160. številka. , v soboto 15. julija. XV. leto, 1882. Ishaja vsak dan svečer, izimSi nedelje in praznike, tervcljapo poŠti prejeman za avstr i j s k o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. SO kr.. za jedrn DMMC 1 gttL 10 kr. Za pošiljanje na dom radona se po lo kr. za meser, po so kr. za Četrt leta — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedtnkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., o> se trikrat ali vrčkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednistvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frnna Kolinami hiši ,fi|pdaliska itolbn*. D pravni 8tvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbe administrativne stvari. Govor slovenskega poslanca g. dra. Šuca v deželnem zboru štajerskem pri debati o nScbulverein-uu. Dovoljujem si, odgovarjati na nekatere izpeljave g. poslanca dra. Rechbauerja. EkseeKnca govoril je o potrebi, da se poni ri narodnostni boj. Jaz mislim, da nij nikogar v tej visokej zbornici, ki bi ne priznaval te potrebe, saj je to prvi pogoj, da razni narodi naše države bivajo v miru drug poleg druzega, saj je to pogoj našej moči in razvoju naše moči v slučaji vnanjega boja. Ekscelenca pa je pozabil navesti i najmanjše sredstvo, kako bi se odpravil narodnostni boj s svetu. Omenil nij druzega, nego to, mi naj bi bili zadovoljni, da v narodnem oziru na dolenjem Štajerskem vse tako ostane, kakor doslej ; Slovenci na dolenjem Štajerskem in njih zastopniki naj mirno gledajo, da nemški „Schul-verein" še več otrok slovenskih staršev potegne v nemški tabor in da bode slovenski narod pri prihodnjem ljudskem številjenji zopet za 56.000 duš manjši, nego pri posledojej štetvi. Kako je to prišlo, da zdaj 56.000 Slovencev figurira za Nemce, to vedo tisti natančno, katerim je možno, gledati razmere v okrajih in kateri so dogodke pri zadnjem ljudskem štev il jen j i doumili. Na glašala se je tedaj potreba, odstraniti narodnostni boj, a imenovalo se nij nobeno sredstvo, kako to izvršiti. Prepir in boj vrši se le za največa dobra človečanstva, in kadarkoli je bil boj, vsikdar bojevalo se je za največa dobra človeštva, za res nico in za pravico. Bila je ali prava, ali navidezna pravica, za katero potezale so se stranke. Nu, gospoda mené, prej bilo je tako lepo, tako mirno, nikdo nij povpraševal, kdo je Slovenec, kdo Nemec, dokler da so prišli ljuti voditelji Slovencev in na-hujskali ljudstvo. Ob jednem naglašajo opravičenost narodnega čuvstva, štejejo si v največo čast, da so nemško nacijonalni, pripoznavajo, da imamo tudi mi pravico, biti narodnim, a pogojev k narodnemu raz voju nam ne hote dati. Tudi tu suče se boj za resnico, oziroma za pravico. (Klici: Za moč!) Čul sem klic, da gre tu za moč. Kar se mene tiče, izpovedati moram, da se nijsem nikdar potezal za moč, Citai sem Virgila in znano mi je, da je uže „domi-nandi cupido" imenoval nabominandaw ter postavil v podzemeljski svet; jaz se ž njo nijsem pečal in mislim, da gre tu le za pravno vprašanje. Pa ne samo Vi, gospoda na drugej strani, naj bi vladali, temveč postava, na pravico in resnico utemeljena. Če hočete odstraniti narodnostni prepir, rešiti morate pravno vprašanje. Omejiti morate pravni delokrog mej raznimi narodnostmi in dobrovoljno nam dati, česar k daljnemu narodnemu življenju potrebujemo. Če nam tega ne dovolite, potem tudi nikdar ne morete reči, da se nepravično branimo vaših napadov. Pred vsem treba določiti, kaj smemo terjati. Vsak človek ima pravico, bianiti samega sebe, vsak človek ima nagon, obraniti samega sebe. In kakor človek, ti ko tudi narod. Noben narod neče poginiti, vsak hoče se ohraniti, zato stori vse, da živi še dalje. Tako veliki narod nemški, tako tudi mali, in kakor se je naglašalo, „ ubogi" narod slovenski. A če tudi „ubogu, vender hoče še dalje živeti kot koristen član v rodbini avstrijskih na rodov. (Bravo, bravo, na desnej.) Če se nam vzame 'jezik, vzame se nam tudi narodnost. V vseh izjavah j nasprotne stranke, kar se jih je objavilo na spodnjem Štajerskem, čita se o nemškem bitji, nemškej omiki, nemškej nravi, nemškej sili (moči) in da naj si vsakdo prisvoji to nemško bitje in svojstvo. Take časnike in izjave pošiljajo gotova društva in osobe posamičnim županom, čital sem jih sam. Ne gre zato, j da Slovenci ostanejo Slovenci še dalje, nego mi naj prestanomo biti Slovenci, a temu se ustavljamo, i ustavljamo se narodnej smrti, poginu svojega narod*, Ker nam je vsak član našega naroda ljub in drag, je li na takej stopinji, da je uže izpoznal vrednost narodne ideje ali pa ne, zaradi tega pobijamo prizadevanja nemškega „Schulvereinau, v kolikor so naperjena proti pripadnikom našega naroda. Jaz j mislim, da je vsaeemu narodu k nadaljnemu bitju ! potrebno izobraževanje v lastnem materinem jeziku, i a ravno ta se nam zabranjuje in otežkoči. Več gg. govornikov, mojih somišljenikov, je uže razlagalo, da je na nekaterih šolah slovenskemu jeziku od- I merjen najmanjši prostor, na nekaterih pa celo nič. Mi sploh v vsej Štajerske) ni j mamo ni jedne srednje šole; vse one vednosti in pojmovi, katerih treba omikanemu človeku, uee se nam v tujem jeziku. Za take pojmove nij smo se učili izrazov v lastnem je ziku in potem se nam očita: Vi imate siromašen jezik, omikanci govore le nemški, vi ne morete naj-navadnejših predmetov imenovati slovenski. To je zasmehovanje kot nameček k prejšnjej krivici, (letina! na desnej.) Odvzela se je prej narodu možnost, izobraževati se v lastnem materinem jeziku, in potem se mu očita, da tega storil ni i. Mi moramo pravico do pouka v slovenskem jeziku smatrat] kot „ conditio, sine qua mm" vsakeršne sprave. Dokler živi le jeden Slovenec, ki ljubi svojo narodnost, protestiral bode proti temu na rodnemu posilstvu in proti temu, da se spodnje štajerskim Slovencem na vseučilišči v Gradci do zdaj nij odmeril najmanjši znanstveni prostor. Če gospoda v resnici priznavate* opravičenje Slovencev do daljnega življenja, potem morate tudi priznavati potrebo, da se uvede slovenski jezik na ljudskih in mestnih šolah, na višjej šoli, in dopuščati ne smete, da se kjerkoli slovenskemu narodu onemogoči, izobraževati se v lastnem materinem jeziku. Reklo se je: Slovenci sami zahtevajo nemške šole. (Čujte! na levej.) Materin jezik znajo itak uže z doma in zbog tega hočeio Slovenci, da se njih i deca poučuje v nemškem jeziku. Znano mi je, da Slovenec to hoče. (Čujte! na levej.) Pa zakaj hoče ! to? Ker je praktičen. (Čujte! na levej.) Če pride k sodniji, pošlje se mu nemšk poziv, znati mora 'nemški, sicer se kontumacira. (Ugovor. j Klici: To nij res! na levej.) Prosim, gospoda, poziv. i ki ga dobi, je nemšk, odlok ki ga dobi, je tudi nemšk, nasprotnega mi