8i)54 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P. P. 126 6600 1 KOPI-R *rX Primorski Poštnina plačana v gotovini or*/* i. Abb. postale i gruppo Cena Z\j\3 lir nevnik Leto XXXIII. Št. 158 (9466) TRST, nedelja, 10. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 15. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septepibra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. jjVtCA ZAHTEVA SPOŠTOVANJE SKLENJENEGA PROGRAMSKEGA SPORAZUMA Vlada še ni pripravila pooblastilnega zakona o pristojnosti deželnih uprav Seja je trajala pozno v noč - Spori med predsednikom Andreottijem in nekaterimi ministri, ki nasprotujejo «prevelikim pooblastilom« deželam RIM, 9. — Bo Andreottiju uspe-|° prepričati svoje ministre, da Je treba spoštovali dogovore med »Irankami glede prenosa vladnih Pristojnosti na deželne uprave? Jo bomo vedeli, ko se bo zaključila ena najdaljših vladnih sej, ki *• je začela danes ob 10. uri dopoldne in je neprekinjeno trajala Pozno v noč. Vlada je danes začela proučevati 138 členov izvršnega odloka zakona 382, ki ga Je parlament sprejel pred petimi julija 1972. Zakon pooblašča Jlado, da izda najkasneje do 25. pooblaščeni odlok o preho-ou nekaterih vladnih pristojnosti Pa deželne uprave. Prvi osnutek pooblaščenega odloka je že svoj čas sestavil mini-*J*r r.a preureditev javne uprave "lorlino. Posebna medparlamentarna komis'ja, ki se ukvarja z Vprašanji deželnih uprav in ji na-celuje komunist Gnido Fanti, je *a osnutek dejansko zavrnila in 8a popolnoma spremenila. To 'Prašanje, ki je izredno važno za geželne uprave, je bilo tudi pred-jnpt obširne razprave med strankami ustavnega loka, ki so pripravljale programski sporazum. Stranke so v bistvu vključile v *v'oj dokument predloge, ki jih je ®ala posebna komisija. Stvar se torej še ni zaključila. Takoj po podpisu programskega »Porazoma so se sestali demokr-»čanski parlamentarni skupini in sestavili nove predloge, češ da je osnutek, ki ga je izdelala posebna komisija »pomanjkljiv in da ga zato ni mogoče uveljavit:*. Začela »e je torej kampanja, ki se C v nekaj dneh precej zaostrila. De-thokrščanski parlamentarni skp-pini sta začeli pritiskati na vlado, Poj odobri pripombe, ki so jih da-H glede osnutka- pooblaščenega odloka, medtem ko sta ministe. za industrijo Donat Cattin in minister »a kmetijstvo Marcora izjavila, da osnutku popolnoma nasprotujeta. Andreotti je torej dobil v svoji rladi dva nasprotnika, ki imata Sotovo še kakega zaveznika. 'Zalo je njegova naloga danes zelo tolika, čeprav se zdi, da mu bo uspelo spremeniti nekaj členov, ki Pa ne bodo v bistvu spremenili Vsebine zakona. Razumljivo je torej, da so na •akšna stališča krščanske demokracije socialisti in komunisti takoj odgovorili. Tajništvo PSI je včeraj zvečer sporočilo, da ne bo ‘Prejelo »odkrite kršitve komaj doseženih sporazumov*. Danes pa je član vodstva KPI Cossptta izjavil, da če bo vlada «spremenila osnovne točke vsebine osnutka, ki ga je sestavila medparlamentarna komisija, bo prišlo do nepopravljiva spopada med vlado in pojiti-čPimi strankami, saj programski »Porazum določa, da se mora vlada držati mnenja medparlamentarne komisije. Tako je in tako •Pora biti, ne glede kaj misli mi-nister Donat Cattin in kak njegov kolega*. Zato je sedaj naloga Andreottija. da prepreči, da se bo njegova Vlada znašla v odkritem spopadu jPed KD in levico. Predsednik lahko računa v svoji vladi na neka-tere zaveznike, kot so ministrica »a delo Tina Anselmi ter ministra . °Uotti in De Mita. Toda prepričati ministre, ki nasprotujejo pred-'°gom medparlamentarne komisi-Je- ne bo lahko, če bodo v celoti Uveljavili zakon 382, bodp s tem tudi dali odločujoči udarec nekaterim »oblastvenim vzvodom* krčanske demokracije. Dejstvo je, zakon predvideva, da pride v»e socialno skrbstvo v pristojnost deželnih uprav, da dobijo deželne Uprave pristojnost nad trgovinskimi zbornicami in nad postopkom za “dajanje ugodnostnih posojil, ka-"°r tudi glede industrije, kmetij-stva in obrtništva. Ob zaključku dela v uredništvu je seja vlade še trajala. Po Pekaterih vesteh se zdi, da je do »edaj Andreottiju uspelo zadržati Popravke v znosnih mejah. Ministri so sklenili, da bodo nadalje-'Pu s sejo, dokler ne proučijo in udobrijo vseh členov. Po vladni V bodo objavili uradno sporo-čuo. Takoj nato bodo vladni sklepi 0 Pooblaščenem zakonu glede pre-Posa vladnih prostojnosti na de-*elne uprave ponovno prešli v ro-medparlamentarne komisije, "j pa bo morala hitro sklepati', vlada in parlament morajo do 7.- t.m. najti sporazum o odloku, . ga bo morala vlada sprejeti 'n objaviti. V sedanjem položaju tofej bi bilo razbitje odnosov med vlado in političnimi strankami lahko usodno tudi za začetek razprave o resoluciji, ki so jo Pripravile stranke ustavnega lo »a o programskih sporazumih m kl bi se morala zače l v torek v Montecitoriu. CANU1DACUKZ1 Živahna polemika o vsebini zakona o pravični stanarini RIM, 9. — Spremembe zakonskega osnutka o pravični stanarini, ki jih je nedavno vsilila krščanska demokracija v pristojnih senatnih komisijah, so še vedno predmet obširne polemike. Predsednik komisije za javna dela poslanske zbornice komunistični gospodarstvenik Eugenio Peg-gio pravi v članku, ki ga je napisal za »1’Unita*, da bo treba zakonski osnutek v sedanji spremenjeni vsebini ponovno spremeniti najmanj v treh osnovnih točkah: o določevanju vrednosti stanovanja in o odstotku te vso- te, ki pride v poštev za določitev letne najemnine; načinu ovrednotenja najemnine na osnovi spremembe življenjskih stroškov ter postopku za reševanje pritožb in sporov med najemniki in hišnimi lastniki. Peggio odločno obsoja politiko demokrščanskih senatorjev, ki so s spremembo zakona ustvarili zelo nevaren položaj, ki se lahko spremeni v zaostritev socialnega spopada in pri tem ugotavlja sledeče: «Sedem milijonov italijanskih družin, ki danes živi v stanovanjih v najemu, plača poprečno letno 470.000 lir najemnine, ki bi se na osnovi vladnega zakonskega osnutka o pravični stanarini povišala na 608.000 lir letno na družino. Toda na osnovi, sprememb, ki so jih vnesli demokristjani, se povprečna letna najemnina na družino poviša kar na milijon 14 tisoč lir. KD je namreč vsilila povišanje nepremičninske rente od 3 na 5 od sto vrednosti stanovanja*. O tem zakonu so govorili tudi na današnjem zasedanju «malih hišnih lastnikov*, na katerem so z zadovoljstvom sprejeli spremembo vladnega zakonskega osnutka, češ da bo sedaj stanarina «bolj pravična*. Zasedanja so se udeležili tudi predstavniki KD, KPI, PSI jn PLI. Komunistični in socialistični predstavnik sta opozorila na nevarnost tako visoke rente, ki zna popolnoma izmaličiti celotno vsebino zakona. Zato sta sporočila, da se bosta obe levi stranki v parlamentu ponovno zavzela za spremembo zakon skega osnutka, da bo v skladu s koristmi najemnikov in ne samo hišnih lastnikov. OBISK miOHCIMA V RIMU POGOVORI S FORLANIJEM O POLOŽAJU V AFRIKI IN NA BLIŽNJEM VZHODU Govorila sta tudi o potrobi po ureditvi gospodarstva na svetu RIM, 9. — Na pogovorih med glavnim tajnikom OZN Waldhei-mom in zunanjim ministrom For-lanijem so danes razpravljali o najnevarnejših vojnih žariščih na svetu. Med pogovori so prišli do zaključka, da obstajajo pogoji za obnovitev pogajanj v Ženevi za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Obenem je bilo tudi ugotovljeno, da je položaj na Bližnjem vzhodu še vedno resen in da se lahko poslabša, če ne bosta znali obe super sili, ZDA in Sovjetska zveza pravilno ravnati na tem območju. Zato sta Waldheim in Forlani u-gotovila, da je treba posvetiti Bližnjemu vzhodu vso pozornost in se zavzeti, da bo prišlo do čimprejšnjega srečanja za isto mizo med Izraelci in Arabci, da se končno mirno reši 30-letni spopad med njimi. Italijanski zunanji minister, ki je imel nedavno pogovore z ne- iiiiiiiMiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitMiMiMiiiiiMMiMiiiMiiiiMMMMiiiiiMiiiiiiiiiiiiMMMMiiiMiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiMiMiiMiiMMiiiMiiiiiiiMiiiiMiiiiHitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiMiMiMMiMiiiiiMiMii ŠE PRED ZAČETKOM PARLAMENTARNE RAZPRAVE O SKUPNEM DOKUMENTU SOCIALISTI OBTOŽUJEJO KD, DA 1A VESTNO KRŠI DOSEŽENI «PR06RAMSKI SPORAZUM* Signorile navaja sporne primere zakona o pravični stanarini, dekreta «382», železarne v Kalabriji in predsedstva «Montedison» - Če ne bo spremenjen bodo senatorji PSI glasovali proti sedanjemu osnutku o «pravični stanarini« ■' umi nii" ' Claudio Signorile (PSI) Giorgio La Malfa (PRI) iiiiipiiiiliiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiiiiimiiiiumiiiiiiiiimuiiiiiiuiiiiMUiiiiiiiiiiiiiHiiiimniiHiiiinimiiiiiiiiiiiii Zaradi strupenih morskih žab obtožen genovski veterinar Sodne oblasti pa so poslale pozive petim uvoznikom zaradi goljufije GENOVA, 9. — Preiskave o u-vozu strupenih morskih žab s Eormoze, s katerimi se je v Rimu zastrupilo nad deset oseb, od katerih je ena, 27-letni Masot-ti, tudi umrla, so danes privedle do sodnih ukrepov. Namestnik rimskega državnega pravdnika In-felisi je načelnika veterinarske službe v genovskem pristanišču dr. Cavalla obtožil nenamernega umora, zlorabe in nemarnosti pri opravljanju lastne dolžnosti. Njegov genovski kolega Sossi pa je petim uvoznim podjetjem poslal sodne poziye. Odločitve sodnikov jasno kažejo, da se preiskovalci niso omejili samo na eno domnevo, temveč da so sledili več. potem. Obtožba državnega uslužbenca, kajti dr. Cavalla je namestilo ministrstvo za zdravstvo, vodi do zaključka, da pristojni urad ni izvedel niti predpisanih analiz. Sicer pa je sam Cavallo, ki je 15. maja pregledal smrtonosno pošiljko, takoj ob uvedbi sodne preiskave povedal, da ob prihodu živil v pristanišče veterinarski urad naredi le splošne rutinske raziskave in se nikakor ne more posvetiti globjim in specifičnejšim. Primer veterinarja genovskega pristanišča pa odpira mnogo širše vprašanje boljše ureditve in koordinacije med vsemi službami po pristaniščih. V odprtem pismu vladi in italijanskemu sodstvu ga je strokovno načel prof. Grassa-ni, vodja državnega centra za carinsko prohletnatiko. Neusklajeva-nje veterinarske in carinske službi? večkrat pripelje do velikih zamud, ki se jih pat« skuša omiliti s površnostjo. Vendar pa je nujno potrebno, je poudaril prof. Gras-sani, da se na vzorcih uvoženih globoko zamrznjenih rib izvedejo podrobnejši biološki in kemični pregledi. Vpčja povezanost med raznimi službami pa mora obstajati tudi na mednarodni ravni, še zlasti pa med članicami EGS, ki so o carinskih predpisih podpisale že več dogovorov. Prav zaradi takega sporazuma, je podčrtal italijanski carinski strokovnjak, lahko v mejah EGS kroži blago, ki ga je uvozila ena izmed članic. Predpogoj za poneverbo (izvoz s Formo-ze v neko evropsko državo, nato pa uvoz v Italijo) je torej popolnoma zakonit. V mednarodni goljufijski mreži, to je druga sled, kateri so se posvetili preiskovalci, naj bi sodelovalo tudi pet italijanskih podjetij, vsaj tako sodi sodnik Sossi. Krive naj bi bile trgovanja s škodljivimi živili, nenamerne povzročitve epidemije in goljufije pri kupčijah. Vendar sodne oblasti niso sporočile ne imen tvrdk, od katerih pa naj ne bi nobena imela sedeža v Genovi, ne točnega besedila poziva, (bp) BSUSELJ, 9. — Član izvršne komisije gospodarske skupnosti, ki odgovarja za gospodarska vprašanja, Francois Ortoli pride v ponedeljek na uradne pogovore v Sim. Ortoli bo obiskal še nekatere druge prestolnice evropske deveterice, v okviru priprav z \ prihodnji sestanek fihančnih ministrov, ki bq v Bruslju 18. julija. RIM, 9. — V torek popoldne bi poslanska zbornica morala začeti razpravo o težavno doseženem »programskem sporazumu*, vendar se je navdušenje prvih dni še precej ohladilo. Kot mrzle prhe so namreč stopile v ospredje polemike o tem, ali se demokristjani (in torej vlada, ki jo sestavljajo) čutijo vezane na točke dogovorjenega sporazuma ali pa nameravajo v vsakem trenutku izsiljevati čedalje nove spremembe in zahtevati od «partnerjev» nove korake nazaj. Nekateri vidijo v tem zadržanju ceno, ki jo sedanje vodstvo KD plačuje Fanfaniju in desnici v upanju, da jim bo uspelo ohraniti stranko združeno ter enotno. Spet drugi pa menijo, da skuša KD psihološko nadoknaditi izgublieno pri svojih volivcih in jim dokazati, da »KD ni klonila pred levico*, oziroma prav nasprotno, da je KD še dovolj močna in da lahko potisne levico na kolena. Najbolj zgovoren je, v tem o-ziru, primer dekreta o prenašanju državnih pristojnosti na deželne uprave, o katerem poročamo na drugem mestu. A ni vse. Točke nesporazuma in protislovnega zadržanja KD je naštel v članku za glasilo PSI «Avanti» član tajništv te stranke Claudio Signorile. «Prvi koraki na poti izvajanja programskega sporazuma so bili ritenski,* začenja svoj članek Si-gnoriie, «tako so v senatu poslabšali zakon o pravičnih stanarinah in ga tako povsem uničili, nato so se začeli upirati izvajanju norme «382* o prenašanju na dežele državnii pristojnosti. Sledita primera Gioi? Tauro in Bagnolija, kjer se je vlada obnašala lahko-mselno in neprevidno, prava farsa pa je v zvezi s predsedstvom družbe Montedison.* »Vprašujemo se torej,* nadaljuje Signorile, »ali nismo priča zavestnemu poskusu diskreditiranja političnih rezultatov doseženega sporazuma.* Signorile zato meni, da «sprejeti tako poslabšanje političnega vzdušja in torej izkrivljanje nekaterih točk doseženega sporazuma bi pomenilo za levico dokazati zelo zaskrbljujočo šibkost pred KD. Levičarskim strankam bi nihče več ne verjel.* Socialistični voditelj predlaga zato ostali levici (torej KPI) skupno akcijo ko je »treba vladati vsak elan*, se pravi «vsak dan o-porekati in s prepirati zaradi storjenih napak ali zaradi spreminjanja dogovorjenih točk programa*. Že od samega začetka bi namreč morala levica dokazati KD, da tako ne gre in da ji manever ne bo uspel. Kar zadeva zakon o pravični stanarini, ki je bil na pobudo KD poslabšan do tolikšne mere, da je že nesprejemljiv, je Signorile napovedal d . bodo socialisti glasovali proti temu osnutku, če ne bo takoj spremenjen in če ne bo vsaj obnovljeno prejšnje kompromisno besedilu. Kar zadeva zakon 382 in prera šanje državnih pristojnosti na dežele je Signorile mnenja, da bi morala vlada v celoti spoštovati dosežeri sporazum. Obenem pa mora brezpogojno ugoditi zahtevam kalabrijskih delavcev v zvezi z investicijami in obljubljenimi delovnimi mesti. PSI meni tudi, da bi bilo «nevarno’» spreminjati načrte v zvezi z obrati v Bagnoli-ju, kar pa zadeva predsedstvo «Montedison» zadnji predlogi stvari samo slabšajo. Strogo Kritiko gospodarskih u-krepov vlade izrekata tudi glasilo PRI »Voce repubblicana* in poslanec Giorgio La Malfa. Po njegovem kažejo nekateri ministri preveliko optimizma in pozabljajo na krizo vsakokrat, ko jim pride pod noš papir s kolikor toliko pozitivnimi podatki o določenem, tudi najmanjšem gospodarskem sektorju: katerimi arabskimi voditelji, je poročal tajniku OZN, kakšno stališče imajo sedaj Arabci do Izraela, potem ko je prišla na o-blast Beginova desničarska vlada. Poleg tega sta Forlani in Wald-heim govorila tudi o stališču, ki ga je zavzela gospodarska skupnost na zadnjem sestanku predsednikov vlad in zunanjih ministrov do bližnjevzhodnega vprašanja, na katerem so tudi poudarili pravico palestinskega naroda, da dobi svojo domovino. Tajnik OZN je izrazil zadovoljstvo združenih narodov za italijanske pobude, da se omogoči mirna in pravična rešitev spopada na Bližnjem vzhodu. Med pogovori sta se Waldheim in Forlani dotaknila tudi ciprskega vprašanja, zlasti pa še položaja na jugu afriškega kontinenta, kjer je nekaj nevarnih vojnih žarišč, ter perspektiv za ureditev svetovnega gospodarstva na bolj pravičnih in trdnih osnovah. Tajnik Združenih narodov se je nedavno udeležil afriškega vrha v Li-brevillu in je zato lahko seznanil Forlani ja o dogodkih na afriškem območju, še posebno v Rodeziji in Namibiji. Opozoril je tudi na nevarnost napetosti med Etiopijo ter Somalijo in Sudanom. Med obravnavo svetovnih gospodarskih vprašanj je Waldheim ponovno načel vprašanje ustanovitve »mednarodnega instituta za energijo*, ki naj bi pod pokroviteljstvom združenih narodov u-sklajeval energetsko politiko držav članic OZN. Ob zaključku pogovorov je Forlani izrazil Wald-heimu vso podporo italijanske vlade naporom in pobudam svetovne organizacije za dosego miru in napredka v svetu. Glavnega tajnika Združenih narodov sta danes sprejela predsednik senata Fanfani in papež Pavel VI. Španija bo izročila fašista Rognonija MADRID, 9. — španske oblasti bodo izročile italijanskim milanskega neonacista Giancarla Rognonija, ki je vodil teroristično skupino »La Fenices, kateri pripisujejo odgovornost za neuspeli pokol na brzcu Gencvn-Firence in več drugih prevratniških dejanj. Rognonija je sodišče v Italiji priznalo za krivega in ga obsodilo na 23 let ječe. Madridsko notranje ministrstvo je sporočilo italijanskemu, da bo Rognoni izročen konec prihodnjega tedna. OB ZAKLJUČKU OBISKA V NAŠI DEŽELI Skupno sporočilo o razgovorih delegacij SZDL Slovenije in PSI Poudarjena nujnost soodločanja narodnostnih manjšin pri uresničevanju vseh aspektov osimskih sporazumov Ob zaključku srečanj med delegacijama republiške konference SZDL Slovenije in deželnega vodstva PSI za Furlanijo - Julijsko krajino je bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem je rečeno, da je slovenska delegacija obiskala — poleg drugii. — tudi predsednika deželnega sveta Pittonija in predsednika tržaške pokrajine Ghersija. «Razgovori so bili iskreni,* se nadaljuje sporočilo, »in so jih o-značevali že dalj časa obstoječi prijateljski odnosi. Delegaciji sta proučili splošni položaj v obeh državah, izvajanje osimskih sporazumov, vprašanja zaščite narodnostnih skupnosti, ki živijo v obeh deželah in splošne odnose med obmejnimi deželami tudi v duhu helsinške listine. Kar zadeva osimske sporazume, ki io še nadalje okrepi! spi ili italijansko - jugoslovanske odnose, so soglasno bili mnenja, da pomenijo pomemben prispevek dveh sosed za okrepitev vzajemnega sodelovanja in miru, varnosti in stabilnosti v tem delu Evrope, kar je v duhu zaključnega akta konference o evropski varnosti v Helsinkih. Doslej dozorele izkušnje sodelovanja med obmejnimi področji in sosednim prebivalstvom, česar dejavnost ožjih reakcionarnih krogov ne more postaviti na glavo, dokazujejo, da se v teh področjih uresničujejo sklepi zaključnega iilliimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii iiiin iiuiti t‘' Kljub demantijem Maietti potrjuje svoje pričevanje CATANZARO, 9. - Potres, ki ga je povzročil general Maietti s svojim pričevanjem, se še ni u-miril. Verjetno je tudi, da bo sodišče izvedelo še kaj novega o vlogi varnostnih služb v strategiji bombnih atentatov po letu 1969 iz pričevanja Malettijevega prvega pomočnika, kapetana La Brune. Medtem so v Rimu objavili odločne in ogorčene demanteje Ma-riana Rumorja. Tavianija in Ta-nassija. o katerih je Maietti dejal, da so na posebnem sestanku sklenili zamolčati sodstvu vlogo agenta SID Giannettipjja. mn,,,,ll,M n,,„„u, VRSTA NIF0RMAINIH SREČANJ MED DHCGACUAMl Predlog izvenblokovske deveterice temelj za kompromis v Beogradu? Predlogu so se pridružile tudi nekatere delegacije, ki ga niso podpisalo BEOGRAD, 9. — V kongresnem centru Sava danes ni bilo uradne seje na beograjskem sestanku konference o evropski varnosti in sodelovanju, vendar so kljub temu delegacije intenzivno delale. Že včeraj ppldne začeto vrsto neformalnih srečanj so danes nadaljevali, verjetno pa bodo takšni sestanki tudi jutri. Vzrok za tako živahno dejavnost je najnovejša pobuda 9 evropskih neblokovskih držav, ki so v četrtek sporočile svoj predlog dnevnega reda in načina dela beograjskega sestanka na jesenskem zasedanju. Lahko bi rekli, da so dale nevtralne in neuvrščene države predlog o pravem času — v trenutku, ko sta obe vojaško • politični skupini oziroma njuni vo- dilni sili dali vedeti, da vztrajata na svojih prvotnih predlogih. Zato ima dokument neblokovskih držav dobre možnosti, da postane TITO OBIŠČE SZ BEOGRAD, 9. - Kot jc sporočila jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug bo predsednik SFRJ iu predsednik ZKJ Josip Broz Tito na vabilo Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze in pre-zidija vrhovnega sovjeta ZSSR v drugi polovici avgusta letos uradno in prijateljsko obiskal Sovjetsko zvezo. IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIII lllllll III Hlinil MIMI MII (III MIH IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIM Odložena stavka železničarjev RIM, 9. — Železničar.; so danes sporočili, da so začasno preklicali 24-urno stavko, ki bi se morala začeti v ponedeljek ob 21. uri in se zaključiti v torek ob 21. uri. Do tega sklepa so prišla tajništva treh sindikalnih organizacij železničarjev CGIL, CISL in UIL na skupni seji, potem ko so se sestali s ministrom za promet Ruffinijem. Sindikati so sklenili, da bodo proučili ministrove predloge za dosego sporazuma o spornih točkah izvajanja delovne po-fioibg jp nekaterih drugih obveznosti, ki jih je sprejela vlada ia pred meseci. Zaradi tega se bodo v to,rek, 12. t.m., predstavniki sindikatov sestali z vlado. Sporočili so tudi, da bo v torek sestanek izvršnega odbora sindikalne federacije železničarjev, ki bo dokončno sklepal o potrditvi ali preklicu stavke. Tajništvo ,sindikalne federacije železničarjev pa je danes ugotovilo, da sta napoved stavke in mobilizacija železniških u-službencev pripomogli |t premostitvi zaprek predvse n glede vprašanja nadurnega dela, potovalnih stroškov in letne proizvajalne nagrad«. nov temelj za iskanje kompromisnih rešitev, ki bi bile sprejemljive za vseh 35 delegacij. Takšno mnenje so že izrazili tudi voditelji nekaterih delegacij, ki niso bile med predlagalkami. Dokument o-cenjujejo za sprejemljiv in dober. Zato je upravičeno pričakovati, da bo mogoče že sredi prihodnjega tedna ugotoviti, kakšne so možnosti, da bi omenjeni dokument zares postal osnova za izdelavo u-radnega besedila konference v njenem pripravljalnem obdobju. Predlagalci novega dokumenta pa poudarjajo, da ni bil njihov namen pripraviti kompromisno gradivo, ki naj bi zgladil nasprotja med vojaško - političnima formacijama. saj bi bilo praktično to nemogoče. Zato ta predlog ocenjujejo kot originalen dokument in zato je že dobil pozitivne ocene od večine delegacij. BRANKO BERGANT BRASILIA. 9. - Tukaj sj u-radno sporočili, da bo brazilski predsednik Emesto Geisel, na u-radno vabilo predsednika Jugoslavije Tita, obiskal Jugoslavijo. Kuba sprejela štiri Čilence LIMA, 9. — Kubanska vlada je priznala politično zatočišče štirim čilskim državljanom, ki so prejšnji torek preusmerili letalo iz Santiaga v perujsko glavno mesto. Četverica je že na poti v Havano. akta helsinške konference ter sodelovanje vzdolž meje obeh držav, kar zaobjema različna in pomembna področja in predstavlja primer prijateljstva, sodelovanja, vza* jemnosti tudi za beograjsko konferenco. Obe delegaciji sta poudarili najpomembnejše aspekte političnega, gospodarskega ii družbenega stanja v obeh deželah in državah. Socialisti iz Furlanije - Juiijsk« krajine so orisali probleme, ki jih postavlja nujnost obnove Furlanije ter vsebino nedavno v parlamentu odobrenega zakona za obnovo, ki bo — tudi po oceni slovenske delegacije — pomenil nov instrument za obnovo produktivnega procesa znotraj Furlanije, o-benem pa tudi novo mednarodno vlogo dežele. Poudarjena je bila tudi konkretna gospodarska in tehnična solidarnost slovenskega ljudstva potresencem. Razgovori so zadevali glavne teme, ki se. tičejo sodelovanja med SR Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino. Poudarili so, da osimski sporazumi nudijo veliko jamstev za gospodarski razvoj obmejnih področij. To zadeva jugoslovansko - italijansko sodelovanje za reševanje vodnih in hidroelek-tričnih problemov, proučevanje hi-drogeoloških in plovnih problemov notranje vodne poti, cestnih povezav, avtocest in storitev avtopor-tov, stalno sodelovanje med pristanišči severnega Jadrana, na področju zaščite okolja, energije ter industrije na splošno. Tudi ekološka problematika, ki je povezan« z iskanjem novih kakovosti v življenju, se lahko rešuje samo r okviru italijansko - jugoslovanskega sodelovanja. Ugotovili so tudi, da sta Slovenija in Furlanija - Julijska krajina že razvili na teh področjih široko sodelovanje, (d koristi ljudstvom. Poudarjeni so bili že doseženi rezultati, na kar sta delegaciji izrazili mnenje, da osimski sporazumi omogočajo realizacijo višjih oblik sodelovanja predvsem v gospodarstvu. Gospodarski interesi obeh bodo še posebej prišli do izraza v oblikovanju proste industrijske cone. Socialistična delegacija je bila mnenja, da se cona lahko drugače karakterizira v izbiri industrijskih tipologij in se je sklicevala na obvezo o sočasnem oblikovanju cone za znanstveno raziskavo, ki bo z njo povezana. Na koncu je socialistična delegacija poudarila stališče PSI o nujnosti stroge študije o uresničljivosti, ki naj odpravi pomisleke e-kološkega značaja, ki prihajajo do izraza med krajevnim javnim mnenjem. Obe delegaciji sta obravnavali tudi vprašanje pravic narodnostnih skupnosti. Poudarjeno je bilo. da osimski sporazumi določajo najširšo možno zaščito za narodne manjšine, ker je to bistveno za njihov nadaljnji gospodarski, družbeni in kulturni razvoj. V tem smislu so socialisti Furlanije -Julijske krajine omenili stališče, o katerem je glasoval italijanski parlament in predvideva čimprejšnjo odobritev zakona za globalno zaščito ter pripomnil, da so bili na krajevni ravni uresničeni pomembni politični akti, kot je sprememba pravilnika pokrajinskega sveta, da se pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti omogoči i*-1 ražanja v lastnem jeziku. Izraženo je bilo tudi zanimanje za okrepitev položaja in pravic italijanske narodnosti, ki živi v Sloveniji. V tem smislu je bil poudarjen pomen Unije Italijanov za Istro in Reko in pobud, ki jih leta uresničuje. Ugotovih so, da manjšine postajajo v 'čedalje večji, rperi pomembna sestavila krepitve sodelovanja jn politike odprte meje ter omogočajo tako pozitiven razvoj dobrososedskih in prijateljskih odnosov med sosedama, zato pa je bistvena vloga, ki jo morata manjšinski skupnosti opraviti zaradi svojih specifičnih značilnosti, pri uresničevanju in odločanju o vseh aspektih sporazumov. Na koncu sta se delegaciji dotaknili splošnih tem, ki zadevajo u-reditev obeh držav in razvoj demokracije. Delegacija PSI je izrazila zanimanje za izkušnje samoupravljanja, ki predstavljajo e-dinstven primer delegatske demokracije. Delegacija SZDL Slovenije in deželni komite PSI sta ocenila razgovore kot zelo koristne in sta poudarila pomen vzajemnih stikov ter obravnavanja vprašanj skupnega interesa. TRŽAŠKI DNEVNIK STALIŠČE MANJŠINE V SINDIKATU UIL Opustiti ozka gledanja iz preteklosti Jugoslovanu Papiču «Zlati asteroid in zastarelo revanšistično miselnost «Manjšina» soglaša s političnimi in programskimi smernicami nove večine, ki se je izoblikovala na zadnjem vsedržavnem kongresu sindikata * Prizadevanja za ustanavljanje conskih svetov V Trstu so se v petek sestali predstavniki baze in vodilni kadri Delavske zbornice - UIL, ki soglašajo s političnimi in programskimi smernicami nove večine v sindikatu, kakršna se je izoblikovala na nedavnem vsedržavnem kongresu UIL, ki je bil v Bologni od 29. junija do 3. julija. Na sestanku so vzeli v pretres stališča, ki so prišla do izraza na kongresu in izrazili zadovoljstvo nad ponovno izvolitvijo G. Benvenuta na mesto vsedržavnega tajnika sindikalne organizacije. V poročilu, ki bo ga objavili ob koncu sestanka, naglašajo predstavniki »manjšine* v UIL (Da Ros, Farinelli, Mangione, Masserano, Miani, Pecol, Pigaro, Todaro, Weber, Vindigni, Zandome-ni, Zerial in Ulcigrai). da bodo sklepi nedavnega kongresa sindikata močno odjeknili v političnem, gospodarskem in socialnem življenju države. Na kongresu so med drugim sklenili, da bodo o tezah, ki so bile na njem sprejete, obširno razpravljali na ravni baze po vsej državi. To bo posebno pomembno v Trstu in v naši deželi, ajer namerava nova UIL nastopiti proti zakrnelim korporativnim pritiskom in proti revanšiz-mom, s katerimi je zgodovina že o-bračunala, a ki so še vedno prisotni v tukajšnji stvarnosti. Izredna zemljepisna in politična lega Furlanije - julijske krajine, ki mora nastopati kot gospodarski, politični in socialni most z Obdonav-Jem in vzhodno Evropo, nalaga nujnost vodenja drugačne politike. Tej politiki se mora prilagoditi tudi sindikalno življenje, ki se mora osvoboditi ozkih gledanj iz preteklosti in ustvariti novo družbo, ki naj se u-činkovito in konkretno spoprime s perečimi problemi, ki tarejo naše mesto. Podobna prizadevanja so potrebna tudi znotraj samega sindikata UIL in v vsem sindikalnem gibanju v mestu, da bi premostili kampanilistične politične pozicije, ki so prisotne tudi v Trstu. Poročilo nadalje naglaša, da bo treba čim prej poskrbeti za ustanovitev tovarniških svetov na vseh delovnih mestih in conskih svetov na celotnem ozemlju. Pri vsem tem bo treba še nadalje stremeti k organski enotnosti vsega delavskega razreda. S<*sfanek med rektorjem (Jhersijem in ^ ' “ Rektor tržaške univerze prof. de Ferra se je sestal s predsednikom tržaške pokrajine Ghersijem in. z županom Spaccinijem, katerim je predlagal ustanovitev konzorcija za tržaško univerzo. Glavna njegova naloga bi bila podpreti ustanovo s finančnega vidika in omogočiti hitrejše poslovanje tržaške univerze. Predsednik pokrajine in župan se bosta o razgovoru posvetovala s svojimi upravami. Neposredna telefonska povezava Trsta z Zagrebom in Parizom Od polnoči 13. julija bodo številni kraji Italije neposredno povezani s tujim telefonskim omrežjem. Iz Trsta se bo lahko telefoniralo v Zagreb, dovolj bo zavrteti številko 0038, prav tako bj možna neposredna povezava s Parizom s predhodno številko 0033. ZAKLJUČEK 15. FILMSKEGA FESTIVALA ZNANSTVENE FANTASTIKE ................... USTNI IZPITI NA ZNANSTVENEM LICEJU Kosovel, Župančič in tudi drugi belijo glave našim maturantom Jutri se bo začel ustni del usposobljenostnega izpita za otroške vrtnarico Italijanski Fantabiblical najboljši kratki film • Ottu Fokyju posebna nagrada žirije za Babfilm slava Gelete. Francoski film je po kazal mnoge tehnične nedodelanosti. Sam režiser je opozoril, da je film bil izdelan tik pred začetkom festivala in da v fazi montaže niso mogli izpiliti nekaterih prizorov. Pa še novica za ljubitelje animiranega filma, h Jugoslavije so sporočili, da bo prihodnje leto od 19. do 24. junija v Zagrebu 3. svetovni festival animiranega filma. š. R. Gledališča AVDITORIJ Danes, ob 17. uri Goldonijeva komedija »ANTIKVARJEVA DRUŽINA* v izvedbi Teatra Stabile. Red II. nedelja. Rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Protti. Zadnji dan. FESTIVAL OPERETE - ROSSETT1 Danes ob 18. uri in ‘ v torek ob 21. uri peta in predzadnja ponovitev Lombardo - Lanzatove operete »CIN-CI-LA*. Dirigent Enrico De Mori. V glavnih vlogah bodo nastopili Maria Fausta Gallamini, Carlo Tuand, Aurora Banfi, Sandro Massimini, Lino Savorani, Luigi Palchetti in Orazio Bobbio. Vstopnice so na razpolago pri o-srednji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36372). Naši maturanti so včeraj na vseh višjih srednjih šolah nadaljevali z ustnimi izpiti. Za marsikaterega se je tako že končala doslej najtežja življenjska preizkušnja, za ostale pa bo padla odločitev prihodnji teden, ko se bo zaključil tudi ustni del mature. Na znanstvenem liceju, so odgovarjali še zadnji dijaki A razreda, začelo pa se je tudi izpraševanje njihovih tovarišev iz B razreda. Že navsezgodaj je bilo v pritličju šole živahno: nekateri so živčno hodili gor in dol in v