Poštnina plačana ▼ go*o vin!. Leto lx. sm. 53. V Ljubljani, v petek 18. marca isn. Cena Din r Izhaja rsak dan popoldne, Izvzemšl nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst £.50 Din, večji tnserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovora Inseratnj davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din. UpravniSrvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, 1. nadstropje. — Telefon štev. 34. Današnja seja Narodne skupščine Včeraj je skupščina nadaljevala debato o proračunu notranjega ministrstva« — Danes je interpelacijski dan. — Popoldne se nadaljuje proračunska razprava* — Beograd, 17. marca. Na včerajšnji popoldanski seji Narodne skupščine je prvi govoril poslanec SDS dr. Budisavljević, ki je ostro kritiziral ministrstvo notranjih zadev ter navajal številne primere neredov m nasilja. Govornik je posebno naglasil, da je uredba notranjega ministra, s katero se umejuje samouprava oblasti, protiustavna. Obširno je nato razpravljal o policijskem sistemu sedanjega režima. Zlorabe oblasti so postale nekaj vsakdanjega. Kadar Pa se koga zaloti, se gotovo najde kak radikalni prijatelj in preiskava je ustavljena. Zakon o državljanstvu še do danes fii Izdelan in mnogo naših ljudi, ki so morali bežati pred nasiljem Italije, ne more •dobiti našega državljanstva. Pač pa se sprejemajo razni tujerodni elementi, ki imajo dovolj denarja, da plačujejo nagrade raznim beogradskim odvetnikom, brez katerih skoro ni mogoče dobiti državljanstva. Med Budisavljevicevim govorom, ki ga je vsa opozicija sprejela z viharnim odobravanjem, je prišlo do prepira med radi-ćevcem dr. Pernarjem in radikalnimi poslanci Ko je nato govoril dr. Pernar in navajal razne slučaje zlorabe oblasti, ki #h ie s svojim posredovanjem prikril glavni tajnik radikalne stranke Ivkovič, je pri- nezadovoljstvo z vi Napeto pričakovanje današnje seje finančnega odbora, — Vlada se boji poraza. — Zapostavljeni slovenski vinogradniki. — Poslabšanje zakona o taksah. šlo do novih prepirov. Predsednik se je zaman trudil, da bi vzpostavil red in Je moral končno sejo prekiniti. Prepir je trajal nad četrt ure in še le nato se je seja nadaljevala. Po govoru radičevca Vojkovi-ća je bila seja ob 20 15 zaključena. Proračunska debata se bo nadaljevala danes popoldne ali pa šele v petek, ker je danes zopet interpelacijski dan v Narodni skupščini, — Beograd, 17. marca. Današnja seja Narodne skupščine je potekla brez vsakega zanimanja. Na dnevnem redu je bila interpelacija poslanca radikalne stranke Dušana Živojinoviča o zlorabah in neredih pri vojnem okrogu v Požarevcu. Interpelamt zahteva od vojnega ministra pojasnilo o postopanju z rekruti In o vojnem razporedu za slučaj mobilizacije, navajajoč, da so se pri tem vršile razne nerednosti In zlorabe. Irterpelantu je odgovarjal voini minister general Hadžič, pobijajoč interpelantove navedbe V imenu opozicije je poslanec dr. Rankovic protestiral proti temu, da vlada s tako brezpomembnimi Interpelacijami zavlačuje proračunsko razpravo. Seja je bila nato ob pol 12. zaključena ter se nadaljuje popoldne ob 17. Na dnevnem redu popoldanske seje je nadaljevanje razprave o proračunu notranjega ministrstva. idnimi amandmani Beograd, 17. marca. Danes dopoldne se je vršila seja vladne večine finančnega odbora, na kateri se je razpravljalo o amandmanih, ki jih je predložila vlada. Ker vlada v finančnem odboru nima trdne večine in vlada tudi med radikalnimi člani finančnega odbora nezadovoljstvo z raznimi vladnimi predlogi, se vlada boji, da ostane na popoldanski seji finančnega odbora v manjšini. Med drugimi že javljenimi amandmani je tudi pooblastilo finančnega ministra o izpremembah zakona o taksah. Ostre proteste v opozicijonalnih krogih vzbuja določba, s katero se spreminja dosedanja prenosna taksa tako. da bo treba v bodoče plačati prenosno takso že od vrednosti 50.000 Din. dočim le doslej veljalo za merilo 500.000 Din. Prijave vinskega pridelka so oproščeni samo vinogradniki v Dalmaciji in v Primorju, dočim v predloženem amandmanu ni niti omenjena Slovenija. Minister za socijalno politiko se pooblašča, da spremeni zakon o zavarovanju delavcev. Z zakonom določene volitve v okrožne urade se odgode. Pač pa je minister pooblaščen, da lahko imenuje nove ravnatelje. Uredbi, ki jo je izdal notranji minister glede oblastnih in sres-kih proračunov, se priznava zakonska moč. Za popoldne je sklicana plenarna seja finančnega odbora. Za sejo vlada v vseh krogih veliko zanimanje, ker bo opozicija na tej seji napela vse sile, da uveljavi svoje znane zahteve. Nespremenjena politična situacija Klerikalci in akcije za novo vladno koalicijo, — Radić napoveduje spremembo vlade že v marcu. — Pogajanja z radićevci in davidovičevci se nadalujejo. _ Beograd, 17. marca. V razvoju političnega položaja tekom današnjega dne ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Dr. Korošec je že toliko okreval, da je včeraj prišel v skupščino. Zvečer ob 18. se je vršila daljša seja klerikalnega poslanskega kluba, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju, zlasti pa o delu ministrov SLS v 6edanji vladi. Sprejetih je bilo več sklepov, nanašajočih še pred vsem na spremembe u radništva v Sloveniji zlasti v resor ih, ki jih imajo klerikalci v rokah. Z ozirom na nestalen politični položaj je klub po daljšem posvetovanju prepustil dr. Korošcu proste roke, da uredi odnošaje SLS napram vladi v slučaju razširjenja sedanje vladne koalicije, s katerokoli stranko- V političnih krogih se naglasa, da so klerikalci pripravljeni sodelovati z vsemi strankami, samo da ostanejo na vladi. V pogajanjih, ki se vrše med radikali in radićevci, ni zabeležiti novih dogodkov Ste-pan Radić je včeraj zvečer podal novinarjem izjavo, v kateri naglasa, da bo prišlo do spremembe na vladi že pred 1. aprilom. Iz- gleda pa, da pogajanja ne potekajo tako gladko, kakor Je g. Radić pričakoval. Marko Trifković ee še nadalje pogaja z demokratsko zajednico in si prizadeva, da bi ustvaril vladno koalicijo brez radićevcev. Splošno se je opazila tudi včerajšnja konferenca med Triikovicem in Svetozarjem PribiČevićem, ki vzbuja v političnih krogih najrazličnejše komentarje. Glavna pozornost vseh političnih krog>v je usmerjena na današnjo popoldansko sejo finančnega odbora, na kateri se bodo pretresali amandmani, ki jih je predložila vlada. Splošno se naglasa, da ti amandmani prav nič ne služijo izboljšanju težke gospodarske krize, marveč gre zgolj za strankarske koncesije obeh sedanjih vladnih strank. Posebno ogorčenje je zavladalo v vrstah državnih uradnikov, ker jim obljubljena revizija uradniškega zakona ne prinaša nikakih olajšav in upoštevanja njihovih upravičenih zahtev, marveč s podaljšanjem službene dobe in s skrajšanjem prejemkov položaj le še poslabša. ncoavice: z zn amko m iiaorn „•61 J UC najboljše, na/irpežnejse. zat9 najcenejša KRALJEV POVRATEK — Beograd, 17. marca. Glasom poročila iz Bukarešte se vrne kraljevski par danes zvečer ob 20. v Beograd. V poučenih krogih se zatrjuje, da ostaneta kralj in kraljica le par dni v Beogradu, na kar bosta odpotovala v Pariz, Ino z. borze, ZOPET KOMUNISTIČNA ZAROTA V ITALIJI — Turlii, 16. marca. Policija je odkrila novo komunistično zaroto. Ob priliki nekega sestanka v kleti neke zapuščene hiše je bilo aretiranih 26 oseb Pri njih so našli razne komunistične brošure in letake. Nadat] nI potek preiskave se drži v strogo tajnosti "S Radić bo z novimi voditelji osebno vodil akcijo Senzacijonalen članek radićevskega «Doma». — Dva zaupna sestanka