v tem oziru ne boste do ' k:.z;il:. Razumljivo je tedaj, da kmet kateremu je mnogo do odlokov oblastni], fceli, rja njegovi otroci j tak odlok vtiaj citati in razumeti /aniorejo. Zakaj pa je bilo navdušenje toliko, ko se je zahtevalo, naj se uvede zoper, slovenski jezik? Pri shodu v Slovenjem CJnidci v lt». dan iebruvarija 1 1. — pristaši Vaše stranke bdi so mivzočni — st t vila se je meni samemu interpelacija, zakaj slovenski jezik še nij vpeljan, ker so me vender izvolili, da delam v tej zadevi Jaz postopal sem takrat posredovalno. Jako odurni so bili slučaii, o katerih se je govorilo. Jeden bil je kaznovan, ker nij držal obroka, katerega pa drsati mogel nij, ker nij vedel, kaj pravi sodnijski odlok. Drugi izgubil je pravdo, ker irj storil potrebnih korakov proti razsodbi, katere nij umel itd. Če se tedaj zatrjuje, da hoče ljudstvo inače, ker je praktično, to nij resnično. To rrvno je žalostni »circulutl vitiosus", v katerem se sučemo. (Poslanec Hackelberg: Da, istina!) Naj se vender jedenkrat pri sodnijah in uradih prične z upeljavo slovenskega jezika in potem pridite čez K) let in potem boste videli, da kmet znanja nemškega jezika za svojo deco ne smatra neobhodno potrebno. (Smeh na levej.) Prestop m zdaj k drugemu „cireulus vitiosus." Gospodje, ki so zdaj v uradih, so večinoma uže v letih. Nikdar nijao imeli prilike, izobraziti se v slovenščini, zdaj pa naj bi takoj uradovali slovenski. Jaz imam srca dovolj, da jih zbog tega milujem. Deželni glavar (poseže v besedo): Jaz bi gospoda poslanca prosil, da nekoliko zajezi svojega govora tok. 0 tem predmetu ima še g, poslanec Sprung besedo, vrhu tega treba rešiti še veliko peticij. Poslanec dr. Suc (nadaljevaje): Sem skoraj pri kraji. To je tedaj drugi predmet prepira mej Vami in nami, jezik pri sodnijah in uradih. Če nam pripustite in omogočite, du se s Siovencem pri sodnijah in uradih ravna kot s Slovencem, povsod in brez izjeme, potom, gospoda boderno drage volje pružili roko k spravi. Ne bomo Vam zavidali Vaših narodnih vspehov, mi spoštujemo nemški narod. Reklo se je dalje, da niimamo knjig, ko je šlo za to, da se na pHpravnlfii i v Ljubljani pred-naša slovenski. To je zasmehovanje Kako se morejo sploh zahtevati slovenski- knjige, dokler se ne poučuje slovenski. Kdo naj piše take knjige V Ali naj se pišejo za pisalno mizo aii pa za omaro za knjige? (Prav dobro! na desnej.) — Mari mislite, da je bilo takrat, ko se je uvedla nemščina na srednjih šalah in vseučiliščih, kaj nemških knjig V Do tedaj bile so knjige le latinske in pozneje še le nastale so nemške učne knjige; to je „petitio principu", če se zahteva, najpred knjige, potem šolo! An rabo v ljudskih šolah na Spodnjem Štajerskem izdala se je ravnokar knjiga in očitalo se je vladi, da je zopet priredila knjigo za Slovence. To nij dokaz dobrovoljnosti nam nasproti. To so naše pritožbe; temu bi radi pridobili veljavo. — Dajte unm pred vsem pravico, mi je ne bodimo zlorabili. (Dravo! mi dese.ej.; PoiHicm razgled. Notranje dežele« V Lj u bi lani lô. julija« Minister skupnih financ pl. Mallay bil je v Bredo v Kiu pri presvetlem našem cesarji ter mu U%F predlagal nekoliko o bosenskih zadevah. Včeraj vrnil se je na Dunaj. V Bosno, ogledat si tamošnje razmere napotil se bode pi. Kallay v 30. dan t. in. Liberalni in na pol službeni dunajski „Frem-denblatt" piše na adreso nemških srditež.ev po Štajerskem tole: „Pretresuje prepovod ,.l*artc»i-<<•!{««". treba nam je pomisliti, da je moral na prepoved gosposke izostati tudi slovenski tabor, ki bi se sniti imel v i), dan )unija. Uže za tega delj izgubi prepoved apodnjeŠtaferakega „Partei-tagaM zuamenje jednostranskeg.t, (»roti Nemcem obr nenega postopanja. Vlada hoče osobito na jezikovnih meji h preprečiti vse narodnostno ščuvanje ia zatirati agitacije, ki bi imelo kaliti mir narodov, ki prebivajo vkupe. Te namere vladine bile so znane na Spodnjem Štajerskem in ne moti se, kdor trdi, da čin vladin, o katerem se tudi govori, nikakor nij Spodnje štajerske iznenadil tolikanj, »ot se to vidi iz pre tresovanj dunajskih časopisov. Taka je. Ko so nam Slovencem prepovedali tabor, tedij nij nobeden nemško-liberalnih listov zinil nobene besede, da se zatira svoboda in krči pravica do zborovanj. Zdaj pa kličite, kaj ne V „Ja, Slovene, das ist was anderes!" — mi pa pravimo: k^r je jed-nemu prav, mora b ti tudi drugemu! V na iij «h države. O UaljrariJc» notranjem življenji dohajajo nam tužna poročila Vodjo liberalne opozicije (Jankova so zaprli ter obdali ga v Vratci s Btrogo stražo; nikogar ne puste k njemu. Zendarmi jahajo na konjih po ulicah ter razganjajo ljudi narazen, tudi če le dva stojita vkupc. Vladi prijazen list „ Bolgarski Glas" piše: „ Prigodi se pri nas, da sta si oče in sin, brat z bratom, v smrtnej jezi, ker je jeden konservativec a drugi liberalec. V tem stojijo si tako navskriž, da nij misliti na sporazumljenje In tako pusti se v nemar vse dobro in obče koristno delo in javne razmere stoje na slabih nogah. Uprav ti razpori pa so krivi, da zamorejo zdanji oblastniki opravičevati svoje odločno absolutistično vladanje. V očigled takim razmeram je gotovo, da so Bolgari, iz petstoletnega jarma osvobojeni, potrebovali pač previdne in blagovoljne samovlade, a nikakor konstitucije, ki bi dajala prevelikih svoboščin. Mladoletni, nezreli narod nij bil v stanu, s svojimi neizkušenimi vodniki vred. prav rabiti veliko svobodo, ki jim je zasijala tako na jeden hip. Nasledke trpimo vsi". V Paris.u obhajal se je včeraj velik naroden praznik v spomin razrušenja bastilje 1. 1789; ob jednein blagoslovila se je včeraj tudi nova pariška mestna hiša „hotel de ville". Prej ta večer imeli so hanket, na katerem zbran je bil cvet francoskega naroda. Prezident Grevy izpregovoril je tedaj na-pitnico in mej drugim tudi dejal: Pariz je domovina vednostij, umetnosti j in najviših proizvodov genija, ki delajo lepoto človeškega življenja in pravo slavo narodov. — Bali so se, da „intransigentje" izzovejo velike demonstracije, a do zdaj znano nij, da bi kaj motilo vzvišeno harmonijo tega francoskega dne. 1U'U imI ri ja izpiemeni se v kratkem v prah in pepel, na vseh kraj h razsaja grozen požar, ki so vpihali ga sami domačini Egipčani posredno ali neposredno. S tem maščuje se krvavo mesarsko klanje z 11. dne preteklega meseca, klanje, ki je izzvalo sodbo Evrope, v čegar imenu padle so smrtonosne angleške bombe v cvetoče mesto. Prelno so izbežali egiptovski vojaki, položili so ogenj v lastno svoje mesto, da puste za soboj razvaline in grozo. Predvčeranjim stopilo je nekaj angleških vojakov na kopno. Šli so v notranje ulice in tam zadeli ni trop Arabcev, ki so jeli na nje streljati, in na druge, ki