m.HnBfc V l|BB|HBf:'WTBWrHB--B»" H§8 HM« M. llfl. tMOVafl t Prottor 1 m!wi X 54 m/m za navadse ia male oglase 40 vtau, n mdne razgase 60 vln., za poslano ia reklame 1 K. - Prt naroOhi nad 10 objav popust Vpraianjem glede inscntov oaj se priloii znamka za odgovor. Jfpwmwmšštwo »Slov. Karala" lm Ttijm TtakMM« aUsallttm allaa M. I, prlflltao. - TtMti it. f*. ,tl!■■■■>! Marotfu v*lf« v iiiBfcljBit la 90 w*m 1 v Jaapslavtili ¥ Imfrtni ceioleino nipfej pUčan . K 84'— cdoletno...... K 95*— polletno ...,,..„ 42*— poDetno.......„ 50*— 3 mesečno......., 21*— 3 mesečno......„ 26*— 17*— o- Novi naročniki naj po&jejo v prvič naročnino vredno gl^T po nakaznici. Na aamo pismena naročila brez po&latve denarje se ne morcmo ozirati. Urtdntttvo I98U»7. Naroda11 Knaflora ulica flt 5, I. aadatropjt. Tolefon Štev. 34. Dopise »prejcma le podpisana in zadottno fra&kovanfr y9" Rokopasov ne vr&ča. JW3 Posasnezna Ste«#i!ka vella 40 vinariev. SomiSljeniki JDS! Štrukla xbor, kl fe sklioaa aalL L m.v Je proloiea in se bo Mstal kasao]*. Sodaaja do'am zabteva, da iboromo vsi atrao-klat somtitjMlkl »toJo aelo v •br&mbo tetfco ogroienih oaroi« Bih in drisraih lateresov. Načelnik: Dr. Ivan Tavčar. SLOVENSKEMU NARODU! V času težke narodne nesreće se obraćamo do Tebe, slovenski narod. Leta in leta smo v težkem suženistvii hrepeneli po svobodi, po samostojni državi. Temu delu smo posvetili vse svoje tnoči. vse svoje življenje ter dosegli konečno največfo zmago v zgodovini svojega naroda. V tem velikem trenotku nas je zadei >rvi udarec, ko nam je števiino moč-uejši sovražuik ugrabil naš uajlepši del slovenske domovine ter pognal naše ljudstvo iz kraške rodne grude in hiše. Danes nam pa hoče iztrgati drusri deJ naše zemlje naš dedn! sovražnik. ki je kriv vse naše nesreće, kl nam je pro-vzročil nesteto gorja ter pahnil nesteto naših rodbin v največjo bedo. ki je kriv vsemu petletnemu prelivanju krvi. Njegove tolpe so poplavile slovenski Korotan ter ropajo in ubijajo naše ubogo ljudstva ki beži v obupu in išee zavetja. V tem trenotku kličemo Tebi, slovenski narod: Ne kloni glave! Krivci te velike nesreće bodo in mo-rajo biti kazno van i. To zahtevamo! Toda danes ni Čas za to, da se pre-pirarno radi krivcev. Združimo se v boja proti kletemn sovragu! Odločno protestiramo proti nizkot-nemu politikarenja današnjih političnih strank; zahtevamo, da se preneha takoj s tem neplodnim in narod begaiočim de-lom. Vse to vodi naš narod v nesrečo In poinibo. Ti narod pa, ki ljubiš svojo zemljo, svojo hišo, svojo deco, stopi na plan, razvij zastavo države, ki Ti je daJa svo-bodo. katero si sam ustvari! in jo sam vodiš ter pokaži, da si zrel, da živiš na svoti grudi brez nemškesa gospodstva. Ne poslušaj danes izdajice, ki sejejo med Tebe nezadovofjnost in malodušnost. Nedisciplina in malomarnost nas vodi danes v suženjstvo, v ono prokletstvo, ki smo ga prenaš^li skozi dolga stoletja !"n katerega smo se komaj otresli. Združimo se vsi v bratstvri in liu-bezni, posvetimo vse svoje moči. vse svoje delo domovini in narodu. Dnevi fežke skusnje gredo preko nas — za-vedajmo se vsi — zlasti pa vi bratje Sokoli, svoje dolžnosti do države in do svojih otrok ter delajmo. da iim zgra-dimo lep^o bodočnost od naše seda-njosti. Na zdar! ________Pređsedstvo Slov. Sok. Zvege, Bratje! Nove množine begoncev prfhajajo v že prenapolnjeao Li ubijano! To *o Slovenci, ki beže pred krvolok! Iz Ko-rotana. Slovensko Sokolstvo nađelo s! ie iiajogo, da im v teh težkih casih priskoči na ponioč ter iim preskrbi začasno domove. ' Nafveč teb beguncev je kmetskega stanu, ki si je otelo Ie golo življenje. Obraćamo se do bratskih draštev, da posredujejo v svojem okolišu za na-stanltev teh največjtfa sfromakoT. Pomoć je »ujna! Posre-dujte brez odlašanja pri pooe-delc2i, ki bi bili pripravljeni sprejeil svoje sotrpine - sokmete, ter nam nemoderna, če mosoče, brzofavno poročaite, za koliko družbi ste na§H prostora. Na zdar! Pređsedstvo Slov. Sok^Zre^ Podpisujte držav. posolilo 1 Mene, tekel, ufarsin. Položaj je razjašnjen. Sedaj vemo, kar bi nam že zdavnaj morala povedati izvidna služba naše bivše koroske fronte: Nemci so pripravili napad že zdavnaj. zbrali dobro organizirane čete, pri katerih ni bilo niti enesa moža, ki bi se bil branit kljub mnoKOletui vojni boriti se za rtsmško krivično nadoblast pripravili so si pravočasno nebroj stroj-nic, težko artiljerijo, municijo itd. in pripravili so napad politično: Svojim ljudem so vbili v glavo, da gre za ne-deljivost Koroske oroti jusjoslovanske-mu nasilju. Pred načini Črtami so pa z nerezulamimi tokfemi zakrivili gibanje čet. Krivda i naše strani ni bila politična, ampak vojaška. Ni bilo dovolj municije, dovolj točne izvidne službe. dovolj topništva, dovolj dlscjoline v moštvu. do voli soo^abcih oficirjev. Giavna krivda ra leži v oas samih: Gluhi smo bi!J vs! sku*>a] »ipsprrvii svoji vest} in sedeli smo za n^č'o *ikrat. ko ie nemškiti! Kcrošcesi bila evina tcfscl organizacija napada. Naše preslabe čete so se morale urnakniti s Koroške. ki je razven kotline Jezerskega popolnoma i-nČIsčena^ in kjer sedaj za hrhtom nem^ke regularne vojske tsemški kntetje ub?5aio slovenske kmete, otenijo slovs^s^e kmecire domove, more štfsfce ssstra in de!aio, kakor zrrafD de^tl fe TTeTiŠkf divjaki. Včeraj se je po Ljubljani raznesla vest, da je razven Dravcsrada padel tuđi Slov. Gradec. Ta vest ni resnična. Nemci so dovolj pametni — in ravno to kaže na njihovo pripravijenost in dobro vojaško in politično vodstvo — da oni na Štajersko niti iti nočeio. tuđi če bi mogli in če bi natančno vedeii, da bi mi ne mogli brez Srbov nrepreciti njihovega prodiranja. Hoteli ^o postaviti pariško konferenco pred činjenico: »Nemška Koroška je osvobojena jugoslovanskega nasilja-. PaČ pa so bili v Slov^enjem Gradcu in Velenju nemiri. Vod?!? so jlb nen»5ky-tarji in pridružila se jim je ona svojat nemškutarskih in mrzlih Siovencev, ki smo jim v zadnjih mesecih oustili proste roke. Poskrbljeno je, da zadene krivce te dni zaslužena kazen. Mir in red bosta ze tekom dacasnjesa dno vzpostavljena, Zahtevamo pa, da se j odstavi tišti okrajni g^^ar, ki je zbe-žal kakor zajec in prepustit vse skuoaj svojemu tajniku. — Demoralizacija, kateri je zapadia naša vojska, pa ima globi je vzroke. Na Je^enicah. v Trbov-Ijah in po mnogih drugih kraiih smo puščali v miru ljudi, ki so hujskali proti Srbom« brez katerih bi nas clanes vze! faudlč; puŠČali smo v miru ljudi, ki sa govorili, da naj ... kralja in Jugoslavi-io; puščali smo y miru hujskača v Do-brepoljah in hujskača na Vi ni ci. hujskača v Zeleni jami in v Vevčah in sedaj žanjemo, kar smo sejali. Kdor seje neodločnost žanje polom Ce srao preslabi, naj nas vzame vibar, toda n^T nas vzame castno. To kar smo doži-veli zadnje dni, je sramotno dušenje v lastnem blatu. Naš list te besede se nikdar ni za-pisal. Oprostite, danes drugače ne moremo. Nočemo ni kosar imenovati. Noce-mo očitati drugim. Doživeli smo tot ker smo še v vojni, pa smo na to poza-bili. Hoteli smo demokracijo, pa smo ustvarili anarhijo. V prvi vrsti so te anarhije krrvi oni, ki so jo pod demokratskim plašcem napravili. Od vsega začetka je bilo jasno, kam vodi ono prekljanje. ki smo ga morali gledati več mesecev. Poslušati srno morali razne revolucije proti Narodnemu Predstavništvu, igrali smo se vlado in opozicijo, mnogi posamezniki so de-lali in delali noč in dan. in vse skupaj je, kakor da smo nosili vodo v rešeto. Prvi vinar je vrgel vse skupaj v vodo. Bolje je, da ie to prišlo sedaj. kakor pa da bi bili kdaj pozneje doživeli polom ćele Jugoslavije. Toda sedaj Je treba deUti. kakor drta tišti, kl ve. da Je t sTDri oevai tmU te M ▼•» ** *« rao od njegove laalatt asarsBs odvte-■o njasofo žtfOaoia. Mi smo danes tam, kjer so Uli Francozi pred čude-žem na MarnL Vse je na tleh. vse smo izgubili, samo svojega pognuta nismo izgubili. Ko J# odaiHUMlt aađUša, i aleđci Pod slaščem demokracije se, ne sme skrivati noben huiskač več. Sve bod a se ne zida s tein. da ima vsak boljševik pravico metati bakljo v slamnato streho. Oni pobje, ki so v Skofji Loki hDteli preprečiti prihod vo-jakov na orožno vajo, moralo prejeti zasluženo kazen, v ekrajih, kjer preti nemir, je treba proglasiti preki sod iu postaviti vsakejra protidržavnega asu-tatorja pred sodišče. To kar smo sedaj doživeli, je polom nzrodni m'tsll In je polom demokracije, pac pa zrnaca demagogije. Caka nas dvojno delo. Tam, kjer so dosedanje Dritožbe bile upravičene, moramo izsiliti. da se od-pravi povod nezadovoijnosti; tam pa, kjer so nczadovoljnost na Dravi li acita-torji in huj.skači in narodni defetisti, ni nobeno sredstvo dovoli. da jih udarimo r>o zoheh. Delavcc. kirnit. uradnik, tr-^.ovec. ki zaiitcvaja bolise mt.tdne po-^oie. prehrano, nižje ceue, predasiianle vojnili dobičkarje^', uvoz potrebni si-ro\in itd., rnorajo doseći te zrihreve, uržavlian pc. ki zahteva varstva proti .c.abota£i in komplotu, pro^i hujskanju in komunizmu, mora videti, 'da Ima to vsi'sivo. V zvcii s tem ie vprašan.je reorgani/jaciie naše vojske. Domovina ?s v nevarnosti! Dolžnost vs2ke"a po-sameznika je, da dviga če ne dru^ače, pa vsaj v ^ostl!m?kem pogovoru disciplino sn cdfočisost Oni, ki so jvpoklicani na oro^no vajo, merajo imoti eno gotovost: Vsted orožne vaje ne smelo trpeti CTJiotno ne ori ne njihove rodbine. Te dm" mora iziti naredba, ali *;c mora ponoviti že nckdai izdana đolocba, ds bodo po orožni vajt zasedii svoja stara služ* •>cr?a rpcsta brez Izgube službene dobe, in nHhove rcdbjrie morajo dobiti vojja-šlfo poduoro, „:; ye razume samo pn. sebi. Tsto^ko oa morajo pnti tocvio nod or.^??e- PropaTa^đa mora vomnTat]. predno ie treba dru?i:i ukrepov, ki ni-so na mestu danes. ki bodo Da morda notrebni čez 14 dni. Za oni tucat hui-skačev \z Jesenic. Radovliice. Trbovelj ali Vinice se ca mora naiti zid, za kate-rim nai se dalje sjin.iaio svoje nrr-tina-rndne bedariie. Če bo naše l"idsfvo danes s svoio pasivnostio dovoli lo. da ie zarnan te Vi kri koroskih Siovencev m naših čet. potem zar'uži"r?, d.i nas večna sramota zadene in da nridemo ob svoje kroetiie itj trgovine, ob svojo državo, nb imotek in življenje in ob čast. AH nai nas človek min-o rleda. k?J*-o koHc'o slovenske kmete? AH naj mimn «:l«d?.mo, da Dropndemo? Ne, n-3. ne! Odkar se b'jte boj za S^ovcn^* Kore tan- ?3 ie nonovto nanadalo Slovcn-ct^o SoVo1«fvr>, e«?. ću ne sfor? rvo;e c*fimov»T3Ske do?