v Ptuju. — Proti «Kmetskemu listu» se osnuje novo glasilo. — Sodba nad dosedanjimi voditelji SKS. Zagreb, 17. marca. V vodstvu Radi-ćeve stranke vlada že delj Časa nezadovoljstvo z vodstvom stranke v Sloveniji. Ob fuziji bivše samostojne kmetske stranke s, hrvatsko seljaško stranko so si radićevci v Zagrebu obetali, da bo pokret zavzel v Sloveniji velik razmah ter da se jim bo posrečilo iztrgati politično moč v Sloveniji iz rok slovenskih klerikalcev. G. Pucelj. ki mu je bilo poverjeno vrhovno vodstvo te akcije v Sloveniji in ki je baš radi tega postal minister, je baje takrat obljubljal radičevcem vse mogoče. Ker pa se to pričakovanje kljub slovesnim obljubam g. Puclja ni izpolnilo, hoče Radić sedaj odstaviti vse dosedanje voditelje radićevskega pokreta v Sloveniji ter jih v vsem podrediti zagrebškemu vodstvu. Vrhovno vodstvo cele akcije bo obdržal Radić sam. za podrobno delo pa namerava postaviti svoje zaupnike. V ta namen bodo skušali radićevci spraviti na vsa važnejša mesta v Sloveniji, zlasti tudi po deželi, svoje ljudi, kar upajo, da jim bo tem lažje mogoče, ker računajo s skorajšnjim vstopom v vlado. V zvezi s tem se je vršil dne 13. t. m. v Ptuju zaupni sestanek, katerega so se udeležili le najbolj zanesljivi Ra-dićevi pristaši. Zborovanju je predsedoval Stepan Radić osebno, ki je v ta namen nalašč prišel s strankinim tajnikom Krnjevićem iz Zagreba v Ptuj. V današnjem «Domu> razpravlja Stepan Radić obširno o svoji novi akciji v Sloveniji ter naglasa, da za Slovence ni drugega izhoda, kakor da gre- do brezpogojno s Hrvati. Za 24. aprila sklicuje Radić v Ptuj veliko konferenco zaupnikov ter pravi, da bo na to konferenco pozvano tudi vodstvo slovenske kmetske stranke. O pritožbah proti vodstvu SKS se bo razpravljalo v ožjem krogu ter se bosta zaslišali obe stranki, da ^predsednik može sve dobro prosuditi i onda sve vagnuti kako treba». Glavna stvar, naglasa Radić v svojem članku, leži v tem, da vlada v slovenskih seljaških organizacijah oni duh, ki preveva hrvatske se-ljaške organizacije. Stepan Radić bo v to svrho obdržal celo vrsto sestankov in shodov na Štajerskem in Kranjskem. Vse organizacije pa naj pošljejo na te pristanke samo take pristaše, ki so že dalje časa v seljaški stranki in ki so za njo že nekaj storili in nekaj pretrpeli. Mejnik v slovenskem seljaškem pokretu naj tvori zaupni sestanek dne 24. aprila v Ptuju. Na tem sestanku se bo tudi sklepalo o ustanovitvi radićevskega glasila za Slovenijo po vzorcu zagrebškega «Doma». List lo Lzhaial v Mariboru ali * Zagrebu. Za urednika bo postavljen Slovenec. Da pa bo list tudi v resnici urejevan po duhn in programu seljaškega pokreta, na to bo pazil sam predsednik HSS. «To je bilo treba že davno napraviti, toda bolje vsaj sedaj, kakor pa nikdar«, končuje Stepan Radić svojo ofenzivno napoved, ki jo je podpisal kot ^predsednik hrvatske in slovenske seljačke stranke*. Demonstracije medicincev v Zagrebu — Zagreb, 17. marca. Z ozirom na vesti, da namerava vlada podaljšati medicinski študij od 5 na 6 let ter da hoče to podaljšanje raztegniti rudi na one medicince, ki bodo letos dovršili študije, se ie vršil danes dopoldne na zagrebški univerzi protestni shod slušateljev medicinske fakultete, na katerem je bila sprejeta daljša protestna resolucija. .Medicinci v načelu pristajajo na podaljšanje študijske dobe. vendar pa protestirajo proti temu, da bi se ta določba uveljavila tudi že na absolvirane medicince. Skupščina je sprejela sklep, da bodo slušatelji vseh medicinskih fakultet solidarno vztrajali na tej svoji zahtevi in v slučaju odklonitve s strani merodajnih faktorjev proglasili protestno stavko. Po zborovanju so hoteli medicinci korporativno izročiti sprejete resolucije dekanu In rektorju univerze. Ko pa je povorka prikorakala pred univerzo, je policija dijake razgnala. Posebno deputacija je nato*Izročila resolucije univerzitetnim oblasčem. Razkrita špijonska družba v Beogradu — Beograd. 17. marca. Velikansko senzacijo je vzbudilo včeraj poročilo beogradske »Reći« o velikopotezni vohunski aferi na korist neke sosedne države (Italije!). 2e več dni sem so se v beogradskih krogih širile vesti, da je poliofja odkrila vohunsko družbo, kateri pripadajo tudi visokostojece beogradske osebnosti in ki je stala v tesnih stikih z nekim poslaništvom. Policiji se je posrečilo, da je dobila v roke seznam teh oseb, iz katerega je baje razvidno, da pripadajo tej družbi poleg visoko stoječih uradnikov tudi dame iz najvišjih krogov in šest novinarjev. »Reč« dostavlja svojemu poročilu, da je v najkrajšem času pričakovati več senzacijonalnih aretacij. Točen seznam kompromitiranih oseb ie pribavila našim oblastem neka, v diplomatskih krogih dobro znana dama. Dokazano je* da so te osebe dajale predstavniku neke tuje države infoimacije o strogo zaupnih zadevah. Preiskavo voefi policija skupno z vojaškimi oblastmi. RUSKI PROTEST V RIMU — Rim, 16. marca. Včeraj je sovjetski poslanik v Rimu Kamenev posedi v palači Chigi ministrskega predsednika Mussolinija. V poučenih krogih se zatrjuje, da je Kamenev ob tej priliki Izroči! Mussolinlju protestno noto sovjetske Rusije radi Ratifikacije besarabske pogodbe. Krvav spopad med ribiči Kraj Novega Vrbasa so se te dni pri ribolovu sešli sorodniki Petar Šuvakov ter Gliša in Vojin Šuvaković. Slednja dva brata dolgujeta Petru arendo za lanskoletni ribolov in je torej Petar porabil priliko, da je začel tirjati Brata sta se uprla m začela Petra zmerjati. Ta ne bodi len je dobro vračal besede, ki so oba močna fanta sipravile v tako jezo, da sta se vrgla na Petra. Kajpak sta ga podrla na tla in ga že nesla proti kanalu, da ga vržeta v vodo. Ko pa je Petar uvidel opasnost, se je z vso silo iztrgal iz njunih rok, potegnil ribiški nož in s par udarci močno oklal Vo-Jina. Ko Je priskočil še Gliša, je Petar tudi njemu zadal dva globoka vbodljaia. nakar se ie mimo vrnil domov. Oba brata bi bila izkrvavela, da ju niso našli nekaten vašcani, ki so ju spravili v selo, poklicali zdravnika in ustavili kri. Za stvar so seveda doznaU tudi orožniki. Toda oba brata, ki sta si kmalu opomogla k zavesti, sta odločno branila, da bi orožniki aretirali Petra, češ: — Mi ribiči imamo svoje postave!.. Državni eravdnik pa je vseeno želel osebno spoznati Petra in njegov nož. Zlati zakladi na Madžarskem Pri vasi Rabapordan blizu Šopronja so naleteli kmetje pri oranju slučajno na stare grobove, v katerih so celi zakladi zlatih posod in okraskov. Vest o zlatem zakladu se je hitro raznesla po bližnjih vaseh, od koder je prihitelo mnogo kmetov z lopatami in krampi, da bi se polastili zaklada. Posestniki njiv, kjer je bil zaklad odkrit, so začeli protestirati in poditi kmete iz sosednih vasi proč. Vnela se je pravcata bitka, iz katere so odnesli mnogi kmetje krvave glave. Ta čas so prihiteli na polje zastopniki muzeja iz Šopronja, da bi nadzirali izkopnine in pridobili dragoceno starinsko zlatnino za muzej. Najdragocenejša najdba je spona iz Čistega zlata, ki so jo našli v avarskem grobu. Srečnemu najditelju so izplačali za njo 900.000 Din. Spona je baje krasno umetniško delo iz Čistega zlata, okrašeno s srebrom. Neki drugi kmet je našel štiri zlate uhane, ki Jih je kupil prof. Lauringer za 150.000 dinarjev. Uhani so okrašeni z biseri in imajo obliko polumesca, ki je značilna za stare Avare. V grobovih so našli tudi posodo iz žgane gline, zlate vrče in mnogo zlatega prahu. Iz Budimpešte so prispeli arheologi, ki trdijo, da ne gre samo za poedine grobove, marveč za dve stari kulturi, keltsko in