mislih premlevali svojo znanost, drugi so vročično listali po knjigah in zvezkih, da bi si v zadnjem trenutku zamašili morebitne luknje v svojem znanju, drugi spet so se ,v skupinicah pogovarjali o snovi in o načinu iz- IMIItlllllllllllltlllllllllllMIflllllllllllllltlHHHHIIIIItnilllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIItllllllllllllllllll V VELESEJEMSKIH PROSTORIH PRI M0NTEBELLU „, Razprava o likovni umetnosti na festivalu Unita in Dela Nastopil je tudi TPPZ m igralski ansambel SSG z Benečanko V prostorih tržaškega velesejma se je včeraj začel pokrajinski festival »Unitš* in »Dela*. Organizatorji so poskrbeli za raznolik in zahteven program, ki se ho vil do nedelje, 17. julija, ko bo zaključna manifestacija z govori vidnih predstavnikov KPI. Prva točka letošnjega festivala komunističnega tiska je bila okrogla miza, na kateri so sodelovali ravnatelj ljubljanske Mestne galerije Janez Mesesnel, kustos tržaškega mestnega muzeja «Revoltella» Giulio Montenero in umetnostni kritik «U-nita* Giorgio Seveso iz Milana. Raz pravijali so na temo: »Angažiranost likovne umetnosti za boljšj nivo življenja*. Predavatelji so globoko razpravljali o vlogi likovne umetnosti in umetnika nasploh, o mestu, ki ga ima likovno posredovanje v da našnji družbi in o komunikativnosti umetnosti. Posebno sta učinkovala posega J. Mesesnela in G. Sevesa, ki sta razvila tudi plodno diskusijo o teh problemih. Na žalost je srečanju prisostvovalo skromno število občinstva, kar preseneča, saj so bila poročila udeležencev na visoki ravni. Program festivala se je nadaljeval z nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki pa ga je prekinil močan naliv, zato je bilo toliko več občinstva na predstavi SSG »Benečanka*, ki je bila v pokritem paviljonu. Jutri bo na festivalu komunističnega tiska na sporedu mednarodni šahovski turnir, nato srečanje e-migrantov iz Avstralije, ki bodo govorili o problemih izšeljeništva, sen. Gerbec in posl. A. Cuffaro bosta govorila o svojih parlamentarnih izkušnjah, ob 20.30 bo nastop skupine »Los Ucayali». Večer bo zaključil znani francoski pevec Leo Ferre. Obrtništvu potrebne nove kreditne olajšave V glavni dvorani trgovinske zbornice je bil včeraj dopoldne seminar o problemih kreditiranja obrtniških dejavnosti, ki ga je organiziralo tržaško združenje obrtnikov v sodelovanju z deželnim obrtniškim združenjem in z vsedržavno zvezo Con fartigianato. Razpravo je vodil predsednik tržaškega združenja obrtnikov Franco, glavno poročilo pa je imel glavni podravnatelj Artigian-cassa dr. Cascioli. Iz poročila in razprave je prišla do izraza nujnost preureditve poslovanja v zvezi s kreditiranjem obrtniških dejavnosti, in sicer tako, da bodo posameznim prosilcem laže dosegljivi krediti po znižani obrestni meri, brez katerih si ni mogoče zamišljati večjega razvoja obrti. Dr. Caidassi, predsednik trgovinske zbornice, in dr. Germoz-zi, predsednik Confartigianato, sta nadalje opozorila na zakonsko nor mo št. 382, ki je pravkar v razpravi na pristojnih mestih v Rimu, ki v okviru novosti glede poslovanja raznih ustanov predvideva prepustitev skrbi za delovanje Arti-giancassa in trgovinskih zbornic posameznim deželnim upravam. Tržaška trgovinska zbornica je proti »regionalizaciji*, kakor je proti takšni preureditvi tudi obrtniška blagajna. Slednja se namreč boji, da bi s prehodom pod okrilje dežele celotno kreditno poslovanje v prid obrtniškim podjetjem zadobilo določeno politično obeležje. lUzddjevanje novega telefonskega imenika V torek bodo zamenjali telefonske številke 1.300 abonentom od Sv. Ivana, iz Ul. Giulia in Ul. Fabio Severo. katerih nove številke se začenjajo s 5 in pa iz nekaterih drugih predelov mesta, katerih številke se začenjajo z 38. Za podrobne informacije glede zamenjave teh telefonskih številk bo v teh dneh delovalo na številki 12 posebno informacijsko tajništvo. Nadaljuje se medtem razdeljevanje novih telefonskih imenikov,, katerih je v teh dneh prejelo že nad 50.000 abonentov. Razdeljevanje bo trajalo še dva tedna. Kdor ne bo prejel novega imenika, naj se takoj zglasi na sedežu družbe SIP na Oberdankovem trgu, kjer je tudi na razpolago imenik gori ške, videmske in pordenonske po krajine. Dovoljeno samo sončenje v «topolinih» Tržaška občina obvešča, da je današnjim dnem odprto barkovljansko kopališče »Topolino* samo za sončenje. Duo Pahor-Slama v štivanski cerkvi S koncertom dua Pahor - Slama v štivanski cerkvici, se bodo jutri začele tradicionalne letne glasbene prireditve, ki jih že vrsto let prireja avtonomna letoviščarska in tu ristična ustanova iz Devina - Nabrežine. Duo Pahor - Slama bo na flavto, kljunasto flavto in na čembalo izvajal dela Vivaldija, Johna Bulla, Maraisa, Damicana Philidora, Quant-za, Handla in Jochana Sebastiana Bacha. Koncert se bo začel ob 21. uri. Vstop je prost. praševanja. Prisluhnili smo jim. »Povej mi kaj o Rebuli*, je vprašala kandidatka, ki je bila naslednja na vrsti. »No, rečeš, da se v njegovih delih vrača v preteklost, da piše o rimskih časih*, ji je odvrnila kolegica, ki se je v prejšnjih dneh že pogovorila s profesorji. «Rebula je fantastičen*, je vskočil v pogovor bradati fant, «prav sedaj berem njegovo zbirko novel: druga je odlična, govori o ljubezni in se konča z umorom ženske*. »Koga ribajo, sedaj?*, je vprašalo dekle, ki je pravkar prispelo. Za odgovor ni bilo časa, kajti «ribanje» se je v tistem trenutku končalo in dijaki so takoj obkolili tovariša, ki je končal izpit, ter ga obsuli z vprašanji: «Kako je šlo?*, «Kaj so te vprašali?*, »Kako si od govarjal?*. In fant je moral spet odgovarjati, vendar mu je bilo tokrat lažje in prijetneje. Kmalu so se vrata predavalnice spet odprl^.-in.pred komisijo je stopilo dekle, ki je v pritličju spraševalo o Rebuli. Komisiji na znanstvenem liceju predseduje prof. Martin Jevnikar, sestavljajo jo pa še profesorji Vera Semenič - Be-dendo, Marija Luiza Cenda - Klinc za slovenščino in latinščino, Zdenka Vodopivec Tomažič za matematiko Marija Vida Šavrin - Čebu-lec za prirodopis ter notranja člana Sonja Tominec in Marija Pertot. Maturantka je govorila o kraških pesnikih Kosovelu in Grudnu, o Vorancu, Bevku, Pahorju, o »vzhodnih balkanskih državah* Češkoslovaški in Poljski (sic!), o Ciceronu, Pliniju Starejšem in po dobri uri vprašanj, odgovorov in zagovorov obeh nalog je bilo izpita konec. »Če me vprašajo, o katerem pesniku bi hotel govoriti, jim takoj rečem Kette*, je rekel dijak, med tem ko je pričakoval, da ga profesorji pokličejo na pogovor. »Zakaj?* «Ker je lahek, je pisal ljubezenske pesmi, nič težavnega*. Maturanta so profesorji res izprašali enega izmed pesnikov moderne, vendar ne Ketteja, ki si ga je zaželel, temveč Župančiča. A tudi Župančič in njegova Duma fantu nista povzročala velikih preglavic. Dobro je odgovarjal tudi na vprašanja iz prirodopisa, zagovarjal matematično nalogo in obrazložil nekatere nejasnosti v zvezi z nalogo iz slovenščine, tako da so bile VJ .Vt • , v .11'. .1"—• I ,J v . i .J V ČASNIKARSKEM KROŽKU v r:.,, . tl‘, i. ■ \ij,, .... ■. Sest filmov Aleksandra Iliča V prostorih časnikarskega krožka so včeraj predvajali, šest kratkih filmov znanega jugoslovanskega režiserja Aleksandra Iliča. To so filmi, ki prikazujejo življenje v naravi. predvsem življenje ptic in rib: Embrion, Gubar, Zamka. Led, Sova, Strast in Malg. Na predstavitvi filmov je bil prisoten tudi režiser. Aleksander Ilič je dobil vrsto • jugoslovanskih in mednarod nih nagrad za svoje ustvarjanje. Dobil je zlato. medaljo mesta Beo grad na jugoslovanskem festivalu kratkega 'in dokumentarnega filma, srebrnegg medveda na filmskem festivalu v Berlinu in druga priz nanjd. O končni odločitvi ni bilo dvoma; žirija festivala se je soglasno odločila za jugoslovanski celovečerni film »Rešitelj*, Krsta Papiča. To je bil dejansko tudi najbolj izdelan film na festivalu. Vsaka druga odločitev bi bila očitna samocenzura žirije, natikanje plašnic samemu sebi. Zlati asteroid bo tokrat prvič odšel v Jugoslavijo in vitrina Krsta Papiča se bo obogatila še z enim priznanjem (Papič je dobil veliko nagrado beograjskega filmskega festivala. Srebrnega medveda v Berlinu, ter vrsto nagrad za ostale njegove filme, npr. «Kad te moja čalcija ubode», cSpecijalni vlakovh in 'Hamlet u Mrduši donjojt). Posebno nagrado žirije je dobil madžarski kratkometražni film Babfilm Otta Fokgja zaradi originalnosti izvedbe in zaradi novih elementov v filmskem kolažu. Originalna je bila ideja avtorjev filma, da bi za izvedbo dela uporabili nekaj preprostih predmetov: fižol, konzervne škatle, vžigalice . . . Posebno nagrado žirije je4 dobil Isaak Schwarz za glasbo v sovjetskem filmu «Beg gospoda MačKin-leya» Mihaila Schtveilzerja. Srebrni asteroid za najboljšo žensko vlogo je dobila Kate Reki, ki je v kanadskem filmu «Grdi mali deček* (Don Thompson in Barrg Morse) igrala vlogo vzgojiteljice. To je tudi edini film, v katerem je ženska igrala glavno vlogo. Srebrni asteroid za najboljšo moško vlogo je dobil David Rodigan v britanskem filmu «Worp reactiom (režiser Anthomj Trafford), kjer je odlično odigral vlogo umsko omejenega mladeniča. Zlati pečat Trsta je kgl nmboUši kratkometražnik dobil italijanski film Fantabiblical Guida Manulija, Tu je bila odločitev žirije najtežja, saj se nagrajeni film ni. po kvaliteti veliko razlikoval od jugoslovanskega «Morat> in belgijskega «Roža». Žirijo festivala so sestavljali Paul Brafford iz Francije, Franco Giraldi iz Italije, Želimir Matko iz Jugoslavije, Stuart Rosenthal iz ZDA in Riciard Viktorov iz SZ. Na Gradu sv. Justa so sinoči izbranim filmom podelili nagrade. Na zaključni slovesnosti je bil med drugimi prisoten predsednik festivala posl. Giorgio Tombesi, ki je zmagovalcem podeli Inagrade. V poznih večernih. urah so za publiko predvajali še dva filma: francoski dolgo-metražnik «Dora in čarobna svetil ka» Pascala Kanejo in jugoslovanski kratki film «Naprej - Nazajt> Ladi- CIKLUS FILMOV «FANTAMERICA» GRAD SV. JUSTA Oh 21.15: «Dracula» (1931), igra N,- Lugosi; «11 gobbo di Notre Dame* (19231, igra Lon Chanev. KINO FENICE Oli 15.30: «Lo shook* (1923), igra Lon Chanev; «La tigre hianca* (1923), Toda Brownin-ga: «Quello che prende gli schiaffi* (1924), izvrstuo delo Lona Cbaneva. Vsi filmi so prepovedani mladini pod 14. letom. V slučaju slabega vremena bodo predstave na odprtem premeščene v kino Fenice. Jutri, 11. julija GRAD SV. JUSTA Ob 21.15: «1 terribili tre* (1930), igra lam Chaney; «Freaks» (1932), Toda Browninga; «11 fantasma dcH’opera» (1925), izvrstno delo Lona Chaneya. KINO FENICE Ob 15.30: «11 mostro* (1925), «1 terribili tre* (prva izdaja, 1925) in «11 corvo*, igra Lon Chaney. Sekcija KPI Devin - Nabrežina izreka svojcem najgloblje sožalje ob tragični smrti dragega Iva Pertota. Ob tragični izgubi Iva Pertota izreka VZPI - ANPI devinsko - nabrežia-ske občine iskreno sožalje svojcem, j iiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia VČERAJ POPOLDNE NA OBALNI CESTI Smrt 53-letnega Na brežin ca pri trčenju motorja z 1 ambre to Tragična smrt občinskega uslužbenca Iva Pertota je globoko odjeknila v vasi Včeraj, nekaj po 16. uri, se je na obalni cesti v bližini naravnega predora, pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 53-letni Ivo Pertot, rojen v Devinu, a stanujoč v Nabrežini - Kamnolomi 2. Točna dinamika nesreče še ni znana, saj eni trdijo, da je Pertot, k; je prišel iz vinograda s svojo lambreto zavozil na drugo stran ceste, ki pelje proti Sesljanu, drugi pa pravijo, da se je peljal proti Seslja nu in naenkrat zavil in spremenil smer vožnje. Vsekakor je v Pertoto-vo lambreto silovito trčil z guzzijem 750 29-letnj profesor telovadbe Ti-berio Del Nistro iz Ul. Commercia-le 109/7. Nesrečnega Pertota je vrglo na asfalt, kjer je zaradi hudih udarcev v glavo obležal mrtev, teže pa je bil ranjen tudi Del Nistro, ki so ga z rešilcem Rdečega'križa nemudoma pripeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortoped skem oddelku. Zaradi verjetnega zloma leve rame, ran na nogah, udarce v rebra in odrgnin na obrazu, se bo moral zdraviti približno 30 dni. Prva je na kraj nesreče prihitela izvidnica cestne policije, ki ima nalogo preveriti točne vzroke te tragične nesreče. Nesrečnega Pertota (po domače Baševega) ki zapušča mater, dva brata in sestro, so v Nabrežini zelo dobro poznali in cenili, saj je bil občinski uslužbenec in je opravljal poklic poljskega čuvaja. Bil je partizan in je aktivno sodeloval v krajevni sekciji ANPI - VZPI in KPI. fr 7 * DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Kino CIRKUS ORFEI: «11 circo dcllc Amaz-zoni*. Dve predstavi dnevno ob 17.30 in ob 21.45 v Trstu. Naselje sv. Sergija — tel. 828228. Velik uspeh. MIRAMARSKI PARK: «Luči in zvoki* Predstavi: ob 21.30: «Der Kaiser-traum von Miramar* (v nemščini); ob 22.45 «11 sogno imperiale di Mi-ramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Auda-ce do grljanskega portiča (ob 20.20 in 21.50). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. Arislon Poletni kino ob 21.30 «Cria cuervos*. Geraldine Chaplin. Barvni film. Mikiion 16.30 »Dalla Cina con furore*. Nazionale 17.00 »Indianapolis*. Paul Nevvman. Barvni film. 'Grattacielo 16.30 «Ilsa la belva del deserto*. Jane Darne. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Fenice Zaprto zaradi poletnih po čitnic. Excelsior 17.00 «11 mucehio selvaggio*. William Holden. Prepovedan mla dini pod 14. letom. Barvni film. Eden 16.00 «SS il Ireno del piacere*. Monika Swinn, Bob Holger, Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 »Tora, tora. tora*. Martin Balsam, Joseph Cotten, Soh Yama-mura. Barvni film. ' . Aurora 15.30 »La grande fuga*. Steve McQueen. Barvni film. Capitol 16.30 - 19.00—21.30 «6 nata u-na stella*. Barbra Streisand. Cristallo 16.00 »Mean Street*. Robert De Niro, Amy Robinson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.00 «Gorgo». Barvni film. Filodrammatico 16.00—22.00 «Le caldi notti di Parigi*. Prepovedan mladini i>od 18. letom. Barvni film. Ideale Zaprto zaradi poletnih počitnic. Impcro Zaprto zaradi poletnih počitnic Radio Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Vcneto Zaprto zaradi počitnic. Astra 16.30 «La leggenda dell’arciere di fuoco*. Burt I-ancaster, Virginia Mayo. Barvni film. Volta (Milje) Zaprto zaradi poletnih počitnic. Predsednik, upravni svet, glavni ravnatelj in odgovorni ravnatelj ANSA se pridružujejo žalovanju ob nenadni smrti FRANCA GIOVANNINIJA sina predsednika Zveze italijanskih založnikov Giovannija Giovanninija. Rim, 10. julija 1977 Ob smrti drage tovarišice Marije Sancin izrekata hčerki Sidi in sinu Vinku globoko sožalje družini Kodrič in šiškovič. Občinska uprava občine Devin - Nabrežina izreka ob tragični smrti svojega marljivega uslužbenca IVA PERTOTA svojcem občuteno sožalje. Naznanjamo žalostno vest, da je tragično preminil naš dragi sin, brat in stric IVO PERTOT (BAŠEV) Žalujoči: mama Zofka, brata Pepi, Marko In sestra Marija z družinami ter drugo . sorodstvo Dan in uro pogreba bomo objavili naknadno. Nabrežina, 10. julija 1977 Po kratki bolezni je dne 9. julija dotrpela naša draga mama in nona MARIJA NARDIN vd. SANCIN Dan pogreba bomo javili naknadno. Žalostno vest sporočajo: hčerka Sida, sin Vinko z družino in drugo sorodstvo Trst, 10. julija 1977 FRIDA MALALAN por. FRANCHI Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga FRIDA Z ljubeznijo se je spominjajo Trst, Lecco, 10. julija 1977 brat Ernest z družino, svakinja Zmaga in drugi sorodniki ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem,'ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta, brata in zeta NINIJA SAVIJA Posebna zahvala darovalcem cvetja, zdravnikom in osebju psihiatrične bolnišnice ter vsem, ki so na katerikoli način -počastili njegov spomin. Žalujoča družina Savi Sv, Križ, 10. julija 1977 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili k večnemu počitku našo drago , PEPK0 GUŠTIN por. KRALJ Mož Francko, sin Iti no,- mama, sestra, brat in drugi sorodniki Trebče, 10, julija 1977 Ob L obletnici smrti ANTONA GRGIČA se ga spominjajo žena, sin, sestri in drugi sorodniki Padriče, 10, julija 1977 Ob drugi obletnici smrti EGIDIJA PEUZONA se ga z bolestjo spominjajo mati Evgenija in brat Guido z ženo Marcelo. Sv, Križ, 10. julija 1977 13. 7. 1973 - 13. 7. 1977 Ob 4. obletnici Tvoje tragične smrti se Te na'dvse dragi ZDRAVKO VERŠA spominjamo z neutolažljivo žalostjo in Te obenem kličemo v spomin vsem, ki so Te ljubili in cenili. Tvoja mama, sin Dejan, Franc in drugi sorodniki. PnmoRfcT3iievnifc 3 BORIS RACE NA SEJI GLAVNEGA ODBORA SKGZ Zahteve slovenske narodnostne skupnosti da se začne uveljavljati osimski sporazum Kakšne so naloge slovenske skupnosti, da z novimi pobudami prispeva k uresničevanju duha sporazuma Pretekli ponedeljek je glavni odbor r^GZ imel svojo drugo letošnjo se-ki je bila posvečena zahtevam slovenske narodnostne skupnosti, da italijanska država začne izvajati ob-^znosti do Slovencev, ki izhajajo iz osimskega sporazuma. Poročilo je imel predsednik Boris «ace, ki je v začetku ugotovil, da s° pretekli že trije meseci, odkar stopil sporazum v veljavo, toda bilo vprašanje uresničevanja pra-Vlc slovenske manjšine niti načeto. Nekatere mešane jugoslovansko-i-telijanske komisije, ki jih sporazum Predvideva, so že začele delovati, brege komisije v parlamentu, v de-j 'i in v Trstu so bile imenovane ® so prav tako začele delati, le za "^njšinska vprašanja se še nihče omenil. V nadaljevanju je dejal: «Osim-Si' sporazum smo pozdravili ne sate? zato, ker predstavlja utrditev r?lru in notranje pogoje za poglobitev prijateljstva med obema drža-Varna ter vodi k vsesplošni integra-b*-|i obmejnih območij, marveč smo 1 a Sporazum med obema državama naravnost čakali. Računali smo nam-Teč, da mora s sporazumom odpasti kakršnakoli upravičenost izgovorov, k*1 so nam jih navajali kot vzrok, SjJ bistvenih ukrepov v našo ko-'si ni bilo mogoče sprejeti, poseb-n°.še, ker določbe sporazuma obve-tejejo italijansko državo, da bo v odnosu do naše skupnosti uveljavljate ustavo. ^edaj, tri mesece po uveljavitvi Porazuma, želimo vnovčiti menico, ako bi lahko označili pismo, ki so r® 27. junija t.l. naslovili na pred-ednika vlade Giulia Andreottija *?odsiavniki političnih strank, v ka nh delujejo Slovenci, in predstav-Jki slovenskih organizacij v deželi nrlanija - Julijska krajina. nam je bila znana vsebina spo- Ko azutna in smo ga v naši organiza J' ocenjevali, smo poudarili, da Predstavlja celoto, ki je ni mogoče opiti na bolj ali manj važne določbe ha n.a take obveznosti, ki jih je tre-je, c*mprej izpolniti in druge, ka-»j izpolnjevanje lahko zakasni. Sl<.'j!ai> smo tudi, da ne bomo dopu-iz t 'd se 2 obveznostmi do nas tega sporazuma dogajalo, kot z *tat °* 'm' določbami iz Posebnega . ‘Uta londonskega memoranduma, h* Se je namreč več kot 20-letno nji-svn° beizpolnjevanje sprevrglo v L Je nasprotje, po katerem naj bi q ' v neizpolnjevanje postala norma. simski sporazum sta podpisali obe n,! ?.Vl- Jugoslavija in Italija, zato obnh °' da nlorn biti stalna skrb v.., Podpisnic, da se izpolnjuje v svojih delih. g| -a,1es ne moremo več dopuščati o-^ sanja in nam, mora italijanska tou4ava 2 ustrezno zakonodajo zago-ui obstoj. ih^C govorimo o večji sproščenosti ga Novosti, ne zanikamo današnje-knf^oPšju. ki je nesporno drugačno Doiv iV Preteklosti in po naši oceni »e v n°-ma Zlel° za radikalne ukre-);j naš° korist. Za nas je nesprejem-Piiie Vsako izgovarjanje na tiste sku-jini t Tl'Stu in v videmski pokra-’ so iz grobega nacionalizma PNznavanjeSi skupn?sti in- ki ar»jem narodnostnih z napravic Fun^..aa ^ se Slovenci v deželi hizir'?.‘ja ' dulijsita krajina italija-skuni '* vpliv desnice, kamor te ijenip1?. ,spadai°- Je na javno živ-na„f tako majhen, da izgovarjanje jJ0 Postaja že neresno, šotori na nova zavežništva, ki oSima?tela v zvezi z nasprotovanjem bro7 kemu sporazumu, so že danes hovaii°s?ovcv Balon, ki so ga napi-tični 1 desničarji raznih vrst, poli-preti 5'tenturisti in strankarji brez vala ■ k°V’ je že prazen. Zadosto-pCr..!c vztrajnost, da se celotna o-d0 k1-1 a okrog sporazuma pripelje 8l'ad 1C-a' d;i se je sesul papirnati Wkl,?a je mesece gradil tržaški Janški dnevnik. kamranke' ki so se v protiosimski iai.Panii angažirale, so se že Ulako n-!1 .angažirale so se že u-ki ;jh . Pripadnike večjih strank, PajL ,Je zavedla demagoška pro straoi/a’- 'e Privlačna moč, ki jo te Tak0Ke tlmajo, že pritegnila k sebi. za |..oateja peščica samoi z vol jenih, stavliaEre si res ne moremo pred-UveijL;.' n.a Podlagi česa, naj se P°litič i10'- ce d°d° vplivne družbene, sile VT -n Prosvetne gospodarske Zum | ,ra.iale na tem, da se spora-doSe,i d|a n<) in pošteno izvaja. Vse jo, (ja '-JG analize namreč potrjuje-obmemJe za tržaško, kakor za vse mo gospodarstvo, treba nekaj novega storiti. In to novo predstavljajo razni deli osimskega sporazuma, za katere pravijo, da predstavljajo danes edinstveno priložnost, ki je prav za Trst morda zadnja. Poročilo v nadaljevanju podrobneje analizira nekatere izjave, ki so bile izrečene na občnem zboru zveze industrijcev in na konferenci o tržaškem gospodarstvu kot, na primer, zaskrbljenost, da ne bj gospodarski deli sporazuma s priseljevanjem jugoslovanske delovne sile spremenili «sedanje narodnostno in kulturno ravnotežje*, o tem «da Trst ostane mesto italijanskega jezika, običajev in tradicije*, o «potrebi po inciranju Trstu nove krvi, toda z omejitvijo, da so ti priseljenci naši ljudje*, ali «ne pozabimo, da v času, ko je v tržaškem gospodarstvu prevladovala močna notranja dinamičnost, ni njegova odprtost za priliv pripadnikov različnih narodov povzročila slabitev njihove kulturne (beri: nacionalne) identitete*, ali o perspektivi, da Trst ponovno prevzame «funkcijo, ki jo je imel v zgodovini, da je bil talilni lonec (crogiuolo) in povzročal zlitje med narodi, s polnim spoštovanjem celovitosti in vrednosti raznih narodnosti*. Poročilo Borisa Raceta v zvezi s tem ugotavlja, da ne glede na to, da je preseljevanje izmišljotina tistih, ki dobrili sosedskili odnosov nočejo, so take ugotovitve in zaključki tolažba nacionalizma in hud udarec za slovensko narodnostno skupnost. «Današnje etnično ravnanje v 'Trstu* je sad narodnostnega zatiranja Slovencev še za časa Avstrije, posebno pa med obema vojnama in tudi neenakopravnosti Slovencev v vsem obdobju po vojni. Jutrišnje ravnotežje ne bo več enako današnjemu, če ne bo s primernimi in takojšnjimi zakonskimi ukrepi dana Slovencem možnost, da bodo kot posamezniki in kot skupnost enakopravni. Prav tako ni mogoče pozabiti, da se je tudi nad avtohtonim slovenskim delom tržaškega prebivalstva vršilo grobo nasilje, zato da ni prišlo do »slabitve nacionalne identitete. Tudi v talilnem loncu* in «zlitju narodov* so tržaški'Slovenci pod pritiskom postali Italijani. Sicer pa je nerazumljivo, kako naj mesto, ki je bilo za pripadnike raznih narodov «talilni lonec* spoštuje «celovitost in vrednote* istih narodnosti. Ali je to mnenje nekaterih političnih strank, ki so neprijetne napovedi prepustile osebam iz strokovnega sveta, je uganka. Vsekakor se mora slovenska narodnostna skup nost v Italiji odločno upreti takim napovedim, ki pravzaprav oznanjajo njeno izginotje. Poročilo nato nadaljuje: «Zato zahtevamo, da se v 18 mesecih, ki jih ratifikacijski zakon določa za uresničevanje določb osimskega sporazuma, sprejmejo globalni zaščitni zakoni v korist celotne naše skupnosti, od Kanalske doline preko Rezije, Benečije, Goriške do Tržaške. Izdelani in predloženi so bili različni osnutki zakonov. Naša zveza je pred 4 leti izdelala predlog' za paket po vzorcu Južne Tirolske. Cas bi bil, da krščanska demokracija in vlada povesta kaj nameravata storiti. Naše pozitivno mneje o osimskem sporazumu smo utemeljevali tudi s spremenjeni politično situacijo v I-taliji, ki bi mogla ugodno vplivati na razpoloženje vlade in parlamenta glede reševanja naših narodnostnih problemov. Prav te dni se vsaj delno »materializira* spremenjen odnos sil v italijanski družbi po predlanskih in lanskili volitvah s sporazumom demokratičnih strank brez Ji-skriminacij o vladnem programu v zvezi z najbolj perečimi problemi države. Komunistična in socialistična stranka, ki se zavzemata za rešitev našiti problemov, imata danes možnost vplivanja na vlado, in težo v parlamentu, da italijanska država izpolni svoje obveznosti do naše skupnosti. Tudi mi kot skupnost in naše organizacije imamo svoje obveznosti, da zaživi tisto, kar je bilo s sporazumom zastavljeno. Rekli smo že, da je naša prva dolžnost vztrajno terjati uzakonitev naših pravic. Dokazati moramo, da se ne bomo vdali in da ne bomo popustili v tem vprašanju. Predstavljamo si, da ne bo treba izvajati takega pritiska, naj predsednik vlade sprejme slovensko delegacijo, kakor smo bili prisiljeni pred 7 leti. Ne bomo pa sc mogli zadovoljiti zgolj z obljubami. Terjati bomo morali obvez.i kdaj in kaj bo storje-, no za nas. Neločljiv del naših naporov za narodnostne pravice predstavljajo u-krepi, ki jili lahko v vsakodnevni praksi sprejme državna uprava, dežela na zakonodajni in upravni ravni, krajevne uprave in druge ustanove. Poizkusni kamen, koliko je dežela pripravljen, tvorno prispevati k' u-veljavljanju osimskega duha, je njena odločitev glede šolskih okrajev. Če se bo (neutemeljeno) izgovarjala na zakonodajo in ne bo predlagala ustanovitev samostojnega šolskega okraja, bo pomenilo, da novega duha ni pripravljena še ustvarjati. Če se to zgodi, bo tudi celotna slovenska narodnostna skupnost morala dokazati, do kolikšne mere je pripravljena vztrajati v tej zahtevi, ki je načelnega in življenjskega pomena zanjo, čeprav ima šolski okraj za sedaj že omenjen delokrog. Enako važnost predstavlja za nas na novo snujoči se deželni zakon o kraških rezervatih. Tudi osnutek te- ga zakona bo dokazoval do kakšne mere se upoštevajo interesi slovenskega kmetovalca in s tem slovenske skupnosti kot celote. Tudi tu bomo morali Slovenci pokazati svojo odločnost. Uresničevanje osimskega sporazuma, predvsem, kar zadeva komunikacijske povezave in svobodno industrijsko cono ne sme iti v škodo Slovencev. Zato ponovno obsojamo, da je bila štandreškim kmetom od vzeta plodna zemlja za goriški su-hozemni terminal, ker bi ga lahko locirali drugod. Za industrijsko prosto cono bo treba uvesti popolnoma nov režim glede pravno-lastn iškega značaja zemljišč, zato da bodo interesi posameznikov in skupnosti u-poštevani. Sami Slovenci bomo najbolje zastopali koristi celotne skupnosti, zato bomo morali še naprej vztrajno zahtevati prisotnost posameznikov naše skupnosti v organih, ki odločajo v zvezi z izpolnjevanjem sporazuma. Res je, da je v nekaterih ta prisotnost uresničena, a je v važnih organih premajhna, da bi mogla vedno učinkovito vplivati na odločitve. Osimski duh bomo morali kot zveza, včlanjene organizacije in u-stanove uresničevati na vseh področji li, do koder sega naša dejavnost. Tu gre predvsem za naše napore, kako delovati,' da bo meja med obema državama vedno boli bledela. Na kulturnem področju se enotni slovenski prostor že leta utrjuje. Stanje še ni povsem zadovoljivo in bomo morali dati nove pobude, zato da bo ta prostor vedno bolj enoten. Nove razmere bodo narekovale nove oblike in še bolj razvejano sodelovanje, tudi s priznanjem diplom, ki jih sporazum napoveduje. Graditi je treba čim več mostov, ki bodo povezovali slovensko z italijansko kulturo. Res lahko očitamo nekaterim italijanskim kulturnim krogom zaprtost do slovenske kulture, a moramo hkrati dati polno priznanje tistim, ki so vrata že skoraj na stežaj odprli. Mi, Slovenci, kljub temu ne smemo odnehati s posredovanjem slovenskih kulturnih vrednot italijanskim sodržavljanom. Na področju sredstev javnega ob veščanja se sodelovanje, predvsem med obema mejnima pasovoma, vedno bolj poglablja. Povsem zadovoljivo je sodeteauj , na področju televizije, siiHlfRMI širši programi na področju radia, ustvariti bo treba podobno sodelovanje v raznovrstnem periodičnem tisku. Slovenci v videmski pokrajini u-temeljeno ugotavljajo, da je po lanskem potresu prav njihova prisotnost ob meji s Slovenijo oziroma Jugoslavijo vzpostavila sodelovanje in zbliževanje širših obmejnih območij na obeli straneh meje. Tisti, ki so iz negativnega odnosa do slovenske skupnosti v tej pokrajini mejo zapirali, so -ovzročali pravzaprav škodo širši skupnosti. Tudi v videmski pokrajini mora zaživeti osimski duh v prvi vreti s priznanjem pravic naši skupnosti, ki tam živi, v drugi vrsti pa z intenzivnejšim sodelovanjem ob meji. Osimski sporazum ni torej kamen, ki je bil položen na preteklost, ni le pogodba med dvema državama, ki naj bi jo državna birokracija izvajala, marveč je mnogo več. Je dogovor za ljudi, predvsem za nas vse, ki živimo ob meji. Od nas vseh, od naših pobud, od naše vztrajnosti in fantazje je odvisno, kako bomo ta soorazum spreminjali v novo kvantiteto, v tako sožitje ljudi, ki živijo na dveh straneh meje, ne da bi se te'o zavedali. V KRIŽU Nujna ustanovitev antifašističnega odbora V petek so se v kriškem Ljudskem domu sestali predstavniki krajevnih političnih, športnih in kulturnih organizacij, ki so razpravljali o možnosti ustanovitve enotnega vaškega antifašističnega odbora. Prisotni so bili predstavniki VZPI-ANPI, ŠD Mladine, ŠD Vesne, ZŽI-UDI, KPI, Združenja staršev, Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine, PD Vesne in vaškega glasila Skdanca. Uvodno poročilo je imel odbornik vaške sekcije VZPI-ANPI Viktor Bogateč, ki je poudaril nujnost, da se v vasi ustanovi antifašistični odbor, predvsem po zadnjih fašističnih shodih v našem mestu in po nedavni oskrunitvi vaškega spomenika padlim. Odbor naj bi imel v prihodnosti tudi funkcijo, prizadevati se za rešitev drugih nekaterih pekočih vaških problemov, ki niso izključno političnega značaja, ampak zadevajo življenje vaške skupnosti na sploh. Vsi prisotni so soglašali, da je treba ta antifašistični odbor čimprej uradno ustanoviti, po možnosti že na prihodnji seji predstavnikov vseh vaških organizacij, ki bo v petek. iiMMiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiimiiHimiMitiimminiiuiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiitiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniimiitiiiiiii PRAZNIK NA KA TIN ARI Petindvajset let mašništva in petdeset let za orglami MLADINSKA BREZPOSELNOST Na uradu za delo se je doslej prijavilo le 300 upravičencev Prve zaposlitve mladincev v podjetjih predvidene za september letos Dne 11. julija 1977 bo stopil v veljavo zakon, ki zadeva mladinsko Brezposelnost. Zakon lahko koristi mladina, ki je že dopolnila petnajsto leto in ki n presegla devetindvajsetega leta starosti. Po vsej Italiji so uradi za delo pričakovali močan naval, vendar so se zmotili, predvsem v severni Italiji. Vpis v posebne sezname je do sedaj pod pričakovanji, le na italijanskem jugu je večji naval, ker so tudi pogoji ugodnejši. Medtem ko da država miadincu iz se vernih dežel ob zaposlitvi le 32.000 lir, pa dobi brezposelni ki prebiva na jugu približno 60.000. Kai mora upravičenec storiti, da se lahko vpiše v te sezname? Najprej mora spadati v zgoraj omenjeno starostno obdobje, nakar se mora predstaviti na urad za delo svoje občine. S sebol mora imeti osebni dokument družinski list. delovno knjižico (libretto di lavoro), brtinnoniasnik Danes Katinara praznuje: njen župnik Albert Miklavec obhaja 25-letnico mašništva. 