advertise ш the best slovene newspaper ★ Prlnflng of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čitatelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU. sploh po in izven Amerike XXXIX. — LETO XXXIX. Zadnje vesti CLEVELAND, 0Ш0, FRIDAY (PETEK), APRIL 13, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 74 >po, čeprav hladneje kot najvišjo temperaturo 88 stopinj je vre- napoved m dame«. Na dii ®™®"ško severovzhodu malo sneži. v Palestini in ob sSnt ^ naslednji: Pred-Eisenhower je poslal ta. kakor egiptskim ^'teljem osebno poslanico, da Bik %,^y»^o»ti ustavijo. Taj-Posr^J^*"^ narodov je enako d& sf je trdilo, niti T vojna le odvr- strtoi "Stbanja, na drugi Jw^^.'^k'.Ikfitvoj^dasase H Ti ®8iptčani zopet bojeva- ameS-^ dejstvo, da se bodo menški marini izkrcali na gr- ^;":;'»''°Кго1а.То«,„гаГо a; ^ •'®' ®®prav se istočasno tr-Vaje ^ ^ običajne vojaške AlLsH^^r ' Spni, ' ^ Je predsednik Ei-nhower poklical k sebi v Au- fo Bp ^'ka za kmetijstvo, Ez-h Benson je odpotoval ™ ^ j"tri razvem Л ®*®enhowerjem o no-^ ^ ameriške far-Ewf; ^^vno je pač to ali bo spreielT®^ ^kon kot ga je huuf kongres in ki znači naj-rej ^ Eisenhowerja, to- bo pa vetiral. če ga SoBa/f®®'' mora žrtvovati Ben-OetjQ ^ vetiral, bo Benson jejo ' У ^ashingtonu napovedu-svoj ^ Eisenhower vložil tlojl^^.^tevenson se nahaja V Državi Chile so dali ameriška gospodarska zdravila Republika Chile v Južni Ameriki zalaga svet z bakrom. Chile je po svoji morski obali znana po ribolovstvu. Trgovska mornarica je precej pomembna. V republiki Chile biva in dela tudi precejšnje število jugoslovanskih izseljencev. V zadnjem času je bilo gospodarstvo republike Chile na tleh, to pa vsled hude inflacije. Industrijo bakra so motile številne stavke. Denarna inflacija v Chile je bila ena najhujših na svetu. Stroški preživljanja so v enem letu poskočili kar za sto odstotkov. Bati seje bilo gospodarskih in političnih nemirov. Vlada Chile se je obrnila na Washington za pomoč, pomoč je tudi prišla. Predsednik republike Chile je-f Carlos Ibanez del Campo, ki je zaprosil Washington za gospodarske svetovalce. Washington je tja poslal doktorja Juliusa Kleina, ki je bil pod predsednikom Herbertom Hooverjem pomočnik trgovinskega tajnika federalne vlade. Vladi v Chile je svetoval temeljne spremembe v gospodarstvu. Spremembe so zadele v živo, po zadnjih poročilih pa so dosegle lep uspeh. nema agitaciji pos- J. ®'auverja, da se meša »ka razgovarja in sti- Sa ^ Sovoru Trumana, ki in y v Des Moines, Iowa, osebi, je Eisenhowerja 'Aarsll ^ njegove far-Stevp P^Utike, je dal Adlai iniei ^ ®^®j K Tnmian je V fri ђцц.1 ^^velandn je nenadno glav^ t od srčne kapi, bivši Cleveland Plain let. K ^ Bellamy, star 71 du ^ j® včeraj vsedel k obe-Shojg domu na Lake Združene države so za časa vojne na Koreji dale zamrzniti mezde, plače, cene, so pa enako omejile kredit. To gospodarsko metodo je Ellein priporočal tudi vladi v Chile. To se je tudi zgodilo. Inflacija je začela pojenja-vati. Dolar, ki je veljal v prosti prodaji 700 domačih pesosov, je padel naenkrat na 460 pesosov. V prvih mesecih leta 1956 so življenski stroški poskočili le še za 4%. Klein je priporočal od-jravo domačih monopolov, pri-joročal svobodni trg, da se v republiki Chile lahko bolj živahno udejstvuje tuji in domači kapital. Tudi to se je. sprejelo. Priporočal je nadalje, naj se urad-ništvo odpusti za 20 odstotkov, naj se poenostavi davčni zakon; tudi to se je storilo. Zadnja poročila iz republike Chile pravijo, da je s^daj v Chile ustvarjen ugoden položaj za investicije ameriškega dolarja. (Gospodarsko konkurenco v Južni Ameriki je napovedala tudi Sovjetska zveza, od evropskih držav pa Zapadna Nemčija.) bU besedi Znan v Bratenahlu, je e izdihnil. Pokojni je ameriški žufnalist. Še »Het ^ ^ga Grace je pred-Vorov družabnih razgo- Ore J v Washington«. Ewing, 16-letno 'odn podtajnika za na- k? . V federalni vla- nila J? 26" februarja izgini dj5 P*^vijo, da ji šola Zasintoif' j® hotela sama '®«nica ^ izgovor, Grate sn^' ^a je ta, d^ se je Prla s svojim fantom. amsportu. Pa., je do- WilU, »način ^ . * P® Mtienu Watts, okradel Slede?? za $66,000. Iz po šestih urah, tat- Žasa У!