Pottnlna plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. a posamezni številki Din 150. TRGOVSKI £IST Časopis z« trgovino, industrijo in obrt. KaroCmna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Telefon St. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v soboto, 17. septembra 1932. štev. 107. Nekaj načelnih pripomb k socijalnemu zavarovanju Opetovano so že dokazali slovenski gospodarski krogi z besedo in z dejanjem, da so odločno za izvedbo socijalnega zavarovanja. Toda gospodarski krogi so seveda za so-cijalno zavarovanje na drug način, kakor pa nekateri demagogi. Tem je čisto vseeno, kakšno socijalno zavarovanje je v danih razmerah mogoče, ti se tudi ne delajo prav nobene skrbi, kako posluje socijalno zavarovanje, ker njim je glavno samo eno, kako bi z demagcško agitacijo čim več pridobili sebi popularnosti med delavskimi sloji. Če ni drugače, bi obljubili delavcem tudi modrino z neba, ko pa ne morejo svojih pretiranih obljub izpolniti, pa se zatečejo k napadom na gospodarske sloje in jih dolže, da so oni krivi, če ostanejo njih nemogoče obljulbe samo prazna pena. Tudi sami se zavedajo, da so njih napadi neutemeljeni in da bi edino pošteno ravnali, če bi delavcem gladko priznali, da so šli v svojih obljubah predaleč, toda te moralične moči nimajo in zato še poostre svoje napade, da bi na ta način prikrili svoj lasten greh. To postopanje traja že od preobrata dalje in odkriva, da tem demagogom sploh ni za socijalno zavarovanje samo, temveč samo za izrabljanje zavarovanja v svoje sebične politične namene. In da je res tako, dokazujejo tudi ti napadi sami. Naj bo kdo pripadnik tega ali onega tabora, mora vendar vsakdo priznati, da se socijalno zavarovanje tiče tako delojemalcev ko delodajalcev. Eni ko’ drugi prispevajo za to zavarovanje, eni ko drugi so interesirani na tem, da socijalno zavarovanje dobro posluje in da nudi čim več zavarovancem. Delojemalci so interesirani, ker njim veljajo vse bonitete zavarovanja, delodajalci pa vsled tega, ker so v nevarnosti, da bodo morali še enkrat prispevati za svojega obolelega nameščenca*, če mu nudi socijalni urad premalo. Ta skupen interes delodajalca in delojemalca pa nujno zahteva, da cba složno delata za čim boljše poslovanje socijalnega zavarovanja. Če si bosta delodajalec in delojemalec v nasprotju, potem mora neizogibno trpeti tudi socijalno zavarovanje samo. Kdor je torej resnično za dobro izvedbo socijalnega zavarovanja, ta bo predvsem gleda na to, da doseže med delojemalci in delodajalci popoln sporazum glede socijalnega zavarovanja. Konstatirati moremo, da so slovenski gospodarski krogi šli po tej zdravi poti. Nobenih zahtev glede socijalnega zavarovanja niso postavljali, dokler se niso dogovorili z zastopniki delojemalcev. In šele, ko je bil ta sporazum dosežen, so objavili doseženi sporazum in pričeli delati, da bo ta sporazum tudi izveden. Nobenega dvoma ni, da bo s sporazumnim delom delojemalcev in delodajalcev tudi mogoče v kratkem času doseči uresničenje tega sporazuma, ki bo baš delavcem v največjo korist, ne pa delodajalcem, ki sploh osebno ne morejo biti deležni dobrot tega zavarovanja. Vsled tega pa je tudi jasno, da ne more nihče bolj škodovati socijalnemu zavarovanju, kakor tisti, ki hoče motiti sporazumno in složno delo delojemalcev in delodajalcev. Kdor to dela, ta naravnost ubija socijalno zavarovanje, pa naj svoje početje zakriva s še tako visokimi frazami. In to je prvo, kar moramo reči na izvajanja > Delavca«. Z ekstraturami še nikdar ni bilo delavstvu pomagano, zlasti pa ne, kadar narekuje ekstraturo samo nestvaren razlog. Samo kopica nestvarnih razlogov