6. julija 1952 je bil namreč v tržaški stolnici posvečen v duhovnika. Po rodu Tomajc, študiral je v raznih krajih, med drugim v Kopru, Gorici, Trevisu in Trstu. Po končanem bogoslovju je bil tri leta kaplan v Bazovici, nato pa je prišel leta 1958 kot kaplan na Katinaro, v pomoč župniku Piščancu. Na Katinap dela torej že 21 let in ga župljani imajo zaradi, delavnosti in zaradi dobrega značaja zelo radi. t Albert Miklavec se rad tudi kulturno udejstvuje, saj je znan kot odličen pevec. Poleg tega pa je tudi naš priznan slovenski zamejski pesnik (leta 1970 je izdal pesniško zbirko «Prošnja za jutri*). Kot župnik nima g. Miklavec lahkega dela, saj mora upravljati dvojezično faro. Nemalo zaslug ima, da poteka versko življenje v njegovi fari kar najbolj zadovoljivo. Na Katinari pa se bodo danes spomnili še enega dogodka: domači organist Just Lavrenčič je pred 50 leti prvič sedel za domače orgle. Kot pevovodja in organist je torej nedeljo za nedeljo, po dve in tri maše, pa tudj v neštevilnih delavnikih prek akordov in melodij vlival prisotnim poguma, tolažbe in upanja tudi v težkih časih, ki so se mimo nas zvrstili v teh 50 letih. Obema so vaščanj hvaležni in jima želijo še mnogo zdravih in delovnih let! «Diprum pini* uničuje gozdove Vprašanje sen. Jelke Gerbce ministrstvu za kmetijstvo Sen. Jelka Gerbec je naslovila na ministrstvo za kmetijstvo m gozdarstvo vprašanje glede borovega parazita «Diprum pini*. Že pred meseci je senatorka opozorila na nevarnost za kraške gozdove, ki se v teh mesecih še stopnjuje, saj je po zimskem premoru parazit še številnejši. Ministrstvo naj sedaj kaj ukrene, da se zaustavi ta nevarnost, ki uničuje gozdove ob meji. (Zlasti, ker obstaja možnost, da bi se parazit razširil preko meje ni bi dokončno uničil borove gozdove tržaškega zaledja. Prerana smrt Pepkc Kraljeve V soboto, 2. t.m., je množica ljudi pospremila k večnemu počitku Pepko Guštin por. Kralj. Pepka se je rodila v Trstu 15. 10. 1926. Niti ni dodobra spoznala sveta, ko jo je zajela vojna vihra. Tudi ona je dala svoj doprinos v skupnem boju proti nucifa-šizmu, bila je aktivistka in kurfrka OP. Po vojni se je na Proseku poročila s Treboncem Frančkom Kraljem. V Trebčah sta si ustvarila dom, kjer je umna Pepka skrbno gospodarila. Vsem vaščanom se je priljubila, sprejeli so jo za svojo, saj je bilo njeno plemenito srce pripravljeno pomagati vsakomur. Prerana smrt je v vaški skupnosti zapustila nezaceljivo rano. Naj ji bo lahka domača! zemlja. OBVEZNO CEPLJENJE PSOV V izvedbi MO z dne 19.3.1977 in odloka pokrajinskega živinoždravni-ka št. 1/14 - 214 z dne 7.5.1977, s katerim je postalo obvezno cepljenje psov proti steklini na vsem ob močju tržaške pokrajine, se na oh činskem sedežu v Zgoniku (v sk a dišču) vrši brezplačno cepljenje psov do 16. julija po sledečem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 17. ure do 18.30, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. .......................................im m m umu n im II.IIIIIII nun n ...... LEKARNE V OKOLICI ali izkaznico o nezaposlenosti ter morebitna študijska spričevala ali diplome poklicne šole. Na uradu za delo dobi brezposelni mladinec obrazec, ki ga mora skrbno izpolniti m navesti v kakšni stroki bi se ra(i zaposli). Posebna komisija urada za dele, v sodelovanju s podobno občinsko komisijo, ga nato vpiše v poseben seznam. Lestvica upravičencev 1 o nato razobešena v uradih za delo in na občini. Lestvic je lahko več in to po kronološkem zaporedju. V prvo lestvico bodo vključeni tisti, ki bodo predložili prošnje •' teku šestdesetih dni po objavi za kona v Uradnem listu Ostali bodo zvedeli o svojem mestu na lestvici vsak semester, in sicer 31. decembra in 30. junija vsakega leta. Upravičene' bodo morali nato počakati. da se na uradu za delo zglasi zasebna ali javna delovna ustanova, ki zaprosi po delovni sili. Ob zaposlitvi v te obrate oo mladinec, poleg redne plače, dobival do Stalne zaposlitve tudi že naveckmo državno podporo. V Trstu se je do sedaj vpisalo v seznam mladinske brezposelnosti 300 upravičencev, pričakujejo jih pa še več, saj je do sedaj urad za delo izdal približno 800 obrazcev prošenj. Od tristo prijavljenih je največ takih, ki imajo diplomo višje srednje šole, nato so tisti s specializacijo raznih strok nekai manj je takih, ki so brez vsakršnega spričevala o poklicu/ Prošnie so predložili tudi nekateri z univerzitetno izobrazbo. Ker je prošnje predstavilo no izobrazbi toliko raznolikih ljudi, je ura-j za delo sestavil dve skupini: v eno gredo tisti, ki imajo poklicno spričevalo, ali so brez njega, v arugo pa tisti z višjo izobrazbo. Nekatera podjetja (Calza Bloch, tržaški Arzenal. Filature San Giu-sto) so že zaprosila za delovno silo in urad za delo predvideva, da se bo nekai prosilcev zaposlilo že septembra letos. NA DOLINSKEM ŽUPANSTVU Ogled drug« variante k normam izvajanja splošnega regulacijskega načrta Sklep občinskega sveta št. 94/c z dne 24. 6. 1977, ki je objavljen na občinski oglasni deski, je na razpolago v tajništvu (soba št. 32) za 20 zaporednih dni, vldjučno prazniki’, vsakomur, ki si ga želi ogledati. Po poteku tega rtoka 1 bodo lahko ustanove ali zasebniki pismčho pred ložili v teku 20 dni pripombe v smislu čl. 9 UZ št. 1150 z dne 17. 8. 1942 in nadaljnje spremembe. Sporočamo, da se je v dolinski občini zaključilo brezplačno cepljenje psov proti steklini v smislu MO dne 19. marca 1977 in odloka pokrajinskega živinozdravnika štev. 1/14-214 z dne 7. maja 1977. Zamudniki bodo lahko pripeljali cepiti svoje pse na županstvo (skladišče) ali sporočili, da so cepljenje o-pravili drugje, še v petek, 15. t.m., od 17. do 18, ure in v soboto, 16. t.m., oo 11. do 12. ure. GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI PRIREDI DANES, 10. JULIJA LJUDSKO ZABAVO S PLESOM PRIREDITEV BO NA ZADRUŽNEM VRTU V SREDIŠČU BAZOVICE Ples bo na obširni ploščadi ob novi električni razsvetljavi. Danes igra ansambel TAIMS z Opčin. Dobrodošli gostje bodo postreženi t jedmi na žaru in pristno kapljico. VABLJENI! HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH RAZPISUJE NATEČAJ za dve službeni mesti uradnika 1. kategorije Prošnje je treba osebno predložiti do 14. julija 1977. POGOJI za pripustitev k natečaju: 1. Diploma Trgovskega tehničnega zavoda «Ž Zois*. 2 Odsluženi vojaški rok. 3. Kandidat ne sme biti v sorodstvenem razmerju niti v svaštvu do 3. stopnje z odborniki in nadzorniki oziroma z uradniki Hranilnice in posojilnice Upravni odbor si pridržuje pravico: — da ne imenuje nobenega od kandidatov, ki bodo pripuščeni k natečaju; — da spremeni oziroma dopolni pogoje: — da sprejme v službo kogarkoli od kandidatov, ki bodo z uspehom opravili razpisani natečaj, ne glede na prednostno lestvico. Predselekcija prosilcev bo pismena naloga iz bančnega poslovanja v slovenskem jeziku Obveščam cenjene stranke potrošnike mojih čajev in ma/.il, da sem preselil delavnico za predelovanje zdravilnih zelišč iz Kopra, Bertoki št. Ul V IZOLO, DOBRAVA št. 24 B 2 km iz Izole proti Portorožu, 400 metrov od turističnega naselja Belveder ob glavni cesti levo. ČAJNE MEŠANICE PRI NASLEDNJIH TEŽAVAH: čaj pri sladkorni, visokemu pritisku, želodčnih težavah, jetra - žolč, astma, ledvice - mehur, nervoza, čiščenje krvi ter ženskih težavah itn. Mazila - olja za nego kože, ekcemi - lišaji ter za revmatične težave itn. DOBITE OSEBNO ob PETKIH od 7. do 12. in od 15. do 19. ure ter ob SOBOTAH od 7. do 14. ure. V drugih dnevih ne sprejemam strank. Včeraj - danes Danes, NEDELJA, 10. julija AMALIJA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.55. — Dolžina dneva 15.29. — Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 15.41. Jutri, PONEDELJEK, 11. Julija OLGA Vreme včeraj: Naj višja temperatura 25.7 stopinje, najnižja 19,2, ob 13. uri 25.7 stopinje, zračni tlak 1010,9 mb ustaljen, vlaga 54-odstotna, nebo 5 desetink pooblačeno, padlo je 26.2 mm dežja, veter jugozahodnik 20 km na uro. morje razgibano, temperatura morja 24. stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. julija 1977 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 68-ietno Maria Oblak. 73-letni Vittorio Petrincich, 72-letnn Maria Vodeb vd. Maidini, 70-letna Roma Desenibus, 78-ietna Adelaide Goldschau vd. Carsi, 95-letna An-na Vescovo vd. Viller 82-letna Maria Nardin vd. Sancin 74-letna A-dele Delvecchio por Gasparotto. OKLICI: delavec C:\rlo Bandel in upokojenka Adele Harej. mizar Er nesto Ferracin in upokojenka Al bina Peras, botanik Fabrizio Mar Darovi in prispevki SEIKO Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE • ZLATO 18/7504!» Tehnični servis SEIKO z rancijskim listom. ga- Urarna in zlatarna LAURENTI Trst — Trieste Largo Santorio 4 tini in socialna asistentka Marina Juresieh, strojni kapetan Bruno Danieli ii trg. pomočnika Nadja Knes. trgovec Guido Bassi m otroška negovalka Giorgina Ramani, tiskar Mario Dalberto in gospodinja On-dina Mašini, težak Boris Lovrečič in študentka Maura Castellicchio, vratar Giovanni Cvecich in šivilja Maria Licul, pomorski agent Da-rio Tedeschi in učiteljica Licia Pre-donzani, uradnik Aids Doz in uradnica Gabriella Ciriello uradnik Maurizio DeH'Antoni-.i in študentka Angela Šanson agent javne varnosti Michele Rizzo in gospodinja Carmela Giovanna Rizzo, geometer Luciano Rigutto in uradnica Luciana Melon, delavec Giusto Racca iii gospodinja Santuzza Russo, elektrotehnični izvedenec Remigio Rusi-gnacco in uradnica Tiziana Rossi, zdravnik Adriano Celatb in zdravnica Maria Letizia Visintin. elektrotehnik Tulilo Simonetti in trg. pomočnica Mnriella Zadini. uradnik Livio' Marchetti, ir, otroška vrtnarica Gemma Desco. univerzitetni študent Claudio Roattn in univerzitetna študentka Tiziana Bertucci, prodajalec Silvano Piovesana in u-niverzitetna študentka Teresa Tuc-ci, uradnik Paolo Stoppeg in urad niča Lucia Bonetti. mehanik Aldo Pribaz in gospodinja Orietta Lam-precht, železniški delavec Giornio Dominissini in uradnica Gisella Ni-colao, mehanik Rino Musto in trg. pomočnika Alberta Gerin mehanik Dario Budal in delavka Gabriella Žerjav, trgovski agent Marino Liz-zul in uradnica Alessandra Civran. pristan,, delavec Romanc Ljubich in gospodinja Adele Vatovec, delavec Stanislao Blasina in trg. po- močnica Claudia Borsi uradnik Dario Peracca in socialna asistentka Jey Pavanello. komisar Giampaoio Danielo Alberto Godini in študent ka Alessandra Maria Lucia Mar-con, uradnik Ermanno Di Martino in študentka Ferli Lonata, mehanik Paolo Cecotti in frizerka Cin-zia Gentile, industrijski izvedenec Stefano Ponga in gospodinja Gabriella Ferrarite, uradnik Bruno Poropat in trg. pomočnica Marina Valente, lekarnar Paolo Penso m učiteljica Mariella Marchi, stroini častnik Maurizio TrarJ in študentka Viviana Paimeri uradnik Roberto Deluca in uradnica Albe Manzi, uradnik VValler Brovedani in uradnica Viviana Petrinja, vojaški narednik Giovanni Rizzello in kmetica Vilma Resta, zdravnik Ati-drea Innocenti in zdravnica Maria Trugso. Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001. Prosek tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 271 124. LOTERIJA BARI 7 84 8 63 10 CAGLIARI 38 28 69 32 86 HRENCE 33 2 65 77 84 GENOVA 15 31 21 76 28 MILAN 52 29 12 5 6 NEAPELJ 74 27 l> 28 86 PALERMO 71 51 53 9 88 RIM 82 27 86 76 10 TURIN 73 57 47 33 39 BENETKE 43 82 14 64 39 EN A LOTTO 1 X)( 1X2 2 22 XII KVOTE: 12 točk - 46.150.000 lir; 1 točk - 414.500 lir; 10 točk — 41.000 lir DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. ,Rossetti 33. Ul. Roma 16, Ul. Montorsino 9. Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (nd 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance IN A M in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št 7J2 627 V predprazničnih tn prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Fab.o Giorgj daruje 3.000 lir. # # # •1’fomdsttf'čvČtjd' ha grob Berti Križ raančič darujeta Pepka in Edvard Grgič 4.000 lir za Bazoviški dom. Ob priliki 53. rojstnega dneva pok. žene daruje Avrelij Karis 10.000 lir za obnovitev ljudskega pevskega društva Rovte - Kolonkovec. V isti namen darujejo: Marina Pachlic 2 tisoč, Hrvatič, 1.000, Bieker 1.000, Bordon 1.000, Prodan 1.500, Komar 1.000, Polli - Piček 2.000, Tina Furlan 2.000, Adrijana Gregori 3.000, Ino Cerkvenič 5.000, Bisjak 2.000, gostilna Škabar 10.000 in Zora Pregare 1.000 lir za obnovitev ljudskega pevskega društva Rovte - Kolonkovec. Ob 4. obletnici smrti Zdravka Ver-še darujejo mama Danica, sinček Dejan in Franc 5.000 lir za Kulturni dom P osek - Kontovel. Ob 10. obletnici smrti žene Valerije daruje mož Nino Božič 5.000 lir za PD Škamperle. Med družabnim večerom ob zaključku sezone darujeta Angel Veljak 10.000 lir in Darko Žerjal (La kotišce 347) 15.000 lir za pevski zbor Fran Venturini. V spomin na sorodnike in prijatelje daiuje Polda Škrmačeva 80.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine (ob 80-letnici) In 10.000 lir za Primorski dnevnik. Namesto cvetja na grob Pepke Kralj daruje Milka Batič z družino (Lonjer) 3.000 lir za Skupnost Dru žina Opčine. V isti namen daruje Vida Grgič (Padriče) 3.000 lig za Skupnost Družina Opčine. Marija Škrk (Trnovca 5) daruje 2.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob tete Juste Macarol darujeta Danica in Bruno Škrk (Trnovca 5) 6.000 lir za skupnost Družina Opčine. Ob 1 oK'etnici smrti Lojzeta Daneua darujejo žena Bernarda in hčeri Irene in Nadja 10.000 lir za SPD Tabor, 10.000 lir za ŠD Polet in 10.000 lir za Skupnost Družina Ončine. Namesto cvetja na grob Pavle Kolenc vd. Šivic darujeta Franc in Marija Ukmar 5.000 lir za Dijaško matico. Za sklad kriškega glasila Skdanc darujejo: Karla in Francka Sedmak 10.000, Savica 10.000, Viktor in Alojzija Bogateč 5.000, Marija Dou šak 3.000, Ferdinand Bogateč 5.000 in Ottavio Verginella 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Mariu Čehovinu darujejo družine Jančar, To,-zon, Jenko, Hrovatin in Ličan 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob obletnici smrti Rudija Wilhel-ma daruje sestra Ivanka 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 5.000 lir za SPD Tabor. Družina Novelli iz Trebč se spominja vseh svojih pokojnih in daruje 10.000 lir za Skupnost Družina na Opčinah. V počastitev spomina pbk. Pepke Guštin por. Kralj iz Trebč darujejo: družini Grgič (Padriče 52) 10.000 za PD Primorec, družina Si-vic (Trebče 23) 10.000 za poimenovanje šole v Trebčah po Pinku Tomažiču, družina Grgič (Tinčkovi, Bazovica 119) 10.000 za pevski zbor Primorec, Alma in Mario Ota (Bo: ljunec 357) 10.000 za pevski zbor Primorec, Marijan ip Andreina Grgič (Bazovica 50/1) 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah, Lidia Pellegrinj in Savina Greborio 5.000 za pevslji, zbor Primorec in 5.000 za zdravljenje srčnih obolenj, pogrebci, W so jo spremljali na z.ad-nji poti 10.000 za Zvezo borcev iz Trebč. 10,A00 za poimenovanje šole pa Pinku Tomažiču. 10.000 za godbo iz Trebč in družina Angelo Kralj (Padriče 165) 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. Ob 11. obletnici smrti Rud ja Wil-helma darujeta Marija in Vladi 5 tisoč lir .a vzdrževan e spomenika padiim V NOB na Opčinah in 5.000 lir za openski sekcijo KPI. Ob priliki prvega sv. obhajda E-gona darujeta Vanda in Lojzka 10 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Namesto cvetja na grob Oskarja Castellija daruje društvena gostilna Prosek 25.000 lir za ŠD Primorje in 25.000 lir a - Kontovel. Ob 10. obletnici smrti Ivana Ru-stje in ob 4. obletn ci smrti Zdravka Verše darujeta družini Rustja in Castellani 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Ob L obletnici smrti Antona Grgiča darujeta sestri Rozina in Ljud-m la 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti očeta in moža Antona Grgiča darujeta sin Darko in žena Silvestra 19.000 lir za Dijaško matice Namesto cvetja na grob Pepke Kralj roj. Guštin daruje Ivana Ma-jovski 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Zn ŠD Kontovel daruje Žarko Pra-šelj 5.000 lir. Ža TPPZ darujejo podporni člani Cvetka Berčič 5.000, Vinko Benčič 5.000 in Josip Starc 10.000 lir. Ob 10. obletnici smrti nepozabnega bratranca Adrijana Žerjala darujeta Radi in Nevenka 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 5.000 lir za ŠD Adria. Namesto cvetja na grob Pepke Guštin por. Kralj darujeta Pepka in Anica 10.000 lir za RMW. V počastitev spomina Marija Nardin vd. "ancin darujeta Mira in Manšued Fonda 5.000 lir za Dom Ukmarja v Skednju. V isti na.nen darujeta Liliana Furlani 10.000 lir za Glasbeno matico in Mici Furlani 5.000 lir za PD Ivan Grbec. Razna obvestila Uradi Slovensko kulturne • gospodarske zveze bodo poslovali od 11. 7. do 27. 8. s poletnim umikom od 8. do 14. ure. Uradi Slovenske prosvetne zveze bodo poslovali od 11. 7. do 27. 8. s poletnim umikom od 8. do 14. ure. Slovenski raziskovalni inštitut — SLOR1 — bo zaprt od 15. julija do 15. avgusta. r v | pam železnina |\/| STROJI _ TEHNIČNI »RtIKLI import-export za Industrijo, kmetijstvo In zn do*n TRST (Induttrljtka cona) DO M J O, m Tal K41/9 GORIŠKI DNEVNIK 10. julija 1977 SEJA KRAJEVNE SKUPŠČINE ZAGOTOVLJENA SREDSTVA ZA POPRA VILO PEVMSKE ŠOLE Ureditev rezervata ne sodi v deželni urbanistični načrt - Lokacija za ljudsko hišo Predsednik krajevne Skupščine Pevma, Oslav.it, Štmaver David Sossoii je v petek zvečer vodil se jo. na kateri je tekla beseda o popravilu osnovne šole v Pevmi ter o ureditvi parka. Gk.de popravila šole v,Pevmi je udeiežence sezn*-ni! 7 odgovorom, ki ga je župan De Simone dal občinski svetovalki Vilmi Brajnik, na podlagi katerega ie mogoče sklepati, da bo občinska uprava s proračunskimi sredstvi in z najemom posojila popravilu obe šoli. pevmsko in štan-dreško. Kar pa se tiče pobude deželne ustanove za gozdarstvo, da bi v Pevmi uredila park. je David Sos-sou, na podlagi pogovorov z občinskimi svetovalci, seznanil krajane o tem, da ne gre za pobudo, ici bi bila vključena v deželni urbanistični načrt, ampak za nekakšno zasebno pobudo, pri kateri ne pri de v poštev razlaščanje zemlje. Lastnikom zemlje bodo dali na voljo izbiro, da zemljo prodajo ali jio zamenjajo. Z ureditvijo narka, bolje rečeno rezervata, namerava pristojna deželna ustanova ustvariti nogoie zn očuvanje flore in favne. Neka’ takšnih rezervatov je dežela že ure dila. najbiiž.ii ie nek.ie pri Pleši-vem. Pač pa ie v deželnem urbanističnem načrtu predvidena ohranitev gozda na obeh bregovih Soče. od pevmskega mosta pa Uo meje. Ko bo kraievna skupščina zbn la dovolj informacij o tem vprašanju, bo na sestanek povabila pristojnega funkcionarja deželne gozdne uprave in tudi lastnike zemlje. V takšni sestavi sklican sestanek bo omogočil, da se horio Tregovj udeleženci dodobra pogovorili o vprašanju V vsakem nrimp-ru na lahko že sedaj zapišemo, da pride v poštev zasebna kupčija. Na sestanku so nadalje sprejeli na znanje vest. da bo zadruga stanovalcev zgradila ljudsko hišo nasproti hleva ustanove Tre Venezie. Zanio se zanimajo predvsem domačini. Ob koncu so izrekli pripombo na račun zamude pri urejanju športnega igrišča, o katerem so sc predstavniki »konzulte* že pred nekaj meseci pogovarjali z občinskimi odborniki. Ob tem so bili mnenja. da morajo za določenimi pobudami stati občinski svetovale’, stranke in sindikati, sicer se občinska uprava ne zgane. IZ STANDREŽA Popravljalna dela na osnovni šoli V Štandrežu so pričeli popravljati osnovno šolo. Za vsa dela, ki jih bodo izvedli na tem objektu, je ob- teva zamenjave špirovcev, napeljavo plina, nakup kurilne peči, zamenjavo električne napeljave, ureditev poda. pleskanje sten ter popravilo zapiral. Prebivalci štandreža so zadovoljni s popravilom šole, saj je bilo po slopje preveč časa zanemarjeno in ga je zob časa že močno načel. S lem v zvezi pa pripominjajo, da so zapirala, okna in vrata, zelo slaba in da jih bo potrebno čimprej zamenjati. Na Vrhu in v Doberdobu se nadaljujeta praznika Danes popoldne se nadaljuje v Doberdobu praznik komunističnega tiska. Ob 20. uri bosta spregovorila tovariša Venko Devetak in Tulio Paizza. Sledil bo ples ob zvokih ansambla »Furlan* iz Zgonika. Tudi na Vrhu se bo danes zaključil tradicionalni piknik, ki ga prirejata prosvetno društvo Danica' in krajevna sekcija VZPI - ANPI. Za prijetno zabavo bo skrbel ansambel »Unho* bivši »The Lovers». V TREH TEDNIH OPRAVLJENO ZAHTEVNO DELO Z Goličevnika so spravili v dolino 100 stotov težko in 6 m visoko skalo Kumen bo predstavljal osrednji element partizanskega spomeniku v Gabrjah krhka. Samo en udarec, pa bi bilo po njej. In prav tega Gabrci niso želeli, da se jim zgodi. S prostovoljnim delom, pod vodstvom Julka Florenina, ki se je obvezal, da bodo skalo spravili v dolino, so jo najprej zvrnilj na dva po šest metrov dolga hloda, jo ob ložili s krajšimi hlodi in jo z jeklenimi vrvmi tesno povezali. Nekoliko niže so postavilj «vinto», preko ka tere je tekla debela jeklena vrv. Na to vrv so skalo privezali ter jo vlekli v dolino, hkrati pa jo tudi zadrževali, da zaradi teže ne bi sama začela drseti. Najhujši je bil zgornji del, od golega skalnatega terena navzdol do gozdne poli. Na tem odseku so morali zgraditi zasilno strmo pot, dolgo kakšnih 50 metrov. Na traso poti so nato položili trame, po katerih so drseli drugi trami, tisti, na katere je bila skala privezana. Delo na tem kraju je bilo najbolj nevarno in vsaka najmanjša napaka bi lahko bila usodna. Ko so arhitekta Jožeta Geja, ki so ga peljali na kraj, kjer je stala skala, vprašali, POGOVOR S PREDSEDNIKOM IZPITNE KOMISIJE PROF. A. LOKARJEM Pomen trgovskega zavoda in profesionalnih šol za celovit razvoj naše skupnosti Obmejno gospodarsko sodelovanje nas sili v strokovno usposabljanje - Potrebujemo industrijske šole Gabrci so srečno spravili z Goličevnika nad fi metrov dolgo skalo, ki tehta domala 100 stotov. Služila jim bo kot osrednji element partizanskega spomenika, ki ga bodo postavili v vasi v spomin na 11 žrtev boja za osvoboditev slovenskega naroda. Kakor nam je pravil Vid Primožič, nekdanji dolgoletni prosvetni de lavec in danes med pobudniki ideje za postavitev spomenika v Gabrjah, so vaščani, ki so delali z navduše njem in tudi z veliko strokovnostjo, opravili delo v treh tednih, veliko hitreje kot so sprva računali. Ker je bilo naporno in tudi nevarno, so se za primer nesreče celo zavarovali. Ogledali smo si kraj na Goličevni-ku, kjer je skala ležala, in pot do zidnje hiše v Gabrjah, po kateri so skalo vlačili. Priznajj smo morali, da so opravili izredno težavno delo. Če ne bi uporabili vseh skušenj kamnarjev, potrpljenja in tudi pameti, bi skale nikoli ne pripeljali v dolino. Predvsem pa je ne bi pripe ljalj cele, kot so jo. Skala je namreč polna lukenj in zato skrajno Letos je na trgovski šoli tretjič tako imenovana velika matura. Po prvih treh letih na trgovskem tehničnem zavodu opravijo dijaki ma lo maturo, s katero si pridobijo na slov tajnika. Lahko pa nadaljujejo s študijem še dve leti in postanejo knjigovodje. Ta tečaj je bil uveden šele pred štirimi leti in prosvetno ministrstvo ga je hotelo že čez dve leti ukiniti, oziroma premestiti izven Gorice pod pretvezo, da je vpisanih v četrti letnik premajhno število u-čencev. Le hitra in odločna akcija celotne zamejske skupnosti je od vrnila ministrstvo od te namere. Sedaj, po podpisu osimskih sporazumov, se odpirajo za diplomante te šole nove možnosti za zaposlitev. O pomenu trgovske šole smo -ne pogovorili z univerzitetnim profesor jem Alešem Lokarjem, pred^pi-kom komisije na trgovskem zavodu. Profesor je označil trgovsko šolo za zanimivo, predvsem pa aktualno, saj nudi mladim specializacijo v u-pravljanju delovnih organizacij in v stikih s sosednjo Jugoslavijo. Trgovska šola ima pred sabo zaradi zahtev tržišča velike cilje, vendar činska uprava'namenila 15.8 mili- j je za uresničitev teh ciljev potre- jina lir. Na zahtevo predsednika krajevne skupščine Walterja Rešči ča, je občinski tehnični urad sestavil ■ezžam del. Ta seznam obsega temeljito popravilo strehe, ki ne zah- ben čas, saj šole ni mogoče improvizirati. Šola si mora pridobiti tradicijo. Profesor Lokar je tudi pouda ril, da moramo posvečati večjo pokornost profesionalnim šolam, pred- vsem sedaj, ko splošna izobrazba izgublja svojo privlačnost in se daje večji pomen strokovni izobrazbi. Za nas, zamejske Slovence, je ta problem važen tudi z vidika osimskega sporazuma in obmejnega sodelovanja, Goriški avloport' in še posebno industrijska cona bosta zah tevala specializirano delovno silo. Prav industrijska cona nas mora prisiliti, da začnemo resneje misliti na industrijske šole, kjer je Gorica resnično praznih rok, saj nimamo nobene podobne šole. Zaradi tega je precejšnje število mladih, ki končajo nižjo srednjo šolo Ivan Trinko, prisiljeno nadaljevati študije na raznih italijanskih profesionalnih šolah. K. D. Sestanek rajonske Srt iiftv:.jh koimillc v Ločniku Ločniška rajonska konzulta se bo sestala dne 14. julija ob 20.30 v telovadnici Ul. Venier. Razpravljali bodo o spremembi splošnega regulacijskega načrta. Seje se bodo udeležili tudi občinski svetovalci Sergio Fomasir, Silvano Polmonari, Erminio Tuzzi in arhitektinja Anna Torgller Scandel-lari. Mniinmiiiiimmiiiiiiin.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii(rt(iiMiiiiiiiiimniiiiitiimii*iiii.iiiiiiiiMiiMiiiiiiMiimiiiiiiiiniiiiiiiiiMiimiiiiiiiiimiiiiiiiiitiii Otroške vzgojiteljice pred komisijo V Sovodnjah pokopali Ernesta Devetaka / ■. ^ Te dni so prvič stopile pred iz-praševalno komisijo tudi otroške vrtnarice, šola obstaja šele tri leta in zaradi tega se na tem tečaju dijakinje in profesorji srečujejo s precejšnjimi težavami. V pogovoru z nekaterimi maturantkami smo izvedeli, da je najbolj pereč problem pomanjkanje slovenskih tekstov. Tudi sam program ne zadovoljuje dijakinj, saj jih po njihovem mnenju ne pripravi dovolj za pjihovo bodoče delo. Preveč nocio-nizma in premalo praktičnega dela, je na žalost ena glavnih značilnosti le šole. Vzrok tega lahko najdemo predvsem v površnosti, s katero so bili sestavljeni učni pro grami. Eden izmed problemov je tudi priprava na maturo, ki zahte va znanje iz vseh predmetov, lo je bil tudi eden od glavnih vzro* kov njihove treme pred maturo in poznejšega nekoncentriranega odgovarjanja na vprašanja, ki so jim bila postavljena v zvezi s predmetom. Tudi sami profesorji se teFa problema zavedajo in skušajo u-stvariti med spraševanjem sproščeno atmosfero, da dijaku olajšajo (leto. Med spraševanjem profesorji niso obravnavali splošnih proble- mov, ampak so se »držali* programov. Pri literarnih predmetih so obravnavali predvsem pisatelje za otroke in njihova dela. V petek so izprašali pet dijakinj, včeraj še predstali dve. v ponedeljek pa bodo imele preizkus v vrtcu. Dve dijakinji bosta zaradi zdravstvenih razlogov opravili izpite jeseni. Občni zbor obrtnikov Goriška pokrajinska zveza obrtnikov sporoča, da bo občni zbor članov to organizaci.je danes v bq» štorih pokrajinske zveze obrtnikov, Ulica 24. maggio 1, ob 10. uri. • Na posebni seji goriškega občinske ga odbora so razpravljali o tehničnih in organizacijskih problemih občinskih uradov. Prisoten je bil tudi načelnik tehničnega urada, skupaj so iskali rešitve za sektor, ki zbuja precej interesa v mestu. Poleg tega so sprejeli še nekaj drugih nujnih administrativnih ukrettov. V SbVodnjah so'prejšnji-torek pokopali 64-letnega Ernesta Devetaka. Podlegel je neizprosni zahrbtni bolezni. Ernest je bil rojen v Sovodnjah 17. oktobra 1912. Ker doma niso imeli preveliko posestvo je iskal zaposlitve v drugih dejavnostih. Najprej je zaprosil za sprejem v službo pri železnici, vendar so mu prošnjo zavrnili, ker sc ni hotel vpisati v fašistično stranko. Malo kasneje, tik pred izbruhom druge svetovne voj ne se je zaposlil v tržiški ladjedelnici, kj je takrat delala s polno zmogljivostjo za potrebe italijanske vojne mornarice. Pred napadom na Jugoslavijo, je bil vpoklican v zloglasne delavske bataljone, vendar tam je ostal le kratek čas, kajti vojna industrija v Tržiču je potrebovala izkušeno delovno silo. Bil je tako spet premeščen v Tržič. Polom Italije je- Ernesta, kakor večino delavcev v ladjedelnici zatekel že politično pripravljenega. Le nekaj dni po 8. septembru se je odločil za pot v partizane. Bil je priključen Gradnikovi brigadi, kjer je kot minerc opravil številne nevarne naloge in si zaslužil priznanje za hrabrost. 27. aprila 1945, samo nekaj dni pred koncem vojne, je bil v akciji blizu Grgarja hudo ranjen v hrbet. Kakor v boju, tako je bil Ernest vesten in požrtvovalen tudi na delovnem mestu. To so cenili predvsem njegovi delovni tovariši, ki so mu ob odhodu v pokoj, pred šestimi leti, izročili tudi posebno priznanje. Z ženo Fani, tudi domačinko iz Sovodenj, sta vzgojila sinova Maria in Rajka. Ko je po 35. letih trdega dela Ernest le stopil V zasluženi pokoj, si je pripravil tudi lep načrt, kako bo vsako leto obiskal znane kraje v Trnovskem gozdu, kjer je preživel leto in pol v hudih dneh vojne. Načrta pa n j izpolnil, kajti nastopila je huda bolezen, ki ga je spravila v prezgodnji grob. PRIHODNJI TEDEN V GORICI Italijansko - jugoslovansko zasedanje o prevozništvu V prvem planu lto razprava o ureditvi blago, vnega in osebnega prometa čez mejne prehode V deželnem avditoriju v Ul. Roma bo od četrtka, 14., do sobote, 16. julija, zasedala mednarodna komisija za prevoze, ki jo sestavljajo italijanski in jugoslovanski strokovnjaki. Po mebno srečanje je v zvezi z izva janjem osimskih sporazumov in posebno glede odprtja mejnega preboda pri Štandrežu in z njim pove zanega avtoporta. Občinska uprava je že odobrila lokacijo avtoporta. ki je sedaj v razpravi pri deželnih tehničnih organih. Na dnevnem redu pogovorov zavzema precejšnjo važnost problem davka, ki ga morajo plačati pre vozniki za prevoz blaga iz Avstrije preko Jugoslavije do Trsta. To naj bi ne bilo v skladu z gospodarskimi in obmejnimi določili osimskih spo-razumov, ki naj bj olajšali gospo darsko sodelovanje na obmejnem |x>dročju in med jadranskimi pristanišči. V zvezi s tem je pred kratkim deželni odbornik za prevoze Gino Coceani imel razgovor s podtajnikom za promet Deganom in s hrvaškimi pristojnimi oblastmi z Zagrebu. Poleg tega bo mednarodna komisija preučila še številne druge tehnične in normativne vidike obmej nega sodelovanja. Italijansko dele gacijo bo vodil glavni ravnatelj ministrstva za prevoze dr. Danese. če bi bila primerna za spomenik, jim je odgovoril, da bi bila, le kako jo bodo spravili v dolino. Julko Flore-nin, ki je skalo našel, mu je odgovoril, da bodo delo opravili, samo če bodo imeli priprave. Na tihem, brez nikake reklame, so se Gabrci lotilj dela. S svojimi finančnimi sredstvi so kupili več stotin metrov debelih jeklenih vrvi, hlode in »vinto*, torej napravo za vlačenje in spuščanje vrvi. «Vinto», ki je težka 400 kg, so s traktorjem pripeljali na kraj, ki je najbolj ustrezal, da so skalo spustili do ceste, potem pa so si z najrazličnejšimi orodji pomagali, da so «drsele po gozdni poti do Pavletičeve hiše. Tam so jo s Kusterlovim žerjavom naložili na kamion in jo odpeljali v vas, kjer so včeraj dogodek prosla vili z likofom. Skala je stala na zemljišču Danila Ožbota. Vaščani so delavcem nosili pijačo, ko pa so jo pripeljali do vasi, so jo polili s šampanjcem. Poleg že omenjenih so z orodjem in nasveti sodelovali tudi Mario Malič, Igor Cotič in Dušan Devetak. Prav je, da jih omenimo, zakaj brez sodelovanja in navdušenja zamisli pe bi uresničili. Sedaj čaka vaščane drugo delo. Poiskati morajo lokacijo, kje zgra diti spomenik. Ponujajo se jim kar tri. Izbrali bodo najboljšo. Ko smo se spraševali, kako so Gabrci zmogli opraviti tako zahtevno nalogo, ki bi jo v normalnih pogojih opravljali z kdo ve kako velikimi stroji — če bi se je sploh lotili — smo odgovor za takšno početje lahko našli samo v primerjavi z osvobodilnim bojem in velikimi žrtvami, ki jih je bilo naše ljudstvo pripravljeno darovati za jasne in visoke cilje. Ti cilji, prilagojeni da našnjim razmeram, so, kakor vidimo, tudi danes gonilna sila za na šega človeka in se jim je zato tudi danes pripravljen posvečati. Prosvetno društvo Skala, nekdanji partizani in aktivisti ter vsi vaščani so si zastavili častno nalogo, ki jo bodo prav gotovo uspešno izpeljali. Sedaj je pred njimi utrta pot, ki pelje naravnost k cilju: k postavitvi partizanskega spomenika, novega dokaza hvaležnosti, izkazane vsem tistim, ki so s svojo največjo žrtvijo, in tudi s svojim bojem, postavili temelje prijateljstva, sodelovanja in miru v teh krajih. «ISKRA» . NOSILEC RAZVOJA V NOVOGORIŠKI OBČINI # I V osemnajstih letih obstoja število zaposlenih naraslo od 20 na 2 tisoč Podjetje pospešuje tudi gospodarski napredek v tolminski občini in na drugih območjih Obral v Bovcu in Tolminu - Celotna organizacija združuje 58 tovarn s 26 tisoč delavei Ko so se leta 1959 v tovarni električnih izdelkov »Iskra* v Kranju na pobudo Edvarda Kardelja odločili, da del svov; proizvodnje prenesejo v Šempeter pri Novi Gorici v prostore nekdanje Avtoobno ve, gotove ni nihče pričakoval, da bo preselitev dala tako bogat in velik sad. Potem ko so se delavci in delavke, ki so bi!: dotlej brez poklica, začeli priučevati v Kranju ter svoje znanje in prve izkušnje začeli uporabljat' pri razvoju novega obrata, je začela v Šempetru rasti elektroindustrija. Sedaj je tu moderna tovarna z vsemi spremljajočimi dejavnostmi in službami, v kateri je zaposlenih okrog 2.