so se drvi H po ulicah ter plenili po hišah. Na stala je majhena praska, v katerej padlo je nekaj Arabcev Kmalu pridrlo je še več divjih Egipčanov, in angleški častnik bil je moran, pomnožiti svojo četo Še drug boj vnel se je pozneje in Angleži pobili so jih zopet nekaj. V tem pribežalo je bilo veliko Ev-ropcev, osobito Grkov in Levantincev, ki so ves čas bili skriti v mestu. Ti povedali so Angležem, da so Arabci prej ta dan divjali grozno. Pomorili so vse kristjane, kolikor so jih dobili Begunci poskrili so se v kleteh in kjer koli so mogli. Evropci, kolikor se jih je rešilo, pripovedo vali so, da je bilo treskanje bombardementa sicer grozno, a ne tako strašno, kot divjanje in vpitje Arabcev. Tedaj pritekli so tudi sluge kediva in povedali, da njegovo kraljevo veličanstvo išče pomoči in prosi, naj bi ga Angleži vzeli na brod v var stvo. Takoj za tem pripeljala sta se tudi kedive in Derviš paša. Kediva so na to spravili v majhno ladijo ter odvedli ga v pristanišče; tako bil je — čast in hvala Bogu! — na varnem zvesti in po g umni ta vladar! A rabi paša podal seje jedno uro proč od Aleksandrije in šel s svojo gardo v trdnjavo, razde javši železnico mej Aleksandrijo in tem krajem. Arabi hujskal je več potov, naj se kedive ubije. Poslal je celo svoje vojake v palačo Ras et-1 in. v katerej j kedive stanoval, dokler nij začela goreti; na odgo vor poklican dejal je Raghib paši. da nij hotel nadlegovati kediva; kmalu po tem pa je svojim vojakom zapovedal, umoriti kediva. AM vojaki so Čutili Angleže, bližajoče S", zato so se zbali. Kedive dobil je na to varstva pri Angležih. Dopisnik „Daily Te-legraph-a", ki je dvakrat ta čas upal se v Aleksandrijo, piše, da je mesto v resnici vse razdejano, da so najlepša poslopja do tal pogorela in se ne ve, kako konečno ustaviti ogenj. Prišlo je torej strašno maščevanje na Arabce v Aleks..ndri|i! — Ta strašna katastrofa pa glasno zahteva, naj se brzo odloči usoda Egipta. Ali kaj hoč^ storiti evropski koncert? Saj skoraj ne ve, s kom da bi se obravnavalo v Egiptu, kjer nobene vlade nij več. Derviš paša in kedive sta sicer rešena, a njiju nihče nijma veljave ni trohice več. Zdaj posegla bode vsak hip vmes konferenca v Carigradu ter določila, kdo da preseka egiptovski vozel. Dopisi. Iz Mi i|sk«--.fc okraja [Izviren dopis.] Bliža se zopet konec šolskemu letu, bližajo se za- si bodo učitelji odpočili po se okrepili za novo šolsko je pokoj, poje pesnik, Icadai natančno izvrševalo. Sladak, ako ste storili, kar je bila kar Vam velevajo obstoječe željene počitnice, ko trudapolnem delu ter leto. Sladak po delu se je delo vestno in učitelji, bode počitek, Vaša sveta dolžnost, šolske postave. Navadno zbero s je hud mraz, po leti pa zopet huda vročina. — Gotovo je v obližji Litije še kak učitelj, kojemu smete zaupati mesto Cicerona; tak bi Vas vsaj zastopal, ne pa tlačil, kakor storil je vsikdar on. Dalje, vsak dobro ve, da se pot k sejam plačuje, t. j. pooblaščenec dobi primerne dijete. Obče je potem znano, da ta denrr plačuje ubogi kmet, ki služi ga v potu svojega obraza. Bi li ne bilo prav, voliti učitelje iz obližja, kateri bi zastouj k sejam dohajali? S tem prihranili bi marsikateri krajcar ubogemu kmetu, oddaljenemu Škrbincu mir v hudej zimi ter v vročem poletji, sebi postavili pa vredne zagovornike v šolski svet. Iz Ptuja 13. julija. [Izv. dop | (Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu.) V nedeljo dne 2. julija oznanilo je naše svečeništv >, posebno na levem pobrežji deroče Drave in p> krasnih Haloz ih, na 5. dan t. m. slavni god našili slovanskih apostolov ss. Cirila in Metoda verniki častno slavo naj se ju slovenski dostojnej priporočbi dne 4. julija pa na godovnjakoma krese kresijo primerno poučen je potem, iskreno pi iporočujoče, v pravej pobožnosti in spominajo, a na večer božjo in na čist svetima In istinito naš narod ko so zvonovi v klenk učitelji koncem vsacega šol. leta k takozvanim skupščinam. Tu se posvetujejo o šolskih zadevah, o učnih pripomočkih, koji služili bodo lim v prišlem letu. Tu, učitelji, volijo se možje, kateri zastopajo Vas takrat, kadar padli ste v nemilost svojih višjih. Gotovo je ta trenutek pomenljiv ter vreden vsega pomisleka. Gorje mu, kdor pade in nijma prijatelja, da bi mu pomagal vstati! Življenje brez prijateljstva podobno je tavanju slepca, kateri se ob vsak kamen izpodtakne in stoji dejal bi vedno pred prepadom, koji pr ti mu se svojim žrelom. Slepcu podobni bodete učitelji tedaj, ako si ne izvolite značaj nih, neustrašljivih mož v okraini šol. za stop, ki Vas bodo varovali, se za Vas po gtinjali ter branili, kakor brani vojak svojo očet-njavo v ijutem boji. Kako pa je bilo dozdaj, učitelji litijskega okraja? Ste li imeli zastopnike v okrajnem šolskem svetu V Čul uže sem tega ali onega pritoževati se, ko zadela ga je vsled ničvrednega zastopništva marsikatera neprijetnost. Vsaj to tudi nij nič čudnega, ako si ogledamo nekoliko moža, ki dandenes sede dremljeta na častnem stolu in kitm:ta, Vi učitalji i učiteljice pa ste jima deveta briga. Prvi je Ciceron obče znana osoba. Glavne poteze iz življenja njegovega menda vsakdo pozna, posebno pa oni, ki službujejo v obližji Višnje (Jore. — Drugi zastopnik „Pblhak" je nemšk Čeh, ima le tedaj učitelje in učiteljice rad, kadar plaše ga nove volitve. Vrhu tega je še gluh, da ne sliši [>rav, o čem se govori pri sejah. Noben teh nij zmožen, zastopati učitelje in učiteljice jednega okraja. Bi imeli li ona dva voliti, raje nobenega, ker zastopnikov z njima itak nijmate. Slednji čas je pa, da se iztrebi ta tako zvana Phylloxera magistrorum. Nehote domislim se ljubljanske okolice, kjer si učitelji prave rojake izvolijo za svoje zastopnike; te posnemajte Vi iz litijskega okraja in ne bote imeli takih zastopnikov, kateri se culo ponašajo, da spadajo „zur Partei der Verfassungstreuen". Pomisliti je pa tudi, da se vsak le nekoliko naobrc.