ћО ie ^ . .... ......... Ij^ei X denarja pa ni ^bila zapravite Banka ^ј. je ^es znesek povrnjen na- j® ^ K" St d iT 2531 E. 55 Je k;,^ ^ačunavanja z nožem in W spopada 24-let- RlnH • Napadalec je Iz- « za njim ni sledu Rii>anje je zajelo lud nju ® ^tne Železnice in mest-V 2Д00 po Številu, ^^ee. šU so v stavko, UNIJSKI DENAR ZA ČRNCE? V Clevelandu agitira Farrell Dobbs, ki je tajnik Socialistične delavske stranke in hoče v imenu te stranke tudi kandidirati za ameriškega predsednika. V Montgomery, Alabama, črnci vodijo bojkot mestnih avtobusov. Farrell Dobbs zahteva od delavskih unij, naj iz svojih blagajn dajo pa razpolago denar, da se nakupi sto Station wagons, pa dajo te avtomobile črncem na razpolago v Montgomery, ki bojkotirajo mestne avtobuse. Slavnost v počastitev Matt Petrovicha CSevelandska federacija društev S.N.P.J. je pripravila za nedeljo, 15. aprila slavnostno prireditev s večerjo, v počastitev zaslužnemu bivšemu dolgoletnemu glavnemu odborniku S.N.P.J,, Matt Petrovichu, Mr. Petrovich se je dolga leta udej^ stvoval v naši clevelandski metropoli na društvenem, narodnem in civičnem polju. Bil je med ustanovitelji in odborniki Slov. nar. doma in Slov. del. doma, raznih društev in drugih pod-vzetjih.za splošno dobrobit. V nedeljo mu bodo njegovi sodelavci in prijatelji ter društveni-ki izkazali priznanje. Slavnosti se bo udeležil tudi glavni predsednik Joseph Culkar iz Chicage. Večerja se prične servirati ob 5. uri popoldne. Slavnost se vrši v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. LENNY ROSS, ČUDEŽNI OTROK v televizijski tekmi Big Surprise za $100,000, nastopa 10 letni Lenny Ross. Doma je iz Tjun-ga, California, kamor se je družina Ross preselila pred petimi eti. Oče William je rabil sonca, trpel je namreč na naduhi. William je po poklicu računovodja in pravi, da se je začel o računovodstvu pred dvemi leti razgo-varjati s svojo ženo. Morda je tem razgovorom prisostvoval tudi sinček Lenny in se začel zanimati za gospodarske številke. Na vsak način mora biti nadarjen. če je star deset let in se nahaja v sedmem razredu srednje šole, je moral nekaj razredov preskočiti. Mali Lenny se spozna na borzne posle, na borzna poročila, na dividende, koliko dividend se izplačuje, sploh na gospodarske številke. Pričakovali bi, da bo šel v službo, ko bo končal svoje študije, v finančni ameriški center Wall Street v New Yorku, pa pravi, da ga za enkrat bolj zanima zunanja politika in da misli nastopiti karijero ameriškega diplomata. Na televizijskem programu Big Surprise v New Yorku, se je bil prikopal od nagrade $100 do _______ nagrade $20,000; ko je šlo za '^Jo 16 centov več na uro. nagrado $50,000 mu je spodlete- lo in rabi pomočnika, to je, da ta pomočnik lahko zadene odgovor na eno vprašanje, pa ima Lenny Ross pravico na tekmo za $50,-000. Po opravljenih prvih formal nostih tekmovanja so gospodarski strokovnjaki Lennya spraševali, kaj misli, kaj bo z gospodarstvom in z borznimi posli, če pri volitvah v mesecu novembru zmagajo demokrati. Desetletni Lenny se je priznal za demokrata, pa je oprezno namignil, da bi demokratska zmaga znala gospodarstvo za kratko dobo malo upokojiti, pa preveč. Ali je ameriško gospodarstvo zdravo, posebno ali so zdravi borzni posli, ali ne plačujemo preveč za del nice? Lenny је dal gospodarski odgovor, da so delnice za 30—40 točk res previsoke, s tem pa no če reči, da mora vrednost delnic pasti. Gospodarski strokovnjaki so dali oceno, da dečko odgovarja na zamotana gospodarska vprašanja, kot da gre za zrelega gospodarstvenika. SVET NE MORE BITI ZAPLANKAN! To vemo, da v posameznih državah pripravljajo rakete, ki bodo romale avtomatično okrog sveta. Ali jim bo mogoče postaviti kake meje? To vemo, da vremenske razmere niso absolutno neodvisne od drugih vremenskih razmer. Mi ne moremo trditi, da je točno na meji ene države vreme tako, na drugI strani meja pa da mora biti drugačno, če pa hočemo študirati vremenske prilike preko meje, gremo lahko v seršenovo gnezdo— v nebo nad drugo državo. Človeška pamet sama na sebi ne pozna nobenih mej. Ni ne narodna, ne državna. Če se kaj znajde v eni državi, kdo garantira, da bi se isto ne znašlo v drugi državi? Strokovnjaki na atomskem polju imajo precej težav, ko so se znašli v sredi vrtinca iznajdb od vseh strani. Kaj bi se te iznajdbe ne dale uporabiti v sloipno korist, kaj bi ne mogli tisti, ki po svojem poklicu ne morejo poznati državnih meja, dobiti olajšave, da gredo lahko povsod, kamor hočejo? Senator Clinton Anderson je načelnik skupnega odbora kongresa za atomsko energijo. Anderson praktično predlaga: Življenje nas sili, da napravimo "svetovni laboratorij." Znanstveniki, ki se bavijo z sodobnimi duhovnimi strujami In ki nujno v svojem delokrogu ne morejo biti omejeni, naj dobijo svetovni potni list. Enako tisti, ki so nagrajenci z nagrado Nobela. Šli bi kamor bi hoteli. Kar bi pa sami proflti-rall, bi dali na razpolago tudi drugim, znašli bi se v svetovnem laboratoriju, od katerega bi pridobilo tudi svetovno človeštvo. POLIJU BOMO KOSI Dan 10. julija se označuje kot začetek sezone polija. Do takrat naj dobijo v Ameriki mladi pod 19 leti in nosne ženske dva cepiva zoper polio. V letu 1956 bo paralitičnih slučajev polija polovico