žnr-sfl. In to rx> krJvfc'-Ka?*? sjovp»i-^n t3VTjo-t j-» v ve??H zmoii Klede se<5?n.fera štev«ij| ^!pi?ov S!rven-fk** Sokofslc« Zvczs M se 5 stot?^očem č^k'm Sakviftvotn. k«*Vor Ra I? fz^a^^'a ttaH'stti'*, n?*i Drin?«jriatJ ne more. Slovenska Scfrolska Zve^a knela fe !. 1913.. tore? pred izbrvhoin svetovne vo^ne. 1761 telovađeev. Sl^oro vs? so b"f leta 1914. ali oa nozneje mcb?!fziran!. Že za. s!ednvan»*5 Sokofov od takratne vlado in nam n^^rrrotpe 5inne nfen*3??'*vc''! ie v nas bc^zen. da bo T«??ojro mših te!e-vartfeev ob žMjcnta. kar so ?o žal t«d! uresn'čfo. kakor «rsm otI5j»*o društvena porodila, mnozo Uh b umrlo v boltiicah za ranamf in bolezrirai, k? so si UH n?-kopatt na lK>1r^n: noliu. Premnosiin fe o.?etni?ivo u^nobilo živf^nie a?; o.i strio rčrzrvfs. NekateH se Sa danes bi}^io v Jir^^Movans^fh le??n»h. Kat 5e f?fi 3e pa vrnifo v domovino, so Ifiv?KdI alt pa oslabfiefii. Toda klfob temu Iz vcčiide! mJajl^n Sokolov on držuvneia preobra-tn ostal pri vo^aklb at! bfl pozneja 00-zvan porf orožfe. Cei čas »e žc bijelo pa koroški fronti na$i člani ▼ raznSJi vo-taškrb oddelkih Bieisk! in Jeseniški Sokol ie takoj korporativno ooseeel v bol v Pođrožfci. Kranhki tn Troski Sokol ie pa brana Lfabell Mnogo ffb ]e vsto-pilo v koroške ledite, [ih tuđi padlo ali pa so biH ranjeni in to veCfnoma oni, ka'ere smo stefi pred vojno še med sokolski naraščai. S sedanffm pozivom 90 izpraznjene naše itak plč!o obiskane telovadnice od strani a&nstva. Predtedstvo Slov. Sokolske Zveze te na današnjem sestonkn tastooolkov MMfmnklh sokofskih dmifev in H oko-8ce sldenflo pozvati tw svo|e dane, da se nenudoma odzovciovojtsškim vpa-kilcnrj! pezivom. Žl?3 in društva naj pa z vsemi sredstvi podpirajo vse ]avne činitelje tsr krsobzima zasleduieio vse kršiteije rar'^cSne discipline. * Predsedstvo Slov. Sok. Zveze. Spo« \mm imiiiiiiii &loailll!f;n ! Bso^rodo Dne 25. do 21. aprila t. 1. ie zboro-val v Beogradu kongres jugoslovan-skih železiiićariev. Posvetovanj so sc vdeležili odposlanci narodnih organi-zacii £lovenskiii. bosanskih, hercego-vinskih, da'matinskih in srbskih želez-ničaricv. Enoslasno sprejeta in vladi predložena spomenica se ^lasl: 1.) Društva »Savez srbijr.nskih že-lez:iičaiia u Beogradu*. »Udruženje že-lezniških službeniku Bcsne, Hercegovine iu Dalmacije v Sarajevu*.- ter »Zve-za juscslovanskih železničarjev v Ljub-ljari« se strne ja v eno narodno organizacijo z ccr4tra!:iim odborom v Beo-griidu kot vrhovnim zastopstvem. 2.) Zakonski projekt o službeni praccmatikK plačilnern regulativu, kskor luci o vseh predpisih ticočili se želez-niškega osobja v cei em kraljevstvu Srba, Hr/ata i Slovenac^ se brez so-delovania sori navedenih narodnih organ izacii ne sme udejstviti. 3.) Za vse železniško osobje celo-kupnega kraliestva SriS. nai se uvede-30 do kenečne ureditve valute erotne dra^iniske doklade enako za vse katc-?orije 12 ćirarjev dne\Tio, poleg do se-dai za Srbilo veljavre^a dodatka za ćruži?io (l;ći»or na dan za esebo)..To Ta RC"velSa za. pomožne .ćelavce v Bcsrri. Vse dosediinje drsjzinlsk© da-, kla.de se v celern kraljestvu ustavijn. Enkratni nabavni prispevek. zah-tevan q>\ ZJZ., Udruženji žclezr,. služ-terika Bosne. Hercegovine. Dalniscile v S"2raje\*u naj se talcej irploča v zah-tevnni visini. Srbom wo\ se izplača isto^ vilinski prispevek v dinarjih. 4.) Dnina delavcern v Srbiji, Sloveniji in na provri Banjaluka-Dcberlin raj se povii.i z? 50cr. v Bosni; Hercc-soviiv. DalmaciU pa najtnani za 20^. Provisijski sklsd veljaj za vse delavce popolnoma enako. kor za stalne usluž-"benes. 5.) Do sedai vcljavne vozne ugod-nosii S2 železničarictn rse morejo vzeti, man^eč c.e morajo 1:0 sistemu bosansko-hercege vinskih - žcle-nic raztegniti .po celem kralie^tvu SI1S. 6.) Avtomat'čna napredovanja se morajo od teda]. ko je to imelo biti izvršeno, izvršiti no ranjj'-i in plači pri vseh u^Tužbencih celera kralfestva in to v na'"krajšem roku. 7.) Vojna leta na! se za vse želez-ničarje 5tc'e;o c!vo?"d v napredovale in cokojnino, kakor je to delcma Ze udcistveno ori mžni železnlci v kraljevini SHS. Za Srbe se zahteva vraču-njenje vseh vojnih let. Dru^orodci (stranci) v Bcsni. Hercegovini. Dalmaciji. Banovini in Sloveniji se izključu-je:o. -^ 8.) Vsakemu železničarju se mora priznati pravica, da po svoji sposobnosti more napredovati v višje kate-Kori'e. Imenovanje zvaničnikov (pod-uradnikov) uradnkom, sc ima izvršiti pod I. januaricm 1919. Vsi uslužbenci v Srbiji s položcni-mi iznitl se moralo uvrstiti v zvanic-nike (peduradnike). 9.) Vsem sposobnim uslužbencem brez O7ira na bolsko izobrazbo nai se da prilika, da se prioravlmfo in vežbajp za vstop v višjo kategorijo. 10.) Voznemu in strojneirm osobju celega kraliestva naj se doveli takoj časovnina in kitometrina kot 30 vživafo uslužbenci v Bosni, z 50^ povišicom. 11.) Za celokupno eksekutivno osobje nai se v celem kraljestvu uvede enaka uniforma po barvi in kroju, ter čimprcie izda tozađevna pra\11a. 12.) V vseh železniških centrih nai se napraviio bolnice, kopeli. apoteke in nastavi potrebo število zdravnikov. 13.) Vsi tujerodci (stranci) nai se odpuste. vpokojijo ali premeste. kakor to predlože organizacije. 14.) Plača in stanarina za čas okupacije naj se vsem srbskim uslužbencem • Čimpreje izp4ačajo. .Prednasujoč v tem memorandumu vsebovane predloge in zahteve kongresa, prosimo, da se v celoti sprejmejo. V nasprotnem slučaju odklaniamo vsa-fa> odgovornost za cventuelne posledi- ce, katere bi mogle nastati, ako se te zahteve odklonijo. Imaioči na prvem mestu interese domovine, povdarjamo, da te naše zahteve nišo pretirane in- zbog tega priča-kujenio, da se ta pot gotovo, rešijo v prid narodnih železničarjev. V Beogradu, 27. aprila 1919. Polliižne vesti. Krajevna organizacija jugoslovao-sks demokratske stranke za šentpetr-ski okraj ima v petek, dne 9. maja ob 8. zvečer v gostilniških prostorih gosp. Zupančiča svojo redno odborovo sejo. Radi važnosti, se prosi zanesljive ude-ležbe. : Ljudski shodi JDS. pri Mali Nedelji na Štajerskem. V nede'.jo, 4. maja, se je vršil tukaj po večernicah izvanredno dobro cbiskan ljudski shod JDS. Govori! je g. poslanec Vosflar o politični situaciji, o agrarni reformi, o valuti, vojne m posojilu. o programu in organizaciji JDS in o važnosti sodelovanja kmečke.ea luidstva pri vseh političnih vprašanjih. Ko je govori] o naših bratih Srbih, o njihovem trpljenju in preganja-nju, o njihovem junaškem kralju, je bilo marsikako oko rosno ginjenosti. Ponovno ploskanje je bilo znak, da je nad 200 ljudi obsegajcča množica z velikim taz-umevanjem sledila govornikovim izva-ja:ijern. Zopet protishod SLS na Štajerskenu JDS je dala pri Mali Nedelji plakatirati svoj shod devet dni poprej. Ker je kraj malo oddalein od prometa, je izvedelo vodstvo nasprotne stranke za naš shod še Ie čez- štiri dni: Takrat pa so trpele brzojavne 7;:q iz Ljutom era v Maribor innazajjn skleiiij.^e,jft.protisbo4 ob isti uri insfem kraju. Da.bi napravili večjo ' ?e^z3pifo, so nabc'veclali kar ^tiri govornike iz Maribora, Liiitpmera in iz Stroč-je vaši. Agitirati so na vse mojroče načine za svoj'shod iu odvraćali ljudi od oašer-a shoda. Ce!o na prižnici'so prigo-varjr.li ljudem. naj gredo po4. farovški kozolfic-na katoliški shod. Kakor zjutraj pri Sv. Križu, tako je korakalo tuđi tu-ksi sedem gospo do v preko cerkvenega trga' naprej na slavnostni prostor pod kezolec ter vabilo ljudi za seboj. A kaj se je zgodilo? Zopet je šio nekai malo žensk za.niimi. kar pa ie bilo kmetov in rrzsodnih kmetic/to ie ostalo nepremić-no na trgu ter se obrnilo v.nasprotno smer v šo:o, kjer je našla komaj polovica prostora v ^ajveč.r! šolski sobi. "polovica pa je stala na dolgem hodniku. Pritishod pa se.niti ni mogel takoj pri-četi. ker je bilo premalo ljudi. Po našem shodu se ic vstavilo. kakih 30 na^ih do-mov idočih ljudi na shodu SLS. kjer je ravno mariborski Pusenjak govoril o brezvercih v naši stranki, ki hočejo vre-čt križ iz sole, zakon razveljaviti i. dr. Kakih pet minut so Ijudie te laži poslu-sali. potem pa so ogorčeni odšli. Dvc novi kraievn« organizaciji JDS. v mariborskem okrožju sta se ustanovili zadnjo nedeljo po ljudskih shodih posHnca Voglarja pri Mali Nedelji in v Vcržeju. Shodi JDS. na Štalerskem, kiše od-liktrcjo pred onimi nasprotne stranke po svoji lojalnosti in mirni objektivnosti. zaradi tega tako strašno bolijo voditelje SLS.. ker tam ljudstvo marsikaj resnić-nega izvc, kar mu lastni ljudje in listi skrbilo -prikrivajo: da ic danes SLS-manjsinska stranka, ki 5te!e samo 10 poslancev, med tem ko jih lima JDS. 140; da je JDS. res stranka pravega ju-goslo\ anskega ujedinjenja, ki ne pozna nobene plemenske in verske razlike med nami. V klubu nimamo samo najsposob-isejS;h pristašev- katolikov, pravoslavnih in muslimanov. v Demokratskem Klubu sedita dva katpliška duhovnika kot jako-delavna "člana JDS. Na naših shodih sele zvedo ljudjc. da je med drugimif minister za šolstvo, mimster za-bogo-častie in minister za agrarno reiormo vzet iz naše JDS. In če se ljudstvu to dejstvo pove. pišeta »Straža« in »S!o-venec- o huiskariji. Ljudski shod JDS v Erižcvcih pri Ljctomeru se jo v nedeljo, 4. maja si* iaino obnesel- Hauplmanova gledališka dvorana je bila nabito poina, tako da so morali Ijudje na hodniku Jn v sosedni sobi stati- Govoril je poslanec Voglar o vseh važnih vprašanjih stvarno in ob ecem zanimivo ter svari 1 navzočo pred tem, da bi se spuseali v sedajnem preresnem času v kakšnekoli strankar-ske prepire, četudi govorniki SLS na vseh shodih ljudi k temu naravnost Strm %m jtLanmmn nmod-" mm i «•)■ »i«. 