žen človek čudi, ko sliši imena kolovodij, da nehote vzklikne: ubogi okraj litijski, ki brojiŠ še tako neodločne učitelje in učiteljice! Da bota Škibinec in sodrug vse strune napela pri volitvi, je istina; da bode prvi brez števila „kisdihandov" zmetal med učiteljice, in jih prav ljubko pogledoval, znamo; zato vadi se gotovo uže zdaj pred ogledalom. Pisatelj teh vrstic slišal je na lastni ušesi, kako je zdihoval Škrbinec, da je moral v najhujšej zimi romati čez visoki Wagensberg k sejam v Litijo. Res je, da to posebno po zimi prijetno nij, kadar zvoneči odpeli večno luč in možnarji na raznih kra-jevih po hribih, dolih in ravninah razglasili veliko znamenitost bodočega slovesnega dne, počel prižigati nebrojne kresove, kateri so v kratkem nu toliko se pomnožili, zlasti na nižjem ptujskem polji, po prijaznih holmičih Slovenskih Goric, a najbolje po lepih vinogradnih Halozah, da je bil prizor temu okraju, kakor sinje nebo gosto posipano z bleščečimi in miglja-jočimi zvezdicami. Zdatni napredek v razvitku slo-veuskega čutja in narodnega zavedanja, — naši sodobniki znajo, ka so potomci onih davnih Panoncev, kateri so pred tisoč leti imeli ugodno priliko, gledati in slušati Cirila in Metoda, učeča božanske istiue v domačej besedi in radovati se osobno pe-vanju sv. maše v veličanstvenej staroslovenščini. Iskrena volja in zdrav nauk naših in poprek slovanskih klenih narodnjakov, kamor svetovnih tamo duhovnih, naj delata na to, da bodo Slovenci in Slovani v vsej svojej množini Cirila in Metoda častili s svetlo planečimi kresovi ne samo bodoče leto, nego vselej nadalje, dokler bode slovanskega sveta. Ona sta neutrudoma in brez strahu delala na zjedinjenje vst-h Slovanov v pravej veri in jeziku, — oh božanska pomisel, sto milijonov Slovanov, zapustivših razdor, slavi Boga v istih glasovih! — To bodi tudi naš vzvišeni kan in neopešan trud pod njunim svečenim okriljem! Iz Ptuja 13. julija. [Izv. dop.] Naročnika ste izgubili. V kavarni gosp. Osterbergerja nij ga „Slovenskega Naroda" več. Ne smete vender mis* sliti, da je g. Osterberger nad tem kriv; ne, on je pošten Nemec, kateri si je sploh in pri vsakej priliki tega svest, da je kavarna in gostilna za vsakega, brez ozira na vero, narodnost ali stan. Nem-čur g. dr. Mihelič je kriv, da lista v kavarni nij več; on se je namreč proti kavarnarju zarotil, da tako dolgo njegove kavarne ne obišče, dokler bode »Slovenski Narod" tukaj najti, in tvoja osoda, moj dragi „Narod" je bila zagotovljena. Ne žaluj vender preveč, „Slovenski Narod", ne samo ti, tudi dunajski šaljiv list „Kikeriki" je ob „gnado" g. dr. Miheliča prišel. Vprašal bi svet: ja, kako pa to, „Kikeriki" vender nij slovensk list, ampak je nemške krvi, kakor g. dr. Mihelič? Odgovor na to je sledeči: stara prislovica pravi, da mati ravno tisto hčerko najmenj mara, katera jej je iz obraza izrezana, in katera je ravno tako jezična, kakor ona. Tak rodbinski odnošaj vlada tudi, kakor pravijo, mej g. dr. Miheličem in „Kikerikijem"; g. dr. Mihelič ima ravno tak glas, kakor „Kikeriki", in za tega delj „Kikerikija" ne mara. — Mogoče, da je g. dr. Mihelič v tajnem tudi tistih političnih nazorov, kakor „Slovenski Narod?" Zna biti, ker je za svoj „Parteitag" samo po Slovencih lovil, za Nemce se niti zmenil nij. ■z Idrije 12. julija. [Izv. dop,] Vsak dan je v predalih Vašega lista č»tati, kako pridno in po- Dalje v prilogi. žrtvovalno se po vsej našej slovenskej domovini za prvo vseslovensko podjetje r Narodni Domu nabirajo darovi, samo o našem mesteci se ne čuje čisto nič. Toda Častiti bralci, tudi tu se za narodno zgradbo skrbi dostojno. Čitalnični odbor ukrenil je namreč, napraviti pri g. J. Tuječu kegljanje, in res se vsaki četrtek igra tako zvana „vojna partija" uže delj časa, pri katerej vsaki kegljavec v povek-šanje dohodkov plača 10 kr. vstopnine. V kratkem napravi tudi čitalnica na g. LeskovČevej pristavi veliko narodno svečanost s primernim programom, koji se naznani pravočasno. Z veseljem tudi naznanjam, da se cesta od Spodnje Idrije proti Verščevju in Cirknemu kaj pridno dode-luje. Ta cesta bode tudi našemu delavnemu ljudstvu v veliko korist. Poročati imam na dalje, da je naš mestni zastop pričel olepšavati naše mesto. Tako se zdaj predeluje veliki prostor pred cerkvijo, kateri bode po dovršenem delu res lepšal naso Idrijo. Pomnožile so se tudi svetilnice po mestu, toda kaj to pomaga, če pa v postenej gostilni pri kupici vina ali pri vrčku piva nijsi varen, da kake ne dobiš po glavi ! — Tukajšnjemu poštnemu opravniku (menda ekspeditorju) prišlo je v navado, da I vrčki ali stoli udriba okolo sebe, ali pa da se svojimi nemškimi na vdu'■enimi govori producirá. Ne bom vam na drobno razlagal njegovih zaslug, ampak omenim naj le na slednje: Tako je jedenkrat poštnega posestnika in starega meščana, potem zopet kmalu, miroljubnega tu kajšnjega „lekarničnega praktikanta" in pretečeno nedeljo zopet.no nekega moža udaril z vrčkom po glavi. Druge zopet, ki se mu postavijo po robu, pa titulira z vsakovrstnimi surovimi psovkami. Tudi v službenej pisarni se ne vede preelegantno, slišal sem po gostem pritožbe, da občuje ošabno in surovo s strankami. Ali ne prekorači tako vedenje mej po-terpežljivosti? Kje ste se take omike učili, morda v Litiji, kjer ste službovali nekoliko časa? — Bodite zagotovljeni, da se Vam jednaka pripeti, kakor va Šim „Compagnionoma v Litiji! — Mi gotovo tacih surovežev ne potrebujemo tu, £e menj pa tacih neolikanih psovk. Idite tja, kjer ste se naučili tacega obnašanja. Zamolčali bi bili vse to, ako bi se ne bilo godilo pretečeno nedeljo v navzočnosti Ledinskega gospoda župnika in Poljanskega gospoda župana. Kaj si bodo gospodje o nas mislili? Omeniti moramo pa to tudi za tega delj, ker se ta surovi neposajenec Vsakokrat s prošnjo ali pa, kakor zadnjič, z denarjem oprosti tožbe. Pa Bog me! ako se vse pri miru pusti, potem si on pregovor „stara navada železna srajca" popolnem vcepi v glavo, — temu se pa mora v o ko m priti. Od našega častitega in obče čislanega gospoda poštarja, kateremu to surovo obnašanje še popolnem znano nij, pa zahtevamo, da temu 21 letnemu fau-talinu malo na prste stopi, če ne si drugje poiščemo pomoči. — Miroljub. Iz lipidien burga 13. julija. [Izv. dop.] Res nenavadno, iznenadno je letošnje „navadno" leto ! — Po premilej zimi prišla je Jjuba spomlad J s prijaznim marcijem, osornim, samovoljnim aprilom in nadepolnim, a letos prehladnim majnikom, kateri je s svojim repom ljuto okolo sebe mahal in tudi našo faro na zahodnem konci neusmiljeno okle stil. Da, da; Sevce in Handija ne boste tako hitro pozabile 31. dné majnika, pa tudi dolenji Leskovec, Stolovnik, Anže, Gorica in ne kaj Sremiča je prerana toča ono kvateroo sredo na večer še le proti 7. uri hudo obliznila. Na mojem Btanovanji prestrelilo mi je šipo v oknu svinčen ki jed na k o, in v trgu je bilo še drugi dan v senčnatih kotih toče na kupe. Pod sadnim drevjem ležalo je perja in sadja, da je bilo žalostno videti, še žalostueje pa ubite tičke tu pa tam na tleh. To me napoti pogledat v gnezdice z mladimi, še jako kilavimi liščeki na bližnjem kostanji; pa kaj zapazim tu? — vsi štirje mladiči so mrtvi, na njih pa je sedela s tar k a — o s i ro tic a— ubita. Preskrbna živalica zavarovala je z životom svoje revčeke pred trdimi udarci toče, dokler nij revica poginila ž njimi vred. — Kako pa ravnajo ne- kateri starši, nekatere matere s svojimi nedolžnimi otroci! O sram vas bodi, neusmiljeni roditelji, brezvestne