(MO delavcev, od toga polovico žensk. Najprej so menili, da bo tovarna omilila brezposelnost v Vipavski dolini, na Krasu in na območju Nove Gorice, toda de.iansko je podjetje postopno postalo nosilec celotnega industrijskega razvoja novogoriške občine in ta žen proizvajalec avtoelektričnih izdelkov v merilu celotne Jugoslavije. V sestavi šempetrske »Iskre* delujejo tovarna malih zaganjalnikov za osebne avtomobile, tovarna velikih zaganjalnikov in dinam, tovarna generatorjev in eiektronskih izdelkov in tovarna delovnih pripomočkov. V Bovcu so razvili tovarno vžigalnih tuljav, v Tolminu pa »Iskra* gradi tovarno visoko-kvaliletnih keramičnih svečk in magnetnih vžigalnikov za motorje. Naložba v to tovarno bo znašala okrog 12 milijard starih dinarjev. Napisali smo, da je samo v šem petrski tovarni zaposlenih okroa 2 tisoč delavcev. Če dodamo še o-brata oziroma tovarn’ v Bovcu in v Tolminu pa se število zaposlenih poveča na približno 2.700. Do meseca septembra bodo na Ligu. v odročni vasi ob meji z Beneški Slovenijo oziroma Italijo, zgradili obrat za proizvodnjo sestavnih de- DRIJGE VESTI NA ZADNJI STRANI Prfglfd delovanja zdravstvenega konzorcija Pred dnevi je bila v prostorih soriškega zdravstvenega konzorcija seja, na kateri so sodelovali poleg članov samega konzorcija tudi predstavniki pokrajinskega združenja CGIL - CISL - UIL. Pregledali so opravljeno delo in možnosti za nadaljnje delovanje. Predvsem so se ustavili ob problemih preventivne medicine v šoli in na delu. Odgovorna koordinatorja Pirella in Aldo Basso sta prikazala težave, s katerimi se je srečaval konzorcij v tem kratkem obdobju, odkar je bil ustanovljen. Sindikalni predstavniki so izrazili pozitivno mnenje o delovanju inštituta. Po poglobljeni razpravi so odločili, da bodo skušali pritegniti k sodelovanju tudi mutuo in deželo. OBISK PRI ŠEMLOVIII V JAMLJAH France Semolič - najstarejši občan v doberdobski občini Recepl za dolgo življenje: delali smerno, nikoli preveč France Semolič je eden najslarejših bralcev našega dnevnika - V aprilu slavil 94. rojstni dan vojni je bila žalostna, saj so v Jamljah izgubili vse svoje imetje. Z veiikimi težavami so si zopet postavili skromen dom. Pozneje se je poročil Francetov brat in tudi sestre so odšle iz Jamelj. Tako je France ostal sam na domu z bratom in starši. Pomagal je pri pobiranju železa in obdelovanju zemlje, pri poslih pač. s katerimi se je družina tedaj preživljala. Čeprav je oče zapustil vse imetje starejšemu bratu, ki je bil že poročen, je France tudi po smrti staršev ostal z bratom in živel z njim do njegove smrti. Kljub šibkemu zdravju je dočakal visoKo starost, pravijo, ker se .je vedno zelo pazil in ni nikoli opravljal težkih del. Zdaj France Semolič, najsterejšP obarif dobetdobske občine, živi pri nečaku Karlu Semo-i ličil v, Jgtpliajv ; S: 7 , Naj omenimo še zanimivost, ki se res poredkoma sliši in sicer, da še zmeraj bere časopis brez naočnikov. Mogoče bi si kdo lahko mislil, da samo gleda slike, ampak to ni res, ker vedno pove tudi obnovo o tem, kar je bral, če ga kdo vpraša. Njegov recept za dolgo življenje: delati zmerno, nikoli preveč. To je 94-ietni France Semolič iz Jamelj. Rodil se je 4. aprila 1883 v Janjljah. Poleg njega so bili v družini še en brat iii tri sestre. Že v mladih letih se je pokazalo, da je France šibkega zdravja, zato tudi pozne je, ko bi se lahko zaposlil, ni našel nobenega stalnega dela. Seveda je pomagal doma v družini, da so se preživljali kot so pač mogli in kot so tedanje razmere dopuščale. Ko je dopolnil 32 let so njegovo druži«), kot tudi vse slovenske družine v naših krajih prizadele grozote prve svetovne vojne. Morali so zapustiti rojstni kraj in oditi v begunstvo, šemlovi so prišli do Ljubljane, kjer so tudi preživeli celo vojno. Vrnitev po II Hill Ulili* llllltlllml lili 11111»! Pisma uredništvu Pod naslovom «Ali so potrebne take polemike?* je v nedeljo, 26. junija, »Primorski dnevnik* , objavil pismo sekcije SSk iz Doberdoba Odgovarjamo z zamudo, ker se nam ni zdelo umestno kvariti vzdušja ob pobratenju doberdobske občinske uprave s krajevno skupnostjo iz Prvačine in ker smo si želeli enotnega nastopa občanov pri tako važnem slavju. Sekcija Slovenske skupnosti iz Doberdoba obtožuje občinsko upravo, da je »v zadnjih časih* zanemarjala »iskreno sodelovanje* ter »kulturni in gospodarski podvig slovenskega človeka*, da »sodelovanje s kulturnimi dejavniki in šolskimi odbori izrablja v izključno stran karske namene*. To ravnanje občinske uprave naj bi prišlo do »vidnega izraza* pri proslavah 25. aprila in pri poimenovanju osnovne šole, višek pa naj bi doseglo ob Vodopivčevi proslavi v Doberdobu, ki jo je organiziral SSO. . Te trditve sekcije SSk iz Doberdoba zahtevajo pojasnila! Predvsem hočemo poudariti, da je občinska uprava podpirala in bo še vnaprej podpirala vsako kulturno, gospodarsko in športno pobudo s strani vaških organizacij ob svobodni izbiri teh. Na kakšen način se je ravnanje občinske uprave tako »vidno izra žalo* pri omenjenih proslavah in prireditvah? V vse delovne odbore in komisije je občinska uprava ved no vključevala predstavništvo opozicije ne glede na številčno razmerje in je prj tem upoštevala samo dobro voljo in pripravljenost do aktivnega sodelovanja pri občinskih pobudah. V delovnih in pripravljalnih odborih ni prišlo nikolj do kršitve demokratičnega odločanja, ker so bili tudi vsi operativni sklepi vedno tudi soglasno sprejeti. Čeprav je prišlo v odborih do živahnih diskusij in nesoglasij, so vendar ti vedno uspešno delovali ne da bi prišlo kdaj do obrekovanj in polemik, kakršne skuša umetno ustvarjati pismo sekcije SSk, V razpravi in v dialektičnem odnosu med različriimi stališči gradimo »demokracijo in pluralizem*, ki sta po mnenju sekcije SSk «za Doberdob še neosvojena pojma*. Z dejstvi se postavljajo in z dejstvi se spodbijajo stališča ne pa s površnim in neutemeljenim naštevanjem nasprotnikovega (kako drugače naj imenujemo svetovalce, izvoljene na listi občinske enotnosti, ki «:zrabljajo dobro vero slovenskih demokratov in zapostavljajo interese slovenskega življa v zamejstvu strankarsk' i namenom*?) namišlje nega ali resničnega ravnanja! Če pa se namesto dejstev uporabljajo vaške klevete, je verjetno primerneje še, da ostanemo še naprej na ravni obrekovanja in osebnih prepirov po gostilnah ne pa, de zlorabljamo neobveščenost tistih, ki vaških klevet ne poznajo. Doberdob ka sekcija SSk odklanja »zaenkrat katerokoli sodelovanje* z občinsko upravo in »je dala navodila izvoljenim zastopnikom SSk, da se v tem smislu vedejo tudi na pristojnih mestih*. Te strankine odločitve za nesodelovanje, je občinski svetovalec SSk razširil tudi na društvo, kateremu predseduje, tako da je to javno bojkotiralo manifestacijo ob po bratenju med Doberdobom in Prva čino, čeprav se je na pripravljalnih sestankih obvezalo za aktivno prisotnost. Sklicevanje rla »dobre stike, ki jih je SSk navezala s sosednjo Jugoslavijo*, postane v luči takega ravnanja gola demagogija in strankarska propaganda. Ne da se namreč drugače razumeti nedosledna prisotnost — kljub načelnim izjavam o odklanjanju vsakršnega sodelovanja izvoljenih zastopnikov SSk z občinsko upravo — dveh občinskih svetovalcev na slavnostnem pobratenju v Ptrtačini, ki sta najbrž predstavljala le sama sebe. Zavzeta stališča doberdobske sekcije SSk nikakor ne vodijo k enotnemu nastopu Slovencev v Italiji, še manj pa k sodelovanju Doberdobcev z različno ideološko usmerjenostjo. Podpisani občinski svetovalci izvoljeni na Listi občinske enotnosti 9. 7. 1977 lov velikih zaganjalnikov. Investicija bo stala blizu 500 milijonov starih dinarjev. Že v prvi fazi bedo v novem obratu na Ligu zaposlili 17 delavk, prihodnje leto pa se bo število zaposlenih povečalo na 50. Spričo tako bujnega razvoja so združena podjetja elel.tro in kovinske industrije »Iskra* — ta organizacija združuje okrog 58 tovarn v vse.i Sloveniji, s približno 26.000 zaposlenimi — šempatrski tovarni zaupala letošnje organiziranje letošnjega tradicionalnega srečanja delavcev «Iskre». Bilo je pretekto soboto v Novi Gorici srečanje pa so namenili tudi prazniku borca in trideseti obletnici graditve na Pri* morskem v okviru nove Jugoslavije. Predsednik novogoriške občine Jože šušmelj se je «Iskri» zahvalil za njen prispevek k razvoju oo-čine ter Združenim podjetjem »I-skra* preda! posebno priznanje občinske Skupščine. V uierreljitvi priznanja ki ga ie predsednik Suš-melj prebral na zborovanju delavcev «Iskre» iz vse Slovenije, je tudi poudarjeno. «da je 'Iskra’ z modernim konceptom organizacije, razvitim samoupravljanjem in kadrovskimi izkušnjami pomagala tudi ostalim delovnim organizacijam v novogoriški občini pri njihovi u-smeritvi in razvoju*. V Tržiču aretirali štiri osebe V Tržiču so prišli te dni na sled skupini mladih, a podjetnih tatov, od katerih so trije še mladoletni. Že dalj časa je namreč policija sledila 17 letnemu G. M. iz Ronk. Pred dnevi pa so „3 odločili tudi za hišno preiskavo. Sumi so bili utemeljeni, sa j so pri mladeniču odkrili kar precej ukradenega blaga. Pri zasliševanju je fant priznal, da jt v noči med 5. in 6. julijem letos skupaj s 16-letnim A. P. iz Ronk in 17-letnim N. D. iz Tržiča ter 21-letni Robertom Spino iz Goric- vlomil v lokal «Allo stallone- v Marini Julii ter odnesel za približno 2 milijona lir raznega Llaga (tudi precejšnjo ko-lič:no mesa in kave). Isto noč je skupina vlomila tudi v gradbišče kampinga Albatros, prav tak- v Marini Julii, ter odnesla nekaj o-rodja v skupni vrednosti milijona lir. Skupino so prijavili sodišču. V noči od petka na soboto pa je policija v Tržiču aretirala tri mlade Tržačane, ki jih je presenetila pri vlamljanja v fiat 500. Dogodek se je pripetil v Ul. Fratelli Rosselli. Policija je prijela 23-letnega Bruna Ichela, 23-ietneg ■ Vinicia Candiaza ter 17-letnega S. F. Kaže namreč, da je skupina malo prej ukradla tudi avto znamke alfa romeo GT last Giulia Bevilacque. Včeraj pa so v Tržiču aretirali tudi 20-letnega jugoslovanskega državljana Samso Alagiča. Z dvema prijateljema je vstopil v prodajalno Riccarda Bellobarbicia v Drevoredu San Marco ter povprašal za izdelek, ki ga v trgovini očitno niso imeli. Ob izhodu je Alagič spretno stegnil roko in ukradel radijski tranzistorski sprejemnik. Lastnik trgovine je to opazil in stekel za trojico. Uspel je zadržati Alagiča, medtem k sta pajdaša zbežala proti avtu vrste 'škoda* mitroviške registracije 62-02, s katerim sta se oddaljila. Alagiča so že pospremili v goriške zapore. Šosl mesečni obračun v Ir/iškcm pristanišču V prvih šestih mesecih leta so v blagovnem pristanišču Portorosega raztovorili in natovorili nad 600.000 ton blaga. V prvi vrsti je šlo za premog in gorilno olje, ki ga v glavnem uporabljajo v tržiški termoelektrarni. V tem obdobju so namreč raztovorili 227.494 ton premoga ter 120.554 ton gorilnega olja. Kar zadeva drugo blago je na prvem mestu les (156.745 ton), sledi papir in celuloza' (44.049 ton), žitarice (43 tisoč 718 ton) ter kaolin (23,131 ton). Natovorili so v glavnem razne železne izdelke (15.304 ton) in stroje (12.014 ton). V mesecu juniju je v pristanišče priplulo 84 ladij, s katerih so raztovorili 121.356 ton raznega blaga. Kino Gorica 'VERDI' Zaprto zaradi dopusta. CORSO 15.15—22.00 «La valle dei co-manche*. R. Bonee. Barvni film. MODERN1SSIMO: zaprto zaradi dnoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani Korzo Italija 10 - tel 2576. ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta in brata ERNESTA DEVETAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala članom sekcije VZPI-ANP1 iz Rupe, s Peči in iz Gabrij, darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žena Malka, sinova Rajko In Mario z družinama, brat in sestra ter drugi sorodniki Sovodnje, 10. julija 1977 /O ljubljanska banka IZ POROČILA O POSLOVANJU V PRETEKLEM 1976. LETU Gospodarska in kreditno denarna gibanja Na poslovanje banke v letu 1976 so imela odločilen ^Pliv splošna gospodarska gibanja, kakor tudi ukrepi kreditno - monetarne politike: na nekaterih področjih so bile že dosežene zastavljene naloge in cilji, na drugih pa se kažejo odstopanja od začrtanega razvoja. Dogovorjena razvojna politika se je uresničila predvsem glede zboljšanja razmerij v plačilni bilanci, glede gibanja cen ter glede boljše preskrbljenosti gospodarstva s finančnimi sredstvi. Razvoj pa je zaostajal za predvidevanji, zlasti Pri proizvodnji in produktivnosti dela. Izvoz se je povečal za 20% in je bil poleg razširjenega kreditiranja potrošniškega blaga najpomembnejši delavnik, ki je vplival na rast proizvodnje in povečano povpraševanje na domačem tržišču. Ob zmanjšanju za 4% le bilo doseženo večje kritje uvoza z izvozom in dose-zeno bistveno zmanjšanje primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci, v plačilni bilanci pa je bil dosežen presežek sredstev. Posledica zboljšanja plačilne bilance je tudi povečanje deviznih rezerv, s čimer se je izboljšala likvid-nost, in kreditna sposobnost gospodarstva Obenem se je zboljšala tudi struktura regionalne usmerjenosti zunanjetrgovinske menjave v smeri povečanega sodelovanja z deželami v razvoju. ■ Poseben vpliv na poslovanje banke je imel porast denarne mase za 59%. V tem okviru so se povečala sred-slva delovnih organizacij za več kot dvakrat in vplivala na visoko likvidnost gospodarstva in bank. Visoka likvidnost banke Za 1976. leto je bila značilna tudi za Ljubljansko banko visoka likvidnost. Sredstva na žiro računu banke so se v poprečju povečala od 780 milijonov dinarjev v 1975. *®tu na 1.474 milijonov dinarjev v 1976. letu ali za 89%. Visoko likvidnost pripisujemo štirim temeljnim dejavnikom, ki so vzajemno vplivali na likvidnost banke, kot S0; kreditno monetarna gibanja, gospodarska gibanja, in-stitucionarnl dejavniki, likvidnostna politika banke. Med , lemi so najpomembnejši: visok porast denarne mase, nov s‘stem plačevanja med uporabniki družbenih sredstev, u-godno razmerje v zunanjetrgovinski menjavi, visoka ude-ježba delovnih organizacij v skupnem denarnem obsegu ter porast reeskontnih kreditov pri Narodni banki Jugoslavije. Likvidnost je naraščala proti sredini leja, proti kon-Cu leta pa je pričela postopno upadati. Po posameznih Poslovnih enotah je bila zelo različna. Z združevanjem likvidnih sredstev v celotni banki je bilo mogoče probleme posameznih poslovnih enot reševati sproti, zagotavljati trajno kreditno sposobnost banke ter nemoteno Poslovanje članov banke v vseh poslovnih enotah. Visoko stanje sredstev na žiro računih zlasti delovnih organizacij, ki so se bavile z zunanjetrgovinsko delavnostjo, je dopuščalo, da so delovne organizacije zadržale na svojih deviznih računih znatna sredstva zaradi ugodnih razmerij med uvozom in izvozom. Sredstva banke na računih v thjttfT so zato naraščala vse leto ln so bila v posameznem mesecu dva do trikrat večja kot v ustreznem mesecu 1975.,, leta. Tudi ta sredstva' so ime-ia ugoden vpliv na likvidnost banke. Denarno in kreditno poslovanje , Denarno in kreditno poslovanje banke, izraženo v °uančni vsoti, je v zadnjih letih naraščalo takole: s anie konec leta zneski Leto v milijonih dinarjev Znesek Letno povečanje Letno povečanje 1972 1973 1974 1975 1976 33.177 43.356 52.922 68.861 95.627 Znesek 5 601 10.179 9.566 15.939 26.766 % 20,3 30.7 22,1 30,1 38,9 Porast, bilančne vsote v 1976. letu presega planirano ast bilančne vsote (25%) in doseženo rast družbenega Proizvoda (14%); bilančna vsota se je povečala v vseh jnesecih, vendar z različno dinamiko, predvsem v odvis °sti od dinamike poravnavanja medsebojnih obveznosti aeležencev v blagovnem prometu. Statistični pregled po posameznih poslovnih enotah P® izkazuje za zadnji dve leti naslednji razvoj (bilančna ia°ila 'e seštevek bilančnih vsot poslovnih enot in je več-kot skupna bilančna vsota banke, ker vsebuje zac.as e račune in račune za medsebojna denarna gibanja ter azmerje s centralo). Poslovnih enotah to-nje konec leta /trsfei v milijonih dinarjev °trPktura v % p®btrala Celje £rn°melj £°ttizale potnik £°čevje Koper Kranj Krško iubljana 4sr0raniska $?<£££“ SlnV° MeSt° SiQ^en' Cradec Trbov"jeka BlstriCa ge|enje pograd Sad £ar&iev0 ŽRopje ihograd 4agreb ■ u P a j 1975 Znesek 1975 Struktura 1976 1976 Znesek Struktura Indeks 19.604 28,2 26.816 26,6 (37 3.833 5,5. •5.027 5,0 131 328 0,5 411 0,4 125 653 0,9 903 0,9 133 389 0,6 626 0,6 161 587 0,8 872 0,9 149 712 1,0 1.008 1,0 142 4.247 6,1 6.539 6,5 154 817 1,2 1.401 1,4 171 12.731 18,3 19 434 19,3 153 4.555 6,3 5.660 5,6 124 1.065 1,5 1.648 1,6 155 1.827 2.6 2.455 2,4 131 2.9(2 4,2 4.873 4,8 . 168 1715 2,5 2.821 2,8 164 1.135 1,7 1.513 1,5 128 415 0,6 520 0.5 125 1.059 1,5 1.347 1.3 127 1.596 2,3 2.034 2,0 127 3.285 4.7 5.589 5,6 170 3.309 4.8 4.494 4,5 136 564 0.8 1.117 1,1 198 155 0.2 335 0.3 216 40 0,0 — 1.995 2,9 3.459 3,4 173 69.568 100,0 100.942 100,0 145 Po svojem potencialu in obsegu poslovan|a zavzema Ljubljanskg banka danes drugo mesto v Jugoslaviji in 153. mesto v svetu. Strokovnjaki so izračunali, da bi Ljubljanska banka, ko bi delovala z ZDA, zavzemala 25. mesto med ameriškimi bankami. Po številu hranilnih knjižic, ki jih ima trenutno okoli 2,8 milijona, pa je Ljubljanska banka na prvem mestu v Jugoslaviji. Banka zaposluje 6.000 ljudi, od katerih se tretjina nahaja izven SR Slovenije, Ima 185 tilijalk, agencij, podružnic in ekspozitur. S tujino je začela Ljubljanska banka poslovati leta 1967, od takrat pa se število tujih bank, s katerimi Ljubljanska banka sodeluje, stalno veča in dosega danes 808. Največ jih je v Evropi (po stanju konec leta 1976), in sicer 444, nato v Afriki (90), v ZDA, Kanadi in na Japonskem (83), na Bližnjem vzhodu (71), v Aziji (68), v Latinski Ameriki (45) ter v Avstraliji in v Novi Zelandiji (7). Uresničevanje razvojnih načrtov Financiranje energetskih objektov Financiranje energetskih objektov opravlja banka v o-kviru samoupravnega plana razvoja energetike za obdobje 1976-1980 in je sestavni del samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po tem planu. Pretežni del sredstev zagotavlja z združevanjem sredstev delovnih organizacij po tem sporazumu ter s tujimi krediti. Banka je predvsem garant za vse kredite. ki jih najema energetsko gospodarstvo v tujini, poleg tega pa daje premostitvene kredite za elektrogospodarstvo ter dolgoročne kredite za proizvodnjo premoga, pridobivanje nafte in plina. V 1976. letu so bili dokončani trije proizvodni objekti (IV. agregat HE Moste, KE Brestanica, KE Trbovlje) s skupno predračunsko vrednostjo 1,3 milijarde dinarjev; z njimi so se povečale kapacitete za proizvodnjo električne energije za 103 MW ali za 10,8%. Dograjenih je bilo tudi več pomembnih objektov prenosne in distribucijske mreže. Od objektov, ki so v gradnji, so najpomembnejši: — NE Krško, predračunska vrednost 12,4 milijarde dinarjev, zmogljivost 632 MW (50% Slovenija, 50% Hrvat-ska), roki izgradnje: april 1979; — TE Šoštanj, predračunska vrednost 3,7 milijarde dinar jev, zmogljivost 307 MVV, roki izgradnje: oktober 1977; — HE Srednja Drava, predračunska vrednost 2,5 milijarde dinarjev, zmogljivost 112 MW, rok izgradnje: november 1977; — 380 kV mreža, predračunska vrednost 1,8 milijarde dinarjev, rok izgradnje: konec' 1976. leta. Predvideni roki izgradnje bodo pri posameznih ob-, jektih prekoračeni po oceni za 3 do 10 mesecev. Do zakasnitev prihaja iz različiiih razlogov, od projektiranja do kašnitve gradbenih del, dobave opreme ter montaže. Z dograditvijo navedenih proizvodnih objektov se bo povečala količina^proizvedene električne energija, na območju SR Slovenije skppn,o za 4.596 GWh ali za 70% v primerjavi 5 C'^iPg9S1rsi.d«J^M«e,air.r». Tuzl. V„ pri kateri sodeluje Elektrogospodarstvo SR Slovenije s sovlaganjem v znesku 367 milijonov dinarjev in zaradi katere bo na razpolago gospodarstvu SR Slovenije 564 GVVh električne energije iz elektroenergetskega sistema SR BiH. V 1976. letu so pričeli z modernizacijo Velenje in Trbovlje; njune zmogljivosti se bodo povečale za 1,200.000 ton premoga letno. Modernizacija bo zaključena v 1977. letu in bo pomemben prispevek k uskladitvi energetske bilance v SR Sloveniji. V okviru samoupravnega plana graditve elektroenergetskih objektov se pripravlja tudi pridobivanje urana na Žirovskem vrhu. V teku so pripravljalna in pomožna dela. V 1976. ‘letu |e bila zaključena celotna finančna konstrukcija in sklenjene so bile pogodbe za graditev plinovodnega omrežja, ki bo usposobljen za transport in dobavo plina v 1979. letu. Predračunska vrednost objekta znaša 3.700 milijonov dinarjev, od tega so vlaganja zainteresiranih delovnih organizacij 350 milijonov dinarjev in bančni krediti 600 milijonov dinarjev; preostala sredstva bodo zagotovljena iz inozemskih blagovnih in finančnih kreditov. Gradnja prometnih infrastruktur Banka ie tudi v 1976. letu sodelovala s krediti pri nadalinji graditvi prometnih infrastruktur. Na področju železnice so se glavna dela opravljala pri modernizaciji magistralnih prog Jesenice - Dobova in Koper - Šentilj, kjer je banka sodelovala s svojimi sredstvi v znesku 287 milijonov dinarjev ter dajala garancije za uvoz voznega parka. Na področju PTT prometa je bila od pomembnejših objektov banka udeležena pri izgradnji koaksialnih kablov na območju Maribor - Murska Sobota v znesku 10,7 milijona dinarjev. Pri financiranju graditve cestnega omrežja sodeluje banka predvsem z izdajanjem garancij na lastna sredstva. V 1976. letu je bila udeležena z investicijskim kreditom v znesku 109,7 milijona dinarjev ter s premostitvenimi krediti v znesku 159,5 milijona dinarjev. Surovine in reprodukcijski material V 1976. letu je bila nhjvečja aktivnost dosežena pri razvoju dejavnosti, s katerimi se povečuje pridobivanje surovin in proizvodnja reprodukcijskega materiala. V okviru te dejavnosti so bili dograjeni nekateri objekti, ki bodo odločilno vplivali na spremembo strukture proizvodnje, na izboljšanje preskrbe predelovalne industrije ter na večjo skladnost plačilne bilance. Od teh objektov je najpomembnejša hladna valjarna v Železarni Jesenice s predračunsko vrednostjo 1.230,9 milijona dinarjev za osnovna sredstva in krediti Ljubljanske banke 250 milijonov dinarjev. S popolno usposobitvijo objekta do konca 1977. leta bo dosežena proizvodnja 115 000 ton nerjaveče, dinamo in mehke pločevine. Z dograditvijo nekaterih objektov dobiva v 1976. letu poseben poudarek in pomen boljše vrednotenje in izkoriščanje lastne surovinske osnove na področju gozdarstva s proizvodnjo celuloze in papirja ter ivernih plošč. V financiranje teh objektov se vključujejo na podlagi dohodkovnih odnosov tudi neposredno zainteresirane delovne organizacije, kot dobavitelj surovin ali kot kupci končnih izdelkov. Od teh objektov je najpomembnejše povečanje proizvodnje celuloze v Krškem, s predračunsko vrednostjo 932,6 milijona dinarjev za osnovna sredstva in kreditom Ljubljanske banke 260 milijonov dinarjev. Z zmogljivostjo 158.000 ton celuloze spada objekt med največje v Evropi in bo v znatni meri nadomestil dosedanji uvoz celuloze. Značilnost objekta je tudi v sovlaga-teljskem odnosu z domačimi in tujimi partnerji, modernizacija tehnologije ter možnosti nadaljnje predelave odpadkov. Z dograditvijo tovarn ivernih plošč v Novi Gorici z zmogljivostjo 100.000 m' ter v Cerknici z zmogljivostjo 60.000 m1 se bodo izboljšali pogoji za preskrbo lesne industrije in izkoriščali lesni odpadki ter manjvredni gozdni sortimenti. Dokončano je bilo tudi povečanje zmogljivosti v Tovarni dokumentarnega in kartnega papirja Radeče ter v Papirnici Vevče Ljubljana. V obeh papirnicah se bodo proizvajale kvalitetne vrste papirja, ki poleg povečanih zmogljivosti vplivajo tudi na izboljšano strukturo proizvodnje, z večjo produktivnostjo dela in dohodka. Od objektov, ki so v gradnji, omenjamo zlasti povečanje proizvodnje cementa za 1 milijon ton v Cementarni Anhovo s skupno predračunsko vrednostjo 1.757,3 milijona dinarjev; objekt bo začel obratovati v decembru 1977. leta. Za povečanje surovinske osnove bo pomembno tudi povečanje proizvodnje kartona v Papirnici Količevo za 49.000 ton s predračunsko vrednostjo 815 milijonov dinarjev s kreditom Ljubljanske banke 95 milijonov dinarjev. Z dograditvijo objekta bo v celoti pokrito pomanjkanje kartona, ki ga sedaj uvažamo. Od drugih objektov so pomembnejši še rekonstrukcija žične valjarne na Jesenicah s povečanjem proizvodnje za 25.000 ton valjane žice, povečanje proizvodnje na Ravnah za 25.000 ton surovega jekla ter za 17.000 ton valjanega paličaste-ga jekla, proizvodnja aluminijastih folij ter žičnih proizvodov v Impolu in drugo. Razvoj kmetijstva Ljubljanska banka se je vključila v organizirano izvajanje programa razvoja kmetijstva v 1941. letu, ko je bil podpisan medrepubliški dogovor o skupnih osnovah za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu in politiki za pospeševanje proizvodnje pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih. Medtem ko je v letu 1971 znašal delež vlaganj v kmetijstvo in gozdarstvo le 3,6%, se je v 1975. letu povzpel na 11,8% in v 1976. letu na 13,5% od vseh odobre nih dolgoročnih kreditov. Na podlagi sklenjenega družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma odobrava banka kredite za razvoj kmetijstva pod ugodnejšimi pogoji kot za druge gospodarske dejavnosti, kreditni pogoji so diferencirani po posameznih namenih in spodbujajo naložbe za proizvodnjo kmetijskih pridelkov na splošno, ter v gospodarsko manj razvitih in hribovitih območjih. Večino kreditov je banka spričo ugodnih naravnih pogojev usmerjala za razvoj govedoreje, kjer obstaja tudi največji interes proizvajalcev. Naložbe v druge dejavnosti zaostajajo; tako ni bil dosežen načrtovani obseg naložb za proizvodnjo žit in sadja, za pridelovanje zelenjave in gojenje rib. V srednjeročnem planu je kot prednostna dejavnost predvidena proizvodnja hrane; torej poleg kmetijstva tudi predelava kmetijskih pridelkov. V tej zvezi se je banka preusmerila na kreditiranje živilske industrije, zlasti na modernizacijo mlekarn, obratov za predelavo mesa, hladilnih naprav in silosov. Sodelovala je thdi pri začetnih pripravah za graditev tovarne sladkorja v Ormožu ter k sodelovanju pritegnila tudi strokovnjake FAO. Manj razvita območja Banka usmerja sredstva za razvoj gospodarsko manj razvitih območij od 1972. leta dalje. Naložbe za te na mene .SP Še po« e iiiftd b u j a I i posebni republiški ukrepi ter družbeni dogovor) o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja &-4SII..Sktveniji V obdobju,,,l#7ejqftQ-j/V 'V letu 1976 so na teh področjih začeli obratovati naslednji objekti-.- —• . Alpos Šentjur: proizvodnja cevi v Šentjurju; — K1K Pomurka: predelava mesa v Murski Soboti; — Ljubljanske opekarne Ljubljana, proizvodnja keramičnih ploščic v Trebnjem; — Donit Medvode: proizvodnja tesnil v Veliki Loki pri Trebnjem; — Lesnina Ljubljana: proizvodnja pohištva v Ljutomeru; — Petrol Ljubljana: motel v Podlehniku Politika pospešenega kreditiranja na gospodarsko manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih se je nadaljevala tudi v 1976. letu. Prenos raziskovalnih dosežkov Z dogovorom Ljubljanske banke z Raziskovalno skupnostjo SR Slovenije o kreditiranju prenosa raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo se je še naprej spodbujal prenos raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo. Dosedanje inovacijske naložbe so bile usmerjene v' ve čino gospodarskih dejavnosti, največ pa v razvoj elek tronike, kemične, kovinske in lesne industrije ter v izkoriščanje domačih surovin, kot so: svinec, kaolin, oknas-ni kamni in mineralne vode. Znatna sredstva so bila vložena tudi v izkoriščanje odpadnih surovin. Dosedanje naložbe so dale že nekatere uspešne rezultate, kot na primer, obrat za proizvodnjo redergina v Leku v Ljubljani, obral: za proizvodnjo aluminijastih kesonov v avtoservisu Domžale, farmska proizvodnja plemenskih ži-vali-piščancev in kur nesnic v Perutnini Zalog, uvedba proizvodnje encimov iz odpadnih produktov, proizvodnja vitamina B-12 v Krki, Novo mesto. V Iskri je bila uvedena proizvodnja več novih materialov in proizvodov kot so: materiali za keramične kondenzatorje, novi sklopi s področja fluidne tehnike, specialne sprejemno-oddajne radijske postaje, tračna jedra za transformatorje, elektronski števci za visokonapetostno omrežje, vezja, odnosno foto-maske za mikroelektroniko in drugo. V 1976. letu so bile odobrene nadaljnje naložbe za namene kot so: — izkoriščanje odpadkov pri proizvodnji kremenčevih peskov v Puconcih; —- ekonomičnejše izkoriščanje novih naravnih virov mineralne vode po originalnem domačem prostopku s proizvodnjo dietetičnih brezalkoholnih pijač; — višje vrednotenje lesa; — proizvodnja menjalnega aluminijastega kesona kontejnerskih dimenzij; — razvoj napajalnega modula za centrale; — poizkusna proizvodnja nove konstrukcije regulatorja temperature za bojlerje in naprave za napajanje grelnih teles; — preizkus zboljšanja proizvodnje amino-smol; — vpeljava električnega pretaljevanja jekel pod žlindro v industrijsko proizvodnjo. V posameznih letih so bili odobreni za inovacije naslednji krediti: Zneski v milijonih dinarjev leto Predračunska Krediti vrednost Ljubljanske banke 1973 32,4 11,8 1974 88,5 26,8 1975 126,9 v 49,9 1976 59,4 23,4 Predračunska vrednost, kot tudi krediti, so iz leta v leto naraščali ir i so se programi inovacij vedno v večji meri uresničevali. Zmanjšanje predračunske vrednosti in kreditov v 1976. letu ni posledica zmanjšanja sredstev, temveč zamud- pri verifikaciji predlogov s strani Raziskovalne skupnosti Slovenije, čemur pa je bil vzrok kasno sprejetje njenega finančnega plana za 1976. leto. Priča-kbvati pa je zato, da se bodo odobritve in poraba kreditov povečale v 1977. letu. Druge pomembnejše naložbe Na zboljšanje plačilne bilance so vplivale tudi nekatere druge naložbe. Splošna plovba Piran je v 1976. letu nabavila tri linijske ladje, dve pa bosta dobavljeni v 1977. letu, v skupni predračunski vrednosti 1.477 milijonov dinarjev. Dograjen je bil tudi hotel Bernardin s predračunsko vrednostjo 718,9 milijona dinarjev in z zmogljivostjo 1.600 ležišč višje hotelske kategorije. Hotel je bil delno že odprt, v celoti pa bo končan v sredini 1977. leta. Od objektov, ki so v izgradnji, bo k povečanju in izboljšanju turističnih zmogljivosti in boljšemu vrednotenju naravnih pogojev prispeval tudi obnovljen Park hotel na Bledu ter nov hotel v Podčetrtku. Povečanje hotelskih zmogljivosti in njihova obnova ter novogradnja pa je v teku v nekaterih drugih turističnih središčih. Poslovanje s tujino Na poslovanje banke s tujino so imela odločilen vpliv razmerja in pogoji gospodarjenja v tujini, kot tudi pogoji gospodarjenja na domačem tržišču ter ukrepi, ki so usmerjali blagovne tokove gospodarstva s tujino. V širših razmerah svetovnega gospodarstva je bila prisotna še vedno dokaj visoka stopnja inflacije, povečanje nezaposlenosti, počasno oživljanje industrijske proizvodnje ter nizko izkoriščanje njenih zmogljivosti, nihanja na mednarodnih blagovnih in denarnih tržiščih in negotovost kreditno-monetarnih gibani v svetu. V pogojih ekonomske politike je bil dan velik poudarek skladnejšemu razvoju zunanje trgovine, tako glede zboljšanja plačilne bilance kakor tudi glede regionalne strukture izvoza in uvoza. Banka se je v smernice ekonomske politike glede pospeševanja zunanjetrgovinske menjave v celoti vključila s tem, da je zagotavljala zadostna kreditna sredstva za vse vrste kreditnih odnosov s tujino, da je zniževala obrestne mere za kreditiranje zunanje trgovine ter da je s svojo organiziranostjo na področju tujih tržišč dajala pomoč delovnim organizacijam za vzpostavljanje in razvijanje poslovnih stikov. Banka je prav tako še nadalje razvijala možnosti za najemanje blagovnih in finančnih kreditov v tujini in tudi s tem doprinašala k oživljanju poslovnih odnosov s tujino. Plačilni promet s tujino se je v lanskem letu povečal za 9% v naslednjih razmerah in strukturah: Zneski v milijonih dinarjev Struktura v %. 