107. Iter. Imjakajo* Za prepir je treba veđno ftreh in te 6Uol JĐ6 na issiva&ja m odgovarjajo, M prepir na more začeti-Govornikova izvajanja so iela ponovno pohvalo od strani poehišalcev- Ta shod Ja bil velesanimiv in valapomem-ben da i* đrugega vzroka- Ko se je ljudski shod JDS po plakatih razglasil, jje to vodstvo SLS tako speklo, da so cea tri dni nato sklenili prirediti ob Isti uri protishod SLS ter so naprosili kar 4 govornike- Cei teden so trgali naše plakate, agitirali na prižnici sa svoj shod in mežnar je oglasH samo njl-hovega našega ni smel- Po maši je šio ft gospodov skozi gnjeco na trgu ter prigovarjalo ljudstvu, naj gre z njimi na katoliški shod- Tn glej čudo! Za njimi jo uderejo v vecjem številu ženske in tu in tam kak moški* Velika večina resnih starih mož (bilo je po rani maši) pa gleda nekaj časa to čudno procesijo, »ato pa se obrne proti lokalu shoda 'JDS in napolni do zadnjega kotička dvorano. Bilo je do 200 neodvisnih, po-štavnih kmetov, nikjer pa ni bilo no-bene ženske- Med zborovanjem sta prišla 2 kmeta od protishoda ter prl-povedovala. da na katoliškem shodu govorniki samo hujskajo proti naei Bi ranki, češ da se je združila s socijalisti in hoče vreči križ iz sole, odpraviti zakon, izruvati Slovencem vero iz srca in povsod strmoglaviti kršćanstvo ob tla itd. Strme sta poslušala na?ega go-.vornlka, ki ni zinil nobene žal-bo^cde proti drugi stranki, pač pa govori 1 tako poučljivo. da je bil vsak posluša-!ec zadovoljen- Hrasrnik- Vsi hrastniški nemsku-tarji so v taboru JSDS- 1- majnika smo jih videli strumno koracati v sprevodu soor demokratov. razobesili so rdeče zastave itd- Mi se f-udimo soc- demokratom, da se ne boje okuženja in da ne poženejo teh znaeajev iz svojih vrst, ko vendar vedo. da so ti nemskutarji v svojih grčih vse prej nogo soc. demo-kratje. Radi par desetin glasov se pač ne splača, spravljati ćelo stranko v sramoto! Ali je to mogoče? Govori se. da je zloglasni "VViltschnig iz Hrastnika, rJan Volksrata itd-, dobil od beogradske vlade permanentno potno legitimacijo za v Nemško Avstrijo- "VViltschnig se hvali, da je on prvi in edinl, ki je dosegel tako izkaznico- Pomogel mu je do nje baje njegov intimni prijatelj <^obal- Če je stvar resnična. je to Skandal prve vrste, ker vemo, da se glasom te naredbe smejo izdajati iz-kaznice samo za pol leta in le zaneslji-vim osebam. O zanesljivosti oseb bi ae centralna vlada morala prepričati po *>kr. gl&varstvu, občini ali orožništvu, no pa na lejto srečo izđajati legitimacije in podpirati vohunstvo- Naša de-želna vlada naj v tem oziru posreduje v Beogradu, da se poduči g- dr* S- o njegovih dolžnostih — TViltschnigu se pa mora legitimacija takoj odvzeti! Iz Vinice- Na velikonočni ponede-Ijek je izbruhnil vihar. kakršnega še ni videla naša župnija- Bil je izbruh pod-kupljene, zapeljane in že od začetka Jugoslavije fanatizirane ljudske mno-zice, od naimanjšega do najvecjega z največjim srdom zadojene duže proti vsemu, kar se zove Srb. Bil je dobro organiziran in previdno pripravljen. Nacrt sta eestavila >Hindenburg« in >Mackensen«, — dva brata po mišljenju, čeravno razliČna po krvi- Zjutraj prihajajo k masi možje in žeoe* K deseti maši pa prihajajo fantje in dekle-ta» ki se zbirajo od 9- ure dalje- Na velikonočni ponedeliek pa so korakali na viniski trg fantje, žo ob S- uri, mnogi oboroženi z bodalL z bajoneti in z re-volverji- Kot povod za napad je služilo železnisko vprašanje- 2eleznisko vpra-Sanje se je že poprej, kot srbsko vprašanje razmotrivalo med ljudstvom« Saj ^o Posrbčenci to vprašanje vodili, ki s-o baje dobili od 20-000 K do 50000 K od Srbov in kralja Petra, da izdajo ljudstvo pod Srbe. Priča viniški dacar! Rezek rek, naj naviđezno razkači ljudstvo in odpre boljševizmu pot do ropa posrbčenega trgovca. Obeinski pečat naj pa odpre vrata v hiše posrbčencev, ki so slučajno bili zaposleni pri žigo-sanju denarja- Nerazsođna mladina od 16« leta dalje naj kolje in napada, ki se je vežbala pod eetovodjem Petrom Bal-kovcem skoro dva meseca v njegovi gostilni- Četovodja je imel eestanke z >Hindenburgom< in še oni dopoldan pred njegovo aretaeijo je skrivaj obi-sksl svojega vojskovodjo v glavnem ^tanu- >Hindenburg< s svojim štabom, ki j© sestavljen iz najvernejših, tajnih, če treba tuđi iz ubijalcev in krivopri-sežnikov je ostal po većini v ozađju napada, ter fingiral napad navidez kot naše- Hindenburg je zri pri odprtem oknu, poslušal krik in vik in dobival poročila po svojem oprođu >Langen-fussuc Na velikonoč si je ogledal bojni nacrt tuđi >Mackeneen<, junak iz onstran Kolpe- >Hindenburgovc nacrt se je izjalovi!, kajti >Mackeneen< je s svojo četo igral ulogo >Brankovi£ac Ni izkljuceno, da s© napad zopet ne ponovi, ce zadobi sHindenbnrgc »opet duSka prostega gibanja, kajti >Macken-sen« je vedno se v svojem glavnem stann- >Hindenburgc in >Mackensen< ta si po krvi različna, a njihovo strem-Ji©nlq vodi do jedneg* oQ^ — xazbitt kraljevino SHS- Ju«o«UviK WJI wm •tnUU! (Objavljamo vkljub Imnu 4a !• dopianik imenovml hnfakate m Armb-•kimi imeni. >Hindenbarf< ]• brafiaa župnik Kdnic. ki že aedij Vinidzea (od beeeds: Vialom) m po javi ja tuđi v triiaki okoliš Opaia sa čimdalje Jasneje, da nftkatornlki nade ljudi zaatrnpljajo z piotijofoslovaik-skimi mislimi* In imajo ie praee] nspe-ha, osobito pri onih, ki Se dane*, žalibože, ne morejo samottojno misliti* Par slućajev, od kje veje ta predrzni strup, nam je že znanih* To se ie da-nes lahko pove, da so zaatrapljevalci tujci, ki sanjajo o NemSki Avstrijl in imajo vpliv še iz prejšnje dobe- Vese-lijo se na uspehu in se smejejo, čeS, kako lahko se dajo Slovenci vleči za nos- Bodimo oprezni in zasleđujmo ta-ke predrznosti! Treba je vendar že en-krat odločnosti! Steiermarkische Landeslraranstah Rohitsoh-Sauerbrunn. S to firmo sem prejel dopis, podpisan od ravnateljstva imenovanega kopališca z datumom april 1919, podpis nečitljiv, mislim dr. Mullej- Ne mislim reci, da se mora stare reklamne tiskovine, ki so bile nemske, za vreči, bila bi gospodarska škoda, nekaj malo znamenja, da je imenovano podjetje slovensko, bi pa gotovo ne škodilo- Naravnost pa eem o^upnil, da je vcs dopis ncm.^ki in to meseca aprila 1919- Ne vojskujemo se več z napisnimi deskarni in podob-nimi drobnarijarui, noč jih je vzela s stara Avstrijo vred, rudi nismo v vr^ti onih, ki prežijo na take »narodne gre-he<, tega dokumenta naše sramote pa no moremo molče prezreti- — P- Hier wird nur deutsch gespro-chen! Jugoslavija ne bo razpadla radi tega. ako se v nemskena hotelu >Stadt Wien^ v C^lju go\-ori samo nemško. Zgodilo pa se je, da se je v omenje-nem celjskem hotelu z zgoraj navedenim stavkom tri slovenske gospode iz Maribora sprejelo. Ne moremo in ne smemo prezreti tega dogodka, ki je za ponizne slovenske duše dokaz neod-pustljive slovenske popustljivosti in nc-ugnane nemske predrznosti- Izgleda še pač tako. da bodo razni nemški prite-penci na naših tleh od nas živeli, mi pa bomo še povrh naljubo njihovemu nemškemu mišljenju ž njimi nemško govorili- Gospodje iz Maribora so vstali in odšli- Od strani oblasti pa se je storilo, da je natakarica morala iz službe in iz naše države in da so morali na mesto nemskih priti slovenski napisi- Povrh pa še malo obžalovanja, zagotavljanja in hinavskega zatrjeva-nja, da se nas vendar noče žaliti, in končana je velika afera* Za slovensko javnost pa zadeva s tem ni končana« S polomom Avstrije in z našim ujedinjenjem v kraljestvo SHS smo postali politično samostojni- Nikogar ne ubijamo s kolom, od nikogar ne zahtevamo njegove nemške duše, zahtevamo pa čisto lojalnost in đosledno ^poštovanje naše oblasti in našega Jezika- Kjer tega ni, tam pa nismo nikdar dovolj strogi; Ijudje ki ob vsaki naši nesreći zadovoljno tiščijo glave skupaj. se veeele in kujejo nacrte, so gadi v našem dr-žavnem telesu, ki jih je treba odstraniti- V tem pogledu je dolžnost naših Jjuđij. da prredo oblasti v vsakem oziru na roko. glavno delo pa mora pri vsem teni izvršiti slovensko občinstvo samo, da izvaja bojkot nad onirni, ki grabijo po našem denarju, njih misli in srca pa so onstran naših mej- MONOPOL? Mi smo si včeraj dovolili napisati nekoliko kritike o političnom potovAnju dr« Koro^ca- >SIovenec< vprašuje za to, če imamo mi monopol za snovarje stranke- Mi se take^a monopola ne la-stinio- Nas]>rotno, edino petnetno je, da se vse stranke organizirajo za ćelo državo, v kolikor jim je to mogoče- Organizator pa ae tme potovati službeno v spremstvu svojih uradnikov in v ta-kem službenem potovanju organizirati stranke, tem Tnanj, oko je ugleden političar, ki vživa ugled ne kot strankar, aro pak kot politični govornik celega naroda, kar je dr- Korošec svojecasno bil- Kritika je bila dostojna- V odgovor smo pa dobili — sklicevanje na seda-njo dobo- Sram vas bodi! (Naša izvirna poroČUcu) DR. KOROŠEC ZA ODPRAVO SE- DANJEGA REŽIMA V BOSNI IN HERCEGOVINI. Geograd, 7. maja. V krogih 3ngo-slovanskega kluba se zatrjuje, da na-meravu uvesti ministrski podpredsed-nik dr. Korošec energično akcijo za spremembo.in odpravo sedanjega režima v Bosni in Hercegovini. Na svojem potovanju po obeh deželah se je mini-ster dr. Korošec baje uveril. da ic seda-nji položaj nevzdržliiv tn da ie nujna potreba, da se sedanja vlada odstrani m se nadomesti z medstrankarsko koalicijsko vlado, v kateri bi bile zastopane vse stranke. Jugoslovanski klub bo zali tevah naj se o zatrjevannt Jucroslovanskega kluba strinia z radikalno spremembo vlad-B^mA rftŽJITHL ■• PADANJE CBt WnHMM V ZAjOUHL listi so pežete t »d^jPi dneh rmjHm* padati cftšš tiffi ^rwwlcnki. TJi SMinlv pojav Ja potledica BtpartAuieo davte na vojne ioblCke, ter st Iteknlaiitl n»-dejajo, da bodo prcinlfiao prmnoUti* lažje prflcrlH. kakor iiepiemlčno. V sv#-zi s to špekulacijo te tađl rapidno «k rašćanja vrednosti frmncoakib frankov, obenem pa padanje Trtđnosti dlnarja. Đogatinl namreč stremilo sa tem, da za-menjajo dinarje in krone ta franke, ker menijo, da franki ne bodo tako obda-čeni, kakor pa nal denar. RA7SIRJENJE ZAGREBSKE BORZE, Zagreb, 7. maja. Kakor poročajo listi, narnerava zajrreb?5ka borža razSiritl 5voj delokrog na efekte iz ćele Jugoslavije, zlasti pa tuđi na đelnice jugo-slovanskih paroD^ovnih druŽb. ZBOPOV*NIE DEMOKRATSKE STRANKE V ZAGREBU. Zagreb, 7. maja- V ponedeljek se vr*i . Zatrr bu sestanek Demokratske stranke, ki bo obenem ustanovilo zbo-rovrf«:e za kraievno strankino Organi-za.iin v Zagrebu. Sestanka se bodo udeležili vsi nolitiki, ki se udeleže ne-deljs?