme, kulturnik
-	Jože Napotnik, slikar
-	Sergej Rus, zdravnik
-	Vid Kavtičnik, športnik
-	Gregor Svitlica, natakar v hotelu Paka
-	Danica Pirečnik, pevovodkinja
Naj osebnost leta 2004 5
Glasujem za:
Obrazložitev:
Moj naslov:
Generalni pokrovitelj Izbora je Gorenje. Izmed vseh sodelujočih, ki boste poslali kupone, bomo na razglasitvi naj osebnosti na velikem Silvestrovanju na Titovem trgu izžrebali srečnega nagrajenca, ki mu bo Gorenje poklonilo štedilnik.
Ujemite nagrade!
Generalni pokrovitelj
gorenje
Gorenje - dobra zamisel
Nagrajenci tega tedna:
Med tistimi, ki ste glasovali na kuponu številka 4, smo izžrebali tri nagrade Butika Nitka. Obvestilaprejmejo nagrajenci po pošti: In-geborg Čas, Gubčeva 14, Velenje; Marija Mravljak, Cesta pod parkom 29, in Irena Goršek, Ravne 113 d, Šoštanj.
100 prireditev za slovo od leta
Središče prazničnega dogajanja bo letos Titov trg - Do konca leta številni nastopi, obisk dedka Mraza, praznični sejem in silvestrovanje - Odprto tudi drsališče
Velenje - S prireditvijo, ki seje na Titovem trgu začela v petek ob 14. uri s postavljanjem novoletne jelke in nadaljevala dve uri kasneje z uradno otvoritvijo prazničnih dogodkov, seje tudi v Velenju začelo bogato poslav-Ijanje od leta. Mestna občina Velenje je letos vse praznično obarvane prireditve, ki bodo v občini potekale v mesecu decembru, združila pod skupnim imenom Praznični december -Velenje 2004. V tem nizu se bo zvrstilo več kot 100 prireditev, kijih pripravljajo številne velenjske organizacije. Istočasno so odprli tudi montažno drsališče, ki je letos zaživelo mesec prej kot lansko leto. Drsanje na njem je brezplačno, izposojajo pa tudi drsalke. Drsališče se bo vsak dan odprlo ob
9. uri, poskrbljeno je tudi za animacijo.
Praznični program na odru, ki bo na Titovem trgu postavljen ves mesec, vsako popoldne ob 17. uri pa se bodo na njem predstavljala številna društva in organizacije z zanimivim programom, je bil na otvoritveno popoldne pester. Predstavili so se Robert Goter in njegovi učenci, Irena Vrčkovnik in Simon Gorišek, učenci Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, pevski zbor osnovne šole Gustava Siliha (na sliki) ter plesalci Plesnega studia N. Kot nam je povedala Darja Medved, predstojnica urada za finance in gospodarstvo na MG Velenje, vodja prireditev v Prazničnem decembru 2004, bodo vsi nastopajoči nastopili brez-
plačno, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. "Vabljeni vsako popoldne na Titov trg, nastopajoči so zelo različni, zagotovo bodo zanimivi. Predstavljali se bodo plesalci, glasbeniki in pevci, večina je domačinov," je dodala.
V	ponedeljek, 13. decembra, ob 17. uri, bo na Titov trg in s tem v Šaleško dolino, tudi uradno prišel dedek Mraz. S sabo bo imel pravljične junake, program pa pripravljajo Plesni studio N in Andreja Zupančič.
V	času prireditev bo MG Velenje pripravila tudi praznični sejem. Ta bo potekal 22. in 23. decembra na 'ritovem trgu. Na stojnicah bo mogoče izgbrati drobna darila in praznične dobrote.
■ bš, foto: vos
15 let poslovnega sistema Fori
Iz malega zasebnega podjetja je zrasel velik poslovni sistem, ki bo letos ustvaril 4 milijarde 800 milijonov tolarjev prometa - Od poslovnih navezav doma in na tujem si obetajo še hitrejši razcvet
Mira Zakošeti
Poslovni sistem Fori je v petnajstih letih prerasel iz majhnega zasebnega podjetja, ki je prodajalo premog, v velik sistem, ki danes združuje proizvodnjo, trgovino in posredništvo (prodajalna avtomobilov Fori, trgovina Fori-Fashion, Servis v Slovenj Gradcu, proizvodni prostori v Prelogah in v Slovenj Gradcu), njihove pa so še tri odvisne družbe Fori Tinko, Envel in Tekstilna tovarna Okroglica. Zaposlujejo 300 de-
lavcev (še lani so jih 160). Skupaj bodo v letošnjem letu ustvariU 4 milijarde 800 milijonov tolarjev prihodkov. Najbolj uspešni so bili v letošnjem letu na področju proizvodnje, na katerem so povečali promet kar za 75 odstotkov. Njihovi načrti pa so še veliko večji. Stkah so že kar nekaj poslovnih navezav doma in na tujem in računajo, da jim bodo ta prinesla še večji razcvet.
Petnajstletnico so praznovali v družbi svojih poslovnih partnerjev pred tednom dni, ko so
odprli v svojih poslovno-pro-dajnih prostorih, kjer je tudi priložnostna galerija, razstavo del akademskega slikarja Janeza Palčiča. Razstavo si je mogoče ogledati do konca februarja prihodnje leto. Gre za vrhunskega umetnika, ki se je rodil v Trstu, na velika platna pa prenaša predvsem kraško in primorsko pokrajino. Za res prijetno razpoloženje pa sta skrbela Helena Blagne Zaman in Sašo Hribar, ki je do solz nasmejal obiskovalce.