avarsko. Iz grobov starih Keltov so izkopali in odpe-liali cele vagone kosti, j IMENOVANJA — Beograd, 17. marca. V ministrstvu socijalne politike je bil danes podpisan ukaz, s katerim se imenuje za tajnico šefa oddelka za socijalno politika pri ljubljanskem velikem županu gdčna. Alojzija S t e-b i, doslej tajnica pri mestni zaščiti dece in mladine v Ljubljani. — V ministrstvu poŠte in brzojava je podpisan velik ukaz o važnih izpremembah v poštni službi. Med drugimi so imenovani za tajnike: Mrroslav B r u m a t, Robert O 1 i f č i č, Franjo P i t c in Makso Klavora, vsi pri poštni direkciji v Ljubljani. Ova samomorilna kandidata V spomladnem času, ko vse brsti, vre in kipi, ko se Človekova kri preraja, pravijo, da nastopi sezona samomorov. Baje tudi statistike dokazujejo, da si spomladi največ nesrečnikov in obupaneev prestriže uit življenja. Tudi ljubljanska kronika ree beleži žrf par slučajev izvršenega ali poskušenega samomora, v zadnjih dneh kar dva zaporedoma. Obakrat so samomorilska kandidata pravočasno rešili smrti in sicer zgolj po naključju. Mesarski vajenec Anton Zore je v ponedeljek okoli '20.30 skozi okno svojega stanovanja na Glincah v drugem nadstropju opazil, kako se ueka človeška postava v pritlični nasproti se nahajajoči tapetniški relazu Dolenjske železnice na Kodeljevem. Začula sta ob enem od dolenjske strani drdranje osebnega vlaka. Bil je kritičen in napet trenutek, kajti v ueka j sekundah bi kolesa osebnega vlaka zmlela telo neznanega obupanca. Z največjo naglico sta skočila na tir ter še pravočasno, dasi z velikim naporom potegnila neznanca s tira in ga tako rešila v zadnjem hipu. O dogodku sta obvestila stražnika Avgusta Jerančeta, ki je poiskal samomorilnega kandidata in ugotovil, da je pijan. Dvignil ga je ter ga skušal odvesti na udmatsko stražnico. Ko sta korakala Čez most, je tujec hotel skočiti v Ljubljanico, kar je stražnik le z veliko težavo preprečil. Iz Udmata so samomorilskega kandidata odpeljali na glavno stražnico, kjer so ugotovili njegovo identiteto. Je to že dlje časa brezposelni delavec Peter V., brez stalnega bivališča, doma iz ljubljanske okolice. Ker je bil zelo alkoholiziran, niso mogli iz njega spraviti niti besedice. Se le danes okoli poldneva se jo v hladnem zaporu streznil.. Opoldne so Petru prinesli dobre goveje juhe ter lepo porcijo krompirja in zelja z belim kruhom. To ga je okrepčalo. Streznil se je docela in se začel sramovati in kesati. Zatrjeval je, da se je hotel končati iz obupa. >Sam sem. Težko živim. Že štiri mesece sem brez dela. Tu pa tam dobim delo na glavnem kolodvoru pri razkladanju tovora, zlasti premoga. Nimam stalnega bivališča in prenočujem sedaj tu, sedaj Lam.c »Kaj Vas je gnalo v smrt? Zakaj sto se vrgli na traČnice?< »Gospod komisar I Rečeni Vam: Nič. prav nič ne vem, kaj se je z menoj godilo. Niti ne vem, da sem bil na Kodeljevem. T»il sem pijan.« >Vas bomo pridržali 24 ur v zaporu radi pijanosti! Ali 6te zadovoljrn?< ?Dobro! Pa naj bo! Drugič ne bom sel več na šine.< Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: 7% investicijsko posojilo 85 —86-50, Vojna škoda —345, Zadolžnice Kranjske dež. banke 20—22, Zastavni listi 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna Kočevje 9S—100, Praštediona 850—Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—400, Vevče 120—0, Stavbna družba 55—G5, Šešir 104. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: 1% invest. pos. 1921 S5.25— 0.75, 2Yicfc drž. rente za ratnu štetu 343.5, 343—344, Ljubljanska kreditna 150—53, Hrv. eskomptna banka 104.50—105, Kreditna banka Zagreb 93—94. Jugobanka 104—104.50, Praštediona S50—55, Drava d. d. Osijek 505—510, Sečerana Osiiek 485— 457.50, Isis d. d. 50—0, Gutman 290—0, Sla-veks 101—0, Slavonija 29-^30, Trboveljska 392.50—393, Union paromlin 288—0, Devize. Dunaj S00.30 — 803.30, Berliu 1351 — 13.54, Italija 200.16 — 262.16, London 276— — 276.80, Newyork 56.75 — 56.95, Pariz 222.415 — 424.415, Praga 168.30 — 169.10, Curih 10.94. — 10.97. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.13. Pariz 20.35. London 25.24, Newyork 519.75, Milan 23.85, Praga 15.40, Dunaj 73.15 — Trst: Beograd 38.33, London 105.90, Curih 419.70 7995 40 x Stran 2, •SLOVENSKI NAROD* dne 18. marca 1927. Ste v to. Borba med vlado in Ljubljano Nekaj kritičnih opazk k rezultatom beogradskih intervencij vladnega komisarja mestne občine. Predvčerajšnjim smo priobčili po« ročilo o rezultatih, ki jih je dosegel vladni komisar mestne občine, g. Men* cinger, povodom svojih osebnih in ter* vencij pri raznih ministrstvih v Beo* gradu. Žal ti rezultati niso tako po* voljni, kakor bi si želeli v interesu na* šega mesta in njegovega prebivalstva. Najvažnejši problem za Ljubljano sta regulacija Ljubljanice in osušitev bar/a. Znano je, da je obstojal pred vojno načrt, po katerem bi to veliko podjetje financirala v glavnem država, dočim so bili prispevki drugih intere* sentov, med katerimi je tudi Ljublja* na, razmeroma mali. Ker so se dela ra« di vojne prekinila, moramo danes ra* čunati z neprimerno večjimi stroški za izvršitev teh del kakor svoj čas. Računa se, da bi bilo potrebno v to svrho okroglo 30 milijonov Din, če ne še več. Doslej se ni posrečilo zasigurati od vlade kako izdatnejšo denarno pomoč, akopram so bili na mestu poljedelske« ga ministra, v čegar kompetenco spa* da tudi ta zadeva, opetovanokrat Slo* venci, in sicer po večkrat zastopniki SKS in SLS. Iz izjav g. Mencingerja razvidimo, da se tudi sedaj kljub temu, da je minister poljedelstva g. Kulovec, ljubljanski poslanec dr. Korošec, seda* nji g. vladni komisar pa zaupnik vlad* ne stranke, ni posrečilo ničesar doseči za regulacijo Ljubljanice. Edino, kar je dosege1 komisar, je obljuba, da je dana n. Jiost, da dobi Ljubljana v svrho regulacije posojilo pri Državni hipotekami banki. Bojimo se, da je to le Blažev žegen, s katerim Ljubljan* čani ne bomo regulirali Ljubljanice. Tudi glede kaldrmine g. vladnemu komisarju niso šli v Beogradu baš pre* več na roko. Lepo je, da dobimo letos poltretji milijon dinarjev, a to pritiče Ljubljani po zakonu in je vlada to vso« to res že zasigurala bivšemu gerentske* mu svetu. Gre torej za to, da se ta denar čim prej izplača. Naravnost po* razna pa je vest, ki nam jo je prinesel g. vladni komisar, da hoče namreč vla* da spremeniti zakon o kaldrmini, tako da se ta ne bo uporabljala več samo za občine, v katerih se nahajajo car i* narnice. Pri praktikah, udomačenih v naših ministrstvih, je žal le preveč utemeljena bojazen, da bo Ljubljana s tem prišla ob glavni vir dohodkov za vzdrževanje svojih cest. Dolžnost magistrata je, da skupno z drugimi prizadetimi mesti proti tej nameri z vso odločnostjo protestira. Klerikalci protesta bržčas ne bodo podpirali, ljub* ljanski poslanec dr. Korošec pa mu ne more odreči svoje pomoči, ako noče svojih ljubljanskih volilcev naravnost briskirati. O gradbi carinarnice in Poštne hra* nilnice v Ljubljani je bilo doseženih že več «sporazumov» med vlado in obči* no; obe stavbi sta bili že davno zasi* gurani in bivši gerentski svet je dobil striktno zagotovilo, da se začne z deli že letošnjo pomlad. Upajmo, da naj* novejši sporazum med občino in vla* do, ki ga je dosegel sedaj g. vladni ko* misar povodom svojega bivanja v Beo? gradu, na tem ni nič spremenil in da bodo končno že enkrat začele peti lo* pate na obeh žc davno pripravljeih stavbiščih. Sporazumov je zdaj res že dovolj in Ljubljana pričakuje dejanj. Spomenic in predlogov, da se uvrsti Ljubljana v I. razred draginjskih do* klad, imajo