\c skunšćine v Ljubljani. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Amerišld ćasnikarji- LDU. S»raje\'o, 7- maja- Ameriški Časnikarji so odpotovali včeraj v Beograd- V ponedeljek so jim priredili slavĐostni večer, ki ao t*e ga udeležili tuđi zastopnlki vlade in sarajevske ob-ćine- Zahvala sarajevskega meščanstva srbskl vojski. Pri predsedniku bosanske pokrajinske vlade Atanaziju Soli se je zglasilo od poslanstvo sarajevske-jra meščanstv»a, v katerem so bili: dr. Mehmed Spaho, A!eksa Besarović, Aristotel Petrović. Hadži Saliha BičakČić, dr. Milan Srškić, dr. MuteveliĆ, dr. Ivo Jelinović, Franjo Radošević in dr. Vita Aikalav, ter ga prosili, da sporoci zahvalo vseza sarajevskega stanovništva poveljniku II. armadne oblasti, vojvodi Stepi Stepanoviću, radi popolnoma uspelega zaduženja protidržavnejsca pokreta, ki sra je izvršila srbska vojska dne I. maja. Ta dan so hoteli boljševi-ki, podpirani iz Madžarske, izzvati v Sarafevu izgrede. Na CTObeh. LDU Praga, 7. maja. ICTU) V nedeljo dopoldne Je kakih 80 Jusjoslovanov. večinoma diiakov iz Prajre, nosetilo jrrobove treh mučeni-kov iz Sarajevega, Gavrila Prindpa, Trifka Grabeža in Nedelfka Cabtino-vica, ki so kot žrtve avstrijske krutosti pokopani na terezinskem pokopaTišču. Pri te] priliki so se izustili govori- ki so slavili mučenike in ocenievali njihove zasluge. — Ob priffki obletnice sara-je\'skega atentata, dne 28. jurti i a, na-meravaio izkopati trupla in jih prepe-ljati v Sarajevo. m Slavonski ^krmlj«- Barona Gnt-mana so imenovali v Slavoniji kralja-Ta tujec si je znal s pomo^jo režima napraviti ogromno premoženje. Saj je bil nakupi I skoro pol Slavonije. Ka-mor je čiovek pogleda! skoro vse je bilo Jast barona Gutmana* Ko se je njegova hči možila, nišo njene dote izrazili s etevilkami, marveč po rekli: od Belišća do Vočina, vf© je njena dota-Scdaj so prišli novi čaši- Xiti pristojnosti ni imel ta baron v Slavoniji- Se-daj je bil profil za pristojnost v ohčino Feričance, pa mu je občinski zastop odhil prošnjo- Posekal je gozdove in nanravll dezeli ogromno škodo- Z ru-pkimi vjetniki fr ravna! jako grdo* Df*-lali so kot sužnji, po>f<=ki in ruski žiđ-Ž&, tuđi vjetniki, ^o jih pa nadzirali in proganjali- Seđaj bo vendar konec Gut-manovega >kraljevanja< v Slavoniji- Iz prošlih dni. Politično-prei^ko-valna komisija v Splitu, ki ima naloco pregledati spise v dalmatinskih tajnih arhivih, objavlja ta-le rezervatni dopis kornega poveljstva v Mostaru: Ob priliki ohletniee mp^ke deklaracije dn* 50. majla se nameravajo prirediti velike pvocanosti v okviru »vsefilovanske-ga dne^- Zanpnik porobi, da vlada v Ljubljani v tamošnjih slovenskih kro-£ih veliko razburjenje in da se priča-kujejo odločilni dojrodki- Treba je računati, da ee priredi aoetanek v masah Slovencev s r;chi- Xax3ejaio ee. da bodo lahko odstavili vee državne obTasti-Tuđi v Zagrebu vlada spIoSno vrne-mirjenje- Priobčujem to v znanje, opa-zovanie in prijavo konkretnih dejstev o predmetu v svojem področju« 2S- maja 191S< Bosna, prva pokrajina z okrožji? LDU' Sarajevo, 7. maja- Nekateri listi 6O javili, da namerava odstopiti sedanja pokrajinska vlada- Kakor doznava presbiro, no gre pri ton) sa oseb-ne izpremembe, ampak sa bistveno re-organiiadjovse bosanske vlade- Name-rodajnlh mestih v Beogradu se bavijo z nacrtom, ali bi ne kasalo odpraviti bosansko vlado in jo nadooMstiti na ta na£in, da bi se izvrSevala upravna oblast po Se obetojt« okrožjih, ki bi samo na ta način dobila ve^ii dalo> krog* Legielativna oblaet pa 6» nahaja žo itak v rokah narodnoga predstavništva- Ako pa bo obstala fce v naprej do-sedanja bosanska vlada, bo ostal njen grodaodnik dOMdanp prodeednilf Sola, kl wš&w% t twA krogili popolno za- «pa«i#-........ LDU- iftMrilr, V maja. (Dm- dop-uiD Bilo Jo larljMO, 4a •* 1« aoci^ UitM—ga gpnvoda nđoloiilo do 4000 osA loHrn Jo ronloa, da Jo sodoljovalo samo kakfli « do 600 oaoK m*& temi pa Bi bilo siti enoga ćelavca, tonvod veeiBOiBa aaao đeca. — Kapitan Baro ErObrovac<, ker so le izjavil sa Jugoslovana* Istotako Jo bil odpniflen njegor In, earinsld ftražnik, in sicer z istega razloga* Naia rana. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradne^a vira: V boj ih na koroški meji so se zlasti odlikovale tuđi hrvatske čete. Hrvatski junaki so se držali kakor levi in se nišo umaknili, dasi so stali ogromni premoči nasproti. Za naš Korotan prelivajo kri vsa tri plemena našecra naroda. Treba je priznati, da so vse hrvatska in srbske formacije sto-rile v polni meri svojo dolžnost. Veliko bolj je obsoianja vredna med sloven-skimi vojaki širjena ajritacija, ki je povzročila nevredno obnašanje naših vojakov. LDU Celovec. 7. maja. (DKU) Tiskovni urad koroškeza deželnesra odbora poroča dne 6. maja ob 6. zvečer: Ob južni železnici je zaseden Guštain. — Situacijsko poročilo dne 7. maja ob 6. zjutraj: Položaj^neizpremenjen. * • Ljubljanski dopisni urad poroča Iz uradne^a vira: Danes se je do mestu razširila vest da so Nemci zasedli Slovenji fn"adec. Ta vest je, kakor mno-srokatere druge popolnoma izmišljena. V Sloveniem gradcu je nas polk. kl !e zavzel postojlanke ob koroški mejl. Nemci te mcie sploh nišo prestopili. ZA VOJAŠKO - POLITIČNA OFENZIVA Z LASKO POMOČJO. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 7. maja iz uradnega vira: Danes popoldne je nemško - avstrijska vlada izdala nastopni službeni komunike: Šef italijanske misije za premirje na Dunaju general Robert Segre je danes pri državnem tajniku za vojsko dr. Deutschu vložil pritožbo (Venvahrung) radi prekoračenja demarkacijske Crte po nemŠko - avstriiskih formacijah na Koroškem. Državni tajnik je odgovo-ril, da je bila vojna akcija vlade hi pre-bivalstva na Koroškem izsiljena po ne-opravičenem napadu jugoslovanskih čet Kljub temu da je bil smoter akcije izkljuČno defeziven, so vendar voiaške operacije neobhodno zahtevale. da se je tekom njih na noedinih mestih iz tak-tičnih razlogov Prekoračila demarkacijska crta. Nemsičo - avstrijska vlada je takoj izdala prepoved, da se ustavi nadaljnje prodiranfe čet. Hkrati bo vladi ooslala celov^ki vladi najstrožja navodila. Ljubljanski dopfsn! urad poroča fz uradnega \ira: Danes ob 15. je nem- ?ko - av5tritski državni tajnik za vof-sko dr. Dentsch pn^etll pređstavitelja kralje\i?ie Srbov. tfrvatov in Slovencev na Dunafu, Po^račnika. in mu po-nudfl, da bi se v Celovcu začela po?a-iajija radi premirja in oro^izorične de-marVaci.iske crte ttn Koro5kem. Poslanik PofraČnik ie pontiđbo posta! osrednji v1ad?. ^ . ~~ Mirovno fionterencD. Mirovni posoli. LDU Amsterdam, 7. maja. (DKU) »Telegraf« javlja \z Londona z dne 6. maja: »Times« bodo jutri v približno desetih stolpkih objavile najvažnejše mirovne pogojc. ki jih bodo stavili nemškim delegatom. Najvažnejše določbe so: Nemške bojne sile na kopnem se morajo dva meseca po podpisu mirovne nogodbe skrčiti na ne več kot 70.000^mož pehote in 30.000 mož konjenice. ^tevilo častnikov ne sme znašati več kot 4000. Voiaška služba srne biti samo prostovolina. Tuđi ob-orožitve se moraio kar najbolj omejiti. Vse utrdbe 50 mili vzhodno od Rena se porušiio. Nemške bolne sile na morju ne smejo imeti dva meseca do Dodpisu miro\*nc DOjrodbe nobenih rjadrnomic. Tmcle bodo samo šest boinih ladij, ^est lahkih križark. 12 torpednih lovcev in 12 torpođovk. Vse druge vo.ine ladje se moraio staviti v rezervo ali pregraditi v trgovske ladje. Skupna posadka vseh vojnih ladij ne srne nresegati 15.000 mož, med temi 1500 častnikov. Vse vo jaške in pomorske nanrave na Helgo-landu se morajo porušiti. Kielski prc-koo mora bit! trgovskim ladjam vseh držav, ki žive z Nemčijo v miru, odprt in 5tfcer na podlagl oooolne enakoorav-nosti. Dovoifuie se Nemčiji, imeti do 1. oktobra 100 pomorskih letal za iska-nte min. Po tem datumu ne srne Nem-čila Imeti nobenih voiaških ali oomor-skih zračnih bojnih si!. Ali i ran cl do!2e bfv§ega Cesarja krSltve mednarodne morale In svetosti nogodb. ne oa pre-stopka proti kazenskenra zakonu. Po-^tavttl bodo posebno sođišče, kl bo so« dflo bivšega nemškega cesarja. Osebe, kl so zakrivile krSitev vojnih zakonov ali volnih Abičajev, se bodo postavile pred ftiterallirano sodl^Se. Do popolne fT*otnvitve zahtev alffrancev. mora Nemčilt p!»?aH eno nrilitJ*rđo ftmtov ^terlinsmv. Ntdalie mora Nemčlja ola-čatf od*fcod**io za vsako ?5kodo, kl so jo tmete c?vi!"e ofrebe alfinrnih držav at! nil^ovn tm*?tfe. Afz'*c!fa - Lorfina se mora vrnltl FrancfM. k\ ^nf? ttid! pre-tnojpovtio Votimo v SaarsM doli«? Saar-uko oVro^le bo iroravHala petčlait^ka fcffPii^ja, ki Jo imenuje zvoza narodov. Po 15. letih bo vnkMUkvo ođločflo, al| naj mu vlada sveza narođov, ali Prancila, ali NemČUa, Ce se bo oreW-valstro odločilo z* NemOJCK mora Nemčlja kupiti od Prandje pierootov-nike po cent ki se bo še doloaia. PoU-ska dobi koridor do Ođanskesa. CMan-sko ostane svobodno n^esto. V SlesvUni se bo izvršilo ljudsko glasovanje. Od Nemčije se zahteva, da se v korist petih alfiranih ter asocliranih sli odreče vseni pravtcam glede svojih prekmor-skih posestev. Većino teh posestev bo po mandatu zvtze narodov opravljala ena velikih kolonijalnih sil. Nemčija se odreče vsem pravicam m prtvUetcHem, ki izviralo iz algezUaškc pogodbe 1^ leta 1906. in Iz franeosko - nemSkih pogodb iz let 1900 in 1911. Vsi dogovori med Nemčijo in državo Šerifa se razveljavijo. Petnaist nemšklh k^blfcv se da vladam alfiranih in asodlranfti držav na Ta7tK>?aTat!otnestek. LDU Pariz, 6. ma-i a. ^Brcz^ično.) Po ^Marinu«, ki Je o Ualiianskih Ffvareh iako dobro poučen, bodo Luzzattt. Commandlni in Bisso-Ut\ n??