in nečloveške matere pred to ne/uatno živalico! vzgledujte se nad malo ptn'ieo, tem pisanim liščekom, kako vam je za on« skrbeti, ki vam jih je Bog izročil v oskrbovanje. — Gnezdice z ubito rodbinico zdaj sna-mem, pa ga pokažem rahločutnej, izpremeuijivej mladini s primernimi opazkami. — Kako so otroci nesrečni rod sočutno ogledovali in ga ginljivo omilovali Nij dvomiti, da bo ta redki moment uplival blažilno na srca nežnih opazovalcev! Pa tudi junij ie je letos svojemu lepemu slovenskemu imenu (/, ozirom na pomen) celo izneveril. Sv. Med ar t, ki neki odločuje vreme za 40 dni naprej, uam je resne samo prazuiksv. Resnega Telesa skalil, ampak nadleguje nas uže mesec dnij z dežjem, s hudimi urami, s plohami in točo, da je groza. Dne 23. „rožuikau n. pr. kle stila je zopet toča okoli Blance (Okrog, Nova Gora, Sevce itd.), na Kranjskem pa je krško Trško Goro poškodovala. Doe 10 t. m. tolkla je zopet ob Krki proti Brežicam in dn* 12. t. m pa pod Boh o rje m in Plešiveem, po Kali šovci itd. naše tare. Ubogega kmetovalca polasti! se uže obup, kajti siromaštvo se Širi na vse strani, kakeršnega ne pomnijo starčki. — Nave denim uimam pridružila pa se je še strašanska da-vica ndyphtheritisu. Od 30, junija do 9. t. m. umrlo je pri Kovači v Rei ch en stei nu troje otrok na tej vratnej bolezni, dne 12. t. m. pa so pokopali Vertovšekovega fanteka iz Stolovnika, katerega je ista bolezen zadavila. Bog nas obvaruj te strašne morilke! Dne 10. t. m. umrla je v na šem trgu pri svojej sinahi, zdaj omoženej Ivani, okolo 90 let stara mati ranjega doktorja Ignacija Knobleharja, bivšega apostolskega provikarja v osrednjej Afriki. Hranila je še skrbno tal ar slavnega „Abune Solimana" kot predragi spo minek svojega hvaležnega Bina „gospoda Načeta". Naj bo dobrej materi žemljica tako lehka, kakor je lehko „zaspala!" Domače stvari. — (G. deželni predsednik Winkler) vrnil se je denes zjutraj kurirnim vlakom z Dunaja v Ljubljano. — (Serenada.) Dijaki višjega ljubljanskega gimnazija zapeli so sinoč tri pesni pred semeniščem v slovo gospodu kanoniku dru. Ivanu Gogali, ki je s tem šolskim letom ostavil svoje učiteljevanje na gimnaziji, ostavil je z lepimi zaslugami in dijakom priljubljen ves čas do konca. Pesni, dve slovenski in jedna hrvatska, odmevale so lepo in ubrano v noč; občinstva se je v hipu nabralo prav veliko. — (Jutri v Borovnico, gospoda ljubljanska!) Ob polu dveh popoludne odide poštni vlak iz Ljubljane ter pride v Borovnico ob treh. Ogleda se po tem lepa okolica, gremo morda prav počasi jedno uro daleč v preprijazno Bistro na kozarec pive ali čašo vina, proti mraku pa se povrnemo v Borovnico, kjer nas uže čaka zanimljiv program narodne veselice, katero napravi vrlo tamošnje n bralno društvo" in ki se bode gotovo izvršila nam v veselje, v prid pa „Narodnemu Domu". Tako se ves večer lepo zabavamo, vržemo tudi kak cvenk za „Dom", a ob polu jednajstih odpeljemo se zopet v Ljubljano, z zavestjo, da smo se dobro imeli, poleg tega pa nekaj storili za čast slovenskega našega naroda! Torej jutri na svidenje v Borovnici! — (Letnemu poročilu višje realke v Ljubljani) povzamemo, da so ta zavod koncem šolskega 1, 1881/1882 obiskavali 203 učenci. Mej temi bilo je 93 Nemcev, 85 Slovencev, 2 Hrvata, 1 Čeh, 21 Italijanov, 1 Francoz. Po veri: 20O katoličanov, 2 protestanta, 1 Žid. Izinej vseh dijakov bilo je 79 Ljubljančanov, 50 iz Kranjske izven Ljub ljane, 56 Cislitvancev, 16 Translitvancev, 2 iz Italije. Najmlajši učenec bil je 11, najstarši 22 let star Izmej Nemcev učilo se jih je v obeh kurzih le 29 slovenskega jezika in če se pregleda imenik dijakov, čita se marsikatero znano ime, ki potrjuje izrek: „Wie die alten sungen, so zwitschern die jungen". Poročilo ima mnogo zanimljivega, posebno smo z veseljem čitali slovenske in nemške naloge. Kaj jed-nacega pa ne moremo reči o g. Proft-ovej razpravi, „Bestimmung der KrUmmungslinien einiger obcrtia-chen", kdo bode to težavno in suhoparno tvarino čital in kdo umelV Priporočalo bi se kaj bolj popularnega. O imenih učencev in o drugem bilo bi še kaj opomniti, pa čemu? — (I. mestno petrazredno deško ljudsko šolo v Ljubljani) obiskovalo je po poročilu v preteklem šolskem letu 467 učencev: 431 Slovencev, 29 Nemcev. 3 Lahi, mej temi 405 prav pridno, za višji razred sposobnih bilo je 313, šolnine prostih 262. V pripravnici za obrtnijsko šolo bilo jih je 146, vsi Slovenci, mej njimi pa samo 68 prav pridnih. Knjižnica broji 3tJ4 knjig za učence in 20O knjig za uč tel je. — (Letno poročilo II. mestne p eter o-razredne deške ljudske šole v Ljubljani) za leto 1882 je Čisto slovensko, kar nekako dobro de V to šolo vstopilo je začetkom leta 673 učencev, mej temi 044 Slovencev, 27 Nemcev, 2 Laha. Šolo obiskovalo je 95 °/9 °/0 prav pridno, za višji razred sposobnih bilo je 414, šolnine popolnem oproščenih 440. V pripravljavnici za obrtnijsko šolo bilo je 155 učencev, namreč 153 Slovencev, 2 Nemoa, v ekskurend-nej šoli na Mahu 75 učencev, vsi Slovenci. Knjižnica broji 248 nemških in 105 slovenskih zvezkov in 2 »Vrteča", šola na Mahu pa imu 75 slovenskih zv-zkov. Prihodnje šolsko leto se prične 16., vpiso-vauje 14. in 15. septembra. — (Društvo katoliških rokodelskih pomočnikov) napravi v nedeljo 16. julija izlet v Škofjo Loko. Program: Društveniki zbero se do 6. ure zjutraj dne 16. t. m. v društvenem prostoru v gospodskih ulicah št. 14. ter odidejo točno ob l/47. pod svojo zastavo na kolodvor. Od tam so odpeljejo z vlakom v Škofjo Loko. Ob 8/4 9. se udeleže sv. maše, pri katerej pojo pevci kat. rokodelskega društva. Po maši skupen zajutrek pri tiuzelu, potem ogledovanje Škofje Loke. Ob Val. skupni obed, po obedu sledeči program: 1. Društvena pesen, poje moški zbor; 2. Strežaj, kakerštn mora biti, komičen prizor; 3. Jaz sem Slovan, poje moški zbor; 4. Ne vem, šaloigra v jednem dejanji; 5. Jadransko morje, poje moški zbor. 6. Kegljanje za dobitke. Potem Bledi prosta zabava. — Najuljudneje vabi vse dru-štvenike in prijatelje društva Odbor. — (Donesek k jezikovne j jednako-pravnosti na Koroškem.) Krajin Šolski svet v Glinjah v Rožnej Dolini poslal je okrajnemu šolskemu svetu v Celovci pisma v slovenskem jeziku. Ali ta je odgovoril, da se stvar ne vzprejme, da ima na Koroškem nemščina veljati uradnim jezikom. Ko se je krojni šolski svet pritožil na deželno vlado, oziroma c. kr. deželni šolski svet, zavrnejo se tožniki in pove se jim, da je nuredba okrajne šolske oblast-nije popolnem opravičena in prava njena trditev, da uradni jezik na Koroškem je jezik nemški. Ostala je potem še jedna pot, priziv na miuiBterstvo. In te dni naznanila se je obsodba tožnikov, kajti |naučno ministerstvo je izreklo, da se kraj na