1975 1975 1976 1976 Indeks Znesek Struk. Znesek Struk. Dežele v razvoju 2.092 6,3 3.055 8,5 146 Socialistične dežele 5.853 17,7 6.380 17,6 109 Razvite dežele Zahoda 25.207 76,0 26.760 73,9 106 Skupaj 33.152 100,0 36.195 100,0 109 Plačilni promet s tujino, ki ga opravlja banka, ie tako dosegel 17% celotne jugoslovanske zunanjetrgovinske menjave. Kljub povečanju plačilnega prometa s tujino pa je stopnja njegove rasti znatno počasnejša kot v prejšnjih letih. Razlog temu je predvsem občutnejše zmanjšanje uvoza blaga ter uvoza opreme. Ob splošnem porastu izvoza blaga in storitev ter zmanjšanju uvoza se 'je- bistveno zboljšalo razmerje med prilivi in odlivi sredstev. Ta razmerja so razvidna iz naslednje primerjav®: Zheski v milijonih dinarjev 1975 1976 Indeks Odlivi v tujino 21.173 20.646 98 Prilivi iz tujine 11.979 15.549 130 Skupaj 33.152 36.195 109 V letu 1976 je bila značilna bistvena preusmeritev poslovanja in s tem plačilnega prometa s tujino na dežele v razvoju. Pri skupnem povečanju plačilnega prometa s tujino za 9% se je plačilni promet z deželami v razvoju povečal za 46%. Ta sprememba je značilna tudi v merilu celotne Jugoslavije, saj se je delež Ljubljanske banke v plačilnem prometu celotne Jugoslavije s temi področji povečal od 8 na 11%. Nadaljnja značilnost poslovnih odnosov z deželami v razvoju je tudi v tem, da se vse bolj pojavljajo tudi višje oblike gospodarskega sodelovanja, kot so skupne naložbe, proizvodna kooperacija, prenos tehnologije, plasma licenc in patentov, izvajanje kompleksnih investicijskih del, ustanavljanje mešanih družb in banke, itd. Banka sodeluje pri devetih investicijskih objektih v deželah v razvoju, od katerih nekateri že obratujejo, druge pa se gradijo. Njihova skupna vrednost znaša 50 milijonov dinarjev. V pripravi je 40 nadaljnjih objektov v različnih deželah v skupni vrednosti 980 milijonov dolarjev, od katerih bo nedvomno večje število uspešna uresničenih. Banka je pri teh poslih aktivno sodelovala bodisi z nudenjem strokovnega servisa ali pa s sodelovanjem pri kreditnih oziroma finančnih aranžmajih. Zavrnjen ni bil niti en kreditni zahtevek za naložbe v deželah v razvoju. Plačilni promet s socialističnimi državami se je Sicer povečal, vendar pa izvira še vedno skoraj v celoti samo iz poslovanja z nekaterimi državami, članicami SEV j Sovjetsko zvezo, Nemško demokratično republiko, Madžarsko, Poljsko in Češkoslovaško. Sodelovanje z ostalimi članicami SEV je znatno manjše ali' pa ga sploh ni. Za večino socialističnih držav je značilna sprememb«* njihovih pogojev poslovanja, ki se kaže v prehajanju od takojšnjih plačil na zahteve po izvoznih in finančnih kreditih. Četudi pri sodelovanju s socialističnimi državami pridejo v poštev v glavnem le dolgoročne industrijske kooperacije ter prenosi tehnologije in industrijske lastnine, medtem ko so skupne naložbe in poslovno-tehnično sodelovanje še zelo redki, pa obstaja velik obojestranski interes za dolgoročno poslovno sodelovanje. V letu 1978 je bilo v obdelavi nad 50 objektov, od katerih je bilo nekaj uspešno uresničenih. Poslovanje z razvitejšimi državami je sicer naraščalo po manjši stopnji rasti, ie za 6%, vendar pa je še vedno daleč najobsežnejše in odpade nanj blizu 75% celotnega plačilnega prometa s tujino. Pomembno vlogo pri pospeševanju in razvijanju poslovnih odnosov s tujino so imela predstavništva banke. V 1976. letu so se izvršile vse priprave za novo predstavništvo v Caracasu in Singapuru. Predstavništva banke so se vedno bolj usposabljala za opravljanje dela za člane banke, zlasti z navezovanjem poslovnih stikov, s posredovanjem informacij ter z nudenjem pomoči in organiziranjem aranžmajev pri višjih oblikah poslovnega sodelovanja. Predvsem je bilo pomembno sodelovanje predstavništev pri najemanju tujih finančnih kreditov. « K razvoju poslovanja s tujino je v drugem polnem poslovnem letu prispevala tudi mešana banka LHB Internationale Handelsbank AG v Frankfurtu na M. V 1976. letu je povečala obseg poslovanja za 1/3 in dosegla takšen dobiček, da ga je v določenem obsegu že možno, glede na ustanovno pogodbo, transferirati v Jugoslavijo. V letu 1976 so se nadaljevale priprave za ustanovitev mešane francosko-jugoslovanske banke v Parizu in se pričakuje začetek njenega dela v 1977. letu. Prav tako se pripravlja ustanovitev mešane angleško-jugoslovansks banke v Londonu. Ljubljanska banka sodeluje pri pripravah za ustanovitev obeh bank. Primor”" nov^iii; 6 10. julija 1977 POPOLNA RAZPRODAJA v trgovini obutve ALTA MODA UL. G. GALLINA 3 zaradi obnovitve trgovine OBUTVE NAJFINEJSIH ZNAMK S POPUSTI DO 60% TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 v vse kraje, tudi v inozemstvo SPLOŠNA OPREMA Tl K' JiOMbiC od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 TOVORNI PREVOZI POŽAR ARTEMIO ». POTROŠNIŠKI SEJEM PRIMORSKA RAZSTAVLJA KOPER 9.-17. VII. 77 POSEBNA PONUDBA ZA MESEC JUNIJ in JULIJ ob nakupu BARVNEGA TV BREZPLAČNA TV NAROČNINA ZA LETO 1977 Aldo Colja Kontovel 134 - tel. 225-471 BARVNI — CRNO-BELI — PRENOSNI TELEVIZORJI Sejem PRIMORSKA RAZSTAVLJA se vam letos predstavlja že osmič in vam tudi tokrat nudi široko izbiro pohištva, avtomobilov, motorjev, kmetijske mehanizacije, igrač, kamping opreme in vrsto drugih proizvodov po izrednih sejemskih pogojih. Kakor že sama tradicija narekuje, vas bodo tudi letos v super večernem programu zabavali priznani pevci zabavne glasbe, ansambli in humoristi. Njim v korak bodo tudi gostinci s svojimi specialitetami. Pridite na sejem PRIMORSKA RAZSTAVLJA — ne bo vam žal! VEČERNI SUPER PROGRAM PRIČETEK VSAK DAN OB 20. URI Glavni večerni mojster besede in humorja: humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEC (Jaka Šraulciger) Vsak večer igra za ples POP ansambel PLATANA TEHNIČNI SERVIS — POPRAVILA JrdtA&uJ&t& MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117. 34-140, 34-113 Opravlja preko vanjo združene TOZD ŠPEDICIJA KOPEtt n.sol.o. in TOZD transport KOPER n.solSi. ter njunib filial, izpostav in poslovalnic v vseh večjib mestih, lukah in mejnih prehodih Jugoslavije vse posle mednarodne špedicije in transporta doma ln v tujini. S 47 filialami, izpostavami in poslovalnicami NUDI popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemnih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno -špediterskih in carinskih zadevah; z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov. Specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit preko luk Reke in Kopra ter opravljanje špediterskih storitev na sejmih in razstavah doma in v tujini; vse storitve opravlja strokovno, hitro in zanesljivo. Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPE in prepričali se boste o našem strokovnem in skrbno opravljenem servisu. 10. julij 77 večer smeha in pesmi: NELA ERŽIŠNIK prva dama jugoslovanskega humorja MIRO UNGAR GRUPA 777 Modna revija in pokroviteljstvo. Trgovskega podjetja »NANOS* Koper f> llJjulijf|77 r.uock večer z ansamblom PARNI VALJAK in OKO 12. julij 77 super show inozemskega gosta MAL s svojim super ansamblom TOMISLAV IVČIČ 13. julij 77 večer jugoslovanske narodne in zabavne glasbe: PREDRAG CUNE GOJKOVIČ Kralj narodne glasbe OLIVER GRAFOJEVIČ pevec leta 1976 ansambel OPATIJSKI SUVENIRI 14. julij 77 večer v družbi pevcev: IVICA ŠERFEZI LJUBKA DIMITROVSKA ansambel NOVI FOSILI 15. julij 77 večer in pol: ansambel PRO ARTE VLADIMIR SAVČIČ ČOBI modna revija in pokroviteljstvo tekstilne industrije »TEKSTINA* Ajdovščina 16. julij 77 večer za vse: ansambel DUBROVAČKI TRUBADURI DORDJI PERUZOVIČ 1 Večer malega gospodarstva Obalno • kraške regije pod pokroviteljstvom «ONPZ Galeb* Izola i Revija sodobnih pričesk Obrtnega podjetja »Brivnice česalnice* Koper 17. julij 77 zaključni super večer: PEPEL IN KRI DITKA HABERL EDVIN FLISER ansambel ŠOK Vsak večer zabavno ■ satirični kabaret PREPIH 77, avtorja •Andreja’ Jelačina. Nastopajo igralci Slovenskega gledališča iz Trsta in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice (Silvij Kobal, Adrijan Rustja, Berta Ukmarjeva) Mali oglasi ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102. •CITROEN* — mehanična delavnica C^valli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. ZA SKROMNO STANOVANJE na Primorskem vzameta mlajša zakonca v popolno oskrbo starejše ljudi ali pomagata pri delu. Ponudbe na: ADIT-DZS-UUBUANA p. p. 171, 61001 LJUBLJANA. ZARADI BOLEZNI prodam restavracijo v središču mesta. Pisati: Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Trst*. VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO.12/1 TRST - TEL. 813301 UL. H AVI A — ♦ trst center SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE VHODI Vse za sodobno opremo in stilno pohištvo - Izbrani artikli UGODNE CENE! KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE IZOLA HOTELI SIMONOV ZALIV 66310 IZOLA - JUGOSLAVIJA Tel. (066) 71550, 71340 - Telex: 34186 YU TRANHO HOTEL IN DEPANDANSE KAT. B, 410 LE2ISC, POKRITI BAZEN Z MORSKO VODO 28-30" C. SAU-NA. MASA2A, KOZMETIKA, FRIZER, KAVARNA. RESTAVRACIJA Z LETNO TERASO, PLAZA, GRILL, PARKING, GOSTIŠČE PARK OD 6. AVGUSTA DALJE UGODNEJŠE CENE! OBIŠČITE NAS PAVILJON NA SEJMU PRIMORSKA RAZSTA V L JA V KOPRU PREHRAMBENA INDUSTRIJA Obala 27 66320 PORTOROŽ KAVA. ČAJI, FILTER ČAJI ZAČIMBE, GOSPODINJSKI PRASKI, FLAVORAID, INSTANT POLENTA, ZDRAVILNA ZELIŠČA IN ETERIČNA OLJA dietični sladkor s i o n o n AC K INDUSTRIJA VELETRGOVINA ADRIACOMMERCE EXPORT-IMPORT KOPER, JLA 25 a JUGOSLAVIJA Poslovne enote: UPRAVA: EXPORT IMPORT: Koper, Vojkovo nabrežje 30 POSLOVALNICA: Ljubljana, Celovška 268 » Beograd, Stanoje Glavaič 8 » Zagreb, Savska cesta 41/9 TRGOVINA: Zagreb, Prolet. brigade 222 H. 513705 Tovarna električnih aparatov TEA • Divača, telelon 74546 Industrija plastičnih izdelkov IPI Izola, Cankarjev drevored Koper, JLA 25/a tel. 22583 telex: 34111 Koper. JLA 25/a tel. 22171 tel. 22285 tel. 54041 tel. 320716 tel. 511505 (^•iplas KEMIČNA INDUSTRIJA 6601 KOPER baraafre MEŠANICA MLETE PRAŽENE KAVE Obiščite nas na sejmu PRIMORSKA RAZSTAVLJA ife - j • S***?*! Vi mm II Sfl 1» Ce pojde tako naprej, bo voda bolj dragocena kot bencin In to ni nepremišljena napoved, če pomislimo, da so že danes takšni prizori kaj pogostni. Od 300 milijard kubičnih metrov dežja, kolikor ga vsako leto pade v Italiji, nam uspe izkoristiti le. 41 milijard. Obstoje trenutki, ko se stanje vode rek strahotno zniža. In v bližnji prihodnosti, s stalnim naraščanjem potrošnje vode, bo čedalje slabše. . Če le malo dni dežuje, dere voda z gora brez gošče in imamo poplave, povodnji, razdejanja. Če ne dežuje nekaj tednov, je tu suša in živini preti nevarnost pogina, posevki u-sihajo. Poleg tega so obširna ozemeljska območja popolnoma brez vode. Potrebni so splošni načrtovani ukrepi, široko razpredena zavest, opredelitev javnega mnenja. Voda je dobrina za vse in vsi morejo in so dolžni ukrepati po svojih odgovornostih in močeh Strokovnjaki zatrjujejo, da bi vodo v Italiji lahko popolnoma regulirali. Zadosovalo bi, da bi oblasti izdelale organski načrt za vodno gospodarstvo. Zadostovalo bi, da bi industrija, mesta in skupnosti bolj tankovestno spoštovale nor- me in zakone proti onesnaževanju, da bi preprečili postopno degradacijo rek in jezer. Tudi občani bi lahko mnogo prispevali k skupnim prizadevanjem Poleg tega, da bi sami ne razsipavali z vodo, bi lahko zahtevah, da tudi drugi tega ne počno in ne dopuščajo potrate vode. Campagne di utilitu sociale. Realizzate e pubblicate gratuitainent e. Pubblicita Progresso: Via Larga .15 • Mi lano Voda je dobrina za vse. Vsakdo naj torej kaj stori v njeno obrambo. !o to takoj KULTURA Novost na knjižni polici Joseph Ileller Knjiga, ki govori o vojni, a je prolivojno usmerjena Nekoliko švejkovsko nastrojeni glavni junak Kavelj 22 Zanimiva je primerjava med fil-iflom in literarnim delom, po kate-rem je bil film izdelan. Nekateri romani so odlični, ko jih beremo, ce pa jih gledamo na filmskih plat-n‘h se nam zde bledi, brezkrvni nam malo povedo. Spet druga-^ Pa je z nekaterimi povprečni-n'i literarnimi deli, ki so na fil-^oseK'a sijajne uprizoritve. Vča-S|n je odnos do nekega literarnega dela ali do filma odvisen od tega. kaj najprej gledamo, oz. bere-*J10. film ali knjigo. Dejstvo je, Va je med literarnimi stvaritvami *n filmskimi upodobitvami pogo-sf° velika disharmonija. Kdor je gledal imeniten ameriški film Ka-Veh 22 (Catch 22), bo z velikim Veseljem vzel v roke njega literarno predlogo ali podlago, roman ameriškega sodobnega pisatelja Jo-aepha Kellerja. Toda če je knjiga še tako duhovita, kar pa ni, [Je bo mogel pozabiti imenitnih likov glavnih junakov, ki se jih bo spomnil iz filma. In bolj ko bo ob-navljal duhovite prizore filma, bolj *e mu bo knjiga zdela medla. Tisti, k* filma ni videl, bo najbrž s knjige bolj zadovoljen. Toda naj na račetku tega poročila o knjigi Kavelj 22 vseeno ugotovimo, da gre *a poprečno delo. . O pisatelju Josephu Hellerju (rojen je bil leta 192,1) pišejo, da so-m med najbolj izrazite predstavnike sodobne pisateljske generacije Združenih držav. Nekateri ga primerjajo celo s Hemingwayem. Dejansko pa je celo v leksikonu težko najti podatke o njem, Menda So-fli roman iz zadnje vojne Kavelj 22 m<;d njegove najboljše tekste. Ob- ■no knjigo v dveh delih je zdaj sa slovenske bralce izdala tudi Mla-mnska knjiga, ki je ta roman v s'cer sočnem prevodu Gitice Jako-Pm uvrstila v svojo elitno zbirko Levst kov hram. Roman bo pri slovanskih bralcih gotovo našel širok m*mev, posebno pri tistih, ki jim je všeč kakorkoli pobarvana vojna tematika v literarnih delih. Kako posebno veliko delo, ki bi se Janko postavilo ob bok največjim dptom sodobne ameriške književno-Pa Kavelj 22 vsekakor ni. Roman se dogaja v zadnjem le-*u vojne v južni Italiji, njega protagonisti so pripadniki neke ame-•"'Ske letalske enote. Toda tisti, ki n° knjigo vzel v roke morda zaradi tega, ker govori o letalcih, bo v tam pogledu razočaran. V knjigi Pisatelj ne pripoveduje niti o pole-j"1: niti o bojnih spopadih, niti o 'Pinih operacijah, temveč govori o letalcih na tleh. Poudarek pisateljeve pripovedi je torej v intimnem, notranjskem svetu junakov, ,J odhajajo na polete bombardirat letališča in mesta Italije, ki pa so v svojem bistvu ljudje s svojimi osebnimi problemi, čustvi in pred-„Sern strahom za svoja življenja, '-'srednja osebnost pripovedi je ka Jjvan Vossarian, potomec armen-a^ih predniko”, ki samo čaka, kdaj končal svojo službo v operativ-n,1 enoti in odšel nazaj v Ameriko. '°da ker njegovi prepostavljeni po-Vecujejo število obveznih poletov nad sovražnikovo ozemlje, samo i-j e Pot, kako bi ubežal letenju n smrti, ki mu grozi na vsakem j^aetu. Zato se neprestano zateka * zdravnikom, je stalen gost v bolnišnicah, sicer pa vsepovsod izraža svoje protivojne ideje in odpor proti ubijanju in vojni sploh. . ^ri ' tem je odkrit in neposre-“en, večkrat tudi švejkovski in se aola neumnega, čeprav dobro ve, kaj hoče. Njegov humor je poln cinizma in vedno mu gre le za to, kako bi se izvlekel iz vsega, kar mu ni všeč. Razen Yossariana pa srečamo v knjigi še celo vrsto najrazličnejših oseb, letalcev vseh činov in stopenj, ki jih pisatelj prav tako dobro karakterizira. Pri tem se poslužuje svojevrstne pripovedne tehnike, da je vsako poglavje vsaj z naslovom, mestom: pa tudi sicer, posvečeno enemu od pripadnikov letalske enote. Toda ves roman izzveni kot izraz odpora proti vojni. V besedilu tega pripovednega teksta je veliko duhovičenja, veliko pregovarjanja in manj dogajanja. To sicer ni slabo, toda od romana, ki je posvečen letalcem, bi pričakovali več akcije. Zato bodo nekateri bralci malce razočarani. Tisti, ki ljubijo tovrstno švejkovsko pobarvana dela iz vojne bodo z romanom Kavelj bolj zadovoljni. Resnica pa ostaja najbrž nekje v sredi. Kavelj 22 je soliden, zanimiv, duhovit te lest proti vojni in proti nepotrebnemu uničevanju Sl. Ru. Duo Pahor-Slama v Ljubljani V okviru jubilejnih mednarodnih poletnih kulturnih prireditev sta v torek nastopila v Križevniški cerkvi v Ljubljani tržaška mojstra flavtist Miloš Pahor in čem-balistka Dina Slama. Izvajala sta vrsto baročnih del in sicer tri Sonate za kljunasto flavto in čembalo^ J. B. Loeileta, A. Vivaldija in F. A. Damicana - Philidorja, nato je Miloš Pahor izvajal J. S. Bacha Sonato za prečno flavto. Na sporedu sta tržaška mojstra imela še Suito za čembalo G. F. Handla ter Sonato za prečno flavto in čembalo J. J. Joachima. Kakor je znano, nastopa Miloš Pahor po navad: s svojimi vernimi posnetki starih inštrumentov, to pa daje njegovemu izvajanju »žlahtno in avtentično podobo*, kot je zapisal kronist in kritik, ki je še zapisal: «Njegovo igro preveva zniansi-rano tonsko oblikovanje, dosledno stilno podajanje, ki ga je bilo čutiti zlasti v kadenčnih sklepih, in zanesljiva intonacija, ki pri sila občutljivi kljunasti flavti sploh ni bila problem.* «Kot izjemen flavtistov dosežek — še beremo v oceni ljubljanskega nastopa — pa štejem vendarle interpretacijo Bachove solo Sonate za prečno flavto, pri kateri so se ob vseh kvalitetah zaznale tudi Pahorjeve muzikalne sposobnosti.* KULTURNO PISMO IZ OSIJEKA Letošnji Annale v znamenju opere in. baleta Gradu sv. Justa se nadaljuje razstava japonske grafike PORTRETI PRIMORSKIH HUMANISTIČNIH DELAVCEV (9) Arheolog Drago Svoljšak aktiven na najdiščih ter v publikacijah Izkopavanja v Ajdovščini - Delo v Goriškem muzeju - Izkopavanja v Balnjah in takojšen odgovor-o slovenskem poreklu ostankov - Razne publikacije in končno prva knjiga Arheološka raziskovanja na severnem Primorskem so v povojnem času tesno povezana z imenom Draga Svoljška, višjega kustosa Goriškega muzeja v Novi Gorici. Že dobro desetletje se namreč pojavlja predvsem v strokovnem tisku, kjer objavlja rezultate svojih znanstvenih dognanj, arheologije in njenega pomena za poznava/ije kulturne, družbene in zgodovinske podobe določenega o-zemlja pa ne pojmuje le ozko strokovno, marveč z objavami tudi v dnevnem in ostalem periodičnem tisku pogosto opozarja javnost na to vejo ■ humanističnih ved, ki ni vselej delčžna ustrezne pozornosti. Drago Svoljšak se je rodil 21. 1. 1941 v Ljubljani, otroštvo je preživel v Mojstrani ih obiskoval osnovno šolo na Dovjem, gimnazijo pa je dokončal na Jesenicah. Leta 1960 se je vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani in tam začel študirati arheologijo in etnologijo. Leta 1966 je opravil A -diplomski izpit iz etnologije in B -diplomski izpit iz klasične in zgo-dnjesrednjeveške arheologije. Dobri dve leti prej se je zaposlil v Goriškem muzeju, kjer je bil nastavljen kot etnolog in arheolog. Ustanova je takrat zaposlovala manjhno število ljudi, ki so morali opravljati najraznovfstnejša dela, tako da se niso mogli poglobljeno posvečati lastni stroki. Prav v času njegovega prihoda v muzej, so v njem potekala obsežna obnovitvena dela, saj so na novo postavljali etnografski in NOB oddelek ter galerijo. V začetku službovanja se je Drago Svoljšak bolj kot z arheologijo ukvarjal z etnologijo, kjer je z nastavitvijo inventarnih knjig in fototeke, z delom po terenu in odkupi postavil trdne temelje za še hitrejši razvoj tega oddelka, medtem ko je arheološki oddelek Goriškega muzeja takrat bil še v povojih, saj je obsegal -le nekaj desetin predmetov. Aprila 1965 je skupaj z dr. Petrom Petrujem, takratnim sodelavcem Republiškega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani, izkopaval na zemljišču nove kinodvorane v Ajdovščini, ker pomeni za Svoljška intenzivnejšo u-smerilev v' arheologijo, ki je postala glavni predmet njegovega službenega in sploh znanstvenega zanimanja. V istem letu je Goriški muzej »pričel načrtno pregledovati obmečje, ki ga zajema, z namenom, da preveri že znane podatke iz starejše literature in u-gotovi stanje tam opisanih arheoloških spomenikov. in lokalitet ter da zabeleži in dokumentira nove najdbe, ki so se pojavile v zadnjem času*. Tako je Svoljšak zapisal v uvodu članka »Arheološka podoba gradišča pri Sv. Pavlu nad Planino* (Goriška srečanja 1/1966, štev. 1), kar je pomenilo programsko izhodišče arheološke topografije, ki jo je začel izdelovati Goriški muzej, prav tako tudi poznejših arheoloških raziskovanj te u- I,i"II!imii,„„„„„„11,mn, mm umi „■„ milimi m «Kronika» je nedavno slavila svoj mali jubilej: 25-letnico Rogata vsebina jubilejne številke - Revija dokazuje svojo življenjskost »kronika* praznuje letnico izhajanja. Leta . ?la prva številka in c stanove. D. Svoljšak je leta 1966 objavil tudi članek »Prazgodovinsko grobišče v Tolminu* - (Goriška srečanja 1,1966, štev. 4), v katerem povzema rezultate arheoloških izkopavanj v letih 1965 in 1966, ki so odkrila pomembno hal-štatsko grobišče. Izkopavanja pod Kozlovim robom v Tolminu so se nadaljevala do leta 1970 in , so odkrila skupno 458 grobov (prim. članek »Prazgodovinsko grobišče v Tolminu*, Arheološki vestnik XXIV H97 Ljubljana 1975, poleg tega še katalog «To!min. Necropo-le de l’Age du Fer Ancien* zbirka «Inventaria arheologica*, 1974) je pisal tudi v članku »Novejša arheološka raziskovanja na Tolminskem*, Tolminski zbornik letos 25-1953 je -— prva številka in od takrat lz"aja redno trikrat na leto. Ta Sv°j mali jubilej je »Kronika* Praznovala na simpoziju o sloven-aki krajevni zgodovini, ki je bil . ■ in 20. maja v Domžalah. Prvi Slmpozjj te vrste, ki naj bi osvet-11 Probleme raziskovanja krajev-ne z.godovine, je drugi dan posvetovanja namenil proslavi 25-letnice izhajanj., »Kronike*. Re-. ati, posvečeni problematiki ra-*'skovanja krajevne zgodovine, ®° Postavili temelje za proučevanje lokalne zgodovine, posebej m velja za najnovejše obdobje po PriJRi svetovni vojni. , Rfva številka jubilejnega letni-Ra, ki je izšla v juniju, prinaša P''spevke iz različnih krajev in z '"»sličnih strokovnih področij. Prvi članek je del elaborata oazvoj ljudskofrontnega gibanja na Slovenskem 1915 - 1941. Jc to Zadnje delo pokojne Alenke Ne-Krajši prispevek opisuje Razvoj komunistične stranke na Slovenskem v letih 1936 - 1937, i?!" Priprave na ustanovni kongres fPS. ki je bil 17. in 18. aprila na Čebinah. Novo mesto je že dolgo znano "°t bogato arheološko najdbišče, kar je nedvomno pogojeno z geografsko - prometnim položajem. Uolina reke Krke predstavlja pri-ro*^np pot v smeri zahod - vzhod jugu Slovenije. Tone Knez v manku Historična urbanizacija Novega mesta ugotavlja na osnovi Brobnih najdb in drugih virov sliko neprekinjene naselitve in postopne urbanizacije od leta 1.000 pred našim štetjem do konca 4. stoletja našega štetja. - Sledi prispevek Janeza Peršiča, ki obravnava srednjeveško tematiko, kjer s pomočjo pisanih virov predstavi vlogo družine florentinskih bankirjev Soldanieri v Piranu. Ti so sklenili s Piranom pogodbo o posojanju denarja. Opis teženj Pirančanov za povrnitev visokih obresti po smrti Soldanierija nakaže tudi nekatere srednjeveške pravne pojme. Krajši članek Boža Otorepca o-pisuje nagrobno ploščo ljubljanskega škofa Hrena vzidano na gospodarskem poslopju v Kozarjah pri Ljubljani, Marjetici. Simoniti pa je v sestavku Mariborski kosi-tarji predstavila kositarsko obrt v Mariboru irt osvetlila vlogo družine Caminolli. Emilijan Cevc je prispeval članek Matevž Langus in Čopov ter Ko-ytkov nagrobnik. To je prispevek iz umetnostno-zgodovinske-ga področja, je zanimiva in nazorna razlaga o tem, kako sta nagrobnika nastajala in o njuni u-metniški vrednosti. Poseben ton in vrednost dajeta «Kroniki» prispevka Petra Vodopivca in Janka Pleterskega. Prvi tc u-kvarja s »Smrtno kaznijo v tisku na Slovenskem* (1848 - 1878)». Članek začenja z bogatim uvodnikom moralnih pomislekov o smrtni kazni pri evropskih mislecih 18. in 19. stoletja. Ta prispevek daje popolnoma nov ton manj znanim problemom v zgodovinopisju in odpira »Kroniki* popolnoma nov vpogled v določeno zgodovinsko pisanje. Ob jubileju 80-letnice ustanovitve slovenske delavske stranke je profesor dr. Janko Pleterski napisal članek, kjer je na njemu lasten način globoko zarezal v dogajanje in organiziranje slovenskega proletariata na Slovenskem. Pritegne nam tudi določene teoretične misli E. Kardelja in nove še neobjavljene vire. Marjan Drnovšek je objavil krajši zapis o delavskem vprašanju v ljubljanskem občinskem svetu (1912 - 1914). Sledita še članka ob jubileju Franca Dobrovoljca, lektorja in člana uredništva od prve številke «Kronike» ob njegovi sedemdesetletnici (napisal Jože Šorn) in o Francu Ostanku, organizatorju slovenskega šolskega muzeja ob petinsedemdesetletnici (napisala Slavica Pavlič). Prispevkom slede rubrike iz starih fotografskih albumov, poročila o delu različnih zavodov -arhivov, muzejev in društev in kratka poročila o novih publikacijah, predvsem s področja krajevne zgodovine. Ob svoji 25-letnici izhajanja je «Kronika» vsekakor dokazala potrebo po obstoju take revije in povsem uicsničila zamisli, ideje in načrte, ki so si jih že ob njenem nastajanju zastavili zgodovinarji. METKA GOMBAČ 25. JUBILEJNE MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE DANES, v nedeljo, 10. julija, ob 20.30, viteška dvorana Ameriški barvni film — mu-sical CABARET • JUTRI, v ponedeljek, 11. julija, TOREK, 12. julija, in ČETRTEK, 14. julija, ob 20.30, poletno gledališče PLESI Z OTOKA BALI, Indonezija SREDA, 13. julija, ob 20.30, poletno gledališče BALETNI VEČER Irish Ballet Company PETEK, 15. julija, ob 20.30, preddverje SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA SOBOTA, 16. julija, ob 20.30, viteška dvorana Kitajski film - balet SIVOLASO DEKLE Vstopnice v prodaji pri blagajni Festivala v Križankah. - 337), bolj poglobljeno pa je ba-tujske najdbe opredelil v razpravi «Batujske arheološke najdbe* (Goriška srečanja, III/1968, štev. 12), kjer jih je postavil v ketlaški kulturi krog .katerega nosile’ so bili Slovenci. Leta 1968 je začel izkopavati na Titovem trgu v Ajdovščini, kjer so se pokazali ostanki antične utrdbe in skromne srednjeveške najdbe, istega leta pa je na povabilo prof. dr. Staneta: Ga-bro/ca prvič odšel v Stično na izkopavanja prazgodovinske naselbine. Izkopavanj v Stični se je udeležil še v letih 1969, 1970 in 1971, po njegovih lastnih besedah pa so zanj pomenila še eno univerzo, saj so ob- udeležbi tudi tujih arheologov potekala po najsodobnejših metodah Izkopavanja na Mostu na Soči so se pričela že leta 1971 in so se nadaljevala leta 1971, 1974 in 1975, lani so bile izkopane le sonde, v letošnjem letu pa trajajo nepretrgano že od marca dalje. V tem •času je bilo odkritih več prazgodovinskih hiš, pokazali pa so se tudi temelji rimske hiše Pojavljajo se nadalje bronasti predmeti, prazgodovinska keramika, hišni omet, našli so tudi keltske novce, iz rimske dobe pa so poleg o-stankov hiše naleteli še na opeko, keramiko in novce. Izkopavanja so pomembna tudi v mednarodnem merilu, saj gre za edinstveoo »tav-M. V. (Nadaljevanj- na 8. strani) Kljub prostorskim težavam so Osiječani z njim lastno iznajdljivostjo že osmič priredili annale komorne opere in baleta, ki je bil tokrat posvečen 85-letnici rojstva maršala Tita. , Zanimive prireditve so se zvrstile na odru Hrvatskega narodnega gledališča in v posebej urejeni športni dva-ani »Zrinjevac*, v kateri je bila slovesna otvoritev glasbene pesnitve Jama, ki jo je na znani tekst Ivana Gorana Kovačiča skomponiral Nikola Her-cigonja. Koncertno so jo izvedli operni solisti, zbor, recitatorja in orkester Srbskega narodnega po-zorišta iz Novega Sada, ki se je predstavil kot odlično homogeno glasbeno telo. Zvočnost orkestra iri izenačena ubranost zbora ob sonornih glasovih solistov Irene Davosir - Matanovičeve, Jelene Ječmenice, Vladana Cvejiča, Dušana Baltiča, Rudolfa Nemeta ter recitatorjev Mirka Petroviča in Tome Jovanoviča, je kantata pod dirigentskim vodstvom Miodraga Japonska izzvenela kot mogočna e-popeja Passio hominiš nostri. Na Annalu se. kot je že navada, predstavijo predvsem domači a tudi tuji komorni operni in baletni ansambli. Na letošnjem je bila občutnejša premoč baleta. Nastopilo je šest baletnih skupin, od tega dve visoko kvalitetni iz Francije in Japonske in štiri Opere, od teh samo ena inozemska iz Češkoslovaške, ker je italijanska Opera iz Genove udeležbo odpovedala. Nasploh se je predvideni okvirni program znatno spremenil. Vendar je bil končni rezultat letošnjega Annala kljub težavam na očitni kvalitetni ravni. Zaradi boljšega pregleda bomo ocenjevali uspehe sodelujočih posebej za balet, posebej za opero. Kot prvi baletni ansambel se je predstavi' zagrebški plesni ansambel z Igrami na efektno, v glavnem elektronsko glasbo hrvaškega komponista Zlatka Pibernika, žal, o izvedbi ansambla, ki ga se stavljajo samo dekleta, ni moč zapisati drugega, kot da je bila ekshibicija lepih teles mladto plesalk, ki • i po intencijah koreografij. I,ele Gluhak - Bunete, z mladostno radoživostjo izvedle nekaj prikupnih plesnih komrozicij, bolj sebi v ižite. kot v zadovoljstvo kritike in občinstva. Izreden je Ijil nastop komorne' plesne skupine eksperimentalnega ( baletnega studia pariške Opoje j s posameznimi točkami pod skup nim naslovom «Tretje krilo*. V ko-eograf ji vodje skupine odlič ne plesalke Caro!yn Carlsonove s prav tako izvrstnim partnerjem Lamom F.ksonom in čudovitim kontrabasistom Barrejem Philip-som, ki je razen muziciranja du hovito sodeloval tudi pantomimič-no, so izvedi plesni večer na izredno vieo/i umetniški rav i. Vse v vsem: ideja, tehnična dovršenost plesnih gibov in estetsko lepo g-*jenih teles, eleganca in šarm in preoričevalen umetniški izraz so nudili užitka poln umetniški večer. Baletni ansambel Narodnega gle dali.