v Beogradu že za cel arhiv. Bojimo se, da se g. Mencinger sam za* veda, da bo k njim romala tudi njego* va spomenica. Mnogo bolj bi mu bili hvaležni ljubljanski uradniki, pa tudi trgovci in obrtniki, ako bi jim prinesel vest, da bo v finančni zakon sprejet en sam mal paragrafič, ki bi uvrstil Ljubljano v prvi razred. Ljubljana bo morala torej z vso energijo nadaljevati borbo za svoje življenjske interese. Neuspehi v seda* nji, navidezno tako ugodni situaciji, ko je ljubljanski poslanec šef vladne stranke, mestni predstavnik pa zaupnik druge vladne stranke, nam kažejo, da se bo mogel uspešno boriti za ljub* ljanske pravice le izvoljeni občinski svet. Čim prej se bodo vršile volitve, tem bolje bo za Ljubljano. Dogodki križem Jugosiaoiie Volkulja pojedla dete. — Nesrečna žrtev krvne osvete. — Beračevo bivališče v votlem deblu* Sarajevsko orožništvo je prejelo prijavo, da je cestarju Milanu Pandu* roviču v Palah, nedaleč od Sarajeva, izginila triletna hčerkica. Starši jo po* grešajo štiri dni. Poslednjič so jo vi* deli, ko se je okrog poldne z ostalo deco igrala na Palah. Od tega časa ni bilo za njo več sledu in vsa iskanja so ostala zaman. Obupani starši so zanes* ljivo računali, da je dekletce odnesla volkulja, ki se je že parkrat klatila tam okrog ter kmetom povzročila obilo škode pri živini. Orožniška patrulja se je takoj po* dala na zasledovanje ter je na nekem grmiču našla dekletovo čepico. Patru* 1 ji se je pridružilo okrog 60 Paljanov, ki so preiskali vse gozdove naokrog. Sicer niso našli direktnih znakov, da je volkulja dete raztrgala, vendar je po vseh neuspehih iskanja izključena vsa* ka druga možnost in so tudi starši trdno prepričani, da je volkulja odne* sla dete bogvekam. Izgubili so vsako nado, da bi otroka še kdaj videli. Vobče Paljani zadnje čase 'mnogo trpijo radi volkov. Ker je zmanjkalo krme za živino, so začeli goved in ovce izpuščati na travnike, kjer je sneg že skopnel. Zgodilo pa se je že parkrat, da so volkovi proti večeru napadli ži* ■vino in je gospodar naslednje jutro lahko zbral samo še kosti raztrganega živinčeta. Nedavni večer je par drznih volkov pridirjalo tik pred hišo lovske* ga čuvaja Hrve. Vrgli so se na kobilo, ki je stala tam privezana, in jo maho* ma raztrgali. Seljaki skoro vsak dan najdejo v gozdovih okostja srn in dru* ge divjačine, ki postaja žrtev gladnih volkov. Sarajevske oblasti organizirajo velik pogon, da vsaj nekoliko iztrebijo volčjo zalego v neposredni gozdni okolici Sarajeva. Lani se je mladi Arnavt Šukri Ka* dre v selu Matej ici onkraj Kumanova smrtno zaljubil v lepo Merimo, hčerko starega posestnika Bajrama Muslijavi* ča. Precej večerov sta ljubimko vala, nakar je Sukri stopil pred njenega oče* ta in prosil za roko lepega dekleta. Stari bi bil morda privolil, toda Meri* min brat Džemail se je odločno uprl. Tako se je med Šukri jem in Džemailom razvilo krvno sovraštvo, ki je imelo za posledico, da je Džemail v nekem spo* ru Šukri j a ustrelil. Ubijalca so tirali pred sodišče, kjer je bil obsojen na eno leto ječe. Stvar pa seveda s tem ni bila spravljena s sveta. Po starem zakonu arnavtske krvne osvete so sorodniki mrtvega Šu* krija sklenili, da Džemaila ubijejo, čim se pojavi na svobodi. Džemail sc je tega dobro zavedal in se po prestanem zaporu ni vrnil domov, marveč se za* čel skrivati pri sorodnikih v drugih vaseh. Ker mu tako osvetniki niso mogli do živega, so s kocko določili, da maščujejo kri mrtvega Šukri j a na lepi Merimi. Bilo je to nedavnega večera, ko je mujezin z minareta ravno odpel večer* no molitev, akšam. Merima je stopila iz hiše na vrt in ni prestopila par ko* iakov, ko je izza grmičja in mraka za* 'Jonela salva. Merima se je zgrudila brez glasu. A kakor da to še ni zado* štovalo za krvno osveto, so ubijalci priskočili k žrtvi, ustrelili še parkrat ter jo izmrcvarili z noži. Še preden je stari Bajram prihitel pogledat, kaj sc je zgodilo, so ubijalci že izginili brez sledu. Ačseokrog jih iščejo orožniške patrulje. * Zagrebška policija je bila včeraj popoldne obveščena, da visi v Tuškan* cu na nekem votlem hrastu obešen ne« znan rascapan berač. Komisija, ki se je takoj podala na lice mesta, je ugo* tovila, da mož ni obešen, marveč sa* mo mrtev sloni ob drevesu. Spoznala pa je v mrtvecu berača Josipa Šmida, rodom iz Sv. Križa v ptujskem okraju. Po vseh okolnosti h sodeč je stari revež umrl radi gladu in mraza. Spravili so ga v mrtvašnico. Stanovalci bližnjih hiš pripovedu* jejo, da je Šmid že nekaj mesecev do* moval pri starem votlem hrastu. Tu je imel svoje stalno bivališče podnevi in ponoči. Tudi v najhujši zimi ni na Šel nikjer drugod zatočišča. V drevesni duplini je ponoči spal in vedril, služila pa mu je tudi za shrambo, kajti ko* misija je v duplini našla vso beračevo premoženje: par raztrganih čevljev, skodelico in dvoje žlic. Gostoljubni votli hrast in druga stara drevesa na* okrog so bila bednemu siromaku goto* vo dražja, kakor vsi «dobrosrčni» ljudje na tem hladnem svetu. Gradbena akcija na Češkoslovaškem V torek je pričelo redno spomladan* sko zasedanje Češkoslovaškega parlamenta in senata. Na prvi seji parlamenta je poro* čal posl. Dubicki kot referent socijalno* političnega odbora o gradbeni akciji, ki se zelo povoljno razvija. Parlament se tri leta ni pečal s pospeševanjem gradbene akcije in zato so se razmere v gradbeni stroki ta čas bistveno izpremenile. Poročevalec je navajal statistične podatke o dosedanjih uspehih gradbene akcije, iz katerih je raz* vidno, koliko se je na Češkoslovaškem za d* nja leta zidalo. Število hiš, ki so jih sezidali privatniki z državno podporo, znaša 11.S50. Gradbena podjetja so sezidala 12.236 hiš. Skupno se je zgradilo torej 24.100 hiš. Od teh odpade na železničarje 14 %, na samostojne obrta nike, izvzemši obrtnike gradbene stroke nad 13 %, na poljedelce 12 %, na tovar* niške delavce 11.5, na državne uradnike 9, na druge javne nameščence 9, na obrtnike gradbene stroke 6, privatne nameščence nekaj nad 5, na gradbene delavce nad 5, na dninarje nad 3. na obrtne delavce nad 23 in na poljedelske delavce 2 %. Na de* lavce in uslužbence odpade skupaj 16.500 hiš, torej nad dve tretjini, na samostojne pri dobitnike okrog 7.600, torej nekoliko manj kot ena tretjina. Skoraj 90 % hiš je bilo sezidanih s pomočjo državnih in sa* moupravnih podpor, ki so jih dobivali si* romašnejši sloj L Celokupno število novih hiš znaša okrog 28.000, število stanovanj v teh hišah pa 65.300. Gradbeni stroški so znašali okrog 4.800,000.000 Kč. Garancijska posojila zna* šajo okrog 3.150,000.000, obresti in amo rti* zacija za dobo 25 let pa okrog 550 milijo* nov letno. Iz teh podatkov je razvidno, da je grad* bena akcija na Češkoslovaškem zelo živah* na in da lahko služi tudi v tem pogledu mlada država za vzgled mnogim drugim državam. Po novem gradbenem zakonu bodo nove stavbe, eno* in dvodružinske, oproščene vseh davkov 35 let, večje stavbe pa 20 let. Stanovanjska zaščita ostane še dalje v veljavi, vendar pa se bo postopoma reducirala in približno v dveh letih docela ukinila! Velika korupcijska afera na Madžarskem Kakor smo že včeraj kratko poročali, so odkrili na Madžarskem korup-cijski škandal, ki je tem bolj sramoten, ker gre za čuvarje pravnega reda in poštenosti. V torek zjutraj je državno pravdništvo v Budimpešti odredilo aretacijo sodnika budimpeštanskega civilnega m deželnega sodišča dr. Stepana Nagyja, njegove žene, ljubice, H bogatih in odličnih odvetnikov in treh izvedencev za prisilne poravnave. Na policiji so bili vsi radi zlorabe uradne