šolska oblast nijma upirati višjej c. kr. šolskej oblasti. — Na Koroškem je torej za Slovence uradni jezik nemščina! Če se nam Slovencem ne bo slabše godilo na onem svetu, kot se nam tukaj, po tem bo dobro! — (Nemcu rska učenost!) Znani zakotni listič, vzemši učenost v zakup, smeši g. Valenčaka spis v letošnjem letopisu „Slovenske Matice." Pri znajemo, da g. Valenčaka zemljepisni obrazec nij povsem točen, a kaj je to nasproti gorostasnej be-dastoči, katero nam prodajejo nemčurski učenjaki in pismouki v istej številki svojega organa! Poročajo namreč, da je 26. junija t. 1. pogorela vas Veliki ArovecvRadoljiškem okraji, škode 45 000 gld. Ne glede na to, da treba uprav polževe hitrosti, da se požar, ki se je dogodil p red skoraj tremi tedni, izve stoprav denes, so nemškutarski modrijani osmešili samih sebe. Vasi Arovec na vsem Slovenskem nij in tudi vasi Veliki Arovec zaman iščeš v okra j i Ila do 1 j i šk em. Pač pa je v okrajnem glavarstvu Rudolfovem, v sto- ■ piškej tari, vas Veliki Cerovec, ki pa je pogo rela 27. ne pa 26 junija t. 1. Če bi kak nemšku tar v Radoljiškem okraji vender le našel vas Veliki Arovec, mu postavna najdenina ne odide. — - (Iz Rudolfo vega) se nam piše: „ V znanem nemčurskem lističi, ki čuje rasti travo in kihati bolhe, bilo je citati, da se pri nas snuje „Ortsgruppea za nemški „Schulverein", da bodo občinske volitve uže prihodnji teden, in da bode zopet voljena nem-čurska večina. Nu, volitve v mestni zbor bodo še le v septembru, kdo bode voljen, se še zdaj ne ve, nemčurji gotovo ne, „Ortsgruppeu zloglasnega nemškega ,,Schulvereiiuiu pa nam je deveta briga. Za take nepotrebne stvari pri nas nij mesta. G. g. nem-škutarji v Ljubljani naj nikar ne mislijo, da je to, kar si oni na tihem žele, tudi uže istina. Kadar se toliko poboljšajo, da svojih srčnih želja ne bodo trobili kot faktum v svet, potem bode sploh menj — laži". — (Zadnjo „ S o č o ") so zasegli zarad uvodnega članka „Po tržaških volitvah" do zadnjega eksemplara. Telegrami »Slovenskemu Narodu': Aleksandrija 14. julija. (Ob 10. ari zvečer.) V vseh delih Aleksandrije stražijo zdaj pomorski vojaki, kojim je naloženo, da vojake Egipčanov razorožijo, roparje pa postrelé. Prebivalstvo se nagovarja, da se povrne. „Pene-lope" in „ Aleksandra" odpluli ste zvečer v Port Said. Požar se širi. Pariz 15. julija. Narodna slavnost (včeraj) tu in v departementih obhajala se je naj-sijajneje pri najpopolnejšem redu. Kajiro mirno. Angleški minister Bright dal ostavko. Carigrad 15. julija. Denes ob 11. uri bila je seja konference, popoludne se brž ko ne Porti predloži identična nota glede vojaškega posredovanja. Umrli so v IJiibl.jaiii: 13. julija: Alojzij Rozman zasebnikov sin, 2 leti, KarlovBka cesta št. 12, za jetiko. — Robet Svingshaki, hišnega posestnika sin, 19 dnij, Kolodvorske ulico št. 80, za slabostjo. 14. julija: Marija Pangerc, gostačova hči, 13 let, Ilovica št. 12, za osepnicami. — Katra Fleisa, gostija, 61 let, Karlovska cesta št. 14, za mrzlično jetiko. — Jožef Cibašek, mokarjev sin, 4 mes., títreliáke ulice št. 2, za ka taroin v črevesu. V bolnici: 12. julija: Matevž Rorštnar, gostaČ, 70 lot, za vnetjem pluó. XD-u-z^siáslssi "borza, dné 15. julija, (izvirno telegrančno poročilo.) Papirna renta......... 77 gld. 05 kr Srebrna renta .... ..... 77 „ 90 „ Zlata renta........ . . 95 , — „ 1860 državno pesojilo....... 131 , 30 . Akcije narodne banke....... 825 „ — B Kreditne akcijo......... 321 r 50 „ London........... 120 „ 75 , Srebro............ — „ — „ Napol.............. 9 „ 58'/i > C. kr. cekini........... 5 „ 68 „ Državne marke ...... . 68 „ 95 „ 4»/o državno srečke iz L 1854 250 gld. 120 „ 25 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 172 „ — „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 94 „ 90 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „ — „ „ . 4»/o...... 88 . 35 „ „ papirna renta 59/0..... 86 n 70 „ 5°/<> štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — „ Dunava reg. srečke . . 100 gld. 113 „75 , Zemlj. obč. avstr. 4Vi0/o zlat' zast- listi • ^0 „35 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico 99 „ 50 „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico 106 „ — „ Kreditne tfrečke.....100 gld. 176 w 25 „ Rudolfove srečko..... 10 „ 20 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . - 120 „ 122 „ ••- „ Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . 223 „ — „ Gospodu Franu Kvizdi, c. kr. dvornemu založniku v Korneuburgu. Sarajevo, dno 18. novembra 1878. Kettl Ituei jsLi lliiji«!. katerega je Vaše blagurudje okupacijskej armadi neplačilo dalo na razpolaganje, vporab-ljal se je v teku okupacije innogostransko pri voznih kakor tudi jeznih konjih. I znižujoč Vam za patrijotični dar zahvalo, rad porabim priložnost, da Vam naznanim, da se je omenjeni Hujid kot zdravilno in prvttervali vuo> m« proti VMcm boliM inuiii. katere prouzroci prevelik trud in škodljivi vplivi taborskega življenja, \ porabljal kot, izvr»tuo MreclHtvo. Na povelje Nj. eksvelence ariuadnega poveljnika. < -rol Si/./.o. (217—2) kamernik in ordonaučni častnik. Kje se dobi, naznanjeno je v inseratu „veterl-nerni ureparati" deiiaánjega lista. Št. 3901 Hazf/las (457—2) zastran izpraznjenih deželnih sir rutinskih ustanov. Začetkom eolskega leta 1882/3 bodo zopet na ' deželne stroSke nekateri dečki in deklice v tukajšnjo | sirotišnico -prejeti, morebiti tudi kake sirotinske ustanove na roko podeljene. Prošniki za te ustanove naj dokažejo svojo starost po rojstnem listu, ubo.-Uvo, način sirotinskega stanu, (»li popolnem sirote ali na pol, po očetu ali po materi), bivališče, telesno in duševno zmožnost y.;> sprejetje v sirotišnico po zdravniškem spričevalu ; potem naj dokažejo, ali u?.e kako šolo obiskujejo, tudi je navesti, kdo du je siroti postavni ali od sod-nije nastavljeni zastopnik (jerob). Nekolekovane prošnje naj se vlože po dotičnih c. kr. okrajnih glavarstvih, v Ljubljani po mestnem magistratu do lO. avgusta 1492 Za taiste sirote, za katere se je uže v teku tega leta deželni odbor naprosil, da naj jih v sirotišnico sprejme, in odlok dotičnim osobam še nij došel, nij treba zdaj prošenj ponavljati, ker se bo pri prihodnjem podeljenji na taiste po mogočesti primerni ozir jemal. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 10. julija 1882. Deželni glavar: Thurn. nevezan, Krajčeva izdaja, se po nizkej ceni prodA. Izvč se iz prijaznosti pri upravništvu „Slov. Naroda". (450—3) Tujci: 14. julija. Evropa: Dr. Montl iz Trsta. — Pri Slonu: Jesen ko iz iz Trsta. — lilau iz Temeš-vara. — Vičič iz Zagreba. — Devetak iz Planine. Pri Malici: Friodrich Scbulte z Dunaja. — Seenian iz Trsta. Pri avstrijskem cesarji: Klančič, Strekelj z Dunaja, Prah zoper insekte iz divjih, še zaprtih cvetov Chrvsanthemuma, najboljši in najgotovejši pripomoček, pregnati stenice, bolhe, šurke, muhe itd v zavitkih po 10 novcev in višje. Razprhala, ki so pri tem potrebna, dobe se po 70 novcev. Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (45i_i) C. kr, priv. zavarovalno društvo Riunione Adriatica di Sicurta (Jadransko zavarovala« tottšiv®) JT ri občnem zboru, kateri se je vršil v 28. dan junija t. 1. pod predsedstvom generalnega direktorja gospoda Aleksandra viteza Daninosa, predložil seje delničarjem deveti nčunski sklep zavarovanja na življenje, za triletno dobo 1879—81, in 43. računski sklep o drugih oddelkih zavarovanja za leto 1881. Opozorovaje na obširno tiskovine, ki se dobe pri vseh zastopih društva brezplačno, (kakor: poročilo vodstva, računski sklepi, izkazi o premoženji itd.), v katerih so posamezni oddelki društvenega delovanja ločeno izkazani, kakor tudi posamezno, kako visoke so zaloge za zaklade, priob-čujojo in naglaŠajo se tu le najvažnejši momenti računa. I. Zavarovanje na življenje. Pretočena tri leta prevzeta zavarovanja na življenje znašala so: V oddelku A) (ako se zavarovanje dobi ob pogojenem času življenja) na gld. 2,608.003*— kapitala in gld. 19.721 •— rento, in v oddelku /t) (zavarovanje na smrt) na gld. 8,191.722 — kapitala in gld. 1080 — rente. Zavarovanja na življenje, katere so veljale v 31. dan decembra 1881, znašajo: v oddelku A) gld. 5,615,952*— kapitala in gld. 46.998 — rente in v oddelku B) gld. 20,875.142— kapitala in gld. 12.699 — rento. Dohodki premij znašali so gld. 3,031.746*— proti gld. 2,691.405*—*, naloženi kapitali donašali so znesek od gld. 762.176 — proti gld. 674.828-— v prejšnjih treh letih. Vsled tega, da so kurzi raznih, k temu oddelku pripadajočih državnih in druzih vrednostnih listov poskočili, znašajo isti gld. 74.500*— več, katera svota pa se nij pri-računila letnemu dobičku, ampak v polnem znesku odkazala splošnej rezervi za menjavo kurzov. Za izplačevauje umrlih zavarovancev izplačalo se je, ko se odračuuijo potegneni protizavarovalni deleži, gld. I, 117 181*—; za na čas Bklenjena zavarovanja, ali da so iste doživeli, ali za zavarovanja za izplačevanje avot ob času možitve, izplačalo se je gld. 652 913*— in za rente od gotovega časa življenja pričenši (Leibrenten) izplačalo se je gld. 108.688'— Kazen tega se je shranilo za vso iste v 31. dan docembra 1880 Se no za izplačilo gotovega zavarovanja, za umrle iu za zavarovance na življenje ob gotovem času gld. 106.691*—. Da se pokrijejo veljavna zavarovanja, povrnilo seje, ko so se odtegnila protizavarovanja, gld. 5,096.465*— rezerve za premije, privzemši prenesko za premije, to je tedaj za gld. 457.'796 — več, kot na konci zadnjih treh let. Rezultat bilance o zavarovanji na življenje je izredno ugoden, kajti isti znaša brez, kakor se je prej omenilo, gld. 74.500*— znašajočega popolnem rezerviranega dobička pri efektih, gld. 375.79686. Od teh pridrži se na predlog vodstva gld. 150.000*—, da se ustanovi specijalna do-bitna rezerva sekcije za zavarovanje na življenje in seje Se le potem ostali preostanek v znesku gld. 225.796*86 prenesel ua občni konto za dobiček in izgube, ali prav rečeno, uvrstil se v letni dobiček. Dobiček zavarovanj, kateri so deležni dobička, znaša gld. 152.047*—, od katerih so v smislu pravil polovica razdeli mej pod takim pogojem zavarovane. II. Elementarna zavarovanja (proti ognju, transportu iu toči). V teh zavarovalnih oddelkih leta 1881 v gotovem denarji sprejete premije znašale so gld. 6,830.680*— in če se prišteva rezerva premij iz prejšnjih let, na goldinarjev 8,429.024*—. Za protizavarovalne premije izdalo se je goldinarjev 3,197.358*—. Za škode v teh oddelkih izplačalo se je pretečeno leto gld. 5,257.939*— in je plačalo društvo od te svote, ko se odtegnejo protizavarovalni zneski, gld. 2,758.564*—. Razen tega seje za še ne izpačane škode gld. 177.900*— prihranilo. Zavarovanje proti ognju nij imelo leta 1881 ugodnega vspeha, kajti bilo je mnogo in velikih požarov in pritisk na premije se je tudi pretečeno leto vsled velike konkurence vzdržal. Zavarovanje proti toči neslo je v italijanskem kraljestvu dobiček, v Avstro-Ogerskej pa je bil izid neugoden. Rezerva za premije v gotovem denarji za zavarovanja proti ognju in za transport znaša gld. 1,292.040-—, ko se odračunijo deleži, ki spadajo na protizavarovanja in je ista prosta provizij, kakor tudi vsakega, kateri god ime imajo-čega plačila, ker so vse provizije in stroški popolnem žara«" nujen i. Rezerva premij za ogenj reprezentuje 54°/0 dohodkov premij odračunjena protizavarovanja. Specijalna rezerva za zavarovanje proti toči povikšala so je za gld. 150.000*—■ in znaša zdaj gld. 25O.C0O —. Razen tega ima društvo v posesti portfelj premij za večletna zavarovanja v znesku gld. 13,206.696*— proti gld. 10,908.452*—, kolikor jo imelo koncem pretočenega leta. Tudi efekti občno uprave prinesli so vsled tega, da so kurzi poskočili dobiček in sicer v znesku gld. 12.46076, od katerih se je pa le gld. 460*76 letnemu dobičku prira-čunilo, gld. 12.000 pa se je tudi pridržalo za pomnoženje rezervo, za menjavo kurzov. Isti listi, kateri se nazaj plačajo potom srečkanja, nijso se vpisali po višjih borznih kurzi h, ampak al pari. Ako se povrnejo razne rezerve za premije in škode in se poplačajo vsi izdajki, ostane, odtegneno od dobička predat oječih računskih sklepov, svota v znesku gld. 386.500.— (in sicer: gld. 150.000*—, da se ustanovi specijalna dobitna rezerva za zavarovanje na življenje, gld. 150.000*— za pomnoženje rezervo za zavarovanje proti toči in gld. 86.500*— za pomnoženje rezerve za menjavo kurzov) še preostanek gld. 250.317*90. Od te svote odkazalo se je v smislu pravil 20% občnemu rezervnemu zakladu za dobiček, in ko so se odtegnile tantieme za direkcijo in revizorje, potem donesek za hranilno in oskrbovalno blagajnico društvenih uradnikov, sklene se razdeliti dividenda gld. 50.