manj, kot jih je bilo do sedaj; v letu 1957 se bomo borili le zoper ostanke polija, to je napoved. НАШ TRUMAH POSEGA ZELO AKTIVNO V AMERIŠKO NOTRANJO POLITIKO NE BO KANDIDIRAL, BO PA ODLOČAL O KANDIDATU Bivši predsednik Harry Truman je začel z živahno politično agitacijo po Ameriki. Zadnji njegov nastop je bil v Des Moines, lov/a, kjer je začel obračunavati osebno s predsednikom Eisenhowerjem. Predsednika Eisenhowerja je označil kot takega, ki da nič ne dela. Ker ni dobrega predsednika—voditelja, ni dobrega programa za farmarje. Truman je naravnost trdil, da je po tej poti politike Bele hiše prišlo do izdajstva farmarskih interesov, kakršnega on še ni doživel ves čas svoje politične karijere. O Harryu Trumanu trdijo, danima svoj politični in gospodarski program, pa tudi politično taktiko. Če bo demokratska stranka sledila temu programu in taktiki, se v letu 1956 lahko ponovi to, kar se je zgodilo v letu 1948, da demokratska stranka pri predsedniških volitvah zmaga tudi proti vsem pričakovanjem. Demokratska stranka mora združiti okrog sebe farmarje, delavce, črnce, ki živijo v severovzhodnih krajih, posnemati politiko pokojnega Franklina Delana Roosevelta. Demokratske stranke naj ne boli, če bi izgubila ameriški jug. Sam zase se Truman pri svojih 72 letih ne poteguje za predsedniško kandidaturo. Truman pa bo posnemal svojo volilno taktiko iz leta 1948 in bo govoril na številnih shodih. Ko so Trumana vprašali ali se na konvenciji stranke meseca avgusta v Chicagu lahko ponovi to, kar se je zgodilo leta 1948 na konvenciji stranke v Phila-delphiji, ko so se od stranke odcepili demokratje iz štirih južnih držav—South Carolina, Alabama, Mississippi in Louisiana, katerim se je kasneje pridružila tudi država Tennessee, je Truman odvrnil: To se lahko zgjodi in južnjaki lahko cepijo stranko. Toda on, Truman je leta 1948 kljub temu zmagal in dobil 37 volilnih mož več kot mu jih je bilo potreba. Truman se sklicuje na uspehe takratne svoje volilne agitacije, katero bo pred letošnjimi volitvami ponovil. Meseca junija gre Truman na potovanje po Evropi, verjetno s čisto političnih razlogov, da bo na licu r^sta sprevidel, kako gledajo Evropejci na Ameriko in kaj pričakujejo od novemberskih volitev. TrumanovI kandidati Trdi se, da se Truman ne zavzema za Adlaia Stevensona. Pred boleznijo Eisenhowerja je bil Truman bolj za Stevensona, kot med boleznijo in sedaj, ko je Eisenhower prijavil svojo kandidaturo. Stevenson, po sodbi Trumana, ni dober propagator, njegov zmerni program je pustil Trumana hladnega. Truman drži na stranko in je za strankino disciplino. Ker se tej disciplini senator Estes Ke-fauver ne pokorava, ne uživa Trumanove zaslombe. Ohijskemu govemerju Franku Lauschetu Truman zameri, ker je Lausche leta 1950 glasoval za republikanskega senatorja pokojnega Roberta Tafta. Senator Stuart Symington je sicer doma iz Missouri, je bil tajnik za letalstvo, pa ne uživa popolne zaslombe Harrya Truma-mana. Trumanov kandi(^at za ame- riškega predsednika na demokratski listi je sedaj verjetno governer države New York Ave-rell Harriman. Prvič zato, ker bo imel Harriman še največjo podporo od strani delavskih unij, drugič zato, ker je governer važne države New York in končno, ker se je izkazal na raznih visokih položajih, ki jih je zavzemal pod administracijo pokojnega Roosevelta, pa tudi pod njegovo—Trumanovo. Trumanu ugaja, da je Harriman odkrito liberalen, napreden in proti ločevanju po plemenih. DIRINDAJ V MALEM MONAKO Na potu v staro domovino Na parniku QUEEN MARY so se v sredo odpeljali iz New Yorka: Mr. George in Mrs. Domeniva Petrides, Mr. Kosta in Mrs. Zorka Taleff, Mrs. Mary in Miss Magdalene Steve. Ti potujejo V Makedinijo za par mesečni obisk. Potnike je spremljal do New Yorka in na pamik August Hollander. V New Yorku se je tem potnikom pridružila mnogim Clevelandčanom dobro poznana Milka Kress, ki je zadnje čase živela v Forest City, Pa., in potuje v Šmartno pri Litiji. Pred odhodom na pamik je naročila še mnogo pozdravov za njene tukajšnje prijatelje in znance. Z letalom ITALIAN AIRLINE je isti dan odletel Mr. Eugene Pirich v Gorico. Vsem želimo prijetno potovanje! Monako v Evropi je znan bolj po svetovno znani igralnici Monte Carlo, kakor pa po svojih ozkih državnih mejah. Princ te državice Rainier se dne 18. aprila poroči najprvo civilno, nato 19. aprila še cerkveno z ameriško igralko Grace Kelly. Grace Kelly je že prispela v Monako. Iz Amerike je potovala na ameriški potniški ladji S. S. Constitution in je bilo njeno potovanje za ameriško zvedavo družbo senzacija dneva. Pred odhodom je bilo na pomolu v New Yorku zbranih čez 300 predstavnikov tiska, radia in televizije, na ladji med potjo pa so nekatere