moči, sleparij in oderuštva aretirani. Sodnik dr. Nagy je bil referent za sodne prisilne poravnave in konkurze. Ze pred meseci so se razširile po Budimpešti vesti, da imenuje Nagy za upravitelje konkurzne mase samo take odvetnike, ki mu obljubijo, da bodo honorar za prisilne poravnave (pravično delili ž njim. Zato je disciplinarni svet višjega sodišča že lanske jeseni pooblastil nekega sodnika, naj uvede proti dr. Nagv-ju disciplinarno preiskavo. Sodnik je vodil preiskavo tri mesece in zaslišal nad 200 prič, toda dosegel ni ničesar. Nato je pravosodno ministrstvo odredilo, naj uvede preiskavo policija. Policija je vodila preiskavo nad dva meseca in končno je ugotovila, da se je ustanovila v najbližnji okolici sodnega dvora družba za izkoriščanje mest konkurznih upraviteljev. To družbo so tvorili sodniki, izvedenci in odvetniki. Družba je imela več agentov, ki so posredovali med sodniki in odvetniki glede razdelitve honorarja. Policija je u-gotovila, da je prišel dr. Nagv v Budimpešto pred 8 leti kot siromašen sodni tajnik, da pa ima sedaj naloženih v neki banki več milijard madžarskih kron deloma na svoje, deloma pa na razna tuja imena. V decembru lanskega leta je kupil Nagy v Kraljevski ulici veliko hišo za 1.100,000.000 madžarskih kron. Hišo je dal prepisati na ime svoje žene in dveh otrok. Pri prisilnih poravnavah je manipuliral kot referent in predsednik na ta način, da je določil okrog 40 odstotkov celokupne konkurzne mase kot honorar za konkurznega upravitelja. Ako je dotični trgovec protestiral, mu je Nagv zagrozil, da proglasi takoj konkurz. Iz strahu pred konkurzom so vsi trgovci pristali na oderuški honorar, ki je bil potem razdeljen tako, da je dobil Nagy polovico, odvetnik pa polovico. Iz knjig madžarsko-italijanske banke, kjer je imel Nagy naložene svoje prihranke, je razvidno, da je često v enem dnevu naložil v banki 4 ali 500 milijonov madžarskih kron. Poleg žene ima Nagy še ljubico Julijo Lubikovo, ki je bila zaposlena pri prisilnih poravnavah kot pisarniška moč s horendno plačo. Nagy je svoji ljubici službo često odpovedal in sicer samo zato, da ji je mogel izplačati odpravnino v znesku 6 mesečne plače. Od neke tvrdke si je dal Nagy opremiti krasno stanovanje štirih sob. Poleg treh izvedencev, njegove žene, ljubice in njega samega je policija aretirala še 14 odvetnikov. Višji državni pravdnik dr. Strache si je izgovoril pravico daiati tisku informacije o tej aferi in informirati javnost o razlogih senzacijonelne aretacije. «ITO»-pasta za zube je najbolja! 50 L Popolnoma novo! Veselo! Zabavno! Popolnoma novo! PRINC BREZ ZEMLJE Sijajna duhovita salonska veseloigra. Osem dejanj veselja, smeha, ljubavi zabave in razkošja. — V glavnih vlogah: Najlepša žena Amerike; GrCfC IliSSiSO m elegantni «princ brez zemlje* RfCSTllD CDI*f£Z Skrivnostni kavalir. — Ona si želi princa — Pritic z velikim srcem ali brez zemlje... — Komični zapletljaji. — Smeh brez kraja in konca. Fanamet film. Izven programa pri vseh predstavah: Smučarska tekma za državno prvenstvo. Film je posnet v Kranjski gori. — Izvrstna fotografija. — Vel ^zanimive scene. (Badjura*film) Danes ob 4. pol 6. pol S. in 9. Prednaznanilo: Monumentalni francoski velefilm «Francoska Mesalina». Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 124. Ladislav Vladvka: 30 Skrivnost mrtvašnice Potem ga je zopet klicala in se mu ponujala, proseč ga, naj je ne podi proč. V krikih, stokih, tarnanju, bolesti in žalosti je bila pa skrita pretresljiva izpoved mlade, rahločutne žene, ki se je premetavala kakor žoga med sijajem in blatom. Kamenček za kamenčkom se je sestavljal mozaik te razvaiene in rafinirane, obenem pa nesrečne ženske. Njeno obličje ie postajalo jasnejše in razločnejše, oblikovale so se njegove podrobnosti, obenem se ie pa Ko-varjkovo srce polnilo s sočutjem in tugo. Bodoči zdravnik ie poznal bolezni, o katerih se na predavanjih ni govorilo. Nalezljive kužne bolezni, ki jih prenašajo s človeka na človeka zlato, razkošje in sladostrastje. Iz krikov in omotičnega pripovedovanja je Kovafik izvedel tudi nekatere podrobnosti, ki mu še niso bile znane. Tako je spoznal Milinega moža. Opazil je nekako pasivnost Horalka napram Hori in zato si je bil takoj na jasnem, da sta se ta dva gospoda že pred Milino poroko sporazumela, da bosta bratovsko delila zakonske sladkosti. Spoznal je pa. da bi delal Horal-kovi v tem pogledu krivico. Miline besede, ki jih je izgovarjala v vročici na naslov svojega moža, niso bile sovražne. V njih ni bilo odpora* Prej bi človek dejal, da zveni iz njih strah razvajenega otroka, ki se boji kazni zato, ker je razbil nekai, kar je bilo drugemu otroku drago. Zarekala se je rn lagala, trdila je, da ni res, kar ji očita. Prosila ga ie, naj je ne pusti same, ker jo je strah. Opetovano je prosila, naj veruje samo nii, ne pa drugim, ki lažejo. Zdelo se ie, da je napram njemu brez moči. ker se zaveda lastne krivde. Vedno bolj je bil Kovafik prepričan, da je Horalka, ki oo naravi ni bfl slab človek, nahujskal Hora in da ie siromak v svoji korektnosti preveč zaupal svojemu predstojniku. Razmere Dri podjetju so bile namreč take. da je igra] Ho-ralek v resnici vlogo podrejenega Ho-rovega uradnika. Obdan z njegovo liubezniivostio je sprejemal izraze Horove naklonjenosti kot svoje plačilo, kot nagrado za svoje vestno delo pri podjetju. Horovo dvorjenje in njegovo pozornost napram Mili pa bolj kot izredno družabno razmerje starejšega gospoda do mlade devojke. Kovafiku se je zdelo Čudno, da se niso našla nobena poštena usta, ki bi Horalka informirala v njegovo korist o pravem stanju njegovega zakonskega življenja. Ni mogel verjeti, da bi ljudje tega ne opazili. Saj so se mnogi noč in dan sukali okrog Mile. Vsi nešteti njeni oboževalci so kradli bogu samo čas in imeli so dovolj prilike za opazovanje in klepetanje. Očivklno so bili ti gospodje na Horovi strani. Hora je imel mnogo zlata in znal ga je imenitno razsipati. Ali niso ravnali ti znanci, ta krog zajedalcev kot zvodniki in priganjači? — je pomislil Kovafik. Ali ni bilo to v skladu z njihovimi načeli, ali niso morda pričakovali poleg zlata še neke druge nagrade? Mar ni bila Mila dovolj zapeljiva, da so mogli računati na nagrado, ki bi jhn jo dala sama? Saj so jo navadili, udajati se pod vplivom perverzne godbe in razuzdanega plesa. Prostituirali so jo duševno ter jo mamili v svoj krog sladostrastja in spolnega razvrata. Morda pa začuti tudi ona potrebo topiti gnus nad seboj v gnusu drugih, ko se pogrezne tako globoko, kakor so se oni. Ali ni bil to krog z vinom prepojenih teles, ki so plesala zdaj okrog zlatega teleta in nestrpno trepetala pri misli na nežno, prožno in toplo meto žen- ske v prvem spolnem prebujenju? Mar se ni mogla zlata zver neopaženo nasloniti na spolni nagon in se polastiti njenega telesa? Kaj ni bil to močan obroč rok, ki so si dve po dve že predstavljale svojo nizkotno žetev, ko se zlata zver do sitega nažre in jim vrže svojo žrtev tako flegmatično, kakor jim je doslej metala jedi in pijače? »Ali bi pa videla ta ogabna družba razuzdancev kaj nedostojnega v tem, ako bi šla pozneje njihova nagrada iz rok v roke in zabredla končno rja, kjer izgine v razuzdanosti razlika med moškim in ženskim spolom? Spomnil se je prijatelja-medicinca, kl je često iztegnil kazalec m uprl oči vanj, rekoč: Vse se suče okrog denarja in ves denar se suče okrog razkošja. V spalnici niti pet minut ni bik) tiho. Mila se je premetavala po postelji in težko sopla. Prve noči, ko je bil sam pri nji, se je v pravem pomenu besede boril z njo. Metala se je po postelji v nepopisni grozi pred prikaznijo, ki jo je neprestano preganjala. S krepkimi rokami jo je potiskal nazaj na blazine. Bedel je, izpolnjeval svojo dolžnost in si na vse načine prizadeval, da jo ohrani pri življenju- Klicala je Jarka, da bi jo branil pred prikaznijo, v katero se Je pretvoril Ho- šBeležnica KOLEDAR. Dane»: Četrtek, 17. nuimi 1^27. katoličani: Gertruda; pravoslavni: 4. marca, Ev-tropije. Jutri: Petek. 