—, katera se izplača 3. julija letošnjega leta. Svota rezerv znaša tedaj gld. 7,425.932*—, in sicer: gld. 5,096.465*— rezerva za premije pri zavarovanji na življenje; gld. 1,271.440*— rezerva za premije za zavarovanje proti ognju; gld. 20.600"— rezerva premij za zavarovanje pri transportu; gld. 250.000*— rezerva za zavarovanje proti toči; gld. 161.500*— rezerva za menjavo kurzov; gld. 475.927*— rezerva za dobitni zaklad in gld. 150.000'— za specijalno dobitno rezervo za zavarovanje na življenje. Hranilna in oskrbovalno blagajnica društvenih uradnikov ima po osemletnem obstanku gld. 171.673*92 premoženja. Potem, ko je občni zbor predloge in poročila direkcije in revizorjev na znanje vzel in izjavil posebno zadovolj-nost, da so bo dosegle tako izvrstne in povoljne kupčije in da se po tako izrednej progresiji množijo rezerve društva, dal je občni zbor direkciji ubsoiu torij. Vršile so se volitve, katere so bile na dnevnem redu, in bili so zopet izvoljeni: kot ud direkcije gospod Heurik Naleiu, za revizorja gospod Jurij Aieu s kuhinjo, shrambo In dvema kletmi, v prvem nadstropji pa 3 sobe, se takoj pruda. — Natančneje pove opravništvo „S1owm skega Naroda". (463—1) ileurcL, jako dobro ohranjen, z vso opravo ved, se zaradi pomanjkanja prostora ceno proda. — Natan^ni-je o tem pove Fran Irko (455—3) v Dolenjem Logatci. Začetek kupčije. Stara gostilnica v velikej župnijskej vasi. v Št. Yi«ln ua I>olen|- skem, z več sobami in kletmi, živinskimi hlevi in vrtom, za vsako obrtnijo iu kupčijo pripravna, daj« ho na več let v najem. — Natančneje pove iz prijaznosti a-lministracija tega lista. (446—2) < 4 ^ Jemljem si SasI na/.nan j ;iti činstvu, da sem pričel svoje } trgovino z jermeni in < 4 i 4r-v yr w ir **hw wv v«-!«-čestitemu ob- Lepe in po ceni klobuke in čepke, kakor tudi kožuhe vin o (506—43) prodaja Anion Hrejčl, V Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic 4 i 4 4 4 4 4 Obče priznana kot jako Izvrstno izdelana podoba dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega, ► je izšla. V originalu naslikal in v olinito narvenem tisku izvrstno izvršila sta jo c. kr. dvorna tiskarna . in artistični zavod g. iieilensloina na Duuaji. Podoba v oljnato bančnem tisku 63 cm. široka, 7J» cm. visoka, nerazpeta gld. ¿1; na platnu razpeta v lOein. širokem baroane okviru gld. 6*50 in v 13 cm. širokem < leviru gld. 3, dalje v velikosti 55—68 ein. z 10 cm. širokem baroque okvirom gld. 5*80. Čistega dohodka teh podoh iiainenjena je polovica za »Narodni dom" in za zidanje cerkve srca Jezusovega. Z odličnim spoštovanjom (308—9) Pran Itoliiiaii. zaloga stekla in porcelana v Ljubljani. torbami, prav trdno in dobro, po anur «'-kili, francoskih in dunajskih ohlikah izdelanimi, in dovoljujem si, za prav mnoga naročila priporočati se i elečestitemu občinstvu. Popravlja se točno in dobro. Anton Košir, (462-D jerznenar in torbar. v Ljubljani, gledališke ulice štev. 6. ► EPILEPSIJO ustlravl ln«liJwUI selivki hoU. U N k..t |><. sehnoNt, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjaat. (flft--88) Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša iu najzlohnejša bole/.en se ublaži in naposled popolnem odpravi. hohiva se flaeon po '20 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro« >^t>rsk*\ a v ljubi |nnl isM ta sok lekarnar r. Julij l»l. I m liin/.j , v Jleinu pa prirejevatelj ltu«lol I" Mlttlil. emer. lekarnar. S pošto ne menj kot 2 flacona ne pošilja. \ ADOLF EBERL, \ fabrikant oljnatih barv. laka in trneia. 1 Prodaja na debelo in drobno. ^ ZALOGA: <->7o-i2) 3 V Ljubljani, na Marijinem trgu, ^ poleg Frančiškanskega mostu. ► ► ► ► \ k J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešioke, ptične črviče, sploh vse žu-žvlke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalegi; ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalniei pri 13, „pri črnem psu", Hussgasse 13, (Domiulkanergasa" 13, Kottonj;assu 11,) V Ljubljani pri Albinu Sličarjl, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjeni! po plakatih. (460—t) NAJBOLJŠI LE H0UBL01 Franoosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! /yl'ravi jo ta papir za cigareto samo A jlc\ tedaj, če ima vsak list znamko LE \ I HOUBLON in vsak karton nosi M ' * varstveno znamko in signaturo. f j 9 \f2sm ..--.wi-w.v ,jt HEühY, al einige f. b ik isiteii, PARIS Uli .touls FŠbHOUtltt brevetta des Marque* : Coutrur Mah Slane ou Mai» i..........aiffraami (159—9) « pa cC IM cd IM cd šzt rt a 'j? o 'S - => — O ^ S m h •a j h M S _ .Sij bf> o S S 512 o > Uli i g 9 c« p g .S 3 p.— 2 — _ . ■„ o> >- ■ — O.KC X> M 5 Goldinarjev ^J!1iJ!#,tJ CP V Goldinarjev vredno je vkup vseh lljsi^e oficija^lro-il^- iloliKKoi velike TRŽAŠKE RAZSTAVINE LOTERIJE. Prvi glavni dobitek v zlatu ali gotovini gold. 50,000 Drugi dobitek v zlatu ali gotovini gold. Tretji dobitek v zlatu ali gotovini gold. JO.OOO Dalje obseza ta loterija še jeden dobitek, vreden tfold. 10.000. štiri po goM 5000, pet po gold. 3000, petnajst po gold. 1000, trideset po gold. 500, petdeset po gold. 300, petdeset po gold. 200, sto po gold. 100, dve sto po gold. 50, pet sto dva in štirideset dobitkov po gold. 25. Razen tega mnogo družili dobitkov, reži, ki so izpostavljene in so jih darovali razstavljavci. Jeden loz 50 novčičev. Kdor hoee ir«.;«iJi*oIja/Ili. (225-15) Specijalitete za one, ki potrebujejo očal. R Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično K priznanih optičnih, fizikalicnih in matematičnih rečij; \ zelo nizke, stalne cene. Obširne cenilnike na zahtevanje ■*t gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih yod 5 gld. više brez povišanja cene se blagovoljno dovoli. t % Poprave dotičnih stvarij se izvršujejo dofcro in natanko. i#i W Gimvei*«luí del» O vsake vrste se oskrbe zelo dobro in cenó. 1^1 Ign. Thon ¡ ano va vdova, v Kravjej dolini tst. 13, priporoma (314—3) svojo zalogo dovršenih nagrobnik spomenikov ter izvršuje prav po ceni vsa v kamenosekarsko obrt pripadajoča dela. Dobro, točno in po ceni izvršuje tudi altarje in dru^a eerlivena dela. i Nai/.vrstncjša oživljajoča pijača z vinom ali ovočnimi sokovi je Radenska slatina. ())ia v f tliva p>i iPtUftinti, j»i lnMtnnih t' srnici, tiiehtifji in l<>tt*i-ta It, pri kutaiut rrspi ra <•#./. »7. ttuih-fa, )>fi f. a tatu v !>*•<> uhl- ju ti in želi>vi ifganji .votla, /nttut <>; itft/t, sk*'t»f'ul*»~i* i*n/ntti'nt'i i/i drugih šrir&niit ~niti. Ksselovodne-železne in sladkovodne kopeli. (Železniška postaja Spielfeld). Vjirašanju in naročil« n« stanovanja in rudninske vode naj se ad res t rajo na kiselovodni kopel ni zavod v Ttadtni (Radttn, v l{futomerikem okraji), poita liadijona r Štajerske}. Za litija tfatlenskih kiselih voda v vsalctg .solidne} prodajalniei rudninskih roda. Mr 8.juhi)« ni pri H.*m\\ni r.n z v "Mariboru pri A. t'iKaudestu ; v Cel ji pri .1. lían rim ; v Varazdimt ¡ni .!. Moscnk. (274 9) P M »I H H M H H Pozora vredna, reelna *AXFB*BAIA! Zaradi popolno nove uredbe in preustrojitve prodnjalnih prostorov, želim zalogo svojo: modnega blaga za gospode in gospe, moškega in ženskega perila, zalogo plaščev za dame, volnene robe in svitkovine itd. spečati ter se bodo vsi predmeti razprodavali le do 1. avgusta t. 1. l>o zelo znižanih oeiia/li. Ugon, FisoHezv IJubljana, Pmirnov <►<> gl«l. Jzdatelj in odgovorni urednik Maksi Ar TO i c. Lastnina in tisk nNárodn<» tiskarne". 393391