šča iz Sarajeva, v katerem je nekaj izvrstnih plesalcev in, ple salk. žal ni izpolnil pričakovanj. Kritika za okroglo mizo je ostro ožigosala neinventvno koreografijo, ki ni znala izkoristiti spo sobnosti baletnega ansambla, do čim je občinstvo, ki je oba veče- ra napolnilo veliko športno dvorano, s simpatijo spremljalo predstav:. Prvi večer so izvedli Igro kart na glasbo Stravinskega in Liciiar-sko srce hrvaškega komponista Krešimira Baranoviča, drugi večer pa balet v dveh delih Hasa-naginico na glasbo Vojina Komadina. V tem delu je še bolj kot na p-vem večeru izstopalo pomanjkljivo koreografsko znanje, ki je težilo bolj k prihajanju in odhajanju skupin in posameznikov na oder, kot čistemu plesnemu gibu. V tem delu so se vendarle bolj po zaslugi lastnih zmožnosti kot po bledi koreografiji uveljavili zlasti plesalka Hasonaginice Katarina Kocka in plesalci Hasc-nage Mircea Hurdubea, Fimoro-viča - bega Nedžad Potogija in Imotskega kadije Dragan Tičič. Hasanaginico ja z mnogo fantazije izvrstno skomponiral Voj n Komadina. Žifija kritike ni zaman podelila priznanja, da .je bila njegova stvaritev najboljša kompozicija na letošnjem Annalu. Težak orkestrski part je orkester zaigral elast'čno in z mnogo dojemljivosti za ritmičnost modernega glasbeno - plesnega izraza. Veliki orkester je precizno in dinamično vodil dirigent Marjan Fajdiga, ki je tudi glasbi Stravinskega in Baranoviča na prvem baletnem večeru pridal odgovarjajočo poustvarjalno dinamičnost. Zares škoda, da glasba, zlasti v Hasa-naginici, ni bila temeljiteje koreografsko izkoriščena. Veliko radovednost in hkrati presenečenje je vzbudil nastop japonskega ritualno plesnega teatra »Butosha* iz Tokia. Na Japonskem je uvajanje v vse, kar je sveto, osamljeno in izolirano, vse, kar je postavljeno pod tabu, vse, ka.r je vzvišeno in odmaknjeno od vsakdanje ravni, je ozko povezano s predstavo »Vrata*, zato plavijo temu: (»gledati skozi vra ta budiz a. V nasprotju z »Vrati*, igratoi plesalci do najvišje mere ogrevajo svoja telesa, se s tem očiščujejo, da nato lahko svobodno uprejo željeni pogled za Vrata. S takšnim uvodom so se predstavili plesalci in plesalke japonske skupine in odprli »Vrata*, skozi katera smo ;ne le simbolično, skoraj bi rekel, dejansko približali baljnjemu vzhodu, katerega del so nam pričarali japonski i-g-alci - plesalci, ki so skozi ista Vrata prišli k nam, da bi prikazali svojo umetnost. Tajinstvena, evropskemu člove ku kar nerazumljiva je njihova plesno pantom mična umetnost, ki je tesno povezana z vzhodnjaško filozofijo pogledov na svet in življenje, ki pa po vztrajnejšem dojemanju lahko prevzame tudi evropskega človeka. Vsekakor eksotična predstava polna simbolične povezave z zemljo in človekom, ki so jo plesalci. katere vodia. koreograf in režiser je Isso Miura, izvedli z nenavadno fanatično obsedenostjo. Bili so prizori, šokantni za gledalce, na primer, poetično prikazan s-olni akt na gugalnici, M je z vedno večjo zagnanostjo soaia la moškega :n žensko do simboličnega umirjaoia. ko je moški po zadovoljitvi zdrsni' z -n"oinire na EMIL FRELIH (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) 1975). O vseh izkopavanjih, ki jih vodi, pošilja Drago Svoijšak redna poročila tudi v »Varstvo spomenikov* in beograjski »Arheološki -regled... Drufja obsežnejša akcija, pri kateri je sodeloval, je večletno izkopavanje v Batujah (1967, 1970, 1972). Že prvo leto so vzbudila zanimanje tudi italijanskega tiska, ki je batujskim najdbam včasih skušal izpodbiti njihov slovenski značaj in jih je proglasil za langobardske. Odtod Svoljškov hiter publicistični odgovor v ljubljanskem »Delu* (»Slovenci ali Langobardi?*, 13. 12. 1967, štev. OB IZIDU DRUGE ŠTEVILKE «MLADINE» BENEŠKA MLAJŠA GENERACIJA ZAČELA IZDAJATI SVOJ LIST Drugi zvezek je boljši, a potrebuje nekoga, ki bi jezik opilil Beneška Slovenija j- v očeh mnogih naših ljudi kot nekakšen rezervat malone čudnih ljudi in za-’ to se marsikateri Slovenec iz Trsta ali Gorice odpravi v čudovite zeleno pobarvane doline s pripombo »gremo pogledat, kdo tam živi, kako govc • kako se oblači*, in podobno. Mimo Čedada pa vse tja do najbolj zakotn/i slovenskih vasi pa doživlja naš meščan razočaranje za razočaranjem, ko ugotavlja. da so prebivalci Nadiških dolin povsem navadni, normalni ljudje, ki se izražajo v svojem jeziku, ki gojijo lastno kulturo in ki jih v vsakdanjih naporih spremlja trdno prepričanje, da jim bodo nekoč vendarl. priznane pravice, ki so jim bile in jim so krivično odvzete: Vera v kulturni, socialni- in ekonomski dvig pa ni zasidrana ?amo v starejših pre bivalcih Benečije, ki so pretrpeli izkušnjo izseljenstva, ampak tudi, morda celo še prej, v mladini, ki se zaveda svojega porekla in noče biti več manjvreden član povsem določene nacionalne skupnosti. Ko sem hodil po beneški zemlji, sem opazoval siromaštvo in ponekod že skoraj nemogoče življenjske razmere, pogovarjal sem sc z raznimi sedanjimi čedrmaci. ki čutijo v sebi dolžnost, da narod obveščajo, a jim je to mnogokrat onemogočeno, poslušal sem slovensko mašo in pretresla me je čudovita življenjskost slovenske pridige. Vse delovanje pa na žalost preveva neko otožno ozračje, ki pa ni tožba nad tem, kar je bilo, pač pa za tis1'p, kar bi lahko bilo. Beneška mladina se je temu povsem naravno uorla. Noče živeti v iluzijah in gradovih iz milnatih balončkov. Začela je korenito akcijo, ki je izziv, protest in informacija obenem. Skupina mladincev se je zbrala in začela izdajati svoj list: »Mladina*. Pred nami sta prvi dve številki ciklostiranega mladinskega ■glasila, ki delujeta sveže uh spodbudno. Prva številka je izšla že aprila letos in vsebuje članke, ki gredo od uvodnika preko izkušenj posameznih mladincev do življenjsko ekonomsko - informativnih člankov. Urednišk, kolektiv sporoča, *da more vsak mladinec izraziti svoje misli potom tega lista, telimo le to, da mladina piše o svojih problemih, in sicer iz kateregakoli zornega kota.» Za moto so si mladi Benečani izbrali Cankarjevo misel: »Delam z veliko skrbjo, ker hočem, da vidi to dramo svet in ne samo Ljubljana . ..» Članki n dvojezični in bolj informativnega značaja ter predstavijo ozemlje, koder Slovenci v videmski pokrajini živijo. Nadalje pisoi ocenjujejo politično situacijo v Italiji ter podajajo zanimiv koledarček važnih dogodkov, ki so v zgodovini oblikovali življenje v Benečiji. Čeprav je gradivo v listu nafnetano brez glob- ljega logičnega zaporedja, je prvi korak uspešno storjen. Druga številka je bolje urejena in tudi članki so na višjem nivo ju. Pisanje se dotika važnejših problemov, kot so zahteve po raznih zaščitni'i in ekonomskih za konih, poleg toga prinaša pesem domačega ustvarjalca Izidorja Predana ter slovarček slovenskih besed. Marko piše o emigraciji, saj si Benečan na domačih tleh ne more prigarati kruha. Licio opisuje š! ido, ki jo je povzročil lanskoletni potres in iz članka veje trdna volja po novem življenju. Se je zanimivih člankov in prav bi bilo. da bi »Mladina* prišla na ogled tudi v Trst. Edina pri pomba lej pohvalni akciji bi se tikala jezika, ki ni dovolj kultiviran in bi kazalo dobiti korek, torja, ki bi odstranil vsaj najbolj grobe napake. MARIJ ČUK BERITE REVIJO Mala a bogata knjižica o Gabrovici Letos je občina Koper slavila svoj občinski praznik nekoliko pozneje kot sicer. Praznovanje je časovno odložila, da bi ga praznovala v Gabro ici na obletnico požiga te istrske vas ce. ki spada prav gotovo med najbolj revolucionarne in najbolj partizanske vasi v Sloveniji, o čemer govorijo naslednji podatki: Gabrovica je pred začetkom druge svetovne vojne štela 180 prebivalcev, narodnoosvobodilnega boja na domačih tleh, med preko-morci, v ostali Sloven ji ali drugod (vštevši tudi nacistična taborišča) se je udeležilo 98 vaščanov, to se pravi nad 50 odstotkov prebivalcev, to v drugih besedah pomeni, da so bili tako ali drugače vključeni v boj vsi prebivalci vasi, razen otrok in starcev. Ob letošnji obletnici požiga Gabrovice, ki so jo' nacisti in fašisti zažgati 28. maja ' 1914 je izšla tudi sicer drobna vendar pa vsebinsko bogata knjižnica, ki na 120 straneh prinaša bogato zgodovino vasi. Uvod v priložnostno publikacijo je napisal France Perovšek, sledi nato oris k-aja z opisom vse Osap-ske doline, ki ga je prispeval Raul š škovič. Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran pa je prispeval členek »Gabrovica — spominski park*, neenaki rojak Vid Vremec je nato v članku »Gabrovica — središče predvojnega delavskega gibanja* prikazal zgodovino delavskega gibanja na našem nekoliko širšem področju, vendar pa z neki kšnim središčem oziroma z večjim poudarkom na Gabrovici. Vid Vremec navaja dogajanja povezana z Gabrovico in slovensko Istro ter z revolucionarnim gibanjem vse od prvih let po prvi svetovni vojni pa skoraj do konca druge svetovne vojne, do osvoboditve. V tem delu knjižice so nato zana imena tistih slovenskih ljudi, ki so v vsem času fašističnega terorja ohranili narionalno zavest, ki so jo povezovali in dopolnjevali z revolucionarnimi oziroma naprednimi idejami. V naslednjem članku, ki nosj podpis slovenskega pisatelja Milana Gučka, pa je govor o , Gabrovici v času narodnoosvobodilnega boja. Kakor je znano, so nacisti in fašisti napadli konec maja 1944 Gabrovico zato, ker je to bla neke vrste »prestolnica* za mnogo širše področje, saj se je tu sestajal okrožni komite KPS, tod so hodile kurirske poti, tu so imele svoj sedež tehnike in ustanove, skratka Gabrovica jc veliko pomenila. Milan Guček pripoveduje tudi, kako j° 28. maja 1944 Gabrovica gorela, kdo je od aktivistov tam hi! itd. Svoja izvajanja je Milan Guček napisal deloma po pripovedi deloma pt zgodovinskih materialih. Med viri, ki jih je uporabil Milan Guček, so tudi izjave neposredno prizadetih ljudi, bivših aktivistov in funkcionarjev pa tudi doki .ati in znanstvene razprave kot n.pr. dela Milice Kacin - Wo-hinzove, Ivana Regenta, Toneta Ferenca in drugih. V nadaljnjem poglavju z naslovom »Borci in aktivisti pripovedujejo* se zvrsti cel niz spominov, začenši s prispevkom Vidka Hla-ja - Sveta, ki pripoveduje, kako po sklepu pokrajin partijske konference v decembru v Braniku prišel v slovensko Istro in kako težke :o bile razmere za ilegalno delo v slovenski Istri v letu 1942-1943 do zrušenja italijanske fašistične vojske. Danilo Petrinja -Primož pa govori o varnostnoobve-ščevalni službi za slovensko Istro v Gabrovito. Pripoveduje o Vosu za slovensko Istro oziroma o okrožni izpostavi OZN, ki je imela svoj sedež v Gabrovici do požiga vasi. V naslednjem sc zvrsti več osebnih spominov raznih aktivistov ko. na primer Marjana Tula - Čikonje. Zofke Bukovčeve - Vfcsne, Marije Skr-kove. ki je »iz goreče Gabrovice morala v zapor*. Sledi spomin Mirka Marke'ič »V požgani Gabrovici* in Borisa Ježa prispevek z naslovom »Mučeniški dnevi na pragu svobode*. Zofka Bukovčeva se ponovno oglaša z »Deležem, gabrovske mlad ne v NOB*. Milan Guček pa dodaja še drugi svoj prispevek z naslovom »Mojc srečanje z C jbro-vico*. V začetku smo navedli dva selo konkretna podatka o prispevku Gabrovice za svobodo, v zaključku publikacije o kateri je govor, pa imamo osnovne podatke 38 žrtev, ki jih je Gabrovica dala za svobodo. Gre za imena in osnovne podatke 11 Gabrovčanov, ki so padli kot bore' narodnoosvobodilnih vojaških enot, za podatke 15 žrtev fašističnih ječ in koncentracijskih taborišč ti c za 10 ž-tev fašističnega oziroma nacističnega nasilja, to se pravi za 7 žrtev, ki so zgorele v goreči Gabrovici, maja 44 in tri žrtve, ki so padle ob drugih priložnostih kot sta Jože Ivančič in Jože Pečar, ki so ju avgusta 1944. ! .a ubili v Dekanih in Andrej Žerjul, ki je padel že v maju 1921. leta ob znanem uporu marežgan-skih ljudi proti fašističnemu nasilju na tedanjih parlamentarnih volitvah. Knjigo, o kateri je govor, so izdali družbenopolitične organizacije in občinske skupščtoe obalno-kraškega območja ter odbor nekdanjih aktivistov OF južnoprimor-skega okrožja. Drobno knjižico, za katero ponovno ugotavljamo, da je vsebinsko zelo bogata, je opremil lirastovelj-ski umetnik Jože Pohlen, v uredniškem odboru p« so bili Salvator Žitko, Vid Vremec, Milan Gaček Viktor Hlaj, Danilo Petrinja, Marta Pahor, Zofka Bukovec in Raul šiško-vič. V publikaciji je tudi nekaj fotografskih posnetkov, ki dokumentirajo vlogo Gabrovice predvsem v času NOB, pa tudi v dobi fašizma, ko so bili prebivalci Gabrovice prav tako vedno predani boju za svobodo, Jr«. P rTmoršlfci "(Jnevrnk: 8 10. iuliia 1977 NA POBUDO OBČINSKEGA ODBORA ZZB IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ NEKDANJI «TIHI JUNAKI- S TOLMINSKEGA SO SE PRETEKLO NEDELJO SPET SREČALI Od približno 2000 internirancev jih je v taboriščih ostalo nič manj kot 340, od preživelih jih je doslej pomrlo več kot 30 odstotkov - Kaj pravijo spomini Občinski odbor 7ZB NOV in Komisija za interniranca in zapornike v italijanskih in nemških taboriščih in zaporih sta preteklo nedeljo organizirali v Tolminu tovariško srečanje, ki se ga je u-deležilo okrog 130 nekdanjih internirancev in zapornikov. V dvo rani hotela Krn so jih sprejeli predstavniki občine, družbeno političnih organizacij in občinskega komiteja ZKS. Šolska mladina jim je priredila kulturni spored, mo ški oktet »Majnik* po. iim je zapel nekaj pesmi. Interniranci in zaporniki... Kaj vse so pretrpeli ti tihi junaki. je lepo in pomenljivo zapisal časnikar Željko Kozinc v in torv juju z generalpolkovnikom Rudolfom Hribernikom Svarunorr. «Med njimi so tisti, katerih junaštvo postavlja Svamn pred svojega — čeprav te bil proglašen za narodnega heroja. Da večje junaštvo kot njegovo, so oe njegovem morali prestati taboriščniki, aktivisti in go'\;ki kmetje... vsi, ki so morali vs traja ti na položajih do konca, tudi potem, kc Bo .se borci umaknili » * * # Udeležili smo sc srečanja, de bi spoznali tiste nekdanje trpine in trpinke, od katerih so mnogi tudi po več let preživeli v peklu italijanskih in nemških uničevalnih ta borišč. Ko smo opazoval',njihove obraze, smo z njih razbrali prikrite sledove nekdanjega mučenja in trpljenja. Vendar pa so tiste sledove prekrili nasmehi sre če in zadovoljstva, da se po tolikih letih zopet vidijo — to pot svobodni na tej uporni tolminski zemlji. V razgovorih so potem obujali spomine na tista leta ko so izpod zelenih čelad in jeklenih •iiiHiiMiiiiMiiR:;:: v MMMimmi 11111111111111 tiiiMimii Arheolog D. Svoljšak (Nadaljevanje s 7. strani * v bne ostaline iz halštatskega obdobja. D. Svoljšak je o rezultatih izkopavanj na Mostu že napisal več tehtnih prispevkov, tako npr. v prvi in drugi številki Goriškega letnika (»Raziskovanje prazgodovinske naselbine na Mostu na Soči*, 1974; «0 novih najdbah grobov na Mostu na Soči*, 1975). Izkopavanj na Mostu se je dotaknil tudi v že omenjenem članku »Novejša arheološka raziskovanja na Tolminskem*, v tisku pa je prispevek »Utrinki o gospodarstvu v Posočju v starejši železni dobi* (Goriški letnik 3, 1976). O prazgodovinskih najdbah na Mostu na Soči je D. Svoljšak pred nedavnim predaval v Gorici, kjer so na znanstvenem zborovanju v okviru letošnjega tedna muzejev razpravljali o Posočju v bronasti in železni dobi. To ni bil njegov prvi nastop pred tujo strokovno javnostjo, saj je že prej dvakrat predaval v tujini, 1973. na univerzi v Miinchnu in 1976. na svetovnem arheološkem kongresu v Nici, aktivno pa je sodeloval na treh slovenskih arheoloških sin-pozijih. S tujimi strokovnjaki se je srečeval tudi na arheoloških izkopavanjih na Hrušici, ki jih je vodil Narodni muzej iz Ljubljane v sodelovanju z arheološkim inštitutom SAZU in Goriškim muzejem pri katerih je nekaj časa sodeloval tudi arheološki inštitut miin-chenske univerze. Izkopavanja so potekala od 1971 - 1976, raziskovali pa so ostanke rimske trdnjave Ad Pirum. Že v razpravi «Posočje v zgodnjem srednjem veku* (Arheološki vestnik XXI - XXII, Ljubljana 1970 - 1971), o čemer je predaval v Kranju leta 1968, je Svoljšak pokazal posebno zanimanje za najdbe v Vipavski dolini, predvsem za tiste, ki so povezane z naselitvijo Slovencev (Gojače, Batuje). Na osnovi izkušenj v Batujah, kjer so ob nekdanji cerkvi sv. Jurija naleteli na grobišče naših prednikov, je utemeljeno nakazal, kako naj potekajo nadaljnja arheološka raziskovanja tega obdobja. Zapisal je, da «moramo več pozornosti posvetiti proučevanju umetnostnih spomenikov, poiskati moramo morebitne arheološke terene ob romanskih, gotskih in drugih cerkvah*, tudi takih, ki so že zdavnaj porušene in spominjajo nanje le še ledinska imena. Pregled SvoljšUovih objav in spremljanje njegovega arheološkega dela nam pokaže torej dve glavni raziskovalni področji: na eni strani halštatsko obdobje, ki je povezano zlasti z izkopavanji v Tolminu in na Mostu na Soči, na drugi strani pa pozna antika in zgodnji srednji vek s pomembnimi najdišči v Vipanski dolini. Slednje področje je temeljito obdelal v knjigi »Vipavska dolina. Zgod-njesrednjeveška najdišča*, ki jo je napisal skupaj s svojim najboljšim arheološkim sodelavcem Timotejem Knificem. Knjiga je izšla leto« kot 17. zvezek «Situle», zbirke razprav Narodnega muzeja v Ljubljani. Več kot desetletno sistematično delo, povezano s topografskim popisom najdišč, študijem literature in s številnimi izkopavanji večjega ali manjšega obsega, je torej privedlo do prvega sintetičnega prikaza arheološke podobe Vipavske doline v zgodnjem srednjem veku, kar pouieni za raziskovalca največje zadoščenje. Upajmo, da bodo tej knjigi sledile še druge, saj je na Primorskem v arheologiji Je marsikaj nedorečenega. obrazov zrle nanje sovražne in mrzle oči brez vsakega sledu človeške topline. Spominjali so se tistih obrazov, ki so r. tevtonskim mirom zažigali slamnate strehe njihovih domov. Spominjali so se tankov z jeklenimi pasovi, ki so teptali in uničevali njihove njive, travnike, sadovnjake, vrtove, medtem ko so sami — uklenjeni u pretepeni morali v mrzlo tujino v taborišča in zapore.. Apokalipsa iz Berlina je v svojem nenasitnem zmagoslavju divjala po naši zemlji, pobijala, uničevala in rušila tisočletno delo žuljamh rok številnih rodov Zbrane udeležence je najprej pozdravila Marija Savli - Tatjana — tudi sama nekdanja interni-ranka. Lep in človeško občuten je bil njen pOzdrav: «Dolgo smo čakali na to srečanje. Nekdanji trpini Tolminske iz italijanskih zaporov in taborišč ter preživeli iz nacističnih uničevalnih taborišč, smo si močno želeli srečanja po več kot treti desetletjih. Vse nas veže prijateljstvo in tovarištvo, k’ je lahko nastalo le v času hude človeške stiske in trpljenja. Ta vez prijateljstva in tovarištva je traj na in nepozabna.* Potem je tovarišice Šavlijeva -Tatjana obnovila spomine na začetke oboroženega boja na Tolminskem. ki segajo v 1941. leto. Že v poznem poletju 1942 je na Tolminskem delovala prva tolminska partizanska četa. Izvajala ie uspešne akcije in fašistom zadajala vojaške, zlasti pa moralne udarec. Fašisti so vsi besni planili na aktiviste in družine tistih, ki so imele svojce pri partizanih. Niso prizanašali ne starim in ne bolnim, ne materam z otroki v naročju. Na Koritnici v Baški grapi so požgali prvo domačijo partizana Mihe Brovča - Breze. Potem so si. vsi udeleženci srečanja ogledali narodopisni in arheološki oddelek v tolminskem muzeju. Po skupnem kosilu so začeli obujati spomine na presta-no ti-pljen.je v taboriščih, ki nosijo zloglasna imena: Mauthausen, Buchenvald, Dachau. Ravcn-sbruek, Bergen - Belsen itd. Nekateri od njih so svoje spomine pa osvoboditvi tudi napisali. Med temi sta Viktor Pagor; in Ivo Kenda. Prvi piše v svojih spominih: «V štirih mesecih trpljenja v tem taborišču — Mauthausen — je od 800 mož n a šege' transporta iz taborišča Cairo - Montenotte v Italiji, omagalo in podleglo mučenju nad 350 mož. Požrle so jih peči nenasitnega krematorija... »Štiri dni in noči smo se vozili iz Italije v Mauthausen. V neznosni gneči, sopari, smradu m pomanjkanju zraka, smo se dobesedno dušili. Ko se je vlak končno ustavil, so se iz vagonov vsipale blede in do kraja izčrpane človeške postave. Gledali smo se kot tujci in drug drugega nismo več poznali. »Uvrstili so nas po štiri in odpeljali uro daleč. Med potjo je padla prva žrtev podivjanega e-sesovca. Domačin iz Baške grape je stražarja vprašal, če sme do vode. Stražar mu je pokazal vodo, kal: ih deset metrov daleč od ceste. Komaj je jetnik napravil nekaj korakov, je stražar dvignil puško, pomeril in ustrelil. Sin samotne Baške grape se je zgrudil, smrtno zadet v hrbet... Esesevec pa nam je smeje dejal: »Ali ste videli! Tako se bo zgodilo vsakemu, ki bi hotel zbežati.* »V Mauthausenu ic bilo stalno od devet do deset tisoč jetnikov. Pod nadzorstvom zločinskih paznikov in stražarjev smo morali delati kot Črna živina. Stražarji so se veselili in uživati, če so vsak dan 2 gumijavkami ali koli lahko do smrti pobili vsaj eneaa jetnika. Hrana je bila nekakšna smrdljiva čorba. Jetniki smo se med seboj večkrat pogovarjali, kakšno hrano so doma dajali prašičem. Pri tem so izjavljali: Če bom še kdaj prišel domov živ, se bom splazil v hlev k prašečem in skupaj z njimi jedel iz korita. Z jezikom bom očistil stranice korita skrbneje kot vsaka gospodinja.* V tem zloglasnem taborišču so nacistične zverine pobile in sežgale nad 50.000 jetrukov! Ivo Kenda iz Poljubinja je bil po razpadu fašistične Italije partizan, dodeljen minerskemu vodu. Skupaj z drugimi minerci ie večkrat pomagal rušiti mostove in železniško progo od Mosta na Soči do Podbrda in Bohinjske Bistrice. Ko je bil minerski vod razpuščen, je bil dodeljen komandi mesta vojnega okrožja v Knežkih Ravnah. Ko so nekega dne šli po hrano v Poljubinj, so zašli v sovražno zasedo. Eden izmed skupine je padel nekaj jih je ušlo. štiri, med katerimi (udi Iva, pa so ujeli. In tako se .je Ivo 28. januarja 1944 zna*pi v taborišču Dachau. V svojih spominih se prihoda v to taborišče takole spominja: «Ko smo ob prihodu v taborišče opazovali taboriščnike, nismo dojeli teže tistega trenutka. Nekateri so se celo smejali. Toda njihov smeh je prav kmalu za mrl. Nemški oficir nam je dejal: «Od tega trenutka dalje se ne boste več smejali.* Pokazal nam je napis na tuavni stavbi, kjer je pisalo: VEČ KOT JIH UMRE. VEČ KRUHA NAM O-STANE ! »Resničnost tega stavka smo kmalu občutili na lastni koži. Prejel sem taboriščno obleke is številko — 62693. Te številke ne bom nikoli pozabil.* Ivo Kenda je v taborišču Dachau doživel tudi — skrivno operacijo kile. Na veliko noč 1945. leta jc bivši kapetan jugoslovanske vojske Franc Kleč na skrivaj poskrbel zdravnika Slovenca, da je prav tako na skrivaj operiral Kendo. Takrat je bilo veliko Nemcev na dopustu. Potem je prišla osvoboditev Dne 24 a-prila 1945, deset minut pred šesto uro zvečer, je prva ameriška granata prebila zid taborišča. Po celonočni borbi se ie šele drugi dan z jutra1 prgdalo vodstvo taborišča. Jetniki, ki so jih Nemci prej nameravali po streliti, so bili rešeni Kenda sc na koncu svojih spominov spominja vrnitve domov: »Od skupine 60 tovarišev, s katerimi sem se pripeljal v Dachau, se nas jo samj šest vrnilo domov.* « « Ob teh spominih oživlja srečanje s tremi povratnik: v moji rojstni vasi Šebrelje na Cerkljanskem. V prvi polovici februarja 1945 sem prišel iz bolnice »Franja* domov, kjer sem se potem zdravil še en mesec. Ko sem lahko hodil s palico, sem obiskal tri povratnike iz Mauthausa: Pe- IZREDEN USPEH V TRSTU Naselje Sv. Sergija — Telefon 828-228 DO 19. JULIJA NAJVEČJf CIRKUS VSEH ČASOV LIANA,NANDOeRINALDO flDEEI »RtSEHTANO (J | | tra Lapanjo - Panikavea, Jožefa Erjavca - Dolinarja in Tomaža Je reba - Jerebovega. Nisem iih. sno-nal! Bili so v ohlapno kožo zavili okostnjaki! Taki kol sem jih pozna! prej, so ostali v Maut hausnu! V kosteh, ki jih je pokrivala ohlapna koža, je še tlela majč kena lučka življenja. Da to življenje ni ugasnilo, so jim pomagale tiste čudovite besede, ki so jih v taborišču večkrat na dan na skrivai izgovarjali: Dom... Družina... Svoboda... * * * Še nekai statističnih podatkov o taboriščnikih in zapornikih tolminske občine. V italijanskih in nemških zaporih in taboriščih je trpelo nekaj nad 2000 tovarišev in tovarišic, ali okrog 10 odsi. prebivalcev tolminske občine. V raznih uničevalnih taboriščih — Mauthausen, Buchenvald, Aus\vitz, Dachau. Bergen - Belsen in drugih — ter v zaporih, je končalo svojo življenjsko pot 540 tovarišev in tovarišic, ki so jih pogoltnile krematorijske peči... Po osvoboditvi se -,e vrnilo domov 1553 internirancev in zapornikov. Zaradi posledic trpljenja in mučenja jih je v letih po o-svoboditvi umrla nad polovica. ANDREJ PAGON -OGAREV VLADIMIR GRADNIK Zaradi slabega vremena so bile te operacije končno odložene do 23. maja. Na eni in drugi strani so nezaupno gledali na te kratke dneve relativne tišine, zavedajoč se, da ne bo miru, dokler še kljubujejo stebri obrambe: Sv. gora, Škabrijel Sv. Marko, Fajti hrib, Kostanjevica in Grmada Razrušene jarke so za silo popravili, dolbli so jame in kaverne, ponoči so raztegovali novo bodečo žico, vozili in nosili strelivo, hrano in druge potrebščine. Artilerijske postojanke so premestili in jih u-trjevali. Italijani so prevažali lahko in srednjo artilerijo čez Sočo in jo utrjevali na osvojenih grebenih Prižnice in Kuka. Hkrati so Avstrijci na tem sektorju umikali topove proti notranjosti Banjšic. Na mrtvih stražah so borci opazovali in prisluškovali v temo. Opremljeni so bili z bombami in puško, pripravljeno na strel. Njihovi pogledi so bili usmerjeni na sovražne položaje, a misli na družino v daljnem kraju. 24. REZULTATI BOJEV OD PLAVI DO GORICE Čeravno italijanski korpusi na delu fronte od Plavi do Gorice niso v celoti dosegli cilja, ki sta ga postavila i&alijAa&ka vrhovna komanda in komandant »goriške co- VSAK DAN DVE PREDSTAVI ob 17.30 in ob 21.45 Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa (10. - 23.) telefon 828228 in pri OSREDNJI BLAGA iNI V PASAŽI PROT TI, telefon 36-372 in 38 547 OBIŠČITE NAJVEČJI ZOOLOŠKI VRT V EVROPI NEDELJA, 10. JULIJA 1977 PONEDELJEK, 11. JULIJA 1977 NEDELJA, 10. JULIJA 1977 PONEDELJEK, 11. JULIJA 1977 ITALIJANSKA TV ITALIJANSKA TV TRST A TRST A Prvi kanal 11.00 Maša in Nabožna oddaja 13.00 Kmetijska oddaja 13.30 DNEVNIK 18.15 Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro ■ risani filmi 18.35 Resnične zgodbe: RATKO IN MEDVED, drugi del 19.05 BELLA SENZ'ANI1V1A 20.00 DNEVNIK 20.40 VZDOLŽ REKE IN NA VODI. prvo nadai.ievanje Francis Dubnage jc prav gotovo znan avtor tudi ali bolje predvsem na področju detektivk. Njegovo delo »Vzdolž reke in na vodi* potrjuje gornjo trditev. Prvo nadaljevanje: Hampton je majhno mestece ob Temzi nekaj kilometrov od Londona. V neki ploveči hiši policija odkrije truplo italijanskega doseljenca Paola Morani ja. Čoln — hiša pa je last nekega Jamesa Coo-perja, Morettijevega prijatelja. Toda Cooperja ni nikjer. Prav ob tem čolnu — domu pa je podoben dom nekega dekleta, ki je zelo lepo. vendar pa oo svojem obnašanju zelo drzno... 21.40 Športna nedelja 22.30 Napoved programa za prihodnje dni Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.15 Sclekciia iz oddaje: ONA DRUGA NEDELJA 16.00 Neposredni športni prenosi 18.45 SPOLETO. O ČARA... Vremenska napoved 19.50 DNEVNIK 2 Odprti studio 20.00 Nedelja sprint 20.40 Cera trna volta... 21.55 DNEVNIK 2 DOSSIER V nekem predmestju Palerma deluje pet Ladijskih nun, ki spadajo v krog tiste množice nun, ki jih vodi sestra Tereza, Makedonka, ki je začela s svoje dejavnostjo v Indiji in razpreda svojo mrežo tudi drugod po svetu. tudi v raznih krajih Italije, koder je življenjska raven zelo nizka in ie pomoč zelo potrebna. 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.20 POROČILA * 10.25 Za nedeljsko dobro jutro 11.10 M. J. Cronin: Zvezde gle-, da io z neba 12.00 OTROCI SVETA - serija 12.30 Kmetijska oddaia 13.30 POROČILA . 15.10 Igro brez meja 16.30 Okrogli svet n. . 16.55 POROČILA h ,M(„ , .. 17.00 Državno prvenstvo v atletiki - prenos iz Nove Gorice 19.30 Odrske luči - zabavno glasbena oddaja 20.30 DNEVNIK 21.00 RUBEŽNIKI - nadaljevanka 21.50 Lesene Turopoljske lepotice. 22.23 Jazz na ekranu 22.40 DNEVNIK 22.55 športni pregled Koper 19.00 Državno prvenstvo v atletiki - prenos iz Nove Gorice 20.30 Otroški kotiček 21.15 STIČIŠČA 21.35 II molto onorevole agente. 23.05 Jazz na ekranu: .Ansambel Basic Train Zagreb 11.00 Otroški spored 12.00 Narodna glasba 12.30 Kmetijska oddaja 18.45 MALA MORSKA VILA - 21.05 MORAVA 76 22.05 Di-jgonale 22.55 Športni pregled Švica 19.00 V evro vizi ji: ROTSEE - VESLAŠTVO 20.50 Svet, v katerem živimo — ALASKA 21.15 Amanti del bnvido • prva epizoda 23.03 Športna nedelja Prvi kanal 13.00 Jazz koncert: McCoy Tyner 13.30 DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz parlamenta 18.15 Na ves glas glasbena oddaja 19.20 Rin Tin Tinove prigode 19.45 Almanah in Vremenska 20.00 DNEVNIK 20.40 TOTO' IN ŽENSKE, film Toth .je pomočnik v neki trgovini z blagom. Njegovo življenje ni lahko, ker ,;e njegova žena hude zahtevna. hkrati pa mu ne da dihati. Zato najde izhod v bolj samotarskem življenju. Umakne se na podstrešje, kjer lahko v miru pokadi svojo cigaro in prebira detektivke. V enem izmed teli »hišnih dopustov* Toto obudi neka.j epizod iz svojega življenja, epizod, ki posredno potrjujejo njegovo »teorijo*, da «žen.ske so moji na.jvečji sovražniki*. Toto se spomir.ja svoje zaročenke, ki ga je zapustila in razmišlja, kaj bi se bilo zgodilo, če bi... 22.30 PREPOVEDANO Ob koncu- DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Koncert 18.05 Kolesarstvo: Amaterski «Gi-ro» po Italiji 18.15 Program za miadino 18.45 Iz parlamenta in DNEVNIK 18.55 Programi pristopanja k TV 19.15 Ubaldo Lay predstavlja: LA DONNA Dl FIORI. tre- . tje nadalj. 19.45 DNEVNIK 2 . Odprti studio 20.40 IL BORSACCHIOTTO 21.55 VIDEOSERA Videosera bo skušal nocoj realizirati »vzvratno potovanje* devetih zelo znanih o-drskih umetnic lahkega žanra kot so Wanda Osiris, Elena Giusti, Isa Barziz/a Mara Landi, Marisa Merilni. Lauretta Masiero. itd. To vzvratno potovanje je zamišljeno v obliki »potovanja z vlakom v fantastični kraj Malibu*. Logično, da »zvezde*. kakršne so bivše umetnice, ne morejo potovati kot .je rečeno. Spominjala se jih bo nekakšna hostes, ki jo lx> v tem primeru poosebila Clara A1-granti. 22.55 GLASBENIKI XX. STOLETJA Ob koncu: DNEVNIK 2 -Zadnje vesti , JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana • 19.00 Obzornik 19.15 ČLOVEK IN ZEMLJA, serijski film 19.45 Mladi za mlade, dok. oddaji 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 B. Shaw: CEZAR IN KLEO PATRA, drama 22.20 Mozaik kratkega filma 23.00 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 NEDELJA, dok film iz trilogije o Bombayu 22.03 Pesmi iz Ferrare 22.35 Baletni večer Zagreb 21.00 USLUŽBENEC, drama 22.40 Kultur? danes 23.25 Brod. dok. film 23.45 DNEVNIK 24.00 Šahovski komentar Švica 16.00 Kolesarstvo — TOUR DE FRANCE 19.30 Programi za mladino 20.45 Športne novice 21.15 Pleši... 22.00 Enciklopedija TV 23.00 Kolesarstvo - TOUR DE FRANCE 23.10 VAGHE STELLE DELL’OR-SA, film 8.00, 12.00, 14.00. 19.00, 19.15 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sestanek z orkestrom: 11.05 Mladinski oder: »Pig, Peg in čokoladna torta*; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Vanek in Drej-ček; 13.10 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Klasično a ne preresno; 14.05 Operetna glasba; 14.35 Orkestri lahke glasbe; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER 7.30. 8.30. 12.30, 14.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro: 8.40 Kako se počutiš? Dobro hvala!; 9.15 Orkester David Whin-taker; 9.30 Glasbena oddaja; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Z nami je..; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.35 Mini ju-ke-box; 15.(X) Folk in tudi ne; 15.30 Koncert na trgu; 16.15 Glasbena oddaja; 16.45 Armandov kotiček; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.45 Od hiše do hiše; 18.30 Primorski dnevnik; 49.25 Program-mi tedna; 19.30 Primorska poje 77; 20.30 Crash; 21.35 športna nedelja; 21.40 Rock party; 22.15 Vesela opereta; 23.0X3, 24.00 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 10.00. 13.00, 18.00, 19.00 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 8.40 Glasbena skrinja; 10.20 Itineradio; 11.30 Papavere e papere; 12.00 Spe-cial Petra Ustinova; 13.30 V prvi vrsti; 15.00 Glasbena kombinacija; 17.15 Popoldanski koncert; 18.05 Show down; 19.20 Večern' vogra-mi; 21.05 Mošje, drama; L..j5 Lahko noč. SLOVENIJA 7.00 , 8.00. 