18. llHMllli 1927; katoličani: Edvard; pravoslavni: 5. marca, Konou. DAHA3NJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: >Božji človek C. — Opera: Zaprta. Kinematografi: Matica: . Princ brez zemlje. — Dvor: »Zakon v troje-. — Ideal: »Pat in Patachon kot policistac. DEŽURNE LEKARN K. Daneđ; Kamor, Miklošičev.] ceeta; Tro- koczy. Mestni trg. Jutri: Bohinc. Kimska oestal Lwst< . Resljeva cesta. ZA NASE >ARUCMr\E. D-anes in jutri dobe ki nov stopnice naročniki z izkaznicami serij E. F in G. Vstopnice se dobe tudi za praznik in za aedeljo« Ni imel sreČL Beograjska «Pravda» beleši nasledi njo drobno zgodbico: — JVa j predvsem povemo, da ta stvar ni izmišljena in da je oni, čigar besede bomo citirali, v vsakem pogledu verodostojen in vseskoz nacionalen mož. Torej ta mož, ugleden in simpa-učen Slovenec, je bil kot rezervni a. o. poročnik na italijanski fronti, na odseku Sedmerih občin v Tirolah. Ko so ga nedavno vprašali, zakaj ni dezertl-ral k Italijanom in odšel med jugoslos venske dobrovoljce, je z melanholij nim glasom odvrnil: «Nisem imel sreče. Trikrat sem skušal. Toda komaj sem se približat italijanskim postojankam, so takoj v*si dvignili roke v zrak ...» Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Četrtek. 17.: «Božji človek*. E. Petek, 18.: «Ti in jaz». Premijera. Izv. Sobota, 19.: «Božji človek». Ljudska pred-* stava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 20.: ^Ugrabljene Sabinke». Liuci* ska predstava po znižanih cenah. izv. Ponedeljek, 21.: «Gobsek». B. OPERA: Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, IS.: «Manon». Gostovanje ge. z>r* lotarevičsMilkove. Izv. Sobota, 19.: Ob 15. »Grofica Marica*. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. — Ob 19.30 <*Tajda». Izv. Vstopnico za sobotni Čeriuov koncert 9. simfonije so razen stojišč že prodane. Zato pa je dovoljen proti vstopnini 20 Din publiki dostop tudi h generalni vaji v soboto ob 9. dopoldne v unionski dvorani. Tuli te vstopnice se dobe v Matični knjigarni iu pred generalko v Unionu. • Odlična bolgarska pevka v Ljubljani. Jutri, v petek gostuje v naši operi primadona bolgarske opere v Sofiji gospa Zolotare-vić-Milkova. Gospa je pevka odličnih umetniških kvalitet, absolutno priznana in visoko cenjena v sofijskem ansamblu. Minole dni je gostovala z največjim usrpehom v BeograJu in Zagrebu. Na svojem prvem gostovanju v Ljubljani poje naslovno vlogo v Massenetovi operi *Manon*. Odlično umetnico bratskega bolgarskega naroda pozdravljamo na naš bi u odru. — Predstava se vrši izven abonmaja in so vstopnice žo v predprodaji pri dnevu i blagajni v operi. It gledališke pisarne: Abonente reda A opozarjamo, da odpade za njihov abonma najavljena predstava v petek dne 18. t m. radi gostovanja bolgarske primadone tiospe Milkove. — Pri današnji predstavi >Božjma člove-kac v drami igra vlogo Mare ga. Mari a Vera, vlogo hajduka Koštana pa g. Le v ar. — Prva repriza Sattnerjeve opere >Tajda< bo v nedeljo zvečer. Zunanji posetniki mrofa lahko vstopnice pismenim potom pri upravi. mm — Tekma za prehodni pokal LSP. No* gometne tekme za prehodni pokal LNP, ki se preteklo nedeljo vsled deževnega vre« mena niso mogle odigrati, sc vrše na praz* nik 19. t. m. na igrišču Primorja, in sicer ob 10.30 Jadran : Reka, ob 14.30 Slavna — Slovan in ob 16. uri Primorje : Svoboda. V nedeljo 20. t. m. se prično na istem igri* sču odločilne tekme za podsavezni prehod* ni pokal med zmagovalci I. kola. Ob 14.30 bo igral Hermes z zmagovalcem iz tekme Slavij a : Slovan, ob 16. pa igrata med seboj zmagovalca iz tekem Jadran : Reka in Pri* morje : Svoboda. ra, ki je skakal okrog vile in ji grozil. Šele zdaj je razumel Kovafik gnusno Horovo mizernost. Mož ni jmel v sebi toliko moralne sile, da bi ne kradel svojemu prijatelju zakonske sre.e. Zato je skušal nadomestiti to silo z živalskim nagonom. Proti jutru je vročica tako izčrpala Milo, da je zaspala. Kovafik je ogledoval njen nežni dekliški obraz in nehote se je spomnil sličnih ur, prečutil ob Marijini postelji. Kakor takrat je sedel tudi zdaj in čakal ne da bi prav vedel, kako in kaj naj počne. Drugič je stal iz oči v oči pred silo narave, ki se ji ni mogel postaviti po robu tako, da bi lahko vnaprej rekel: Zmagal bom. 2e drugič je moral priznati, da je vse njegovo znanje brez moči tam, kjer bi bila pomoč najnujnejša. Poznal je sredstva, s katerimi je mogel bolečine zmanjšati in olajšati, ni pa poznaj sredstev, s katerimi bi odločeval. Zdravniška veda, ki ji je tudi sam posvetil svoje življenje, mu ni dajala sile, ki bi jo ta hip nujno potreboval. Izmučeno in izčrpano telo mlade žene, ranjene v korenine svojega bitja, nežno in prožno telo si je moralo samo pomagati in samo odločiti, da-li ostane pri življenj*. •SLOVENSKI NAROD* One 18. marca Stran 3. Dnevne vesti V* Ljubljani, dne 17. marca 1927. Iz Ljubljane — Z ljubljanske univerze. Rektor dr. Iv. Lukman Je ponovno odpotoval v Beograd, da intervenira radi univerzinega proračuna, raznih kreditov iu redukcije asistentskih mest. Po novem proračunu se ima reducirati tudi večje število služiteljev. — Število slušateljev ljubljanske univerze, V poletnem semestru, ki se je pričel 12. t. m-, je na ljubljanski univerzi vpisanih 1140 slušateljev, od teh 20 izrednih. SluŠa-tetjtc je vpisanih na vseh fakultetah 77 rednih in 10 izrednih. Na posamnih fakultetah vpisanih* a) na filozofski 247 (54 žensk), b) na juridični 269 (16 žensk), c) na medicinski 72 (6 žensk), d) na tehnični 463 (11 žensk) in c) na teološki 89. — Iz zdravniške službe. V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo so vpisani: zasebni zdravnik v Sodražici dT. Viktor V a H č, zasebni zdravnik v Litiji dr. Leopold U k m a r, zasebm" zdravnik v Lftrb-rjpni dr. Viktor Marčič. in sekundarii bohrice za duševne bolezni na Studencu dr. Josip W o I b a n k. Iz imenika sta črtana .sanitetni kapetan 45. pehotnega polka dr. Dimitrije V e r š i n i n. ker je premeščen, in okrožni zdravnik v Crni pri Prevaljah dr. Simon Hochenwaerter. — Češkoslovaško odlikovanje. Višjemu inšpektorju v p. g. R u ž i č k u, častnemu predsedniku Csl. Obce v Ljubljani, zaslužnemu delavcu na polju vzajemnosti in bratskih odnošajev med češkoslov. in jugoslo-venskim narodom je g. prežident Češkoslovaške republike v priznanje njegovih odličnih zaslug podelil red Belega Leva IV. razreda. — Razpisano mesto agrarnega geometra. S\i komisarju za agrarne operacije pri mariborski oblasti z začasnim sedežem v Ljubljani se razpisuje službeno mesto agrarnega geometra s prejemki I. skupine 2. kategorije državnih uradnikov. Prošnje je vložiti najkasneje do 24. marca pri pokrajinski komisiji za agrarne operacije. — Razpisana sodna mesta. Oddajo se stedeča sodna mesta: mesto pisarniškega vradnika pri okrožnem sodišču v Celju, pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Brežicah, dve mesti deželnosodnih svetnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru in sodniško mesto pri okrajnem sodišču v Ptuju. — Zavarovanje bivših udeležencev svetovne volne. Generalni konzulat kraljevine SHS v Newyorku je poslal izsdieniškermi kornisarijatu v Zagrebu obvestilo, da je izdal prezident Coolidge 11. t. m. proklamacijo, s katero naznanja vsem udeležencem svetovne vojne, ki so bili po Zedanje-nih državah zavarovani za smrt ali stalno nesposobnost, da je mnogo zavarovalnih polic zastaralo, ker so bivši vojaki nehali plačevati zavarovalnino. Da se zaščitijo ti vojaki žn njih rodbine, se je rok za urediitev polic podaljšal do 2. julija. — Za mrtve proglašena. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtve Janez J u h a r t in njegov brat Franc J u h a r t iz Spod. Grušov-ja. Prvi je odšel leta 1895. kot drvar v Bosno, od koder se ni več vrnil, drugi pa leta 1914. na italijansko bojišče in pozneje v italijansko \7etmstv0, od koder se je zadnjič oglasil 1. novembra 1918. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 22. do 28. februarja je bUo v ljubljanski oblasti 17 slučajev ti-nrznih bolezni, 38 škrfatinke, 15 ošpic, 10 dsvice, 40 dušfjivega kašlja, 5 sena, 1 drema vice in 625 slučajev gripe. V mariborski oblasti je bilo zabeleženih od 1. do 7. marca 9765 slučajev gripe, 62 škrlatmke, 5 davice in en slučaj šena. _ Živalske kužne bolezni v mariborski oblastL Stanje živalskih kužnih bolezni v mariborski oblasti izkazujejo 14. t. redo 16. t. m. zaključil maturitetni izpit. Izpit je delalo 22 kandidatov. Napravili so sa Bohinec Julij, Bohinec Vladimir, Brodnik Jožef (z odliko), Furlan Franc, Habinc Ivan. Kažel Vilibald, Kariž Velislav, Kosovel Franc Krnic Alojzij, Lang Venčeslav (z odliko), LesjaK Franc (z odliko), Man del jc Drago, Mavric Alojzij, Mlakar Zeljkof Ob-;ak Metod, Rcbek Franc (z odKko), Udovč M?aksimiJjan, Vivod Bogdan. 3 kandidati so Hli reprobirani na pol leta. 1 kandidat na celo leto. — Zračna zveza Beograd-Soflja. Včeraj je bil v Sofiji podpisan sporazum glede u-vedbe rednega zračnega prometa na progi Beograd-Sofija-Carigrad. Promet bo obavijala francoska družba »Sidna« s francoskimi letali, osobje pa bo po eno tretjino francosko, bolgarsko in jugoslovensko. Promet ho otvorjen s L aprilom. — Razstava Jadranske straže v Pragi. Glavni odbor Jadranske straže je sklenil prirediti povodom spomladanskega velesejma v Pragi Jadransko razstavo. Priprave za to Tazstavo, namenjeno propagandi za naše Primorje, bodo pravočasno končane. — Nemška lisa Društva narodov v Sloveniji. Kakor poroča »Clllier Zeitung«, nameravajo Nemci v Sloveniji osnovati posebno ligo Društva narodov za Slovenijo. Tozadevna pravila, ki so, kakor poroča imenovani list, posneta po pravilih enake organizacije čeških Nemcev, so bila te dni predložena velikemu županu v Mariboru. »Cil-lier Zeitungc dostavlja, da je to nov dokaz za konsekventno aktivistično politiko Nemcev v Sloveniji. — Polovična vožnja za udeležence občnega zbora konzumnih društev. 4. aprila se bo vršil v Ljubljani redni občni zbor konzumnih društev iz Slovenije. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo za vse potniške in brzovlake na progah zagrebške in ljubljanske direkcije. Znižana vožnja velja od 2. do 6. aprila. — Švedski aeroplan pri Cerknici. Radi defekta v motorju in radi goste megle, se je moralo v petek 11. t. m. ob 2. popoldne spustili na tla švedsko vojaško letalo, ki je prihajalo iz Malmoja ter plulo proti Benetkam. Letalo se je spustilo na njive, ki leže ob glavni cesti Rakck-Cerknica. Globoko se je pri tem zarilo v zemljo. O dogodku sta bila takoj obveščena obmejni kemisarijat na Rakeku in sresko poglavarstvo v Logatcu. Pilot inž. Lindner in njegova dva spremljevalca so z največjim naporom spravili letalo na boli suho in trdo zemljo proti nekdanjemu samostanu Loškemu. Ker pa je v nedeljo in ponedeljek v Cerknici deževalo, se letalo ni moglo dvigniti. Končno se je včeraj, v sredo posrečilo pilotu, ki je zmetal z letala nepotreben balast okoli 1000 kg, se dvigniti v višino in letalo je odplulo preko Javornika proti Benetkam. Vse dni so ljudje iz bližnje in daljnje okolice občudovali »Čudnega pričac, ker so mnogi ob tej priliki prvič videli aeroplan iz neposredne bližine. Pilota in oba spremljevalca so Cerknica ni sprejeli zelo gostoljubno in jima §11 povsod na roke. — Težka nezgoda. 47-1 etni delavec Franc Frlan je včeraj v Kokri pri Kranju razstreli t val kamenje v kamnolomu. Zavrtal je mino ter jo napolnil. Mina pa je predčasno eksplodirala. Ves naboj je priletel v obraz. Težko poškodovanega so prepeljali z večernim vlakom v Ljubljano v splošno bolnico. — Smrtna kosa. Včeraj popoldne je po daljšem bolehanju umrl v Ljubljani g. Jakob Welley, ravnatelj ljubljanske podružnice zavarovalne d. d. «Dtmav». Z njegovo smrtjo zopet izgubljamo moža, ki je bil kot šef in stroKovnjak svoje službe na pravem mestu. Pokojnik je bil doma iz Št. Jurja ob južni žeu gimnazijo je absolviral v Celju, nakar se je posvetil zavarovalni stroki ter z vestnim in skrajno korektnim službovanjem hitro napredoval. Že nekaj let pred vojno je postal šef ljubljanske podružnice «rDunava>. S koncilijantnim nastopanjem si je pridobil spoštovanje uradni Stva in vseh poslovnih krogov. V politiko se nikoli nI mešal, najljubše razvedrilo mu je bil ribiški sport Njegovo, razmeroma zgodnjo smrt obžalujejo vsi, ki so v njem cenili moža izvrstnih sposobnosti, mirnega značaja in finega zadržanja Pogreb se vrši v soboto ob 4. popo'dne iz hiše žalosti na Rimski cesti 9 k Sv. Križu. — Danes je umrla v Ljutliani soproga vpokojenega sodnega uradnika ga. Marija R e m i c. Pokojna je bila znana kot skromna, značajna in dobra žena Pogreb bo v soboto ob dveti popoldne s Sv. Petra ceste št 4. Blag jima spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Pogreb Gligorlja Jeftanovlča. znanega borca iz časov srbsko-prosvetne avtonomije, se je včeraj vršil v Sarajevu na najsvečanejši način. Prisostvovalo je nad 10.000 ljudi. Kralja je zastopal general Smi-Ijanie, med venci, ki so jih poklonili kralj, vlada. Narodna skupščina in številne korporacije, pa je vzbujal posebno pozornost krasen venec prežidenta Masarvka. — Samomor starčka na sinovem grobu. Stari Dušan Lazarevič v Beogradu je nedavno izgubil sina Otrokova smrt je očeta tako pobila, da je zadnje dni stalno zahajal na sinov grob In plakal. Tudi včeraj so ga videli, kako je dolgo in neutešeno jokal na grobu. Okrog 2. popoldne, ko Je starček bil sam, je potegnil samokres in si pognal kroglo v glavo. Grobarji so ga našli že mrtvega v m1 akj krvi na grobu. — Vlagatelji in upniki Slovenske banke d. d. Ljubljana, Id do danes še tega niso storili se pozivajo v svojem najnujnejšem lastnem interesu, da naznanijo svoje naslove in zneske svojih terjatev z obratno pošto Upniškemu odboru Slovenske banke, ki se je konstituiral 28. febr. 1927, kateri odbor bo v vsakem ožim zastopal koristi prizadetih. Prijave naj se pošljejo na člana upniškega odbora g. Cirila Dol e n c a, ravnatelja Obrtne banke, Ljubljana, Kongresni trg 4. 281-n — Vinska razstava v Metliki. Danes 17. t. m. se otvori v Metliki velika vinarska razstava dolenjskih vin. Prometno ministrstvo je dovolilo posetnikoni te razstave polovično vožnjo. Vozuri listfci veljajo od 15 do 19. marca. — Sokolsko gledališče y Radovljici uorizori na praznik, dne 19. t. m. ob pol osmih zvečer In v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol štirih popoldne Anzengruberievo kmečko komedijo »Slaba veste. Od tega pisatelja smo videli na našem odru že igri »Romarje« in »Doiski župnik«, ki sta obe zelo ngajalf. Tudi »Slaba vest« ne zaostaja za njima in nam priča, česa so zmožni sveto-hlinski pobožajakarji, kadar gre za njihove koristi. Ker tudi veselih prizorov ne manjka, bodo prišli vsi poserniki na svoj račun. 