družbe pustile svoje zastopnike. Ti so poročali o vsakih pomembnih in nepomembnih dogodkih med vožnjo. Grace Kelly si je privoščila, da je vzela s seboj na ladja 80 gostov, prostori za prtljago so bili preobloženi, bilo je tudi 23 zastopnikov tiska, radia in televizije. Tako je prispela v Monako, kjer se je začel družabni dirindaj, seveda strogo vse po formalnih dvorskih predpisih. Pomp za poročne svečanosti je tako mogočno organiziran, da V nedeljo: KONCERT MLADINSKEGA ZBORA V SLOV. DEL. DOMU NA WATERLOO RD. PRIĆETEK OB 3.30 URI POPOLDNE se zdi, kakor da bi še obstoječe dinastije hotele pokazati kaj zmorejo sedaj, ko gredo v zaton. Ameriška časopisna agencija Associated Press je poslala svoje glavne zastopnike iz evropskih prestolic na lice mesta v Monako. Približno enako so storile druge ameriške časopisne agencije, posnemale so jih evropske. V Monaku je 1,100 zastopnikov tiska iz 31 držav! Za poročna dneva bo v Monaku 30,-000 raznih gostov, torej več kakor je vsega prebivalstva Monaka. Kadar je igralska sezona v Monte Carlo na višku, šteje Monako le 25,000 ljudi. Amerikanka Grace Kelly je 26 letna hčerka bivšega zidarja, ki se je dvignil do stavbenika in postal v Philadelphiji milijonar. V Ameriki je postala v filmski družbi znana igralka. Bila je nagrajena. Ko je prišla v Monako in ko stoji pred poroko, je o sebi trdila, da smatra te dneve za najsrečnejše dneve svojega življenja. Na dvoru v Monako se bo mo rala privaditi formalnostim, pa še nekaj bo občutila, kar ne bo šlo v račun ameriški demokraciji, da bo njen mož Rainier absoluten vladar. Naslovov bo dobila toliko, da ne bo vedela kam njimi. VICTOR SHIMENS Po pettedenski težki bolezni, tekom katere se je podvrgel težki operaciji, je preminil v Huron Road bolnišnici Victor Shimens, star 73 let, stanujoč na 720 E. 162 St. Doma je bil iz vasi Ro-dice pri Domžalah na Gorenjskem, kjer zapušča dva brata, Vincenta in Ludwiga ter sestro Antonijo Baloh in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 50 let in je bil dolgo let zaposlen pri City Ice Co. Zadnjih 23 let je bil upokojen. Tukaj zapušča soprogo Sophie, rojena Kovsca,j3oma iz št. Janža na Dolenjskem, brata Joseph Simens v Chicagu, El., in sestro Mrs. Mary Knafelc v Milwaukee, W^s. Pogreb se vrši v nonedeljek zjutraj ob S.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v soboto popoldne ob 4. uri. BOLNICE BODO DRAGE V Columbusu v Ohio pripravljajo novo zdravstveno zakonodajo, pa vršijo razna zasliševanja, tudi zastopnikov bolnic. Za Euclid Glenville bolnico je nastopil Jay W. Collins, ki je trdil, da kakor so razmere sedaj, ni računati s tem, da bi se stroški zdravljenja po bolnicah zmanj-šaU. Nasprotno je pričakovati, da se bodo še zvišali. Collins se je pečal tudi z kroničnimi bolniki, katere hoče sorodstvo poslati v bolnice, pa naj se nekronični bolniki čim preje puščajo iz bolnic. Noben bolnik ni v bolnici dalje časa kot je potrebno, pravi Collins. Plesna veselica Sokolic članice društva Slovenske So-kolice št. 442 S.N.P.J. prijazno vabijo na spomladansko plesno veselico, ki jo priredijo v soboto zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vsem poaetnikom obetajo prvovrstno zabavo—na plesišču bo igral orkester Eddie Habata, da se bo vse veselo vrtelo, v prizidku bo pa posebna zabava za starejše. Pripravljena bodo vsakovrstna okrepčila, in kot pravijo članice, tudi petja ne bo manjkalo. Vabljeni ste na udeležbo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelaudu In izven mesta): For One Year — (Za eno leto) __________ В ur Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) ______$10.00 _________ 6.00 ___4.00 B'or Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year ,— (Za eno leto)______ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) _$12.об _ 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 2Bth. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 KO PLAČUJEMO DAVKE • S 16. aprilom se letos zaključi dan, ko moramo odposlali svojo davčno prijavo. To polo poznamo pod imenom "income tax." V slovensčini v davčnem izrazu bi rekli, da prijavimo svoje osebne dohodke, od katerih moramo plačati davek, kateremu pravimo osebna dohodnina. Ta income tax—osebna dohodnina, je med delovnim ljudstvom v Ameriki tako splošno udomačen pojem, da nehote mislimo, da če smo plačali ta davek, smo plačali vse davke. / Ko gre za davke, naj se zavedamo tudi splošnega pravila, da se, kakor smrti, tudi davkom ne moremo izogniti. Davki se morajo plačati, ker živimo pač v družbi, v občini, državi, republiki, ta pa rabi za svoje vzdrževanje, za splošno upravo gotova denarna sredstva, katera dajemo v obliki davkov. Ker smo v demokraciji, tudi v davčnih vprašanjih