đomeščali Salandro, Barzilaia in Raggija. Formalnosti- LJ)tT Pariar, 6- mala. VDunajski kor- urad) >Asrence Havas< Javlja: Pooblastila italijan?ke mirovne deTe-akacije bo bila. dane« izroČena nemškim poobi a sčencem* Priprav« za izročitev mirom« pogodbe* LDU- Berlin, 7- maja. (Dnu- kor-urad-) WU javlja iz Versaillesa: O pripravah za izročitcv mirovne pogodbe poroča franeosko časopis je nastop-ne podrobnosti: Clemenceau, Wilson in Llovd George so včeraj v Versaillesu osebno odredili, da se v dvorano postavi velika tniza v obliki podkve- Na gornjem koncu bodo sedeli Clemen-ceau in Llovd George na desni* Wil-son na le^ strani- Na desni vrđolžni strani bodo sedeli franooski zastopnik in maršal Fo^h, dalje zastopniki An-glijje, Italije, Belgije. Brazllije, Portugalske in Srbije, na levi vzdolžui strani pa r as topnik i Amerike, Japonske, Romunije, Poljske, Čohoslovaške in angleških dominijev. Slovesnost sama bo glasom >Echo de Parie« precej kratka- Točno ob treh morajo biti saetop-niki aliirancev na svojih mestih* Nato bo polkovnik Henry uvede 1 nemške po-oblaSčence- Clemenceau bo kot predsednik konference oaebno izroSil mirovni spis nemškim odposlancem- Poprej pa bo Clemenceau v imenu ali-irancev in asodirancev imel nagovor, ki bo trajal približno 10 minut: njegovo vsebino bodo v nasprotju * diplomat-akimi običaji že prej n »znanili grofu Brockdorff - Rantzaa-u; ni Se znano, bo-li grof Broekđorff - Kantzau odgo-voril* >Echo de Paris< piše, đa dobijo Xemci 14dnevni rok, da predloži jo pismene pripombe, tako da se more pri-čakovati nemski odgovor pred 22. majem- Nemcev ne bodo ovirali, ako bođo hoteli poslati posebne sle v Berlin, da onđi proučijo pogodbo- Pric4ikovati je, da so bo mir podpisal 3- ali 5- juni ja- Smeraice za deleiracUo, LDU Du-n a j, 7. mafa. (CTU) Odsek narodne skupščine je danes us:otovil smernice za nemško - avstrijsko mirovno dele-sraciio ter naprosil predsednika Seitza, da stopi kot vodja na Čelo te delegacije. Wilson ostane trđea. LDU- Berlin. 7* maja- (Dun- kor-urad-) >Vossische Zeitungc javlja iz fenove: Kakor poroča pariški >Neu York Heraldr, je predsednik Wilson sprejel v soboto v Parizu italijanskega poslanika v Washingtonu. Wilson je izjavi I poslaniku, da mu nikakor ni mogoce spremeniti svojega stališča v jadranskem vprašanju, ki ga je objavil v svoji spomenici od 21- aprila- SOKOLOV ŠISKI upri-zori v soboto. dne 10. maja in v nedeljo, dne 11. maja Gangiovo Stiridejansko dramo »Sin« v telovadnici 5i-šenske šolc. Pričetek oba-krat točno ob 20. Pred-prodaja vstoouic v petek !n soboto pri bratu SImončiČu, trgovcu v Spod. Šiški, in na dan predstave ob V;20. pri večerni blagajni. Pri igri sođeluje seodba sokolskoga izobraževalnega odseka. Sokol v St- Viđa nad Ljabljano je priređil pretočeno nedeljo skupno z bratskim društvom iz ŠiŠke svoj prvi pomladanski izlet v Medvode-Tacen« — Somišljenice! Vzorni nastop naših Sokolov nas je prepričal, da imamo oporo, na katero se lahko eraolo zaneaemo ^' đelu za napredek našega naroda iu procvit gorenjsko-posavske ravani- Naj se spolni tokrai naša, ž© đolgo negova-na želja: Vzdramimo se; zavedajmo se nove dobe in vzvišenih đolžnosti naših; tekmujmo v tem, da pripeije vsaka sestra seboj prijateljice sokoUke mitli na ustanovili sestanek Sen«k«$a telo-vadne^ra krožka Sokola v 8i Vidu, ki se vrsi v nedeljo, 11« majnika ob 6* zvefrr ▼ posebni sobi pri drmana* Naj bi našlo naše sestrsko vabilo pri vseh »avednin deklotih krepak odmev! Na zđ&r! —■ Sklicateljice- 107. Star. »SLOVENSKI NAHOP«, ** ». »aja 1910, Slftn 3« Iz 93. bi 94 uja deželne vlade za SknruOa * dno 3- in 5. maja 19» KoroOd degoiki. Vpraea&l* p#» rerjenlka sa socijalno skrb o Tsrokn, poteku in odgovornosti sa koroike do-godke, se pojasni v posebnih objavah v dnevnem časopisju. Shodi 1« maja« Na interpelacijo po-verjenika za socijalno skrb zaradi nadiranja govornikov po nradnih orga-njhs strani nekaterih okrajnih glavar* eter, nasproti sedaj veljavni naredbi o prirejanju shodov, odgovarja poverje-nik za notranje zadeve, da se kršenje postavu ih določb ni odredilo- Krivce at primarno pouči in okrene, kar ge do-iene za potrebno ▼ svrho ugoditve apravičeni kritiki* Imenovanja- Za referenta sa obrt* no šolstvo se imenuje začasno ravnatelj državne obrtne eole Ivan Subio, za trgovsko šolstvo pa ravnatelj slovenske trgovske sole Josip Gogala* Za nadzornika obrtnih nađaljeval-nih sol se imenujeta prof- inž. Jaroslav Forster in prof- inž« Viktor Turnšek-Sadinženir v p- Franc Žužek se sprej-me v državno službo- Za provirorične državne živinozdravnike v X- činov-nem razredu se imenujejo veterinarski nsistenti: dr« Franc Zavraik v Ptuju, Jožef Serbec v Onnožu, Franc Veble v Konjicah, Franc Lobnik v Mariboru in Peier Rihtarič v Šostanju« Strokov-nemu nčftelju na slovenski trgovski Soji v Trstu Francu Marinčeku se začas-no poveri vodstvo trgovske sole v Ce-iiu- Kanelist pri višjem solskera evetu Nikolaj Obradovič se imenuje za ofiei-iala. Pletarski delovodja Ignacij Bršič ?e imenuje učiteljem v X- činovnem razredu. Banđažist in protezni mojster Lndvik Baraga v Izubijani če imenuje za stalnega vodjo državne protezne de-lavnice- Utihotapljenje italijanskegra blaga« Podpredsednik informira deželno vlado o nvozn i talijanske ga blaga v .Slo-venijo, zlasti v Ljubljano. in o tozadev-nih kupčijiali ljubljanskih rnanufakturi-fctov in Gospodarske zveze- Proteze za invalide« Državna po-ftavlialnica, protez se podredi upravi :n nadzorstvu poverjenika za socijalno >krb- Za sirote in otroke đelavcer« Mlati inskemu oddelku poverjeništva za so-rijalno skrb se đovoli kredit sa oddafc ■uroških oblek za sirote in otroke onih delavcev, ki nišo dobili nabavnoga pri-spevka- Pođpore dijakom - beg-oncem. Za ^orlpore dijakov - beguncev, ki so prisiljeni nadaljevati svo^e studije v tuji-ni in ki ne preiemajo begunske pođpo-r*\ se dovoli eokratni večji kredit« Podpore ljudsko - solskemn uciteljj-s?mm Dovoli £e kredit za izredne podpore ljudsko - eolskega učiteljstva v letu 1919- Založba šolskih fcnjig- V Ljubljani ^e ustanovi zaloga šolskih fcnjig- Vod-ftvo se poveri prof- dr- Ivanu Arnejcu« Pouk francoščine- Za pouk v fran-coski konverzaciji na srednjih šolah in na liceju ▼ Ljubljani se dovoli prispe-vek za leto 1919- Strokovni kurzi. Za učitelje obrtno - trarovskih predmetov na obrtni Soli v Ljubljani se vpeljejo strokovni kunsi- Trgovske 5ol«. Sprejnie se nacrt naredbe o sestavi izpraževalne komisije za učiteljske kandidate na dvoraz-rednih trgovskih šolah- ■ , Cene premoga* Cene premogu ▼ uremogovnikih Zabukovca in Velenje -e zvišajo s 1- majem t- 1- nastopno: Zabukovca: kosovec ođ 10 K na 15 K ^0 v, kocko\-nik ođ 0 K 60 v na 15 K, orehovec od 9 K 10 v na 13 K 80 v, zdrob od 8 K na 12 K za 100 kg; Vele-nje: kosovec kockovnik in orehovec od 5 K 50 v na 9 K, licnit od 6 K 50 v na 9*50 K za 100 kg, cena »droba ostane 3 K kot doseđaj* Blcjsko jezero- Prometno društvo na Bledu hoče popraviti 7 prietanišS na raznih mestih ob jezeru. Približni proračun za ta dela zuaša okroglo 10-500 K. Dovoli se 20% prispevek do 'iajviijega zneska 2000 K, ki se izpla-«a po dovraenem delu, po predložitvi proračuna ter po uradnem pregledu cfel- Rogaška Slatina* Đelavcem zdravi« lisča Rogaška Slatina se zvišjo mezde na 50%. Hotel in restavracija >SoInce< v RogaSki Slatini se odda za letošnjo sezonsko dobo v najem goriskima be-guncema Ivanu in Mariji GleSčlč sedaj v Gornjem Gradu- Kokoschineggov paviljon v Rogaški Slatini ee odkupi »a znesek 12180 K- Tarifi južne ž>leznife- Z ozirom aa 200% zvišanje tarifov se zavzaiue deželna vlada pri osrednji vladi, da zvišanje v nobenem 6lučaju ne bode presegalo vsaj izmere poviška, ki velja pri isti železnici v Nemški Avstriji. Les iz versko - zaklađnin gozdov. V gospodarskem okolišu Bleđ ee je od-dalo na podlagi razpisane ponudbe 20000 m1 leea kot najboljSemu ponud-Diku, lesnemu društvu >Sava<- Cozdna železnica Crnomelj - Veliko - Bnkovje se proda z vsem se pose-bej podrobno navedenim inventarja« ▼tt*rii las te drr% >DioaUkMM df»-' itm m Industrijo drva ▼ ZtgNhac* Ctakora pii^inin Buli* mm m etokovo pločevino, katero tmt&ti ¥n* kama v Celju, m naaUvi • 1. MkjM th. ~ ?«*«^ «d 50 do 100 q M «0 teroa, odl0do^q^500Kinpod 10 q na 510 K a«to o»tlaj|]Ul M0 K> Podrmi«^ v#i|» tadi w pridriaM marena naroeiU- rashko mmd slažbenlial to naturalnimi •tanovanji tuđi na kaMtijskih telah, M sklene, * avrho pravilne regulacijo plač, da »e tuceta oalašbenoev na teb zavodih eifttemizirajo s stanovanjem in ftioer: 1- a službenim stanovanjem: meeto ravnatelja, mesto n&tolj* - prs-fekta, mesta vseh poduradnikov in *»lu-žabnikov. 2. 2 naturalnim! stanovanji: meata vseh drugih strokovnih učiteljev, ako 00 ▼ tavodu taka stanovanja na razpolago* Sprejme se nacrt naredbe, g katero se izpopolnuje naredba z dne 14- fe-bruarja 1919 šter- 361 Ur 1- o aačaani ureditvi službenih prejemkov in pokoj-nin učiteljev in učiteljic na Javnih ljudskih In mefičanskih šolah. zavodih ^a gluhonemce in ta slepce ter na otroških vrtcih, nadalje o začasni ureditvi preskrbnin učiteljskih vdov in «i-rot na ozemlju deželne vlade za Slove-nijo v Ljubljani- Dnevne vesti. A'ojačkemu vpokiitu se je včeraj odzvalo veliko število obvezancev, daei je po\-sodi na delu mnogo sumljivih clementov, ki ljudi ekušajo pregovo-riti, da bi se ne pokorili pozivu- Koli-kor smo poučeni, so to elementi, ki pra-vijo o sebi, da pripadajo socialn odemo -kratski stranki- Ako so ti življi res ^o-niišljeniki socialnodemokratsko stranke, potem je strankina dolžnost, da napravi takoj koneo njihovemu rovarj«*-nju. kor pač ne gre, da bi bila stranka na vladi, istoea.