278-n MAKULATURNI PAPIR a Din prodaja uprava «Slov, Naroda*» —b Podoknico dr. čarfem priredi povodom njegove 601osebno ilustrirano glasilo, ki bo posvečeno poleg vinogradništva tudi vsem ostalkn kmetijskim panogam. Ustanovni občni zbor se bo vršil dne 2. aprila na vinarski šoli. —m Nevarna svetilka. Slaščičar Ivan Hirzl v Barvarski ulici je snažil karbldno svetrlko. Ko je prilfl vode, je svetilka nenadoma eksplodirala. Nastali plamen um je osmodil ves obraz, karbidni prah pa mu je vrglo v oči. Domačini so na njegove klice prihiteli ter mu začeli oči umivati z vodo, vsled česar se je karbidni prah še bolj razkrojil. Ponesrečenca so nato prenehali v bolnico. Nesrečnež bo najbrž popolnoma oslepel. Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 8. mana Aktiva: Kovinska podlaga posojila račun za odkup kronskih novčanic račun začasne razmenjave državni dolgovi vrednost državnih domen saldo raznih računov 1927. Primera * stanjem 28. II. 430.9 1350.4 1114.1 321.1 12966.3 2138.3 791.1 4- 1.9 -f 10.S 30.0 9.4 5584.9 '-f 82 6 Skupaj 9112.6 Pasiva: Od glavnice izplačano rezervni fond novčanice v obtoku državni račun začasne razmenjave 321.1 — 12.9 državne terjatve jk> raznih računih 277.6 H- 115.4 razne obveznosti 668.0 — 33.4 državne terjatve za zastavljene domene 2138-3 ažijo kupovanja zlata 83.0 Skupaj 9112.6 Obreslua mera ostane neizpremenjeria. Obtok uovcauic se je zvišal od zadnjega izkaza za 82,600.000 Din. —g Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze je bil položaj na žitnem trgu pretekli teden brez večjih izprememb. Samo pšenica je držala čvrsto tendenco. Promet je bil v splošnem slab. Znašal je 174 vagonov. Za termineko blago ni bilo večjega zanimanja. Prodanih je bilo 16 vagonov pšenice, 115 koruze, 27 moke, 8 otrobov, 1 vagon ovsa, 3 ječmena, 2 fižola in 3 vagone masti. Pšenica baška je poskočila od 305 na 312.50, koruza je notirala 162.50 do 164, sremska koncem tedna zaključi 152.50. banatska 160 do 169. —g Vprašanje tarife za cement. 14. t. m se je sestal v prostorih splitske Trgovske zbornice tarifni odbor, ki razpravlja o tarifah za cement. Pri sedanjih tarifah tovarne cementa v Primorju ne morejo konkurirati s t vernicami v drugih pokrajinah. Seji w> prisostvovali delegati trgovskih zbornic m zastopniki 11 tovarn cementa. —g Avans družbam vieinaluih žefoea«*. Na eni zadnjih 9q\ je ministrski svet sklenil, da se porabi kredit v znesku 16,850.000 Din kot avans dritžtwtm vicinalnih železnic^ *l"a znesek je določen za 7 družb, ker je 40 družb avans prejelo že lani. Prihodnje leto dobi avans tretja skupina lastnikov vicinalnih železnic. —g Davčne prijave. Generalna direkcija davkov je naročila vsem oblastnim finančnim direkcijam, naj pozovejo vse davkoplačevalce, da morajo pravočasno predložiti davčne prijave. Ta naredba se nanaša v prvi vrsti na ]>odjetja, ki so dolžna javno polagati račune. Vsa ona podjetja, ki pravočasno ne predlože davčnih prijav, bodo kaznovana na ta način, da se jim predpiše od celokupnega zneska davkov še 25 odstotkov doklnde. Vabilo na prvi redni glavni zbor Zveze demokratske mladine, ki se vrši dne 19. marca 1927 ob 10. dopoldne v dvorani Kazine v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Otvoritev in pozdrav gostov. 2. Volitve dveh ekrutinatorjev in overo- vateljev zapisnika. 3. Čitanje in overovljenje zapisnika usta- novnega občnega zbora. 4. Referat 6 poslovanju osrednjega izvršilnega odbora. 5. Referat o stanju imovine. 6. Referat o poslovanju v Zvezi včlanjenih organizacij. 7. Referat nadzorstva o reviziji imoviue. 8- Pravilnik fonda za zgradbo Zveznega doma. 9. Pravilnik Tržaškega fonda. 10. Sprememba pravil Zveze in njenih članic. 11. Volitve. 12. Samostojni predlogi. 13. Slučajnosti. Na podlagi Zveznih pravil je občni zbor sklepčen, ako mu prisostvuje najmanj ena četrtina članov. Ako v določenem Času radi odsotnosti članov zbor ni sklepčen, se eno uro kasneje vrši zbor, ki je sklepčen ne glede na Število članov. V Ljubljani, dne 16. marca 1927. ODBOR. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dat IS. marca 1927. stev 63 8 Din Cene 8 Din so nepričakovano padle, ker prodaja tvrdka Bp. Novakowi6, na Gosposverski cesti štev. 13 (Kollzej) iz skladišča fina, moćna, pristna dalmatinska, črna in bela kakor tudi druga domača (ina vina s plaćano mestno in drž. trošarino samo Oin 8*— za liter čez ulico, v vsaki množini od 1 litra naprej. Me zamudite te priložnosti. Prodaja se vrši samo ob delavnikih od 8 do 12 in od 2 do 6 ure. Trgovcem, gostlničarjem in onvatmkoro izven Ljubljane aa prodajajo ista Una vina samo po Din 5*05 za liter brez drž. troš. Iz skladišča Koluej. 3455 Br. Novaković, Ljubljana (Kolizej). Cm Važno za posestnike! Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naši drevesnici nudi« roo plemenite jablane triletne in plemenite čreinje dveletne ▼ več najboljših vrstah po na« lem izboru po ceni Din 8.— do Din 12.—. kakor je kvaliteta. Ne zamudite prilike in oskr* bite si že sedaj* ko je najbolj* Sa priložnost za saden je z naj* cenejšim, pa vendar strokovno najboljše odgojenim sadjem *c Drevesnice *Vrt» Džsmonja in dru%, družba z o. z., Maribor. ___601 Oglejte si svilene klobuke in slamnike od 100.— Din naprej v mod« nem salonu Stuchty » Maske, Ljubljana, Židovska ulica 3. — Popravila se sprejemajo. 624 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. „DnnavH zavarovalna d. d. v Zagreba, favlia žalostno vest, da je njen dolgoletni in velezaslnžni ravnatelj ljubljanske podružnice, gospod Jakob Welley po dolgi in mukepolni bolezni dne 16. marca 1927 preminul. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v soboto, dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Svojemu neumornemu so t rudniku, ki si je stekel za družbo nevenijivih zaslug, ohranimo trajen in časten spomin! V Ljubljani, dne 17. marca 1927. Mestni savez ljubljanski sindikata zavarovalnic SHS, objavlja žalostno vest o prerani smrti svojega prvega prezasluženega podpredsednika, gospoda Jakob Welleya ravnatelja podružnice zavarovalnice »Dunav** Pokojni si je pridobil s svojo izredno osebno solidnostjo in širokim strokovnim znanjem tekom svojega 30 letnega delovanja neprec en 'jivih zaslug za zavarovalno stroko in si s lem zagotovil naš trajen spomin. V Ljubljani, 17. marca 1927. » na upravo *Slov. Naroda«. Pletilka dobro Izurjena, želi premeniti sedanje mesto. Nastopi lahko s 1. aprilom. — Ponudbe pod «PletiIjka/657» na upravo aSI. Naroda*. Realitetna pisarna Posest" družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4 sprejema prijave in posreduje pri oddaji stanovanj, sob, tr# govskih in obrtnih lokalov, za oddajalce popolnoma brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro v stanovanjih, samskih sobah, trgovskih in obrtnih lokalih po nizkih pristojbinah. Za oddajalce najboljša pri* lika oddaje stanovanj, ker brez vseh stroškov. 43 L Mestni pogrebni uvod. Uradništvo zavarovalne d. d. «Dunav», podružnica Ljubljana« javlja žalostno vest, da je njen velespošto-vani šef, gospod Jakob Welley dne 16. marca 1927 preminul. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v soboto dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Svojega predobrega predstojnika ohranimo vedno v hvaležnem spominu! V Ljubljani, dne 17, marca 1927. Urejuje: Joaip Zupančič. — Za .Narodno tiskarno*: Fran JezerSek. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vri ▼ Ljubljani. 15