odločamo bistveno sami, čeprav preko izvoljenih zastopnikov. Torej v demokraciji velja pravilo, da o davkih odločujemo pač" sami. Z drugimi besedami—koga volimo, ki naj se mesto nas izraža o davkih. Ce je osebna dohodnina đajbolj vidna, ker se nam prav ob izplačilu zaslužka odteguje, nikar ne mislimo, da smo s to osebno dohodnino plačali vse svoje davčne obveznosti. Navadno mislimo, da razne pridobitne družbe plačajo ogromne davke. Res ga plačajo. Vprašanje je le, kdo ga končno plača. Vzemimo na primer avtomobilsko industrijo. Industrijski druebi se naloži posebni davek, ali pa ga aružba končno plača iz svojega žepa? Če kupimo nov avtomobil, je vsota precej visoka, pri tem pa se ne zavedamo, da plačamo najmanj eno šestino davkov industrijske družbe, ta davek pa je zaračunan v ceno avtomobilu, ki ga kupimo. Skratka—kar je davka naloženega na zgornje plasti, te že znajo, da ga prevalijo na spodnje plasti. Zemljiški davek sicer direktno čutimo na svoji lastni koži; so pa drugi davki, ki jih s slovensko besedo imenujemo trošarine. KujSimo potrošno blago, plačamo ceno, pa vse v taki naglici, da se niti ne zavedamo,* da smo s tem plačali tudi posebni davek. Ni ga skoraj požirka katerekoli pijače, da bi ne šlo tudi za davek, ko mislimo na navadno ceno, po kateri smo pijačo kupili. Indirektni davki so včasih višji kot pa direktni, kar je na primer osebna dohodnina. % Vojne so nujno zahtevale od državljanov držav, ki so se vojne udeležile, nove davčne žrtVe. Mi Slovenci, ki dobivamo privatna pisma iz starega kraja, navadno beremo tudi o pritožbah radi izredno visokih davkov na zemljišča, radi zemljiških davkov. Če bi ocenili vrednost zemljišča, pa kolikor plačamo davka od tega zemljišča, se zdi, kakor da ,bi šlo za prisilno oddajo premoženja. Radi boljšega pregleda naj tudi ugotovimo, da so vse države skoraj brez izjeme po zadnjih vojnah zadolžene. Imajo notranji dolg, ali pa so dolžne tujini. Tudi če bi še tako navile davčni vijak, tekočih stroškov ne bi mogle ki iti z rednimi davki, pa se morajo zadolžiti. Državni dolgovi so ali vprašanje, ali pa niso. V totalitarnih državah se enostavno izreče, da se dolgovi ne bodo več obrestovali, ali pa da se celo izbrise glavnica, upniki pa se obrišejo pod nosom. V demokratskih državah bi se s takim korakom podrl ves kreditni sistem. Pri plačevanju davkov, posebno mi Amerikanci, imamo posebno vlogo, kot državljani republike. Amerika ima svoje obveznosti, ki si jih je nadela sama, da na primer pomaga tujim državam. Pomislimo samo na to, da smo po zadnji svetovni vojni iz tega posebnega računa plačali skoraj 50 milijard dolarjev, vse iz žepa ameriškega davkoplačevalca. To je velikanska vsota, katere ni v proračunu nobenih drugih držav. Kako pa kljub davkov, ki jih plačamo, živimo? Gre za zaslužek, za kupno moč tega zasiužka in za splošno obdavčenje. Ugotovimo za zaključek, da kar plača Amerikanec spričo dohodkov in davčnih oljašav vsega davka na leto $1,504, gđ^plača Italijan spričo istega dohodka in istih davčnih olajšav v dolarski valuti $3,130, Anglež $3,335, Francoz $3,460 in Zapadni Nemec $3,675. Smo obdavčeni, a še višje so obdavčeni drugi. L. Č.' Spomini starega pionirja ob 80-letnici rojstva Piše John Lokar Nadaljevanje i Ko sem tako obdeloval svoji vrt, je marsikdaj kateri rojakov, ki je šel mimo hiše vprašal zakaj tako delam. Jaz sem jim odgovoril, da ko ne bi tako redno delal, da ne bi imel takega vrta kot je. Mimo je hodil tudi v bližini živeč rojak, zidar po poklicu. Prosil me je nekega dne, da bi mu posadil nekaj dreves. Ustregel sem mu, pa mi je večkrat potem rekel: Lokar, drevesa bodo rastla ko mene in tebe ne bo na tem svetu. Prišla je kriza, ki je trajala dolgo. Ta rojak je bil dolgo, časa brez dela. V obupu je šel na dvorišče in ce ustrelil. Tako si je končal sam sebi svoje življenje. Še vedno se ga spominjam, kadar grem po E. 162 cesti, kjer je ta rojak živel. Drevesa res še rastejo tam, a njega že dolgo let krije ameriška zemlja, mene pa še čaka. Taka je pač usoda nas vseh. Tako sem delal iz leta v leto, dokler nisem leta 1950 imel že prav lepo urejeno, pa sem menil; prihodnje leto mi bo lažje. Poslej bom po malem delal po vrtu samo za kratek čas in gledal, da bodo moje rožice rastle. Tekom zime sem pisal več stvari za v list, pa sem težko čakal spomladi, da bi zopet mogel na vrt. Ravno na 20. aprila bo minilo bet let, odkar mi je umrla žena. To pa je za mene spremenilo vse načrte. Že vnaprej posejane rožice in zelenjava, da bi jo imel za presajati, je vse lepo kazalo, da sem bil vesel paradižnikov kot drugih rastlin. Veselil sem se, da bom vse to presadil na svoj vrt, ko mi je žena nenadoma zbolela. Odpeljana je bila y bolnišnico, kjer