^no pa bi njeni pristaši smeli nestopati proti naredbain Ute vlade same- Kakor nam javljajo s StA-jerekega, se tamkaj odzivajo vpoklicu skoro brez izjeme vsi, zlasti v coljskera okraju- Zato za aluzijo javno pohvalo, ro tem bolj, ker se je tuđi celjski polk bo ril na Koroskem z brezprimernim junaštvom* Nadejamo ge, da tuđi naši kranjski fantje ne bodo hoteli zaostati za svojimi štajerskim! brati. Pozivamo i vse dobromisleče naše ljudi, naj ]>ouču-jejo vpokiicanee in naj unlivajo nanje, da ee ne bodo dali zapeljati od volkov, ki hodijo okrog njih v ovčjih oblekaU- Naši Nemci se bor^ proti naći! V nemikih vrstah na Koroskem ee bori proti nam, kakor je splošno znano, pre-oejšnje število na^ih Kočevcev in spod-nještajerskili nemsloitarjev- Pretekli teden so pripeljali v Celje 200 vjetni-kov s koroeke fronte, med temi je bilo 11 Celjanov- Ako bi se mi ravnali po načelu šilo za ognji lo, bi morali s temi Celjani napraviti kratek proces in jih obesiti na prvo đrevo, tako kakor so delali svoječasno Arstrijc-i p češko-slov&Skimi in našimi leerionarji, toda roi Jugoslorani smo Ijudje, ne zveri, za to ne borno vračali Nerneem tako, kakor so oni nam posojevali. vendar pa moramo zahtevati, da se celjske Nemce. ki so nastopili proti nam z orozjem, primerno kazna je v soglasju z naSim človekoljubnim nazlranjero. dasi tega pravzaprav ne zaslužijo, ker »o todi oni sokrivi bestijalnih zloći nov, ki bo jih koroške tolpe za^rreMle na način vojaklh in na elovenskem koročkem prebivalst\"u- Čišćenje- Vižji šolski svet je od-pustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih ^olah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani: 1* Antona Kerna ravnatelja; 2. Ano Kaschowitz, ^troko\T30 učiteljlco; 3- Elzo Danko. strokovno uciteljico; 4- Amalljo Hei^P, strokovno uciteljico: 5« Viljemino Strukl, nciteljico roonih del, vse nn dj>-kliski meščanski š^o!i v Ptuju; 6. Marijo ni- Strobach, učiteliieo; 7- Amalijo Danko. u^iteljico; 8- Marijo Pichler, učite-Ijico; 9« Emo pl- Elsner, nfiteljioo; 10« Freyo Snlter, namestno nčHeljico; 11. Heleno Dermout, namestno uritelji-co, vse na dekliški ljudski soli v Ptnju; 12- Ivana Wolfa. ravnatelja: 13- Franca Mtihlbauerja, učitelja; 14- Karla Kram-bergerja, učitelja; 15. Gabrijelo "Wress-cig, namestno nčiteljico; 16- Martino Pristernig, namestno uciteljico; 17- Zo-fijo Liassbacher, namestno uciteljico; 18- Iđo H6rl, namestno uciteljico; 19-Marjeto Kainz, namestno uciteljico, vai na đeški ljudski doli v Ptuju; 20- Ri-karda Wolfa, učitelja na deški ljudski soli v Ptuju, priđeljenega deški me-šcanAld soli v Marlboru- S&vm. slovenska notarska pisara* t Mariboru- Kotarskim namestnikom ođslovljenega drja H- Wieethalerja je imenovalo okrožno sodišie celjsko (&t-Pitd+ 620/13/19) notarskega kandidata Franjo KiiSperfa* — Čestitamo! Dr. Ljudevit Pivko se ie predv6e-rajSnJim vrnil v Maribor. Profastr dr. Pivko ie bi! v italijansketn vjetništvu, kjer ie fimoKO storil za našo narodno stvar. Znano je, da so ma Avstrijci oQ-tali .da je utckel iz avstrijske vojske, in da so radite** kruto pre**ftiali njejeo-vo rodbina Ncnd so sroieCataa ito* m ▼ avUllike« pujnwta ćelo top %m+*Un radta dr. gto» Mit ao » ffil doSvijajih posebno knjigo. Iz Mart-Sort m vme v Ctm toro k svoU Jnto- UOVKSJT^# i* Onin^. Vfe Taj m> položili k vefeemn pocitku Ev* genij* dr. Orainovo* Vnelolba pri po» treba Jo MU isredno ▼•lika. Zattopaaa m bila malddane vta llabljanaka narodna drufttra* Pred nlio na Zelenen hribu je tapelo pevsko druitvo >Sla-▼eec ▼ aree tegajodo lalofUnko. Za torto ao stopali of]l pokojnlčni sorođnlki in nepregledna vrsta ftalujočin* Zlasti itevilno ao bili sastopani Sokoli, dr-Oražnovi stanovski tovartfii zdravnlki in narodno ženstvo- Med odličniki amo opazili župana dr- Ivana Tavdarja, poikovnika J* Vukasovića, pol-kovnika D- Popovića* Tuđi udelež-ha od zunaj je bila izredno velika* Bodi pokojnici ohranjen blag dpomin! Glede »Vojne zvese« od go var jamo na razna vpra&anja, da nima ž njo na^a stranka nireear opraviti, ker je to organizacija v aprovizacijeke svrhe zgol^ socialnodemokratske stranke- Kakor je znano, so socijalni demokratje v zadnjem času neprestano napadali most no aprov izaći jo in njene org&ne, vecinoma po krivici in brez stvarnoga razloga, dogodki pri >VoJni zvezic pa pričajo, da bi bili storili za$Iužnejšd delo. ako bi bili posvetili vsaj toliko pozornosti in pažnje, kakor mestni aprovizacijL avoii lastni organizaciji, ki je bila, kakor se je izkazalo, prav zelo potrebna strogega iu vestnega nadzorstva- Eksplozija beneina na Grada. V shr&ir.bi smodnika na Gradu je imela mestna občina spravljenih 16 sođov bencina- Iz đoslej &e neznanega vzroka se je danes ponoći bencin vnei in eks-plodiral- Prva eksplozija se je prigodi-la ob 2-. zadnja pa ob 3- Objekt je malo-dane razdejan- Vee kaže na to, da se benoin ni vnel sam. ^aj j© to skoro iz-ključeno, mor\*ef da j© eksplozijo po-vzrocila zlocinska roka- Zdi ee, da imamo v Ljubljani vs© polno zlodejeev, ki delajo 2 v^emi prcđstvi na to, da bi nastale i pri nas slične razmere, kakor v Rusiji in na Madžarskom- Zato smo nmenja, da je že vendar skrajni Cas, da se na stop i z železno pestio proti v«em domaćim in tajim sumljivim elementom, ki ^e notikajo po nagoni mesiu. VstačiliSka komisija ima svojo XIII. redno sejo v tšoboto, dne 10- i- m-ob 17* v deželni palači. Bleiweisova costa 10/11. Razpis. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani razpi?uje dve službi se-kundarijev na obči .tavni bolnišnici v Mariboru- S službo sekrmdarija £o zve-zaai flede?! prejeroki:* letni adjntam 140T> K. prosto stanovanje in hrana L razreda v zavodu, pravico do pet pet-letnir* po 2^0 K in izjemna drEginj3ka doklada letnih 600 K- Služba Je provi-zorićna in velja obf»jestranska trime-seona odpoved. Pravilno kolrkovane prošnje, ki jim je priložiti krstili in domovinski list. iliplom rloktorja vsega zdravilstva in evonhielno dokaziIo o dosedaniem službovanju, vlagati je do 20- maja 1919- pri zdravstvenom oddelku deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani- Poljsko po-^Taništvo v Beogradu-V vodstvu poljskega poslaniŠtva v naši državi so je izvršila izprememba; namftsto dr- Sohmidta. ki je bil doslej na čelu poslanistva, je postal poslanik dr- 9 t e f a n s k i- *Tuji knez«^ je eksotiona, nravnoet-na drama s predigro v 4 delih, ki se je včeraj prvič predv^.jala v Kino Idealu tor napravila 7>a občinstvo kar najglo-bokejši vtis- r.Nikdar ne more postati moja hči eoproga rrnokožea^, tako pravi bogati posestnik plantaž k*?žiču, katerega je povabil v Evrope da si ogleda, njegovo bogastvo- A terau je vse tuje in mrzlo razen njegove hčere, ki si jo tuđi pridobi« Kazviie &e vsleđ te prepovedi za oba zaljublj^nca pretree-ijiva tragedija, v slikah tem učinkovi-tej^i, ker igra glavno vlogo eden naj-znam**nit^;ših nensških igraloev — Pa-vel Weg?ner. r>benem avtor filma — z neprekopljivo Teali?tiko, nić ne ostaja zo, njim njoerova partnerica Lida S a 1-m a n o v a. Poleg tega še barveni naravni posnetek: »Xa sladkornih plan-tažah<^. Ta spoređ traja po dve nri, ob 4-, 6% in 8- zvečor ter ni za mladino-Igra se £e đanes in jutri v petek* Kino Ideal- Kultom. Spoređ konecrta »Olasbene Matice« 9- in 10- maja obeeza točke: 1* >Vodnik pevec in perec vodnike- Govori g* dr. Ivan Lah- 2. Anton Aškerc: >NapoIeonov večer v Ljubljanic- De-klamuje nčenec Bergant- 3- Anton Foerster: Venec Vodnikovih in na njega složenih pesmi* Med njimi so Vodnikove peami: Zadovoljni Krajn'e-Brambovska dobra volja- Moj sporni-nek- Dramilo mojih rojakov, in Ilirija oživljena! — II- đel koncerta obseza skladbe: 4. Anton Lajovic: a) Cveti, ereti rožica- b) Pesem o tkalcu, c) Anton Dror&k: Arija iz opere »Rusalka«-Poje gd6- Jelica Sadar- 5- a) Anlin: VijoliMki koooert ft- S- I- s«»v#k- bi Zšnjfki: Mamrk* N* godi «rtn gdi. 0taaUUTa Haj*, i- OaJkortkljt a) Ešh *t%pmi m }uk b) ZaJUJT o) Anton Lajoric: Bujni vetri v polju- Poli gdd- J#Uoa Sadar- 7. a) Mokranjac; Srbtlc« oarođn« pumi- U- rukor«!* Otme nebo »rodama. — Smllj Smllja-mm pokraj vod« milje brala- — J« um U ti, {elane, govorio, divna Jelo-, — ICaro re«avklnjo> — tJ Budlmu građo Čudno čađo kažu- — b) Mokranjac: Srb-ako narodne pesmi U Stare Srbije in Makedonije: More izvor voda Izvirala-— Ajde, koj ti kupi kulance to- — Sto li mi je, mila Ie majko? — Poseja de-do golemata njiva* — Varaj, Danke, gizdava đevojko! c) Dr- Gojmir Krek: Tam na vrtni gredi- S) Emil Adamič: Mlad Junak po vaši jezdi- (Iz boeanske-ga perivoja Golarja.) — Poje pevski abor >Glabene Matioe<- — 2acetek koncerta ob poloami uri. Ia gleđališke pisarne- Radi nagle bolezni gospodične Skalske odpade na* povedana opereta »Mađam Favartc« Namesto tega vprizori 8© v četrtek 8-maja ob 8- uri zvećer opera >Bohemec abonma B 3/42* V vlogi Schaunard na-stopi kot gost član osječkega narođne-ga gledališca gopod Jurij Trebuhovič, kakor tuđi v soboto 10. maja v opereti >Mamzell Nitouche< izven abonma v vlogi poročnika Schamplatreau- Vlogo obolele Skalske >Denize de Flavlgnv« bode pela gospodična Rezika Thaler-jeva-________________________________ ČMPotoSt PodaUSan rok. LDU Beograd, 7. maja. Finančni minister je podaljšal rok za podpisovanje 4ođstotneffa dr-žavnega posojila do 20. maja 1919. Pivovarno v Lescah je kupil g-Mirko Korenžan ml- z Vrhnike sa 05000 kron- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V včerajšnjem Doročilu o zadnjem občnem zboru je izostalo porno-1 toma, da Je bil izvolien v nadzorstvo banke tuđi za leto 1919. gosp. Avgust J e n k o v Ljubljani. Dovolitv© sa na&up živil- V smislu {• u- okrožnice z dne 9. aprila 1919, Štov. 4647 se objavlja, da je kr- mini« strstvo za prehrano in obnovo dežel izdalo naslednje dovolitve za nakupova-nje živil: Meetnemu mlinu v C^lju za Celje 100 vagonov pšenice iz Osjeka, Dragotinu Seliskarju na Vrhniki za občinske aprovizacije Arrhnika, Borovnica, Preserje. Horjiul, St- Jošt in Pol-hov gradec lo vagonov pšenice in 10 vagonov koruae; okrajnemu glavar-stvu v Brežicah 15 vagonov pšenice, 4 vagone ječme na, 16 vagonov kornze in en vagon ovsa- Tvrdki Andrej Šarabon v T^inbliani 22 vagonov pšenice. 10 vagonov koruze, 2 vagona otrobov, IH vagona moke in 3 vagone sliv iz Srema* Električni tak za industrijska pod-jetja itd- v Ljubljani in okolici- Prica-kovati je, da bodo v doglednem času na razpolago v Ljubljani in okolici po-IJnhne množine električnega toka, ka-terega bo mogoče odda jati po razmero-ma nizkih cenah. Ljubljanski konsumni okoliš bo selo velik ter bo najbrže ob-Fp^al v^e vec-je kraje ljubljanakega okrajnega glavarstva« Za izmero dalj-novodov in drugih električnih naprav je treba u^otoviti ?edanjo potrebo in bodoči konsum elcktričnega toka v Ljubljani in okolici- V to svrho se va-biio zlasti industrijalci, obrtniki in druga podjetja, da tekom 3 dni pismeno prijavilo ravnateljstvu mestne elektrar-ne ljubljanske, koliko konjskih sil in koliko razsvetljave bi rabili tekom prvih par let ter koliko po preteku ka-kih 5 let.