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 15.00. 16.00, 20.00. 23.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.36 Skladbe za mladino: 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 12.15 Glasba po željah; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Orkester in zbor Horst Jan-kowski; 15.05 Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna radijska igra; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Plesna glasba; 1.05 Iz opusa Blaža Arniča; 1.30 Pop, rock, beat; 2.03 Če še ne spite. 7.00, 8.00. 10.00, 11.30. 13.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Tjavdan; • 9.30 Obletnica tedna; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05 in 11.35 Predpoldan-ski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.00 «Ovčar Marko*, roman v nadalj.; 14.30 Glasba na vašem valu; 15.35 Klasični album; 16.15 Od melodije do melodije; 17.05 Deželni orkestri; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Čas in družba; 18.25 Slovenski zbori. KOPER 7.30. 8.30. 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je...: 10.10 Na počitnice; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Lepo poletje; 12.05 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.10 Glasbeni program; 14.35 Pismo iz ...; 14.40 Mini juke-box; 15.00 Orkester Ar-gelli; 15.30 Par besed; 15.45 Folk glasba; 16.00 Poje grupa Sunco-kret; 16.15 Glasbena oddaja; 16.45 Popevke; 17.40 Glasbeni notes; 18.45 Glasbena oddaja; 19.00 Glasbeni cocktail: 19.35 Iz zborovskega arhiva; 20.35 Crash; 21.00 Orkestrska panorama; 21.35 Rock party; 22.00 Glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 G ,beno prebujenje; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Ko ljudje pojejo; 11.30 Laboratorij št. 10, pripoved; 12.05 Par besed; 12.30 Samadhi; 13.30 Lahka glasba; 14.20 Drobec satire; 15.05 Srečanje z VIP; 15.30 Prizma; 16.15 E...State con noi; 18.05 Danes George Brassens; 19.20 Večerni programi; 22.00 Jazz; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00. 20.00. 23.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Vedre melodije; J 1.40 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Melodije in ritmi z’ majhnimi ansambli; 17.00 »Vrtiljak*; 19.05 Iz tuje glasbene folklore; 19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Ansambel Franca Flereta; 21.00 Kulturni globus; 21.10 Operni koncert JCGOSL. TELEVIZIJA OD 12. D« 10. MIJA 1977 TOREK, 12. julija 19.01 Obzornik; 19.15 Pan Tau; 19.47 Ljubljanski dnevi plesa; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Novele Henryja Jamesa; 21.43 Aida, III. in IV. dejanje; 22.44 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Odprta meja; 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Atentat, film: 22.50 Aktualna tema, dok, oddaja; 23.05 Narodna glasba: Beneška Slovenija. SREDA, 13. julija 19.07 Obzornik; 19.20 Na sedmi stezi; 19.53 B. Smetana; »Prodana nevesta*; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film ledna: Bes; 22.33 Včeraj, danes, jutri: Noro vreme; 23.17 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Zvezde gledajo z neba; 22.25 Rovinj, dokumentarec. ČETRTEK, 14. julija 19.00 Obzornik; 19.15 Pustolovci, film; 19.45 Modrj plašček: 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Prijatelj in sosedje, nadalj.; 21.31 Svet 1900 - 1939; 22.22 Nastopa Jack Parnell; 23.02 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Zeleni nagelj, film; 23.35 Ostanemo doma. dok. oddaja; 23.50 Vaterpolo iz Budimpešte: Italija -Jugoslavija. PETEK. 15. julija 19.00 Obzornik; 19.15 Profesor Baltazar; 19.25 Muzej v Chicagu -II. del; 19.45 Brigadirski TV Studio; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.55 Tedenski notranjepolitični komentar; 21.05 E. Muzii: Izvori mafije, nadaljevanka; 21.55 Razgledi: Univerza v delovni obleki; 22.25 Bogataš in reveš; 23.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 22.05 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Potepuški orkester, film; 22.55 Locandina, reklamna odda ja; 23.10 Glasbeni nokturno. SOBOTA, 16. julija 9.00 Profesor Baltazar, risanka; 9.10 Modri plašček; 9.40 Človek in zemlja; 10.10 Čas. ki živi; 10.40 E. Muzii: Izvori mafije; 18.29 Obzornik; 18.45 Velika parada komedij, film: 20.30 Dnevnik; 20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 21.00 Vrtoglavica, film; 23.05 Dnevnik; 23.20 Ilidža 77, festival*narod-ne glasbe. KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Krepostna Suzana, film; 22.55 Atletika: London - evropski pokal. ne- general Capello (to je: preboj proti Cepovanu in Trnbvemu), je vendar zavzetje gorskega grebena od kote 383 čez Kuk do Vodic odprlo vrata iz Soške doline proti Banjški planoti in ustvarilo podlago za olajšan bodoči prodor proti vzhodu — na Banjšice in v Cepovansko dolino. Ta sicer samo taktični uspeh je nosil v sebi pozitivno klico in osnovo za morebitno operativno razširitev ter celo možnost, da bi iz pozicijske borbe prešli v razgibano manevrsko vojno. Iz Brd so pristopi v dolino Soče postajali lažji in bolj varni, a sama dolina je bila od Deskel do Gorice odprta za vojaški promet. Poleg tega je bila zavarovana pred direktnim obstreljevanjem in opazovanjem. Tu je nastal prostor za zbiranje enot in vojnega materiala, po njej se je odprla možnost premeščanja z enega krila na drugo. Za avstrijsko komando in obrambo je bila izguba te gorske verige sicer precej hud, vendar ne smrten udarec. Časten neuspeh obrambe, povezan s terenskimi in človeškimi žrtvami, ni načel in še manj razbil glavne armadne rezerve na Krasu. Tu naj bi odločilna bitka za Trst in fronto na Soči povedala svojo zadnjo besedo. Tiha želja italijanske vrhovne komande, da bi avstrijsko udarno moč zlomili, se ni izpolnila. Bo-rojevič je žrtvoval del položajev na Soči, da bi obvaroval in zaprl Italijanom vrata proti Trstu, obenem pa tudi rešil soško fronto poloma. Boji in borbe so na delu fronte «goriška cona- trajali do 28. maja, toda bili so predvsem lokalni, med seboj slabo ali nič povezani, o-stali so brez otipljivih uspehov, zato so počasi ponehavali kot plamen rra ognjišču brez drv. Ta manjkajoča drva so bili: neracionalno porabljeno strelivo in skoraj 50% onesposobljenih borcev. General Capello je zato moral pokopati misel in željo, da bi se nadaljevala prej zamišljena širokopotezna akcija proti Banjšicam in Trnovemu. Račune za uspehe in neuspehe v bitki od Plavi do Gorice so seveda plačali hrabri borci na eni in drugi strani. Hrabri so bili vsi, ker je bilo hudo zdržati dneve in tedne v peklu strahovitih eksplozij, pod točo granat in šrapnelov, v dežju milijonov smrtnih krogel, med tisočerimi razkosanimi trupli, ob stokanju ranjencev; zraven tega so bili branilci še lačni, žejni, izčrpani in brez najmanjšega upanja, da bi se še kdaj srečali s svojo družino in svojimi kraji. Za vse to je bila potrebna velika hrabrost in požrtvovalnost. Po avstrijskih cenitvah so branilci od Plavi do Gorice izgubili okrog 24.000 mož (mrtvih in ranjenih) in 7.000 zajetih, medtem ko za italijansko stran Avstrijci računajo okoli 40.000 mož. Italijanski viri pa za svoje priznajo 15.000 mrtvih in 40.000 ranjenih, zajetih ne navajajo. Deževno vreme z burjo je zmanjšalo bojevitost in napadalne akcije, zato je na tem delu fronte začasno zavladal relativen mir, medtem ko se je divjanje glavnega bojnega viharja pomaknilo proti jugu, na Kras. 25. TRETJA ITALIJANSKA ARMADA V 10. OFENZIVI NA KRASU (od reke Vipave do morja) Po operativnem planu desete ofenzive na Soči je italijanska III. armada na Krasu prešla v napad nekaj dni pozneje kot enote v «goriški čoni». To je bilo 17. ali 18. maja 1917. Napad je bil zaradi zelo slabega vremena dvakrat odložen; končno je bil določen za 23. maj ne glede na vreme. Naloga III. armade, ki je bila pod poveljstvom generala vojvode d’Aosta, je bila, da na osrednjem delu Krasa prodre proti Komnu in Trstu, istočasno pa da pritisne na Grmado in sproži pomožno napadalno akcijo po grebeni! Volkovnjak - Trstelj. To je bilo dejansko ponavljanje načrta iz prejšnjih ofenziv, le s to razliko, da je bil sedaj italijanski borbeni potencial občutno povečan. (Nadaljevanje slediJ PfSmoriUcTSnGvmfc 9 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. iuina 1977 REKREACIJSKI šport PROTI NEGATIVNIM POSLEDICAM CIVILIZACIJE Nova trim steza v Pevmi naj služi velikemu številu ljubiteljev gibanja Novi športni objekt bo omogočil gojenje telesne kulture starini in mladini j ^ dnevniku smo že poročali, da J® Združenje slovenskih športnih rustev v Italiji ob sodelovanju ®zmh prosvetnih in športnih dru-«v. sestavilo mladinsko delovno Kupino, ki je v Pevmi uredila pr- 0 trim stezo na Goriškem. Steza, 1 nafnenjena izključno športnikom, obratno, saj je to objekt, j? služi predvsem tistim, ki se s Portom ne ukvarjajo aktivno in „ . Jin> razne športne panoge le kreacija. vtLZadn'em času so se začeli po-j50^ ^edati, da industrializacija n urbanizacija prinašata tudi k var *e’. skoraj uničujoče posledice. Uni uj^a naravo, del narave pa je tu-‘,Jlovek. To uničevanje se kaže U edvsem v nekaterih boleznih, ki v! zaznamujemo kot bolezni dvaj-~otega stoletja. To so bolezni krvnega obtoka, sladkorna bolezen, živč-°st in debelost. Vzrok za to pa je jemalo (ali skoraj nič) gibanja i j uničujoč tempo napredne in ‘roustrializirane družbe. 1 fako torej premagati te hude olezni današnjega časa? jV deželah vzhodne in zahodne ,;OPe že obstajajo organizacije, ‘ Se bojujejo proti temu. Ena iz- 2 eu takih rešitev je prav trim ste-a ali telovadnica v naravi. Na-j™|* steze je, da omogoči 1 ju J*?1 vseh starosti in obeh spolov ono vadbo za ohranjevanje zdra-^•Predvsem pa gre za odrasle, tiz • e- ki so glede zdravja v kri-uih letih, starejših od 30 let. Vse-T*0 Pa so trim steze namenjene šolski mladini, dijakom in Pjoh tudi mlajšim generacijam, 'z-akaj ime trim steza? .Trim je namreč samostalniška o-s katerim Norvežani P°lrnenujejo zadnjo fazo natovarje-Ja ladij, ko tovor razporedijo in uravnovesijo. Odkar se ta beseda Porablja v športnem izrazoslovju, in ei?i trim uravnovešenje telesa n duha. V lastnem organizmu je aihreč treba uravnovesiti posledi-^,e' ki sčasoma nastajajo zaradi .jabega odnosa med časom, ki ga °vek preživi sede ali leže, in med a*«,, ki ga posveti gibanju. To abko dosežemo s pomočjo trim teze. Trim steza omogoča pred-sem hojo v naravi in lahkoten tek. Nujna je, če hočemo z njo reševati uavedene naloge: pospeševanje gi-“anja človeka, kajti vsak odrasel Pf°vek bi moral petkrat tedensko Živahno atPremo pomagati, i^akaj, torej, trim steza? *■ Uporablja jo lahko vsakdo, ob sakem času in brezplačno, lik ^rekvenca obiska je zelo ve- 3. Ni potrebno članstvo v društvih. Kdor trenira tu, lahko brez nadzora drugih krepi svoje zdravje. 4. Tak trening ni enostransko u-smerjen. Zajema celo telo. Zaradi dobro premišljenega programa posreduje maksimalen uspeh pri vsakem udeležencu, ki upošteva navodila. Popolnoma se prilagodi tudi individualnim sposobnostim. • 5. In najpomembnejše: gibanje v gozdu na svežem zraku! Zaradi različnosti pogojev ni nujno, da vsaka trim steza upošteva določen kriterij. Upoštevati pa min ra nekatera osnovna pravila, ki so: a) Ogrevanje. Ni napačno če start trim steze uredimo tako, da je od parkirnega prostora nekaj minut hoje. Ogrevanje ju nujno, utripanje srca je treba pospeševati postopno, postopno pripravljati organizem na intenzivnejše delo. To določilo o ogrevanju upoštevajo tudi začetne postaje trim steze. b) Uvodne gimnastične vaje. Take vaje naj bodo posejane v naslednjih postajah steze. Namenjene so ogrevanju, pa tudi pripravi gibalnega aparata za temu sledeče aktivnosti. S temi vajami razgibljemo celo telo, predvsem pa ramenski, kolčni sklep in hrbtenico. c) Polna obremenitev. Sem sodijo vaje za moč, okretnost pa tudi vzdržljivost. Nujni elementi so: zgiba, skleca, jačanje hrbtnih in trebušnih mišic, večanje skočne moči. Pri teh vajah večinoma uporablja mo razna orodja, kar naj tudi napravi vadbo zanimivejšo. č. Postopen zaključek. Z obreme nitvijo organizma ne smemo nehati hitro, ampak postopoma. Za ohlajevanje in umiranje organizma slu žita zadnji dve postaji. Temu prilagojena sta tudi-hoja ali tek med zadnjimi postajami in nazaj do zbi-rališčnega prostora. Sploh je priporočljiv pri zadnji vaji še nekaj minutni sprehod. R. Pavšič CARACAS, 9. — Venezuela se letos ne bo udeležila mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Ta korak je storila iz protesta, ker so v njeno izločilno skupino vključili tudi reprezentanco rasistične Juž. Afrike. TK Gaja skrbi za vzgojo naraščaja Mladi udeleženci teniškega tečaja TK Gaja na Padričah Dejavnost Teniškega kluba Gaja je letos posebno živahna. Ekipa kluba se je udeležila turnirja za italijanski pokal. Zelo zanimiv je bil tudi mednarodni turnir, ki ga je klub organiziral v počastitev desetletnice delovanja matičnega društva ŠZ Gaja, katerega se je udeležilo 32 tekmovalcev iz razrith klubov naše pokrajine in Slovenije. S tem, seveda, še ni izčrpan letošnji program. Posebno pozornost pa je klub po- svetil letos naraščaju, s čvrstim namenom, da si ustvari čimprej nov, mladi kader. Na letošnje tečaje, ki so še v teku, se je vpisalo preko 40 mladih fantov in deklet. Res je, da so nekateri razmeroma hitro odpovedali in izgubili začetno navdušenje, toda večina je takih, ki se dobro zave dajo začetniških težav in vztrajajo naprej. Klub bo organiziral za ožjo skupino bolj obetajočih tečajnikov po- seben izpopolnjevalni tečaj v Kranju, od 17. do 23.7., s sodelovanjem tamkajšnjega 'TK Triglav. Prve dni septembra pa bo poseben turnir, katerega se bodo udeležili vsi tečajniki. To bo prava preizkušnja zmožnosti tečajnikov, med katerimi je nedvomno nekaj talentiranih. Zlasti tem slednjim bo treba posvetiti posebno skrb, da se bodo razvijali naprej in počasi prešli v tekmovalno ekipo kluba. fiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiilivniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu KOŠARKA PO ZAKLJUČKU PRVENSTEV Končni obračun letošnje sezone V novem olimpijskem bazenu je m košarkarje Doma pozitiven prvo mednarodno tekmovanje V Domov košarkarski odsek je vpisanih več kot 80 igralcev PLAVANJE V organizaciji «Gorizia nuoto» ZA SREDOZEMSKE IGRE V SPLITU Čez nekaj dni začetek gradnje novih objektov Celotne igre, ki bodo leta 1980, bodo stale 884 milijonov dinarjev Leta 1972 je gori.ško športno društvo Dom ustanovilo poleg že obstoječe odbojkarske tudi moško košarkarsko sekcijo, ki je takrat štela kakih deset dečkov. Začetek je bil zelo skromen, kajti mladi fantje niso imeli ne prave telovadnice ne stalnega trenerja in niti rednih treningov. Istega leta je Dom nasto pil na mladinskih igrah, seveda brez vidnih uspehov. Od prvega nastopa do danes je minilo že pet let in prvi sadovi se že opazijo. Sedaj ima košarkarska sekcija Doma nad osemdeset vpisa-^ahno prehoditi 5 km ali preteči nih.Članov in letos ie gori.ško dru-pri teh nalogah in željah.mu^ stvo sodfjiivajo Ital setlMth prvenstvih. Zato menimo, da je potrebno napisati nekaj besed o letošnjem delovanju Doma. Pregled delovanja ne bomo podali ne po kronološkem redu nastopov, ne po uspehu posameznih ekip, ampak po starosti njihovih članov. Prvič v kratki zgodovini društva je bila sestavljena ekipa iz košarkarjev rojenih leta 1967 in 1968. Morda je bilo 'to moštvo najbolj nesrečno. Imelo je velike težave s trenerjem in s treningi. Le teden dni pred začetkom prvenstva jih je prevzel v varstvo igralec Doma Livijo Semolič. Poleg tega pa za radi pomanjkanja potrebnega časa je potekalo prvenstvo po sistemu neposrednega izločanja. Tako so bili Semoličevi varovanci izločeni že v prvem kolu in so od igrali le dve tekmi. Tudi igralčf Tčfftlka 1965 in 1966 so odigrali prvenstvo, točneje «Tur-nir za veliko nagrado minibaske-ta». Na tem turnirju šo . Domovi minikošarkarji želi nepričakovan uspeh. Pod vodstvom mladega trenerja Igorja Konta je ekipa kljub "'""iiiiii,........mlini...........................................uni.omilim OB ROBU LETOŠNJE SEZONE iPhANlNSTVO Nevarnosti v visokih gorah posledica naravnih zakonov ^ večjo razsodnostjo bi lahko preprečili marsikatero nesrečo - Tudi letos mnogo žrtev Vsako leto ge ponesreči mnogo pla-1 pulover, čepico in lahko pecionsko 4Jncev. »ininiet/ur in tiuH cmiu-nripv pelerino, ki si jo med hojo ogrne. Nadalje mora imeti tudi dovolj hrane (lahka, visoko kalorična živila). alpinistov in tudi smučarjev, lptn- nj’m' Je Tudi mnogo mrtvih in gl^nja zima in pomlad sta bila hi mrtvih in ponesrečenih izjem-. • Marsikateri med njimi bi lahko fači e*’ hi poznal in bil z njo vil n' se nanjo pripravil in pra-s, a *er pravočasno ukrepal. To so *)ali tudi mnogi izkušeni gorniki v sv -ove misli naj bodo mladini L arilo in ukaz, ki naj se jim do-^vtisne v spomin: ®e nevarnosti, s katerimi se sre-J«n° v gorah, so posledica narav-^o^akonov. Uspešno se jim lahko niikmo *e' če temeljito poznamo l^ave vzroke in posledice.* (Eričh la?ajbolj nevarno je precenjevanje Larnr- ,zmožnosti.» (Eugen Guido nrrier) s hodimo v gore umirat?* se vJ?* Walter Stosser in si odgo-živeti! Sam’ *^e’ zatx) ker hočemo linearnosti v gorah lahko razde-Uvi? na dve osnovni skupini: objek-Oh' 'v .subjektivne. jih jktivne nevarnosti so tiste, ki naraUStvarjaj° razmere v gorah in hierv6 sile: plazovi, zapadno ka-n,eJe in led, ledeniške razpoke, ka ko ‘Plazovi, vremenski vplivi, taca ar’ megla, neurje, vplivi son- nevarnosti tičijo v iz-1*« Planincu samem, potemta-zmotri lzhaiaj° iz njegove telesne nja “Vbosti, nezadostnega poznava-tejvj?. ?alne tehnike, neupoštevanja Pravil gorniških izkušenj, sti anjkljivega poznavanja nevarno- v gorah. Rfai«6 S° nekakšna vremenska pre-Zrio Zato so vremenske razmere nja, ZaPletene in se hitro spremi to i.' ^s.ak planinec mora temelji-iz vZnaU vse nevarnosti, ki izvirajo sloDn'ernena' Poslabšanje vremena "ost ^Uje v vsakem primeru težav-treb ln nevarnost ture, računati je ha a * žem, da je skalovje mokro, hierv 3 l*0 st-nninah mnogo več ka ženi!3, “hahti je treba na mraz, sne-treC' "aeglo, strelp. Upoštevati je lOO n,’ ?a se temperatura na vsakih Plani ‘rov 7'niža za 0,5 do 1 stop. C. Oahrh^i mora imeti tuch poleti °wuku rezervno srajco, volnen MRAZ Omenili smo že, da temperatura pada ž naraščajočo višino. To pomeni da je na Triglavu vsaj za 10 do 15 stopinj hladneje kot v dolini. Za mraz velja, da ga poleti podcenjujemo, pozimi pa precenjujemo. Pomembno je vedeti, na kateri višini je pri določenih vremenskih raz.me rah temperatura O stop. C, se pravi, kje prehaja dež v sneg in se prično prekrivati mokre skale s po-žledom. Ob poletnih vremenskih preobratih sneži tja do nadmorske višine 1500 m in še nižje. Najbolj nevaren je mraz. če je obleka premočena, če v dežju nadaljujemo turo in preidemo višino, nad katero zmrzuje. Mokra obleka hitro odvzema telesno toploto, pri nizki temperaturi pa se strdi v leden oklep. Ob teh nevšečnostih se navadno pojavi še veter. Tudi poleti lahko človeku pri vdoru mrzlega zraka zmrznejo udje ali pa njihovi deli. Najbolj so ogroženi nezavarovani prsti na rokah in nogah. NEVIHTA Nevihte prinašajo v poletnih dneh hitro spremembo temperature in vremena nasploh. S plohami pridejo ohladitve, toča in še posebej strele. Čeprav se bliski utrinjajo med oblaki, nevarnosti strele v gorah ne smemo omalovaževati. Nasploh je nevarnost v skali večja kot na snegu in ledu, ker je v tem primeru razelektrenje med zemljo in ozračjem nekoliko ugodnejše. Veliko nevarnost, da bo vsak hip treščilo, napoveduje mravljinčenje kože na glavi, poleg tega se ježijo lasje, povrhu pa še brenčijo železni predmeti, ki jih imamo pri sebi (cepin, plezalna oprema, dereze in druga oprema). Takoj se je treba umakniti z vseh odprtih vzpetin in točk, kamor rado trešči. Celo v votlinah, ki imajo ilovnata, »vlažna tla, ni varno. Paziti je treba na sledi strele (modro - sive ožganine in steklasto staljene proge) na skalah. MEGLA Megla še lx>lj otežuje orientiranje v gorah kot tema. Nastaja prj ohlajanju vlažnega zraka. V megli je posebno pomembno, da se planinec znajde v gorskem svetu po opisu poti in zemljevidu. Znano je, da se človek brez orientacijskih pripomočkov giba v krogu in se naposled znajde spet na istem kraju. V megli se zelo lahko zmotimo v ocenjevanju razdalje in strmine. Megla poslabša vidljivost, poleg tega pa še premoči obleko, ohlajuje, v območju, kjer je temperatura pod 0 stop. C, pa se skale prevlečejo s po-žledom'. TEMA Tema, Ki je zgodna predvsem jeseni in pozimi, otežuje orientacijo v neznanem svetu. Edina nevarnost ni samo v tem, da zaidemo lahko s poti, ker ne vidimo več markacij; v vsakem primer je treba računati hojo tako, da pridemo na cilj pred mrakom. Boljše je, da se včasih odrečemo kakšnemu vrhu, kot da o-grozimo sebe in druge. IZČRPANOST Utrujenost je normalen pojav, pre-naprezanje in preutrujenost pa sta škodljiva in nevarna. Poleg tega, da je škodljiva za zdravje, povzroča izčrpanost popolni zlom in celo smrt. Samo ob sebi je umevno, da terjajo gorske ture določeno duševno in telesno kondieijo. Poraba moči pri hoji navkreber je v primeru s hojo po ravnem približno dvojna, v težavnejših okoliščinah se ustrezno povečuje, zato zahteva hoja v gore zdravo i i dobro trenirano telo. Predvsem morajo biti brezhibni srce, pljuča, krvhi obtok, in dihanje. Tudi vsi udje in ostale mišice so mnogostrahsko aktivne. Imeti moramo določeno telesno moč in vzdržljivost, kar pridobivamo in povečujemo samo s sistematičnim treningom. Samo trajna moč in vzdržljivost sta nekaj vredni. Prav tako je dobrodošla in odločilnega pomena tudi izredno dobra psihična priprava, kajti v urah nevarnosti je življenje pogosto odvisno od razsodnosti in jeklene volje. Vsak planinec mora poznati meje, v katerih se more in sme gibati ter se jih tudi držati. Felix Germain pravi naslednje: «Nobeni gori, naj bo še tako čudovita in zaželena, ne velja žrtvovati človeškega življenja.* neizkušenosti, saj so vsi člani moštva letos prvič začeli igrati košarko, zasedla odlično tretje mesto med dvanajstimi ekipami. Najvažnejše pa je, da so se Kontovi varovanci uvrstili takoj za Pagnos-sinom A in Arte A, za društvoma, ki imata že dolgo tradicijo v tem športu. Po takem uspehu se vodstvu društva res ni treba bati za bodočnost košarke na Goriškem. Fantje rojeni leta 1964 so odigrali prvenstvo «propaganda». Po nekaj kolih je vodstvo ekipe prevzel trener Tedi Devetak in od tedaj je ekipa nizala zmago za zmago in je zasedla odlično tretje mesto na končni lestvici, če upoštevamo, da so mladi domovci morali trenirati vedno na odprtem igrišču in sta celotnemu moštvu manjkali dve leti minibasketa, je taka uvrstitev res prijetno presenečenje za vodstvo društva, pravo plačilo pa za delo trenerja in mladih igralcev. Po mnenju Devetaka imajo fantje velike možnosti, če bodo v bodoče tako vestno in požrtvovalno delali, da ponovijo letošnjo uvrstitev v prvenstvu dečkov tudi v prihodnji sezoni. Prav v prvenstvu dečkov, kjer igrajo fantje, ki so se rodili leta 1963, je Dom dosegel največji us peh s tem, da je ekipa zasedla končno drugo mesto na goriškem področju. Verjetno bi se Gojkovičevi varovanci uvrstili še višje, če ne bi v ključnem srečanju z Arte A sodnika sodila tako pristransko. Saj so v osmi minuti drugega polčasa že trije igralci (vsaj po mnenju sodnikov) zakrivili peto osebno napako. Ostali' domovci pa so imeli vsi po tri, oziroma štiri «o sebne*. Zaradi takega sojenja je trener Gojkovič skupno z igralci odločil, da predčasno zapustijo i-grišče. Košarkarska federacija je to dejanje kaznovala z dodelitvijo zmage Arte ju, Domu pa je odvzela točko na lestvicu. In prav zaradi te točke si je Dom zapravil edinstveno priložnost za napredovanje v finale. V nadaljevanju našega pregleda zasledimo nastop fantov, rojenih leta 1962 in 1961, ki so odigrali prvenstvo «pomlad». Tudi to ekipo je vodil neutrudljiv trener Vojko Goj kovič, ki nam je večkrat povedal, da prvenstvo «pomlad» služi samo za nabiranje izkušenj. Zaradi tega je društvo startalo brez velikih am bieji. Poleg tega je bil Dom vključen v zelo kakovostno izločilno skupino in zato lahko rečemo, da so z uvrstitvijo v «zlato sredino* (končno četrto mesto), domovci dobro opravili svoje delo in upajmo, da se jim bo to obrestovalo v pri hodnji sezoni. Kot predzadnjo bi omenili ekipo Domovih kadetov, ki uvršča košarkarje letnika 1960. Tudi tu je prišla na dan stara hiba Doma, to se pravi pomanjkanje primerne telovadnice in trenerja. Zvrstili so se kar trije trenerji. V takih pogojih res nismo mogli pričakovati višje uvrstitve naših fantov. Dom je v skupini, kjer je nastopalo deset ekip, zasedel sedmo mesto. Nazadnje bomo omenili še ekipo, ki je nastopala v prvenstvu 1. moške divizije. Prav ta ekipa, je bila edina, ki ni izpolnila pričakovanj. Društvo je v tem prvenstvu starta-lo s trdnim namenom, da Hvaličevi varovanci prestopijo v višjo ligo. V kvalifikacijskem delu je vse potekalo po predvidevanju in po o-strem boju z krminsko Mobilcaso je Dom osvojil prvo mesto v svoji skupini. V finalnem delu pa je do-movcem zmanjkalo moči in niso mogli biti kos res močni ekipi tržaškega Ferroviaria. Zaradi tega del nega neuspeha je prestop v višjo ligo preložen na prihodnje leto. Kljub spodrsljaju prve ekipe je končni obračun goriškega Doma vsekakor pozitiven Vladimir Nastopali bodo plavalci iz treh obmejnih dežel V novem olimpijskem bazenu na Rojcah, ki so ga pred kratkim odprli za občinstvo in v katerem so se že pričeli tečaji za plavanje, bo v torek, 12. t.m. ob 17.30 prvo mednarodno tekmovanje, ki ga prireja društvo Gorizia nuoto (ki vzdržuje športni plavalni center) ter vsedržavna plavalna federacija. V novem bazenu se bo namreč pomerilo kakih 100 tekmovalcev in tekmovalk iz treh obmejnih dežel. Gre za plavalce Koroške, Slovenije in Furlaflije-Julijske krajine. Med zadnjimi naj omenirpo, da bo nastopila tudi Tržačanka Maurizia j.enardon, ki je pred kratkiip^po- tala italijanska mladinska prva-;inja. Tudi ostali« tekmovalci, ki bodo nastopili v Gorici, imajo -za sabo veliko tekmovalnih izkušenj in prepričani smo, da bo torkovo srečanje na visoki tehnični ravni. P. R. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 10. julija 1977 KOLESARSTVO VETERANI 9.30 na Opčinah Nastopa tudi Adria PLAVANJE BAASTAD, 9. — Vzhodna, Nemka Petra Thiimer, ki je na olimpijskih igrah v Montreala-osvojila na progi 400 m prosto zlatoteolajno, je na tej razdalji danes dosegla čas 4’09”98, ki je le za devet stotink sekunde slabši od njenega svetovnega rekorda. SPLIT, 9. — 884 milijonov dinarjev bodo stale 8. sredozemske igre, ki bodo v Splitu leta 1980. Na sestanku članov jugoslovanskega komiteja teh iger, so sprejeli namreč proračun za zgradnjo ‘ustreznih športnih objektov. Organizatorji so v to vsoto všteli tudi pričakovani porastek cen v prihodnjih letih. Stroški bodo s pomočjo raznih organizacij v glavnem kmalu kriti. Del teh investicij je namenjen gradnji novih športnih objektov. Prednost imajo v tem smislu stadion, bazeni in velika dvorana. Preostalo pa bodo porabili za popravilo in smotrnejšo uporabo že obstoječih infrastruktur. Organizacijski napor je ogromen, če pomislimo, da se bodo tekmovalci iz petnajstih sredozemskih dežel pomerili v 23 športnih. Reprezentantov bo na teh igrah približno 4.000. V»Splitu ne bo konjskih športov, medtem ko sta bila vključena v seznam hokej na travi in rugby. Sredozemske igre pridobivajo iz leta v leto na pomembnosti, zato posvečajo Spličani vso pozornost njihovi organizaciji. Nič čudnega ni zato, če so za predsednika komiteja določili sekretarja CK KPJ Staneta Dolanca, ki bo tako lahko od blizu sledil pripravam. Kocka bo padla čez nekaj dni, ko bodo rineži, inženirji in tehniki začeli z gradnjo, čimprej, tem bolje, menijo verjetno organizatorji. Medtem pa so se že pojavili prvi spominki: modre kravate s simboličnim znakom MI. Delovanje ZSŠDI Danes zaključno srečanje vseh udeležencev odbojkarskega revivala 77 Tekmovalni del odbojkarskega revivala 77, prvega tovrstnega rekreacijskega tekmovanja za odbojkarske veterane, ki ga je organiziralo ZSŠDI, je že za nami in je obogatil športne anale zamejskega športnega izživljanja. Tako po udeležbi, kot po angažiranosti in prizadevnosti posameznih ekip lahko mirne duše trdimo, da je ta množična rekreacijska pobuda, ki je bila nekak preizkusni kamen zanimanja bivših aktivnih športnikov za gojitev telesne kulture, povsem uspela in morda celo presegla pričakovanja organizatorjev in sploh vseh nasto- pajočih. V bistvu so bili doseženi trije cilji: 1. tudi neaktivni odbojkarji so se razgibali in tako spet pričeli gojiti telesno kulturo; 2. po tolikih letih so se v prijateljskem in .sproščenem vzdušju spet srečali stari prijatelji, ki se drugače ne videvajo več; 3. to tekmovanje je velikega propagandnega značaja za uveljavitev odbojke na vseh ravneh. V moški konkurenci je nastopalo skupno sedem ekip, vsaka izmed katerih je odigrala po šest -srečanj (na pet setov). Po pričakovanju je končno prvo mesto osvojila šester-ka Bora, ki je uvrščala številne odbojkarje, ki so imeli že dolgoletne izkušnje iz dnigoligaškega prvenstva. častni mesti na končni lestvici sta osvojili ekipi Krasa oziroma Brega, se pravi ekipi, ki sta že u-radno nastopali na državnih prvenstvih. Ostale štiri ekipe so bile sestavljene nalašč za to priložnost in so povečini uvrščale izrazite rekreativce, ki nimajo za sabo odbojkarske kariere, ta nota pa je bil naj-pristnejši izraz celotnega tekmovanja. Vse ekipe so si priborile vsaj po eno zmago, kar odraža roli ko prizadevnost vseh nastopajočih in tudi pomeni, da so prav vsi prišli na svoj račun. Taka tekmovanja bo treba še večkrat ponoviti v upanju, da bo udeležba še bolj množična. Ženskega tekmovanja so se, žal, udeležile le tri ekipe, ki so se po dvakrat srečale med seboj. Najuspešnejša je bila ekipa ZTT, ki je po zaslugi svojih odličnih posameznic strla odpor ostalih dveh konkurentov, v obračunu za drugo mest« pa je bila uspešnejša ekipa desetih. Naše upanje (in želja obenem) je, da se bo prihodnjič odzvala kaka ženska ekipa več. Kot je bilo omenjeno že v razpisa tekmovanja samega, bo danes od 19. ure dalje na razstaviščnem prostoru v Zgoniku družabni večer za vse nastopajoče na odbojkarskem revi-valu (seveda tudi za sodnike). Poleg piknika in raznih družabnih o-ziroma zabavnih iger bo na sporedu tildi nagrajevanje ekip in vseh nastopajočih, ki bodo dobili vsak svoje priznanje za sodelovanje na tem rekreacijskem tekmovanju. Izidi v moški konkurenci: 1. KOLO 1 športno društvo Zarja čestita ŠD Primorec in SŽ Gaja ob vstopu v drugo amatersko nogometno ligo Igre elektrogospodarstva SRS V Novi Gorici prva Primorska V preteklih dneh je bilo najmlajše slovensko mesto Nova Gorica, gostitelj nad 800 delavcev iz 50 sindikalnih aktivov elektrogospodarstva iz vse Slovenije. Ti so se udeležili 21. letnih športnih iger v 10 panogah. Pred 20 leti so bile prvič te igre že v Novi Gorici, letos pa je bil poudarek na množičnosti ob' 30-let-riici priključitve Primorske k matični domovini in ob ostalih velikih jugoslovanskih jubilejih. V izrednem razpoloženju ter medsebojnem utrjevanju vezi, v prekrasnem vremenu, so se številni sindikalni športniki pomerili v sledečih športnih panogah: malem nogometu, odbojki, balinanju, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, šahu, krosu, plavanju, ribolovu in atletiki. IZIDI Mali nogomet: 1. Elektro Maribor, 2. Dravske elektrarne, 3. Toplarna Ljubljana, 4. IBE Elektropro-jekt Ljubljana. Odbojka - moški: 1. Elektro Primorska, 2. Soške elektrarne, 3. Dravske elektr. Ženske: 1. IBE Elektroprojtvc, 2. E-lektro Gorenjska, 3. El. Primorska. Balinanje: 1. Soške elektrarne I., 2. Elektro Primorska II. Kegljanje - moški: 1. Elektro Gorenjska I., 2,'REK Zasavje I. Ženske: 1. Elektro Primorska, 2. E-lektro Celje. Streljanje: L Elektro Ljubljana II., 2. Elektro Celje I., 3. El. Primorska. Namizni tenis - moški: 1. REK Zasavje, 2. Elektro Maribor. Ženske: 1. Elektro Maribor, 2. Elektro Primorska. Šah: 1. IBE Ljubljana pred REK Zasavje. Kros: 1. Elektro Ljubljana pred E-lektro Primorske. Plavanje - moški: 1. REK Zasavje, 2. Dravske elektrarne Maribor. Ženske: L Dravske elektrarne, 2. Elektrotehna Ljubljana. Ribolov: 1. REK Zasavje, 2. TE Brestanica. Atletika - moški: 1. DEM Maribor, 2. Elektro Primorska, 3. Elektro Celje, 4. Elektro Ljubljana. Ženske: 1. DEM Maribor, 2. Elektro Celje, 3. Elektro Ljubljana, 4. Elektro Primorske. Varl. R. ATLETIKA LAUSANNE/9. - Zaradi dežja so na mednarodnem atletskem mitingu v tem mestu dosegli razmeroma slabe rezultate. Najboljšega je dosegel še Novozelandec Walker, ki je zmagal v teku na progi 1500 m s časom 3’37’T, ROD MODREGA ■ TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA # H 50 cn H 1. junija11951 je bila v Sloveniji ustanovljena prva taborniška enota Zveze tabornikov Slovenije: četa Treh smrek v Sevnici. Prve dni junija 1902 je E. T. Se-ton ustanovil prvo taborniško organizacijo na svetu. Poimenoval jo je Woodcraft Indians — Indijanski gozdovniki. Ta organizacija je predstavljala začetek ■ modernega taborniškega gibanja na svetu. 