je čez dva tedna umrla. Smrt žene me je pustila zmedenega, nisem vedel kaj naj bi °toril. Težko mi je bilo pri srcu. Rastline sem žalostno gledal in nisem vedel kaj bi ž njimi, ali bi vse skupaj pustil ali kaj. Razdal "^em to drugim, da so sadili, sam sem pa žalostno oziral se po mo-iih preje tako lepih gredicah, katere je sedaj začel preraščati plevel. Namen sem imel ostati v tej hiši največ radi mojega vrta, da bi ^ ž njim kratkočasil, a so me otroci pregovorili, da bi to bilo preveč dela zame. Tako sem hišo prodal in se preselil k sinu Martinu v Euclid, Ohio, kjer se danes stanujem. Čeprav bo na 20. aprila že pet let, odkar sem hišo prodal in izročil ključe novemu gospodarju, saip pa šel k siru na stanovanje, še vedno se mi teži po lepemu vrtu. V dokaz, da je bil to res lep vrt, naj povem, da sem dobil trikrat priznanje in malo nagrade, enkrat sem prejel celo prvo nagrado za najlepši vrt v naši okolici. Zato boste lahko razumeli kako težko mi je bilo pri srcu, ko sem za vedno odhajal iz hiše, v kateri sem prebil toliko let s svojo ženo in otroci, pri kateri sem napravil toliko delo, da ko bi dobil le po lOc za vsako uro dela, bi zneslo že velikansko vsoto denarja. Pa vse to še ni toliko, kot spomin na življenje, ki smo ga tu preživeli. Nekoč tako lep vrt, sem pozni^e videl, da je prerasel plevel in ko sem pobližje ogledal si ga, so mi stopile solze v oči, najrajši bi umrl v hiši, kjer sem prebil toliko let. Ta občutek more razumeti le oni, ki je že sam kaj takega prestal, še bolj hudo mi je bilo kot ko sem jemal slovo od svoje ljube matere in rojstne domovine. Tako gre življenje svojo pot naprej. Moje zadnje delo je bilo pri Apex Electrical Mfg. Co., kjer sem delal 22 let. Sedaj sem že 11 let upokojen. Hitro so pretekla vsa ta leta, da ne vem kdaj je to minilo. Zdaj ko imam čas, mi misli vedno uhajajo v minule čase in na minule dogodke v mojem življenju, čeprav že bolj težko zadnje čase, pišem dopise v liste, ker se zavedam, da je potrebno pisati v korist naših priredb in našega naroda. Rad bi videl, da bi tudi drugi rojaki napisali kakšne zanimivosti iz svojih naselbin. Saj tudi jaz rajši čitam kot pišem, ampak s tem, da pišem se kratkočasim. Naročenih imam šest časopisov, tri iz rojstne domovine, tri od tukaj, kar mi je v razvedrilo. Ob vsaki priliki, ki mi je mogoče, pa posetim tudi razne naše prireditve, posebno še koncerte naših pevskih zborov, kar me vedno pomladi za 10 let. Torej, naj zaključim te moje spomine ali zgodovino. Ako slučajno nisem kakšen dogodek natančno opisal, oziroma pravilno, rad sprejmem kritiko, nič so ne bom jezil, ker stvarna kritika je vedno dobrodošla. Pravična kritika je potrebna, ker se s tako kritiko učimo. Mi navadni delavci nismo imeli prilike hoditi pod staro Avstrijo v šolo. Meni je bila dana prilika, da sem napravil samo tri razrede šole. Morda zato nisem te spomine opisal boljše, so pa vsi dogodki resnični. Bilo pa je še veliko drugih dogodkov, katere bi se dalo opisati, a mi je težko, moja roka ni več dobra, s težavo pišem, če-orav imam spomin zelo dober, pa tudi oči so mi še dobre. Pri soncu lahko čitam brez očal, a hodim pa zelo težko. To sem omenil, da boste čitatelji teh mojih spominov vedeli kako se počutim. Tu je moj naslov, ako koga veseli, da mi odgovori. Lepo pozdravljam vse in vam želim zdravja, kar je največje bogastvo tega sveta. John Lokar 26301 Zeman Ave. Euclid 23, Ohio. (Popravek:—V enemu prejšnjih opisih, se je vrinila mala pomota, katero želim tu popraviti. Tiče se namreč prohibicije. Ta je bila na oni strani mostu, kjer se nahaja Slov. del. dom, kjer niso smeli točiti opojne pi-jaže; na drugi strani mostu, kjer stoji slovenska cerkev pa 5е je smelo prodajati žganje in drugo pijačo, in kamor so ljudje hodili, da so dobili za piti. . Dalje je bilo označeno, da so bili trije duhovni v župnišču Marije Vnebovzete, kar ni pravilno, bil je samo pokojni župnik Smre-kar. Pravilno bi se moralo glasiti tudi ime župnika Krže (ne Ker-že). Toliko v blagohotni popravek.) (Konec) POTVORJENA ZGODOVINA? Centralni komite komunistične stranke v Moskvi je do nada-Ijnega prepovedal pouk zgodovine Sovjetske zveze na srednjih in visokih šolah, na podlagi dosedanjih učbenikov. Dosedanji učbeniki so bili' pisani v duhu Josipa Stalina, pravi komite, popisana zgodovina pa ni bila prava. Ruški študentje naj se učijo sodobne zgodovine, zato, da so potrebni novi učbeniki. V CALIFOHNIJI SE PIJE San Francisco, tako naj bi se računsko izkazalo, ima največje število pravih alkoholikov, Za San Franciscom je na vrsti Sacramento, enako v Californiji, tretje mesto, znano po alkoholnih, pa naj bi bilo Louisville v državi Kentucky. Pravi gverilci! Francoska vlada je