____________________________ NajnoveiSa porobila. (Naša izvirna porodila.} ROKO V ROKO Z LAHL Lucero, 7. maja. Nemška propaganda razsirja lažnjiva tendenčna po-ročila, da je \Vilson popustil in se u dal vsem laškim zahtevam. — V nemškem propagandnem organu »Bemer Tagbi.< piše anonimni nemški diplomat, naj Italija misli v svoji bodoči politiki na spo-lazum z NemČijo in Nemško Avstrijo, ker bo v njih našla oporo proti Fran-ciji v Sredozemskem morju in proti Jugoslaviji ob Jadranu. POLEMIKA. Lucera, 7. maja. »Les Geaevois« objavlja uvodnik za Jugosloane proti rierronovemu članku v »Epoci«, ki smo ga objavili pred nekaj dnevi. PARIZ. — NOVI LAŠKI PROGRAM, —KAJ BO Z REKO?. Locern, 7. maja. Laški delegati so danes zjutrai dospeli v Pariz. Casopis-je jih pozdravlja z velikim veseljem. >Matin< pravi, da imala največje zasluge na tem Barrere (franeoski poslanik v Rimu) in Nelson Page (ameriški poslanik v Rimu). Olede Reke pravi list, da so Lahi pripravljeni priznati Reko kot mednarodno ia da zahtevajo v Dalmaciji samo ie Zadar in Šibenik kot mandatarji zvtzt narodov (seveda tuđi otoke povsem za sebe). »Alatin« pravit da ni već daleč od novega Iaškega i programa do NVilsona. Lahi bodo popu-. stili tuđi glede tega ostanka. »Temps« objavila članek »Srečni povratekc in čestita Orlandu ter pravi, da bi se pred četrtkom ne moglo dospeti do spora- Zavoznikl im nikakor n# bili sautnM mm aedovoUeiKH da bi teksta wtamm pocodbe ne bili priobčUi nemfid veČ se Je morala udati ali popobom* Uostati. — Po U nepotrjenih zadnffli poročilih se je zopet setala Četvorice mesto Trojice In se je danes posveto* vala o luki, ld naj bi jo dobili Jugoslavija mesto Reke, Reka pa razven tegs bila Jugoslavija odprta in bd se "rtrfltof ue spojila z Italijo. OORSKI DELEGATI. — LABI V, PARIZU. Lucent, 7. maja. Prihod ogrslrih de* razlogov potreba, da se demarkacijska ljena nova ogrska vlada, ki bo svote delegate poslala. — Laškl delegati so sinoCi predložili svoja pooblastila nen> škim. vprasanje reke in konfe- RENCE. Lucern, 7. maja. Danes se izvedo novi detaili o že javljenem kompromisu, kakor ga javljata New Ewrope in Temps. Težave so Se o modaiitctah glede avtonomije Reke in v koliko mj pripade Jugoslaviji. Da bo vpraSanJe kmalu rešeno, je jasno iz tega, da bode v sredo dopoldne (t j. danes) mirovna pogodba predložena Nemcem, pri čemur se bodo Lahi udeležili. Po Rimu se širijo optimistične vesti, Lahi popa-ščajo. Italijansko časopisje ne srne več pisati hujskajoče. Odpovedan je tuđi T)' Annunzijev govor v Rimu in aranžirani majnišld čudež. Laško časopisje ne srne javiti ničesar o vsebini kompromisa. Dalmacija nam je popolnoma gotova, Reka bo najbrže na katerikoli način avtonomna, pri čemur ne bo Jtt-poslavija popolnoma v stran potisnjena. Pač pa se vidi, da hite sedaj Nemđ Lahom na pomoč. Balow objavlja ▼ »Giornale d' Italia« izjavo, da je itali-ianska udeleŽba odloČila zmaso m da tuđi on potriuje. da so Reka, Split. Za-der in ćelo južna Tirolska popolnoma laski kraji! Tuđi to je majski čude-Z mesto D* Annunzijevesra. (V zvezi x vsem tem je intervencija Segrejeva na Dunaju. ker bi Lahom bilo diplomatski neprijetno, če bi Nemcl napredovali preko štajerske meje.) Štrajk na laškin sekimdartiih železnicah se nadaljuje, UVOZ, Beograd, 8. maja. Vlada je đovotila prost uvoz za industrijo potrebnega mineralncjja olja vseh kakovosti te-vzemši petrdej. kl je monopoliziran. REAKTIVIRANJE. Beograd. 8. maja. PoŠtni minister ie izdat naredbo, da se reaktiviraj? vpokojeni poštnl in brzojavni uradniki. ako nišo bili upokojeni vsled kakSnega prestopka v službi. Aprovizacija. i Prodaja moke za taho, ođnmm pecivo. Na vsako B - iskaznico z* moko se dobi po 1 kg beie mojfiB St. 0, ki stane 4 K 66 vin. t Krah na Izkaznloe St 6 se dobi v pekarni zosp. 2užka, Sv. Florijanai ulica, in sicer od nedelje, dne II. maja dalje, ker je gosp. Zalaznlk opusti] neko aprovizačnega kruha. t Meso na rdete iikaztđoe B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 9. maja in v soboto, dne 10. maja v cerkvj sv. Jožefa. Določen je ta - Ie red: V petek, dne 9. maja popoldne od 1. do pol 2. št. 1—170, od pol 2. 4p 2, št. 171—340. od 2. do pol 3. 5t 341 do 510, od pol 3. do 3. št. 511—680. od 3. do pol 4. št. 681—850, od pol 4. do 4L št. 851—1020, od 4. do pol 5. St 1021 do 1190, od pol 5. do 5. 3t 1191—1360, od 5. do pol 6. št 1361—1530. — V soboto. dne 10. maja dopoldne od 7. do pol 8. št. 1531—1700, od pol 8. do 8. St. 1701—1870. od a do pol 9. št 1871 do 2040, od pol 9. do 9. St. 2041—2210, od 9. do pol 10. št 2211—2380, od pol 10. do 10. št. 2381—2550. od 10. do pol 1L Št. 2551—£720, od pol 11. do 11. St 2721 do konca. Stranka dobi asa vsako osebo po 15 dkg. pripraviti je drobiŽ« Strankam se ie držati strogo predpisa-nega reda. f Ameriški šoeh za III. okraj dobe stranke iz Muhleisnovega skladiŠČa na Dunaiski cesti na odrezek št 1 stati-kornih izkaznic za mesec maj po na-slednjem redu: V petek, dne 9. maja pridejo na vrsto stranke s sladkomimi izkaznicami št 37 (Leskovec), St 38 (Stciner) dopoldne ođ 8. do 9.; št. 39 (Pock). št. 40 (Soklič). št 41 (Skrjanc) od 9. do 10. Vsaka oseba dobi pol kilograma špeha. Kilogram stane 18 kron. Strankam se je točno ravnati predpi-sanega reda. t AmeriSkl špeb za IV. okraj dobe stranke iz Muhleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št 1 slad* kornih izkaznic za mesec maj po na-slednjem redu: V petek, dne 9. maja pridejo na vrsto stranke s sladkomimi izkaznicami št. 42 (Meinl> dopoldne od 10. do 11.; št 43 (Stacul) popoldne od pol 2. do pol 3.; št. 44 (Clbert) od pol a do pol 4.: St 45 (Tavčar). št. 46 (Premk) od pol 4. do pol 6. Vsaka oseba dobi pol kilograiaa Špeha. Kilogram stane 18 kron. Strankam se je točno ravnati predplsanega reda. t Kls za VIL okrmj. Stranke VII. okraj a prejmejo kis v petek, dne 9. maja na kromnirjeve izkaznlce pri Mflhl-elsnu na Dunajski cesti. Določa se ta-le red: dopoldne od 8. do 9. St 1—180, od 9. do 10. St 191—360, od 10. do JL St. 361—540: Dopoldne od 2. do 3. St 541 do 720, od 3. do 4. št 721—900, od 4. do 5. St. 901 do konca. Stranka dobi sa vsako osebo pol litra kiša. Lfter kba stane 2 K 20 vin. Pripravite drobiž. Izdalatell In odgovora! aredaOc: Valentin Kopitar. »nm 4. 187 mr. Dn đbRtajmUta fflltiz Mjfl Kltlfltl pri Alblii Ortaka, Maska cesti 2. 4928 12 mu mm, s ^^ izve se: Ksfiasv« ulica it It (Tras? o) LJBblJtaa,________________________4899 Stnomje i tono '^srer •Mirsraatki 4112* na uprav. Slovenske-ga Naroda. 4912 RBt3Tfittl|3 Calfa se od?i v° "a* Pocadbe na Ptsejilalc© ? Celja do 1. junija 1919. 4930 Drnffa ft dobro obranjen Remigton nUUfl X pisalni stroj, najnovejši model. TorfaJkl trg št 4f II. naestr. Od 4.-5. p#p. 4893 ftlBftlfrsfillill izurjeno v slovenski in alCiDjJJaJillJU, nemški stenografi]i ter strojepisju, IŠ&9 dr. Ivan Lovreaeič, od-vetaik ? Ljubljani. MiklošičeTa cesta 8. atssTOti .Uaiana'. 4923 lflo ali rajjiien srai LhTV" kom v ljubljanski okolici kupim takoi. N. N. Ponudbe pod šifro »Gradič 6« na upravništvo našega lista. 4921 fVftfo 19ira v originalnih zabojih a iJtClfl jBjlB 1440 komadov proda po 65 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanjuali plačilo naprej Em. Sup-panz. Rogatec Sp. Štajersko. 3411 BRaafci *■ ataanla at saraja* Aaate-MH1 vec, Mujsfc* ai IH btotam se pioda oprava u spalao sobo. 4895 bZKZtafitt Up 8mfe)i Naslov pove uprav. Slov. Nar. 4679 Mnfi fhri najbolje* si^va, iasma nifil luli, nov ili malo rabljen fe-limo kupiti. Ponude tvrtci Scfevareil drif. Zsgrcs. »rcraasftteva 1. 3347 I ftfl inata na razpolago v^ečjih par-LCIC ttjah in v pcrttnih zavitldh Ja-rtnsoa ft •alaold, aUHaar, Stolsd trg at a. 4922 Proda n ma Ma. »ffi-T'v platneni vreći, za 120 K. Brer ft. 4 Ili 4925 Klesarski ptiehik. SfsJSS-a takoj strejateta tri F. Građi *arjti, tiaska cesta 14. 4590 Rama^eUa iBžBBSka rtMa fetlji in dr. se proda. Ogledati vsak dan dopoldne od 9 čo 12. ure: Židofska steza št 2.1. nadstr. 4850 liđlltmiCl ililciU vožnjo, 7 let starega, breio te2ko kravo, lelico Icto staro in brejo svinjo, teiko do 130 kg. Aat©a Jakom ini, posestnik v Kocevja. 4769 leno tnovo osile itrl^Z'. iovico vreč dostaviti, dobavila tvrdka A. Kašlan, Ljubljana, KarlovSka cesta 15> 4428 f^^^^a^—. a» BE JKLh ■&■ BM aaVaaa bV BateriJ«, iaroice, elaktrotebaloal predmeti, (izdelek svctovne slovanske tvornice.) Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, m2 Žačasno Ljubljanaa Ilirska uliea št. 29 I. Zahvala* Za tolažeče socutje, izkazano ob izgubi in pokopu našega ljubi jer. ega sina, oziroma brata, nećaka, bratranca, svaka in strica Joško Freliha na koroški fronti padlega borilca se vsem najsrčneje zahvaljujemo. Posebno toplo zahvalo iirekamo preč. gf,~ župniku P. Natlačenu, kaplanoma Fr. Sušniku in A. Ho-stnlku, katehetu Fr. Neubauru, gg. Sokolom iz Mokronoga in Št Ruperta za častno spr*mstvo, pevcem iz Mokronoga, Št. Janža in domačim za v srce segajoče žalcstinke, g. ravnatelju Lunačeku za poslovilnl nagrobni govor, vrlim domačim dekletom za pletenje in nošnjo vencev, prijateljem, znancem in vsem, ki so izkazali ni-pozabnemu pokojniku poslednjo čast V Št. RupertH, dne 6. maja 1919. 4939 ŽaliaioSi ostali. Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorođnikom, prijateljem in znancem srce pretresujočo vest, da je naš srčnoljubijeni, predobri oče, gospod | AUGUST REPIČ sodarski mojster in ppsestnik dne 8. maja zjutraj po dolgi mučni bolezni previđen s tolažiH sv. vere zatisnil za zavedno rvoje oči. Pogreb blagega pokojnika se vrši v sobofo ob 4. vri ••• I poldne U hftU fcalotti Boleilltks «Uc« «. lt. na poko-pališče k sv. Križu, kjer se položi v rodbinski grob k večnemn počitku. v Slovesna zadušnica za pokojnika bo 12. maja ob 8. uri zjutraj v trnovski župni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v blag sporni«, in molltev. ▼ Lioblianl* dne 8. maja 1919. Marlf« Bepie soproga, — Faal hčerka, — Frajiei sin — sir* Alojsli Šleebta zet. Zahvala. I Za obilne dokaze iskrenega socutja, ki so nam došli povodom I I smrti naše predobre matere, stare matere, tašte, sestre in tete, I I gospe I Terezije Jurčec I izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. I I Posebno se zahvaljujemo preč. gosp. mestnemu župnik« in I I oo. kapudnom za duhovna opravila, gosp* vii. okr. zdravfrikn I I dr. Gallascfao za požrtvovalno zdravniSKO pomoč tekom bolesal, I I dalje gospodu okr. glavarju, uradnlStvu, tiČlieUstvn meščanske m I I ljudslse Sole, ostalim domačinom in prebivalstvu iz okolice ter sploh I I vsein, ki so naSo nepozabno pokojnieo spremili na njeni xaaaW V*V a^PJsaaal W^ I «• raM|«Bt ta now, knkar to* leteat oomče od 2-3«/« si kupi tovaru bnnr v Doka pri Ljabtjftni. ______________UK t a,. fifjMsWa>| mM v UabijaaJ |e rav-aVPMMI AiUi nekarprejelakronv pir. Na zmlogi Isu tuđi klatno apao in rasne vrsto mila, blngovolite se oglasiti pri njoj. 4834 Cat4m nasaftuo ^*> 300 omlov (jo-BUlai PUMU hov) in okoli 20X00 kub. nsetrov lesa ia posekmje je naprodaj. Vpraianja na upravniitvo Slov. Ijjaroda pod .OsUoti IS/4tt8a. DIIEL lUlllIaUli gostilao, v večje« mestu JugoslavHe lell vzett v najem strokovnjak. Pismene ponudbe na uprav. Slov. Nar. pod »Nareiat b+4-jetje47nv 4726 301 k§ prtffieoa ftlaeia mli se proda po 26 K za kg. — Pismena vprašania pod .MED* ma aaeaeao ekspediciji AL MeteHč, IJiMJut, Kaifresai trgit t._______________________4842 Prada te nn lab-nifuna *„Vd- tevidenta jufne železnice in tuđi vef civilne obleke (blago Se predvojno) Ogleda se od 11—3 ure. Kje, pove upr. SI. Nar. 4929 KoitarKtnija - (tretepniu. rc^:[;3: hrvaSkega in nemškega jezika se takoj •profaio. — Ponudbe nai se prineso osebno. — Albhi Orehek. tebi. tisama. Ljabljaoa, Einska cesU 2. 4927 crne, nogavic ženskih in moškth se poceni proda TovarnlSka zaloga Sivalnih strojev. Josip Petelinc Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. blizu frančiSkanskega mosta _______________za vodo.______________ Ift si tortu Lotrr^°. iti nemškega jezika. Izuriena mora biti v kiavirju. Starost 26—38 let Pla-Ča in vstop po dogovoru. Ponudbe s sliko na J. Vreier. Vojstt: tri CtHa ________________4907 DUn IZBifna piunfika m z dolgoletno prakso iSČe službe če mogoče za takof ali do 1. Junijm t 1. Izvežbana je v vseh pišamiikih opra-vilih ter fodi knjigovodstvo. Kje, pove uprav. Slov. Nar. 4902 Tniii Mario. ^T^Tl bavija i druge kućne poslove takodjer i sobaricu, dobro Izvježbanu. Prednost imaju dvije sestre. Pinta i košta vrlo dobra. Ponude sa označenom pločom treba što prije poslati na adresu bena VMtić, strprufi ekoaema, Osjek m. 4896 KUPIM vsakovrstso čreslo. Ponudbe: UMs* lism, pottal proaal tll. 4916 7 VINO Nudim staro in novo vioo po zmernih cenah. Ivsjni Osjcsa« aiSVOTCS sri L|aai|aai 4889 Vermut vino, slivovko, rum, razna vina v so-dih in fino belo in Crno staro vino za steklenice prodaja po ugodnih cenah tvrdka Wr. ITovmkavlo, LfaUfaaa9 Mar. Torosljo oaata 19. (KotaeD-_______________9686_______________ Ma*« kredenca, mala, slog ba-K, rok, kredenca, srednje velika, 4 stoli, divan. Novedeno se lahko vidi v trgovini K. A Kregir, tn» — Sprofsmo BKitiifU kfter^ bitf°" no lUpllllll, učevala fran- cosko in nem§ko eno dekllco in fin-tiča v starosti 5—6 let Predstavi naj se v dopoldanskih orah v trgovini K. A. Kregtr, St. Petri e, 21. Na tahtevo bi imela opoldan in zveCer hrano v hlši. 4901 Cementa Amon, tu in na deleli se priporoCa za delo. lzvršitev točna, cene časa primerne. — KrojaCica Fani Miklič, Ljubljana, Stari ti? Mov. t, m. aaaair. Sprejme se tndl — aiaain — is mestn ali predmestja. 4900 Vabile uMMto tatEkr InriMceta posaV-■ice t it ¥Mi MdU*«wo. ■i atddk\ aat 18. W|t 1119 #fc t9 «1 dtp. v pmtirfli atuflilee. SPORED: f.) ĆKaaJe lapssnilm zadnjega obtoo- ga zbora. Zl PoroMo aaMstva. a.) Porodio andsorstv*. 44 Odobriter raC. zakljočka sn 10 upravno leto. 19ia 5.) 6&ajo revizijskega poroSla. 6) VoHtev na£c4stva ia nadzorstva. 7.) SlnCajnostL ▼ tt Tioa, dae 7. ujn 1919. laaV laaaaTaaaiMaMB^SatBaaj« H97i Aam vstj mm Um pslstja leblevane m stajnovanle as nairao straako brez otrok v okata Ljubljane. Hsr«. r^Mkaj leii slutbt v boUlo Mio ali ■■Hl grt kot gotpođlnja todi na deitlo. Ponodbe pod .UtjEHta/Jiir na upr. SI. Mar, 491« IMaal aaaaaml ** kocevni posao u lim ■ffjpl mestu, gde ima već više Stovenki u službi. Vnka EaiU arslea srpskog tteitMfta« taaa, Srenu ______________4906______________ »lasmj bjIm f^ai bi so rad učil IB WKM UH tesarstva, s hrano in stanovanjem pri roojstru Ponudb« pod .Tesar/ISIS* na uprav. Slov. Naroda. 4913 ffifa an anMai ki se razorne na HU K lOi^l, konjski Sport, kot spremljeval.ee pri sprehodniih voSnfah 1—2 na teden. Pojasnila v upravniltvu Slovenskega Naroda. 4806 Mmmdlm izvrstno vpeljane lesne in-HIP dustrije ilfem družabnika z deležem vsaj K 20.000, veSčega mi-zarske stroke v večjem obsesu. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod »Lesna intostrijaVOft«'. 4905 TH9lii kahor tudi ve^ sčeaeev se lUflljI ssrejae proti dobrema plačila v trajno delo. Antosi ttoiaor, smostai ioaarsal nm#tsjtor, Lfatoltua, Jom-aava alloa it IS 4844 KaPsatS taVttlf ffit in bukov bodi si okrogel ali rezan. Gene zb les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 fUofMaltfaM hči boljiih starSev, želi aliplIMl, vstopitl y trgovino za, prodajalko razume tuđi knjigovodstvo in bi pomagala pit gospodi-nistvu. KJe, pove upravniStvv Slov. Naroda. 4892 Mm iz proste roke v soboto. dne SE 10, maja 1919 od pol 3. -6. ure popoldne v Ljubljani Bleiweisova cesta St 27, vhod Iz Knaflove ul. 13, ^— jlil IBl ^ ^CmAflhA ■ ■ah^B^^^h^aAaa^^BL^aaak^a aaak^Bh^aa^a pniiicje oesno! pa^aaasaaasa nsva kaaafiMBa aprsvm sa taaair. 4932 Paalaiiaihia zmožna nemSke In slo-Ratinillllli, venske korespondence ter enostavnega knjigovodstva, se iSče za Gradec proti dobri plači. Ponudbe pod .Vestat* na anonCo ekspedicijo Al. MateliC. Ljubljana, Kongresni dg Stev. 3. 4833 lnh nt m dnUI MUr-iH Hb. iihnHif tami mi- ainfina vsake vrste za kolesa, motorje Rdlttl in avtomobllt. — ITaVlnatt, Seleitargsva alica i. 4272 ifts mri đ mritia «oi^. skega, hrraškega m nemSkega jezika, stenografije, strojepisja, knjigovodstva. Detajlirane ponudbe z navedbo plače pod .SesTtteT/4tl5" nt npnv. Sloven- I skega Naroda. 4915 B^BiFaasj|# 8a vaajsi MUsasBS oglja drv in konstrukcijskega lesa. Natan-čne ponudbe na opravalStvo Slovenskega Naroda pod .Les/4811". 4891 Kapije* sske gole ii labrc vrcie. H. RAHT, KRflHJ, I Specf}aHst za mali tok, obla- 1 I stveno koncesijoniran, I = se priporoča = I sa prevzemo napeljav in po- I pravit hii. zvoncev, teiefonov, I strelovodov, raznih zdravnl- I Ikih aparatov itd po dnevnih 1 1 cenah. Z odlit spottovanjem f A Nakso Sartonr, L ■ ^ savviaaaa* unjat wl a* % Zaradi preptba, vlage in I prehlada" nastale boli, tuđi pri sastareUh. prsno bolesti, tezko dihanje sba-danje v ramenih, boli v kajih in katar odpravija Pellerjev Elza fluid f 4voiaatih ali Sspecialnl stekla-nld K 19-— Proti nedeUvaosti crev nerednega Matenja itd. so dokazano JSe dobro deiovale milo mehcajoče rabarbmrni Eka-krogliict 6 ftafVc K »50l ajdmo pravi pri Ia* karnarja ETteH f. Osa trg iL m ti sebej ali najcene|e ^ MOBorftfaw|M>aaTofi oatsea, aalpaavaaV U Razglas. V aaaama It. t ■. pop. «fe a. vri a« ataraa MaSja m to pva#a|ato v ptvavaral v Laieali vai tt-m* tom. iiaw ta atMtat ap*to ta St m vtoak fte- bOl tfaaa fei apafea* H^~" «l»wHI sdravllnl vratel (fcopallftft«) ^^^^H [Krapinske Toplice (Hrvatska) I zdravijo z zanesljivim uspehom vse I vrste revmatiCnih afekcij miSic in Clen- I kov, protin, vse živine bolezni (Ishias* nev- rastenijo, nevralgijo, histerijo, boleflne v hrb- tenici), dalje vse kronične bolezni na ledičan in me- hurju, zastrupijenje s kovinstni in kožne bolezni. Pri ženskih bolesnih vpllvajo dobrodejno na nervozne pojave v klimakteriiu, pri vnetjih maternice ter eksudatih. ■atan&nate Infaitnaolja In proapakta daja sastonj ravnateljstvo. P#ifl|at)#3 m solidno podlago Ia veliko kodoteoii|o li*e tihega družabnika Ceojene ponudbe pod znamko: wKaplfal 300.008"—f< na Anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3. Tnimu z Kinfiliinli Uni %m pri porote J. Medved iz Gorice L Jaaljaaa« Iv. Petra Mtlp 7. St508/pr. .•■ " Š88S Razpis. Podpisa&a komistja raspisuje sledeče shiHa) naitiFiili rdrmv-irfkoT na Kranjsketn: 1. Na OroamOcm v Ijubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 300 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 2. V Kostanje^rid z letno plačo 1400 K. aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 3. V Umi x letno plačo 1300 K. aktivitetno doklado 300 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 4. V Ložo z letno plačo 1600 K, aktfvitetno doklado 300 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 5. V Novcu mestn z letno plačo 1300 K. aktjvitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 6. Na Raki v krSkem okraju z letno plačo 1400 K. aktivitetno doklado 300 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Pole« tega uživa zdravnik za brerplačno zdravljenje ubožeev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom. 7. V Tretakm z letno plačo 1400 K, aktrvitotno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 8. V Zužcraboricn z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 FC in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Pole* ten dobiva zdravnik za zdravniške nradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa. Val okrožal zdrava« dote do prekfiea povišek stetemlz!-nalfi prefemkov za 100 odstotkov. Prosilci za te službe naj pošUejo svoje prošnje podpisaiii komisiji do 31. maja 1919 in jim prilože dokazila o starosti, upra-vičenja do izvrševanja zdravniške prakse, državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnostlt dosedanjem službovanju ter o jezikovnem znanju. inbiji za vim iumi ii wm fena« mm v Ljubljani, dne 3. maja 1919. Načelnik: dr. Trlller L r. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Isplaćuje z smisla sklepa občnega zbora z dne 5. maja 1919 kot 7%%-no dividendo za leto 1918 ssa vsako delnieo 7 K 30'- 3 na kupon štev. 18, počenSi s 6. majem 1919 I ii ttitt mii nink ¥ Ljubljani h mn&k t Splita, Celovca, Trsta, Sarajevaj Ooridf Celfa la Blatiborn.