17. in 18. junija 1951 je bil organiziran v Iškem Vintgarju prvi tečaj Zveze tabornikov Slovenije za 'voditelje taborov. Od 22. do 29. junija 1961 je bil prvi zlet ali zbor medvedkov in čebelic t.j. mlajših tabornikov in tabornic Srbije v Košutnjaku pri Beogradu. V dneh od 22. do 29. junija 1963 je bil v pionirskem mestu Beograda prvi zlet medvedkov in čebelic Jugoslavije. Udeležilo se ga je 442 članov iz 43 krajev Jugoslavije. 29. junija je bila v Sarajevu ustanovna skupščina Saveza izvidnika Bosne in Hercegovine. Ob koncu junija 1923 je bil prvi večji zlet skavtov Jugoslavije v Sarajevu. 7. ZLET V soboto. 2. in nedeljo, 3. julija se je delegacija tabornic in tabornikov Rodu Modrega vala udeležila 7. zleta slovenskih tabornikov. Zlet-ni prostor je v bližini kraja Muta ob Dravi. Prvi večji kraj v bližini je Dravograd. Sicer pa je zlet na sporedu do- 11. julija. Pot do tja je bila kar dolga, saj smo prevozili približno 250 km v eno smer. Prisotnih je na zletu nekaj čez 1400 tabornikov in tabornic, dodati pa je treba še skoraj 300 medvedkov in čebelic, ki taborijo blizu šole v Muti — vsega skupaj torej okrog 1700 la- i bornikov. Organizatorji pričakujejo zadnje dni zleta nadaljnjih 300 tabornikov,‘ki se nameravajo udeležiti republiškega mnogoboja: tako bo šlo skozi 7. zlet slovenskih tabornikov okrog 2000 tabornikov. Taborniki in tabornice 7. zleta so porazdeljeni v razne področne manjše tabore: tabor Gorenjska, tabor Dolenjska, tabor mariborsko področje, tabor ljubljansko področje, tabor Pomurje, tabor Koroška, tabor celjsko področje, tabor Zasavje, tabor jtižnoprimorskega področja in tabor Triglav. V slednjem smo tudi mi prenočili; v tem taboru so bili taborniki iz Nove Gorice, Idrije, Rogaške slatine. Žal nam je. da se nismo mogli zadržati dalj časa na zletu, vendar. smo se morali ker je bil čas našega letnega tabora. LETNI TABOR V četrtek, 7. julija se je začelo 24. taborjenje Rodu Modrega vala. Letos taborimo v bližini Gozd Martuljka pri Kranjski gori. Na taboru bomo do 27. julija. Kdor nas želi obiskati, zdaj ve, kje nas lahko dobi. milan pahor BALINANJE V RKPNU Kmalu novi stezi Balinarska sekcija PD «Kraški Dom* z Repentabra priredi v okviru občinske razstave terana v petek, 15., 'soboto, 16. in v nedeljo, 17. t.m. člansko tekmovanje na novem balinarskem igrišču v Repnu. Vpisuje Jožef Doljak, Repen 11, ob večernih urah do vključno torka, 12. t.m. Naj omenimo, da gre gradnja rekreacijskega centra v Repnu proti koncu in upati je, da bo uradno predan v uporabo jeseni. Prvotno sta bili zamišljeni samo dve balinarski stezi. Marljivi člani balinarske sekcije pa so prišli do zaključka, da je potreben, poleg stez, tudi pokrit prostor. In tako je prišlo do zgraditve male hišice — koče — okrepčevalnice, v kateri bo prostora za nekaj miz, pult za prodajo pijač ter za malo shrambo. K realizaciji celotnega objekta, pa so prispevali tudi drugi občani, katerim s člani balinarske sekcije res hvaležni za vso pomoč. GOLF SOTOGRANDE, 9. — Na ženskem evropskem prvenstvu v golfu vodi po drugem kolu Španija. Italija je četrta. SKOKI V VODO DUNAJ, 9. — Na mčdnarodnem tekmovanju v skokih v vodo na Dunaju Je zasedel Italijan Cagnotto 2. mesto. Zmagal je Amerikanec Boggs. AVTOMOBILIZEM VARsAVA, 9. — Francoza Dami-che in Mahe (na lancii stratos) vodita po desetih vožnjah na mednarodnem avtomobilskem rallyju po Poljski. Bor — Caravaggio 5:0 Breg — ZTT 5:0 Kras — Centrasped 4:1 2. KOLO ZTT — Caravaggio 3:2 Bor — Centralsped 4:1 Breg — Skupina O 5:0 3. KOLO Breg — Caravaggio 5:0 Bor — Kras 5:0 ZTT — Skupina O 5:0 4. KOLO Centralsped — Caravaggio 5:0 Bor — Skupina O 5:0 Kras — ZTT 5:0 5. KOLO Kras — Skupina O 4:1 Bor — ZTT 5:0 Breg — Centralsped 3:2 6. KOLO Kras — Breg 3:2 Centralsped — ZTT 4:1 Caravaggio — Skupina O 4:1 7. KOLO Kras — Caravaggio 3:2 Bor — Breg 3:2 Skupina O — Centralsped 3:2 KONČNA LESTVICA: . Bor 6 6 0 27: 3 1 , Kras 6 5 1 19:11 1 Breg 6 4 2 22: 8 . Centralsped 6 2 4 15:15 ZTT 624 9:21 Caravaggio 6 15 8:?? Skupina O 6 15 5:25 Ženska konkurenca: ZTT — Ekipa desetih 4:1 ZTT — Kras 5:0 Ekipa desetih — Kras 4:1 ZTT — Ekipa desetih 5:0 ZTT — Kras 3:2 Ekipa desetih — Kras 4:1 KONČNA LESTVICA: ZTT 440 17: 3 . Ekipa desetih 4 2 2 9:11 , Kras 4 0 4 4:16 1. ZTT 4 4 0 17: 3 8 2. Ekipa desetih 4 2 2 9:11 4 3. Kras 4 0 4 4:16 0 Tečaj za Inštruktorje Kot smo že javili med tednom, sc bo tečaj za inštruktorje v Ljubljani pričel z enodnevno zamudo, se pravi 14. julija, in bo trajal do 18. t.m. Tečajniki se morajo zbrati ob 10. uri (sončna) v Domu tehničnih šol. Vidovdanska 4 (v neposredni bližini postaje). Tečaj, katerega se bo udeležilo 12 nogometnih ter po 7 odbojkarskih in namiznoteniških slušateljev s Tržaškega in Goriškega, bo zelo intenziven, saj bodo imeli vsak dan po osem in- predavanj, v ponedeljek pa bodo polagali izpit. Vsi prijavljeni tečajniki naj se zglasijo na sedežu ZSŠDI, da dobijo vsa potrebna navodila in pojasnila. Načrtovalna komisija za odbojko V ponedeljek se je ponovno sestala načrtovalna komisija ZSŠDI za odbojko z udeležbo predstavnikov vseh društev, ki gojijo to športno panogo. Po poročilu o stanju v posameznih ekipah je bil v glavnem govor o izpopolnjevalnem tečaju, ki bo od 1. do 10. septembra, po vsej verjetnosti pri Banih. Tečaja se bodo udeležili odbojkarji, oziroma odbojkarice drugih društvenih ekip in pa začetniki, udeležencev pa bo približno 80. Tečaj bodo vodili domači trenerji, ki bodo v ekipnem delu še izpopolnili svoje znanje in bo vsak trener lahko sledil svojim varovancem, ki jih bo spremljal nato skozi celo sezono. Prihodnji sestanek te komisije bo v ponedeljek, L avgusta, ko bodo proučili stanje priprav na tečaj in se bodo dotaknili vprašanja prvih ekip ter možnosti za ustanovitev združene ekipe. —bs— Ufl*^n*«o, uprava, oglaani oddalak, TRST, Ul. Montacchl 6 PP 559 — Ta«. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotne 25.000 lir. Letna naročnina ža inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN*. V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, ta zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din Požtnl tekoči račun z# Italijo ZaloJmStvo fr2a5kega tiska, Trst 11-5374 StrCITI 10 PRIMORSKI DNEVNIK 10. julija 1977 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADU» - DZS • 61000 lj.u.b.lj»rt| Gradiiče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, viSIna 43 mm) ob lavnikih 13 000. ob praznikih 15 000 Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm viSlt* v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško goriSko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku r' upravi Iz vseh druj' pokrajin Italije pri SPI. i i Čtan Italijanske Tj . ... . IrUaiete^ZTT zveze časopisnih 4 Odgovorni urednik Gorazd vesel in tiskaTrst založnikov FIEG ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO Osmo etapa «Toura» Italijan Santambrogio prispel prvi v Lorient Na skupni lestvici nobene bistvene spremembe LORIENT, 8. — Italijan Giacinto Santambrogio si je zagotovil danes osmo etapo letošnje mednarodne kolesarske dirke «Tour de France*. Na cilj je privozi) na čelu skupinice desetih tekmovalcev, med katerimi ni bilo nobenega z zgornjega dela lestvice. Favoriti so prispeli v enotni skupini in tako ni prišlo na vrhu skupne lestvice do nobene bistvene spremembe. Lestvica 8. etape je taka: I. Santambrogio (It.), ki je prevozil 246 km dolgo progo od An-gersa do I-orienta v 6i32’41'’, s poprečno hitrostjo 37 km/h. V njegovem času*so se zvrstili še: 3. Bourreau (Fr.) 3. Bruyere (Bel.) 4. Bossis (Fr.) 5. Lubberding (Niz.) 6. Leguiltoux (Fr.) 7. Guttierez (Fr.) 8. Quilfen (Fr.) 9. Rossi (It.) 10. Plet (Fr.) po 3” 11. Hoban (VB) 11” 12. Van Linden (Bel.) 13. Wesemael (Bel.) 14. Ovion (Fr.) 15. Schepmans (Bel.) Skupna lestvica: 1. Dietrich Thurau (ZRN) 51.23 32” 2. Merck* (Bel.) po 51” 3. Thevenet (Fr.) 1'22” 4. Laurent (Fr.) 1’22” 5. Kuiper (Niz.) 1’40” 6. Meslet (Fr.) 2'08” 7. Zoetemelk (Niz.) 2’10" 8. Van Impe (Bel.) 2T5” 9. Delisle (Fr.) 2’30” 10. Galdos (šp.) 2’47” LUCCA, 9. — Bettonj iz Lombardi« je osvojil 3. etapo amaterskega «Gira». 2. je bil Fatato iz Toskane. Skupna lestvica je zdaj taka: 1. Corti (Lombardija) 8.40'34” 2. Fatato (Toskana) 9” 3. Santerood (Toskana) 14” 4. Salvietti (Toskana) 24” 5. Hardy (Fr.) 28" tar, Timeus, Vatovec, Cibic, Kocman, Fagin, Furlan. V petek so odigrali na Proseku prijateljsko nogometno tekmo med veterani - funkcionarji Nogometne zveze Slovenije in zamejskimi veterani. Srečanje je služilo predvsem za poglobitev prijateljskih vezi med nogometnimi delavci v Sloveniji m zamejskimi športnimi delavci/ Konč r,i rezultat v korist Nogometne zveze Slovenije pa priča, da so veterani iz Slovenije bili bolj pazljivi in ui grani. V vrstah Nogometne zveze Slovenije je kot vratar nastopil tu Jugoslavije Tone Florijančič, selek-di predsednik Nogometne zveze tor Nogometne zveze Slovenije pa je bil njen predsednik. Po končanem srečanju so se go stje in gostitelji še dolgo zadržali v prijateljskem pogovoru v prosto rih kontavelske, društvene gostilne. Dogovorjeno je tudi bilo, da bo povratno srečanje septembra v Ljubljani. K. V. ZA KONK PRIHODNJEGA TEDNA KOTALKARJI VABIJO NA TRADICIONALNO REVIJO Revijo prirejajo ob koncu športne sezone in se nanjo vestno pripravljajo FRANKFURT, 9. — Zahodnonem-ška nogometna zveza je enajsterico Bona črtala iz vrst drugoligaških profesionalnih ekip in io uvrstila med amaterje, ker je društvo za bredlo v težak finančni položaj ter Na jugoslovaaskem državnem prvenstvu v cestni vožnji v Kranju za posameznike je včeraj zmagal Kranjčan Rakuš na drugo [pesto pa se je uvrstil njegov someščan Ropret. Danes bo na vrsti ekipna vožnja. PLAVANJE Rekordi v Rimu RIM, 9. — Na plavalnem tekmovanju v Rimu so postavili danes tri nove italijanske državne rekorde. Quadri je preplaval 400 m prosto v 4'02”67. Njegov dosedanji DR je bil 4’03”09. Rampazzova je preplavala 200 m metulček v 2'19”37, medtem ko je bil njen dosedanji DR 2’19"90. Na 200 m prsno je zmagala Šerpi natore jeva s časom 2'46"08, ki je tudi boljši od dosedanjega DR. Ta je doslej pripadal Corradijevi z 2'46”09, Na tej progi je bila 2. Tržačanka Lenardonova, članica Trie-stine, ki je prispela na cilj v času 2’46”51. Med ostalimi Tržačankami se je članica Triestine Pettenerjeva uvrstila na 5. mesto proge 200 m hrbtno, s časom 2’32”. Svetovni rekord VZH. BERLIN, 9. - Vzhodna Nem ka Petra Thiimer je danes postavila že en svetovni plavalni rekord: 800 m prosto je preplavala v 8’35"04 kar 2"10 bolje od njenega doseda njega svetovnega rekorda. Mokri maraton NEAPELJ, 9. — Jutri bo na sporedu tradicionalno tekmovanje v maratonskem plavanju od Caprija do Neaplja. Prijavljenih je sedem profesionalcev in štiriindvajset a-materjev. Tekmovanje bo veljalo tudi za naslov svetovnega prvaka v plavanju na najdaljših progah. ATLETIKA Stekič 8,27 m NOVA GORICA, 9. - V prvem dnevu jugoslovanskega državnega atletskega prvenstva v Novi Gorici je dosegel najboljši rezultat Nenad Stekič v skoku v daljavo z znamko 8,27 m. To je eden letošnjih najboljših skokov v daljavo v Evropi in na svetu. Dobro se je odrezal tudi skakalec v višino Temin, z znamko 2,19 m. Naskakoval je tudi nov jugoslovanski državni rekord 2,22 tn. vendar nj uspel. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Veterani .NZS uklonili enajsterico zamejcev Nogometna zveza Slovenije — Zamejski veterani 5:2 NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE: Florijančič. Ilešič L, Štolfa, Elzner, Nežmah, Samarda, Kopatin, Križnik, Rupket, Frantar, Pertič, Protič, Hočevar, Ilešič II., Završnik. Kocjančič. ZAMEJCI: Aldo Kralj, Sošič, Da neu, Sardoč, Milič, Bukavec, Pun si je nakopalo velike dolgove. ODBOJKA REVIVAL 77 Zmaga «ojevcev» Skupina O — Centralsped 3:2 (15:3, 8:15, 9:15, 15:11, 15:10) SKUPINA O: Hmeljak, Udovič, Berginc, Peterlin, Sosič, Križnič, A. in E. Daneu. CENTRALSPED: Vodopivec, Pe-scatori, Nadlišek, Vilhelm, Širca, Bevk, Žerjal. Skupina O je v svoji zadnji tekmi na revi valu prišla do zmage in to celo na račun Centralspeda, ki se je v tem prvenstvu potegoval za visoko uvrstitev. Tekma sama je. tula dopadljiva in borbena, razen morda v prvem setu, ko je Centralsped, verjetno zaradi podcenjevanja svojih nasprotnikov, kar apatično sprejemal igro »ojevcev*. Skupina O je zmago zaslužila, resnici na ljubo pa moramo povedati, da je tokrat nastopila z nekoliko ojačeno (predvsem na »mlajšo*) postavo kot doslej. INKA AVTOMOBILIZEM WATK1NS GLEN, 9. - Na poskusnih vožnjah za šestumo avtomobilsko dirko v Watkins Glenu, ki bo na sporedu jutri, sta dosegla najboljši čas Belgijec Ickx in zahodni Nemec Mass, ki sta vodila avto porsche 935 turbo. Dosegla sta poprečno hitrost skoraj 174 km na uro. Aretacija Paganellija PRETORIA, 9. — Italijanskega pilota Paganellija, ki se udeležuje južnoafriškega rallyja, je tamkajšnja policija aretirala. Zakrivil je namreč prometni prekršek, ker je vozil hitreje, kot dovoljujejo cestnoprometna pravila. Vozil je 130 km na uro na odseku ceste, kjer hitrost ne bi smela preseči 90 km/h. Rally, ki se je že zaključil, je o-svojila italijanska posadka Munari-Sodano na lancii stratos. Paganelli je bil v trenutku, ko So ga aretirali, na 2. mestu lestvice. VARŠAVA, 9. — Na mednarodnem rallyju po Poljski se je smrtno ponesrečil bolgarski pilot Boris Radič-kov. Izgubil je nadzorstvo nad svojim žigulijem 2101 in je treščil v neko- drevo. Nje’gov sovozač Radoslav Stevvanov je bil težko ranjen. UNIVERZIADA RABAT, 9. — Letošnje univerzia-de. ki bo na sporedu od 17. do 28. avgusta v Sofiji, se bo prvič udeležil tudi Maroko. ATLETIKA ERFURT, 9. — Vzhodni Nemec Roland Steuk je postavil nov svetovni mladinski rekord v metu kladiva z znamko 75,20 m. TENIS Konec prihodnjega tedna bo na Opčinah tradicionalna kotalkarska revija, ki jo prireja Polet ob zaključku športne sezone. Čeprav so bili kotalkarji zadnje tedne, lahko ti rekli mesece, angažirani za razna tekmovanja in za odprtje novega ko-talkaTšča, so kljub vsemu našli toliko časa, da so se, oziroma, da se še pripravljajo na revijo. Kaj bodo openski kotalkarji na reviji pokazali, je seveda skrivnost, toda po glasbi sodeč (ta se namreč sliši skoraj po vseh Opčinah), bo program dokaj pester. Niti predsednica kotalkarske sekcije, niti drugi člani te sekcije nam niso hoteli povedati kaj več in so odgovarjali »pridite na revijo, pa boste videli, kaj bo.» Toda po izkušnjah, ki jih imamo iz prejšnjih let, smo lahko prepričani, da bo tudi letošnja kotalkar-ska revija na Opčinah uspela. O menimo naj le še, da bo revija na novem kotalkališču (vhod tako z Repentabrske kot z Narodne ulice), kjer bodo tudi kioski s pijačo in jedačo. Openski kotalkarji vabijo že sedaj vse ljubitelje tega športa, da se revije, ki bo trajala bržkone tri dni, udeležijo v kar največjem ste vjlu. • Pokrajinska sindikalna federacija pomorščakov bo organizjrala 12. junija ob 10.30 v kinodvorani Ahbazia občni zbor upravnega osebja Tržaškega Lloyda in osebja 4 družb državnega pomena. Na dnevnem redu bo proučitev restrukturizacije javnega brodov-ja glede na spremembe k zakonu o restrukturizaciji, ki ga je pred kratkim odobril parlament. Pregledali bodo tudi Bporazum o predčasni upokojitvi. Poročilo bo imel predstavnik vsedržavne federacije delavcev [»morske stroke. 722 vpisanih v kmečki seznam Po prvih neuradnih podatkih se je pred potekom roka 8. t.m. vpi salo v tržaški pokrajini v poklicni seznam kmetijskih podjetnikov 722 upravičencev. Kot je znano, se le lahko prijavilo v 'ta seznam, ki ga Je uvedel deželni zakon iz leta 19i2 in na podlagi katerega naj bi od slej dodeljevali javne prispevke, polnoletni aktivni člani kmečkih družin in posestniki, ki posvečajo vsaj dve tretjini svojega časa in črpajo vsaj dve tretjini skupnih dohodkov iz te dejavnosti. Večina upravičencev se je vpisala s posredovanjem Kmečke zveze (skoraj 400), ostali pa prek Col-djretti in združenja veleposestnikov. V kratkem bo morala posebna komisija preveriti upravičenost vpisov. Vsekakor kaže, da je kljub pomanjkljivostim pri obveščanju in neprimernemu času, saj so bili kmetje zaposleni z največjimi deli na polju, odstotek vpisanih večji kot v ostalih pokrajinah dežele. Prvi študijski teden mladih Florentincev Zaključil se je prvi teden bivanja v našem mestu skupine sedemdesetih florentinskih študentov in animatorjev, ki skupno s svojimi tržaškimi vrstniki italijanske in slovenske narodnosti uresničujejo zanimivo študijo o našem področju, ki jo vodi center za prosti čas iz Firenc v sodelovanju s tržaško pokrajino. Mladinci bodo izvršili razi skave o geološki in morfološki zna Čilnosti Krasa, o dogajanjih v 1. svetovni vojni, o Rižarni pri Sv. Soboti, o Trstu kot obmejnem mestu, o tržaškem pristanišču, tržiški ladjedelnici in psihiatrični bolnišnici dr. Basaglie. V tem tednu so delovne skupine pričele s svojimi raziskavami in so navezale stike z organizacijami, ki jim hočejo pri tem pomagati. BAASTAD, 9. — Na mednarodnem teniškpm turnirju v Baastadu je v četrtfinalu moških posameznikov I-talijan Barazzutti premagal Jugoslovana Špearja z 2:6, 6:4 in 6:0, Zugarelli pa je odpravil Angleža Mo trama s 6:3 in 6:4. G Občinski bazen «B. BianchL bo vsako nedeljo do septembra zaprt za p biskovalce. Organizatorji nogometnega tekmovanja za Pertotov memorial sporočajo, da so morali zaradi slabega vremena finalno srečanje med Ponziano In Barcolo prenesti. Na sporedu bo danes, ob 20. uri na proseškeni nogometnem 1-grišču. Izlet treknskih osnovnošolcev Združenje staršev osnovne šole »Pinko Tomažič* iz Trebč je organiziralo 2. julija izlet za svoje p-troke. Pod vodstvom predsednika združenja Karla Furlana so obiskali Gonars, Čedad, Landarsko jamo in Goriški grad. Najprej so se ustavili v Gonarsu pred spomenikom umrlim v koncentracijskem taborišču ter počastili njihov spomin s šopom rdečih nageljnov. V Čedadu so si ogledali Hudičev most, nakar so šli še do Landarske jame in Svete gore. Na povratku domov so si ogledali goriški grad. Izlet Je lepo uspel in vsi so izrazili željo, da bi se še srečali na tako prijetnih ekskurzijah. G Tržaško pokrajinsko kmetijsko nad zornjštvo se je preselilo v Ul. Milano št. 19, I. nadstropje. Nova telefonska številka je 7355 (telefonska centrala dežele F-JK). Nalezljive bolezni Občinski zdravnik javlja, da so v tržaški občini med 27. junijem in 3. julijem zabeležili naslednje nalezljive bolezni: 1 primer škrlatin-ke, 9 primerov ošpic, 3 primere noric, 10 primerov vnetja priušesne slinavke, 2 primera garij,-4 primere nalezljivega vnetja jeter, 1 primer otroškega gastroenteritisa, 2 primera nalezljive mononukleoze in 4 primere rdečic. VČERAJ DOPOLDNE V KOPRU Odprli so osmi mednarodni sejem Primorska razstavlja Že prvi dan več tisoč ljudi • Sejem bo odprt do nedelje V Kopru so včeraj dopoldne odpr li osmi mednarodni potrošniški sejem Primorska razstavlja. Prisotni so bili predstavniki krajevnih r,-blasti in številni gostje iz raznin krajev Slovenije in iz drugih jugoslovanskih republik, iz Hrvatske Istre in iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Udeležence je najprej pozdravil predsednik sejemskega odbora Marčeto Kralj, ki je zlasti naglasil tradicionalno sodelovanje Kopra z vsemi sosednjimi pokrujinami in tudi v jugoslovanskem in mednarodnem gospodarskem prostoru. Zatom je sejem odprla predsed niča izvršnega odbora obalne skup ščine prof. Tatjana Kosovel. Pou darila je, da se sejem iz leta v leto razvija kot potrošniška gospodarska manifestacija, na kateri se srečujejo in izmen,iujejo interesi industrije, trgovine in potrošnikov Pomemben delež pa ima seveda tudi pomorsko gospodarstvo. Oo koncu je tudi poudari.a pomen sej- IIIHII tllllllif MIHI lili IIIMIIIIIHIIIt 111111111111111IIIIIIIIIIIHIIITIMIM mm lil IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ZAHTEVA SVETOVALSKI SKUPIM KPI OBČINAM IN GORSKIM SKUPNOSTIM PRIZNATI ŠIRŠE PRISTOJNOSTI Člani svetovalske skupine KPI v deželnem svetu so se v petek sestali v Vidmu, da bi vzeli v pretres nekatera aktualna vprašanja in tekoče delo. V tem okviru so razpravljali tudi o pravkar izglasovanem zakonu za obnovo Furlanije v poslanski zbornici. Poudarili so pomen nove norme, ki je sad skupnih prizadevanj vseh 'demokratičnih sil in ki poverja nove naloge deželni in krajevnim upravam. Občinam in gorskim skupnostim bo zaradi tega treba priznati širše pristojnosti in v tej zvezi se komu nisti nameravajo zavzeti za čim-prejšno razpravo v deželnem svetu o zakonskem predlogu, ki so ga sami pred meseci vložili in ki določa nove pristojnosti za gorske skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini ter v ta namen vnaša vrsto popravkov v ustrezno deželno normo štev. 29. Na seji so razpravljali tudi o vprašanju splošne preosnove države na podlagi- zakona št. 382. Kar zadeva Furlanijo - Julijsko krajino, bo tre ba napeti vse sile, da bodo v okviru omenjenega zakona, ki ga mora vlada sprejeti do 25. julija, predvidena potret) n a dopolnila in popravki k izvršilnim normam posebnega statuta naše dežele. V tej zvezi so svetovalci KPI izrazili mnenje, da bi zaradi pomembnosti napovedane preosnove, morale o teh problemih raz pravljati najprej pristojne komisije deželnega sveta, nato pa še deželna skupščina sama. Končno so na seji vzeli v razpravo vprašanje novih nalog, ki jih je naši deželi naložil zakon o zemljiščih (zakon 10). Svetovalci KPI bodo v prihodnjih dneh- opozorili deželni svet na zamude, ki nastajajo glede izvajanj teh nalog v dežeini upravi, kar občutno otežuje redno delovanje občinskih uprav. NA POBUDO »BANCA COMMERCIALE ITALIANA* Svetovna zbirka kratic Na pobudo »Nucleo Editoriale*, ki deluje v okviru zavoda Banca Com-merciale Italiana, je te dni izšla (Svetovna zbirka kratic usta nov v gospodarskih organizacij*. Zbirka obsega 18.000 kratic, ki se nanašajo na ustanove in organizacije z vsega sveta. Zbirka prinaša nad 1000 mednarodnih inštitucij, od SEV do Mednarodne investicijske banke, od EGS do Monetarnega sklada; 7.000 ustanov ima sedež v zahodni Evropi, 2.300 v socialističnih deželah, 2.000 v Afriki, 3500 v Amerikah ter 2.000 v Aziji in Avstraliji. Niajbolj pogosto so prisotne kratice v' angleščini, španščini, italijanščini in nemščini, slovanskih kratic je o-krog 200, jugoslovanskih pa nekaj nad 200. Med slednjimi naj omenimo na primer ALCO (Tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač iz Ljubljane), EMO (Emajlirnica, metalna industrija in orodjarna iz Celja), IPLAS (Industrija plastičnih mas in smol iz Kopra, itd). Z našega področja so zabeležene na primer FR1E (Krožni sklad za gospodarske pobude), GMT (Tovarna velikih motorjev pri Boljuncu) in številne dru ge kratice (sigle). Italijanski del zbirke obsega okrog 2000 kratic, vse preostale kratice pa odpadejo na ustanove in organizacije, ki delujejo ali imajo sedež v tujih državah. Zbirka bo po vsem tem dobrodošla zlasti poslovnim ljudem, javnim delavcem, časnikarjem in-drugim kategorijam. KONEC PRIHODNJEGA TEDNA Cosreva in Stefanescu na Gradu sv. Justa Na pobudo tržaške avtonomne te toviščarske in turistične ustanove bosta konec prihodnjega tedna nastopila na Gradu st) fiišla švetov m znana plesalca Liliana Cosi. in Roman Marinel Stefanescu. Prire ditev bo prava poslastica za ljubitelje klasičneaa baleta saj bosta Co sijeva in Stefanescu zaplesala tri najbolj znana dela. ki jih je za balet uglasbil ruski skladatelj Peter Ilič Čajkovski in sicer uPatetico», drugo dejanje «Labodjega jezera» in enodejanko »Romeo in Julija». Ob Cosijevi in njenemu partnerju bodo nastopili tudi drugi zna rti plesalci: Maja in Martin Turcu iz zagrebškega gledališča ter so lista bukareškega gledališča Valen tin Barajan in Camelia Petricica. V baletnem ansamblu, ki ga sestavlja 18 baletk, je tudi Furlanka Margherita Mora Liliana Cosi in Marinel Stefane scu bosta gostovala na Gradu v petek in v soboto. Prireditev se bo pričela ob 21.15. Predprodaja vstopnic od jutri dalje v Pasaži Protii. tel. 36372 ali 38547. Z motornim kolesom trdil v avto Včeraj nekaj pred 19. uro se je na križišču med Ul. Belpoggio in Ui. Universita pripetila lažja prometna nesreča, pri kateri je bil ra njen 15-letni Alessandro Peric iz Ul. Madonna del mare. Fant, ki se je peljal na motornem kolesu je spregledal znak za obvezno ustavljanje in je trčil v avtomobil fiat 124, ki ga je upravljal 24-letni Pierguido Collino iz Ul. Ermada 30. Perica so z zasebnim a v torti pripeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v ortopedski oddelek, kjer se bo moral zaradi mnogih udarcev v desno nogo zdraviti približno 30 dni. Neznanci odnesli železno blagajno V noči med petkom in soboto so neznani tatovi odnesli iz uradov pristaniške zadruge Vittoria prenosno železno blagajno in se nato odpeljali z vespo, ki je bila parkirana na dvorišču in ki je last nekega delavca zaposlenega v isti zadrugi. Uradnik Walter Dorich iz Ul. Di Vittorio 12, ki je prvi opažal tatvino je policistom izjavil, da je prejšnji večer normalno zaprl vrata poslopja, ki pa so bila včeraj zjutraj normalno odprta s ključem, zato so preiskovalci mnenja, da so tatovi zelo dobro poznali u-rade. V železni blagajni je bito približno 2 milijona lir, ki so bile namenjene plačam za uslužbence. nov znak, nove ideje, bolj racionalna služba zahtevajta brezplačno tiskovine z razlago v vseh prodajalnah, ki imajo izstavljen ta znak: AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI ma v smislu popestritve turistične ponudbe ter zaželela organizatorjem. da bi kar najhitreje uresničili svoj dolgoletni cilj. to je, da m prišli do primernejših prostorov. Sejem si je že takoj v dopoldanskih urah ogledalo več tisoč ljudi. Izbira je tokrat res raznovrstna, zlasti pa so izložbeni prostori bo gato založeni z vsemi vrstami tekstila, pohištva, gospodinjskih do trebščin ir. proizvodov živilsko predelovalne industrije. Sejem bo odprt do 17. juliia (vključno), vsak večer od 20. ure dalje pa bo na sporedu atraktivno zabavni program L. O. danes ob obali KINO KOPER: ob 18. in 20.30 ameriški: CLEOPATRA JONES. IZOLA: ob 18. in 20 30 ameriški: VOJVODINJA IN POTEPUH. ŠKOFIJE: ob 18. jugoslovaisko-nem-ški' SCHUT ŠMABJpk ob 18. francoski: SAM PROTI VSEM. PIRAN: ob 18." italijansko - jugoslovanski: SCARAMOUSCHE; ob 20.30 ameriški: TEKSAS EX-PRESS. PORTOROŽ: ob 20.30 amer.: ZADNJA NALOGA. DEŽURNE TRGOVINE Danes dopoldne bodo dežurale v Izoli Turopoljae v .Pittonijevi ulici in Mestna tržnica na Kristanovem trgu. V Kopru bo dežurala samopostrežna trgovina v Žusterni. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah vseh treh obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE Koper: ves dan sejemska prireditev PRIMORSKA RAZSTAVLJA, od 20. ure dalje atraktivni večerni program. GORIŠKI DNEVNIK LISTINA POBRATENJA MED DOBERDOBOM IN PRVAČIN0 Prejšnjo nedeljo je bila v Prva- karija sklepov občinskega od M čini, v spodnji Vipavski dolini, ter izdelava programa obiska obffl skupna seja občinskega sveta Dober- ske delegacije 15. in 16. julija f dob ter sveta krajevne skupnosti občinski skupščini Škofja Loka. Prvačina, na kateri so sprejeli naslednjo listino pobratenja: Predstavniki občanov občine Doberdob (Italija) in krajanov krajevne skupnosti Prvačina smo na svojih sejah dne 3. julija 1977 v Prva-čini sprejeli 1 SKLEP o pobratenju, sodelovanju in prijateljskih stikih med občino Doberdob in krajevno skupnostjo Prvačina. Sodelovanje in povezanost obeh skupnosti tu in onstran meje izvira iz stoletne skupne usode teh krajev. V prvj svetovni vojni je vsem grozilo uničenje, ker smo živeli na bojiščih soške fronte, nato smo skupaj kljubovali fašističnemu zatiranju in se združili v boju za osvobo ditev in priznanje slovenskega naroda z množično vključitvijo v NOB. Prav ta boj za obstanek je stkal neuničljive vezi med občani obeh krajev. Osimski sporazum nam odpira novo obdobje, zato bodirrio tudi mi majhen toda čyrst kamen v stebru sodelovanja med narodi. Obvezujemo se tudi, da bomo še pospešeno utrjevali prijateljske sti ke med organizacijami in društvi ojjeh krajev na področju kulture, prosvete ih športa. Pobratenje sklepamo z namenom, da bomo utrjevali prijateljstvo, so žitje in mir med narodi ter neraz družljivo vez z matično domovino. V sredo v Sovodnjah «h('inska seja Prihodnjo sredo ob 20. uri se v Sovodnjah sestane občinski ,svet. Na dnevnem redu je odobritev načrta občinske telovadnice, razdelitev deželnih podpor gmotno potrebnim občanom. razprava o dveh prošnjah za odkup občinskega zemljišča, ratifi- Dežurna služba na erpalkah Danes so na Goriškem odprte sl' deče bencinske črpalke: GORICA: Esso, Travnik; Mol* Tržaška ulica; IP, Ul. Don Bos<* Agip, Ul. Aquileia; Fina, Korzo W lija. J TRŽIČ: Total, Ul. Matteotti; Ess1 Ul. Primo Maggio: Mach, Ul. Boik Fina, Ul. Cosulich. RONKE: Total, letališče. j FOLJAN: Agip, Ulica Terza * mata. GRADIŠČE: Agip, Cesta za M«1 jan. ROMANS: MonciSa, Trg CanduS-1 MEDEA: Chevron, Ul. Tt-iesU-ŠJLOVRENC: Chevron, Trg M« tesanto. • 15. julija zapade rok za predlo*1 lev prošenj, na goriško pokrajin**1 upravo — Korzo Italija, 55, za: Pr spevke občinam, šolskim patronat4* in vsem ustanovam, ki se ukvarja s podporo šolarjev in dijakov, (z* * pravjjanje menz, za popoldanski P04’ za dijaške domove in za zdravstvo4 oskrbo), kot predvideva ■ člen 3' želnega zakona z dne 1. septenit' 1966 št. 25 in nadaljnje spremen14 in dopolnila. Na goriški pokrajinski upravi vzeli v kratkem v službo tipkah11 (ali tipkarja). Zainteresirani naj v*( žijo prošnjo na kolkovanem pap*1*' za 1.500 lir v personalnem uradu f krajinske uprave do 12. ure 16. ju*** letos. Lahko vložijo prošnjo vsi. * so dokončali nižjo srednjo šolo, iff. jo smisel za tipkanje, so med 18-4 32. letom. KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT Priporoča obiskovalcem našega območja: Lastne proizvode — priznana vina: REFOSK, MERLOT, KABERNET, KOPRČAN, MALVAZIJA ■ brezalkoholne pijače EXCORADO ■ žgane pijače EXCORADO ■ meso in mesne izdelke ■ mleko in mlečne izdelke SOLIDNO POSTRE2BO v lastni maloprodajni mreži ■ marketi ■ mesnice ■ mlekarne ■ gostinstvo Postanite tudi Vi porabnik naših kvalitetnih proizvodov in uslug! i neaozictto ENOBARVNI JAQUARD FANTAZIJA TISKANINE IZ: TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV MESEC PRODAJE OSTANKOV od 12. do 30. julija TRST - Viale XX Setteniiire ij - Telefon 730298