poslala v Alžir v Severno Afriko že 200,-000 mož svoje redne vojske. To ni bilo dovolj in so v Parizu sklenili, da bodo poslali v Alžir še 200,000 vojakov. Francozi sami priznavajo, da je v Alžiru na terenu kakih 17,000 organiziranih gverilcev, katerih francoska vojska ne more ukrotiti. Priznavajo, da se gverilci znajo bojevati. Gverilci so organizirani v skupinah od 50—100 mož, so oboroženi z orožjem, ki so ga odvzeli francoskim vojakom, ali pa ga dobivajo tihotapskim potom od arabskih držav. Gverilci se skrivajo v hribih, odkoder napadajo francoske konvoje. Gverilci se znajo skriti med francoske kmete in znajo širijo strah med francoskimi podeželskimi druži nami. Nastopajo tako ponoči kakor podnevi in ne poznajo nobene daljave. Francozi ne vedo kje da so, Alžir sam je po pro stornini skoraj enak ameriški državi Texas. Francozi streljajo z artilerijo, imajo tanke, letala, imajo tudi helikopterje, pa je Sflavna francoska akcija v tem, da sploh izsledi, kje so gverilci. Ko so Francozi iskali gverilce s helikopterji, so jih gverilci iz zasede iz tajnih skrivališč enostavno sestrelili Tedenske žrtve znašajo na francoski strani najmanj tisoč. Vojaški francoski poveljniki so te vojne v Alžiru Ž3 naveličani in jo hočejo končati vsaj do prihodnje jeseni. Sicer tako pravijo, bo francoska vojska izgubila ugled, kolikor ga še ima doma in v svetu. DAJE NASVET BOLNIKOM Mrs. Frances Machu, Granger, Texas, piše: DRAGI GOSPODJE! Želim V as obvesliii^ če ne bi bila zvedela za Vaš zdravilni čaj, bi se morala sigurno podvreči operaciji Stalno sem imela bolečine na desni strani in zdravniki so mi rekli, da trpim zaradi žolčnega kamna. Pre povedali so mi mastna in pražena jedila. Poslušala sem njihove nasvete, a bilo je vse kaman. Izgubila sem na teži in ostala bolna in ner vozna. Izgubila sem tudi apetit in vsaka stvar me je vznemirjala. Imela sem tudi bolečine v rokah, laktih in nogah, tako da sem morala vstajati ponoči in se masi Tati. Potem ko pa sem pričela piti Vaš ukusni Renex No. 5, sem se v kratkem času počutila bolja. Sedaj dobro spim, delam ves dan in se počutim 20 let mlajša. Priporočam Veše zdravilne čaje vsakemu. Poš Ijito mi še štiri škatlje Renex čaja Nc. 5 in dve škatlji Tatra čaja No. 1. Prijateljsko Vas pozdravlja MRS. FRANCES MACHU • Ali trpite radi ZAPRTJA, pokvarjenega iolodca, plinov, utrujenosti, slabih živcev ali glavobola? Mnoge te neprHike povzroča »aprtje, katere čsitokrat čudežno izginejo, ako očistite vaie telo In ako vam razni udje delujejo redno. Skatlja TATRA ZELIŠČNI ČAJ it. 1 samo SI-• Kadar dobite prehlad In pričnete kihati Icašljati, imate vročino, srbečico v grlu in težko dihanje skodelica toplega PECTO-HAL-PRSNEGA ČAJA U. 2 deluje blagodejno.—$1 žkatla. • Mnoge takoKvane REVMATIČNE MOTNJE. bolečine, utrpnelost, mišični krči, bolečine v rokah, nogah in celem životu, morete mnogokrat olajšati s posebno pripravljeno in blagodejno očiičujofco formulo zdravilne rastline. BEMOLEK CAJ —SI škatla. • ЕМАТЕА, pa je znani čaj, skuhan iz rastline, čigar vrednost Jamčijo dolge iz-čušnje. Pomaga, kadar imate nepriUkg v krvi aH z zaprtjem. eMATEA CAj_ si škatla. • RENEX ČAJ ZA LEDVICE št. 5 blagodejno deluje za slabe ledvice in mehur— SI škatla. • Vsak čaj stane Si škatla. SEST SKATEL DOBITE ZA S6. Mi plačamo poštnino v Združenih državah za vnspfoj Plačano naročilo. Ako je C.O.D., plačate nekaj vet. Poštnina za Kanado 15c, »a druge države JOc za škatlo. Iz Kanade pošljite vselej M.O. Naročili pošljite na ТаТЕД COMPANY BOX 60, DEPT. 9 MORRISVILLE. PA. PRED 25 LETI priredil. J. M. STEBLAj OD 7. DO 14. APRILA 1931 dovoli kazanje kino slik ob nedeljah. Sicer so kino gledališča oi' prta, a se ponovno trdi, da У proti-ustavno. Glasovanje je padlo 72 za, proti 42, Oglašajte v £nakoprevnosti Anton J. Čermak je bil izvoljen za župana mesta Chicago s 200,000 glasov večine, čermak je sin preprostega češkega rudarja in je dobil 667,619 glasov, a njegov nasprotnik William Tale Thompson (Big Bill), potomec stare ameriške rodbine, 475,613 glasov. Prvi je demokrat, drugi republikanec. Volitve so se vršile 7. aprila in novi župan je nastopil svojo službo 9. aprila. Poslanska zbornica v Colum-busu, Ohio, je sprejela zadnji dan zasedanja predlog, za katerega se je delavstvo dolgo borilo. Znano je pod imenom "Yellow Dog." Predlog določa, da ako delodajalec prisili delavca, ko mu da delo, da podpiše pogodbo, v kateri se obvezuje, da ne bo pristopil v delavsko unijo, da je ta pogodba neveljavna. v Marysville jetnišnici je umrla Mrs. Eva Kaber, ki je umorila svojega moža Dan Kaber, 19. julija 1919. Umorjen je bil ko je ležal bolan v postelji. Bil je časnikarski izdajatelj iz Lakewooda. Bila je resno bolna zadnja štiri leta in je bila stara 50 let. Bila je srdita na vse in preklinjala vsakega, ki se ji je bližal. Zvezna obrežna straža je zaplenila čoln, ki je bil natovorjen s 350 zaboji piva iz Canade. Dva moška, ki sta ga hotela vtihotapiti v Združene države, se bosta morala zagovarjati radi tihotapstva opojne pijače. Poslanska zbornica je dve uri debatirala radi predloga, da se Dramski zbor Anton Vero*' šek je vprizoril 12. aprila dra®" "Lepa Vida" in sicer na Slov. del. doma na Waterloo R ' Nastopili so: Nežika Skok, Godec, Anica Grill, Katie D® nar, Anton Dolinar, Louis nič, Joseph Birk, John Steffie Svet, Frank- ŽigmaD "f Ludvik Kernel. Režijo je Louis Kaferle. Nastopil j® kvartet zbora Jadran. Za posledicami opeklin, ki i' je dobil ko je eksplodiral J umrl Mathew Molk iz MafC®' Rd. Bil je doma iz Logatca star 41 let. Poročila sta se Mr. Mirko helj, uslužbenec v glavnem du S.S.P.Z. v Chicagu, Miss Pauline Kapel, hčerka žine Kapel iz 19209 St. Ave. Umrli so: Jenny Matičič, 1389 Б. 4? donia iz vasi Raka pri Cerku'*^ Stara je bila 58 let. Frank šalegar, 15121 ThaJ^«^ Ave. Podlegel je zastruplj®^ rane na prstu. Doma je Trebnjega na Dolenjskem star 55 let. bili* in Pričelo se je z delom na Huron bolnišnici, ki se bo jala na Belmore Rd., v East Cl®" velandu. Poslopje bo imelo nadstropij in bo veljalo 000. PRED 10 LETI Od 7л do 14. aprila 1946 Na 12. aprila, ob letu smrti Franklin Delano Roosevelta, 31. predsednika Zedinjenih držav, se je izročilo vladi njegov dom, ki bo odslej last ameriškega naroda. Izročitvi je prisostvoval tudi predsednik Truman.. * General Dwight D. Eisenhower se je mudil v Clevelandu. Pozdravila ga je množica okrog pol milijona ljudi, ki je prišla vkljub izredno mrzlemu dnevu, da ga pozdravi. * V Ćolumbusu, Ohio, je umrl Vic Donahey, bivši trikratni go-verner države Ohio. Podlegel je redki tropični bolezni na krvi. Star je bil 72 let. * Demokratski senator Claude Pepper je v senatni zbornici udaril brez rokayic po britanskem imperializmu. Zahteval je, da Amerika in Anglija nehata z zahrbtno gonjo proti Rusiji, če se hoče ohraniti mir na svetu. * Anglija je pretrgala diplomatske stike z Albanijo. Za vzrok se navaja slabo ravnanje z vojaško misijo iz Anglije, ki se mudi v Albaniji. Največji vzrok pa je, ker so se vršile prošlega januarja volitve in se je odstavilo kralja Zogu in proglasilo republiko. * Urad OPA je odpravil kontrolo cen za stotine manjših predmetov in za tretjino vse indu- strijske mašinerije in opreme. * Odbor je na delu, da pobere imena vseh fantov, ki so služili Strica Sama, in imena onih, ki so dali življenje za svobodo. Njih imena bodo vklesana v spo-noenik, ki bo postavljen na vrtu Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Na 27. aprila so vpri^oi' otroci Mladinskega pevsk®^ zbora Slovenskega delavske^ doma na Waterloo Rd. igr" , petjem "Vesna." Nastopih Raymond Videmšek, Mil.d''^ Tomšič, Nancy Samsa, mond Kuhar, Shirley Satko^' Stephanie Sever, Nada Vilma Matušek, Florence Sis''" vich, Ruth Vilrich, Margie sut, Helen Mihelich, Judy nar, Frances Debevec, Joan zar, Alice Homar, Margaf^ Nainiger, Richard Tomšič, Petrič, Alice Pajk, Doris Robert Panchur, Barbara Robert Pretnar, Ronny prii'^"' Florence M^rolt, Donna Pri"""' Richard Intihar, Victor Intib®''' Rose PauUn in John Pavli. Voditeljica petja je bila Vadnal, rezišer John M. StebW Na klavirju je spremljala Mary Sever. * V mnogih krajih Zedinjei^^ držav se čuti pomanjkanje sa, ki ni nilč manjše kot je t*''" tekom vojne. * Umrli so: Frank Magdalene, lO^^^ Prince Ave., doma iz vasi hov na Štajerskem. Star je 63 let. Luka P. Terček, 15617 HoliW®^ Ave., rojen v Clevelandu. je bil 38 let. Anna Mencin, 1167 NorWO<"^ Rd., doma iz vasi Sleme, Mokronog na Dolenjskem. ra je bil 72 let. Math Debelak, 6314 Glaf Ave., doma iz Lašč. Star je 72 let. Ignac Pranko, N.. Water St" Sharon, Pa., doma iz vasi #^8' bov, fara št. Jernej na Dolei^j" skem. Star je bil 67 let. ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 UREDNIKOVA POŠTA ^S-felBica drušlva ^VELAND, Ohio - Naše 104 Vnebovzete št. nirn ■ ^ mesec 45-let- t! štvo . ^ ktlh je dfu- odšle T ° ^ članic, ki so noviv, n 4 more dobiti one nadomestile SaL v hladni zemlji. е%%1*Л***Иет WLu arnoi* niirvii . !? članice. Med taini , tudi naša večletna Jmca, ki nas je nepričakova- umrla^r?^ letu je цЛкЈ!, izkažemo tem našim nie naše spoštova- storil za vse, kar so da sklenile, »lašo v darujemo za sv. v прн 1 spomin. Vršila se bo TWO LOCATIONS & LOAN CCk 6235 St. Clair Av«. ME. M679 SPRING' DANCE HELD BY Lodge Slovenske Solcollce No. 442 S.N.P.J. SATURDAY, APRIL 14th Slovene Na+'l Home, 6417 St. Clair Ave. — Music by_ EDDIE HABAT and HIS ORCHESTRA ADMISSION $1.00