pa je splob vse argumentiranje »Delavca«. Predvsem treba povdariti, da je že skrajni čas, da pride do temeljite reforme nase socijalno zakonodaje. Sedanji zakon o zavarovanju delavcev je bil sklenjen leta ■1922., ko so bile naše gospodarske in politične razmere še čisto neurejene. Niti delavstvo, ki takrat še ni imelo svojih de- lavskih zlbornic, niti gospodarski sloji in njih zbornice niso imele takrat priliko, da bi povedali svoje mnenje o tem zakonu. Poleg tega so se takrat zjednačile v soci-jalnem zavarovanju pokrajine, ki so imele že dolgo takšno zavarovanja vpeljano, s pokrajinami, ki ga sploh še niso poznale. Neizogibno je vsled tega bilo, da se je vršilo poslovanje socijalnih uradov v vsaki pokrajini drugače. Ni čuda, če je nastopila vsled vseh teh napak kriza socijalnega zavarovanja, da je danes socijalno zavarovanje na široko razgrnjeno vprašanje. Ta kriza naravnost zapoveduje, da treba izvesti reformo socijalnega zavarovanja in sicer temeljito reformo, ki bo dejansko . prinesla zboljšanje. Vse izkušnje v teh dolgih letih pa se strinjajo v eni točki, da so vse napake našega socijalnega zavarovanja izvirale iz prevelike njegove centralizacije. Prav za prav izvirajo vse napake v poslovanju iz te glavne in nad vse usodne napake. Je to čisto tehnična napaka, ki sploh nima nič opraviti z raznimi političnimi in drugimi gesli. Moral je res priti »Delavec«, da je v tej konstataciji strogo tehnične napake videl naravnost plemenske sleparije. To iznajdljivost bi si dal lahko »Delavec« po vsej pravici patentirati. iKadar je napaka ugotovljena, potem jo je treba odpraviti in slab gospodar, kdor tako ne dela. Če je bila centralizacija socijalnega zavarovanja usodna napaka, potem je pač treba izvesti decentralizacijo zavarovanja, to pa je namen in vsebina med delodajalci in delojemalci doseženega sporazuma. Kaj hoče mar »Delavec«, da naj delodajalci in delojemalci sklenejo sporazum zato, da bodo očitno napako še dalje vzdržali v življenju in osnovali socijalno zavarovanje na čisto napačni podlagi? Ali je ni bilo dovolj napak, alii ni še kriza socijalnega zavarovanja dovolj ostra? Kaj pa bi prav za prav še hoteli? Ni pa bila centralizacija zavarovanja edina napaka, temveč težka napaka je bila storjena tudi s tem, ker se niso uvaževali posebni interesi posameznih skupin. Je vendar smešno nezgodno zavarovanje izvesti za enega, ki dela v pisarni v isti meri, ko za delavca, ki je na visoki stavbi '7 vedni nevarnosti. Kakšna nezgoda pa se vendar more zgoditi v pisarni? Prav tako pa je treba tudi upoštevati, kakšen je standard posameznih skupin. Če more kdo več prispevati za svoje zavarovanje, da si s tem zagotovi boljše dajatve, zakaji bi mu bilo to prepovedano? In če imajo povsod po svetu trgovski nameščenci svoje zavarovanje, zakaj ga pri nas ne bi smeli imeti? Če se je povsod drugod izkazalo kot dobro avtonomno zavarovanje, zakaj se ne bi tudi pri nas? Ali res misli »Delavec«, da se mora postaviti za kitajski zid, da govorimo v njegovem tonu, da vseh teh resnic ne vidi? Mnogo nepotrebnega razočaranja bi bilo delavcem v socijalnem zavarovanju prihranjeno, če ne bi demageški oziri nekaterih preprečevali sporazuma med delodajalci in delojemalci. Sedaj je ta sporazum dosežen in v prvi vrsti v korist delavstva. Kaj bi tudi ta sporazum hotel »Delavec« preprečiti, kaj mu je res tako malo na dobri izvedbi delavskega zavarovanja? Ali se res bližamo koncu krize? »Jugoslovenski Lloyd« objavlja izjavo generalnega direktorja Angleške t^nke, sir Josua Stampa o bližnjem koncu svetovne gospodarske krize. Med drugim je izjavil sir Stamp: »Predvsem vam moram povedati, da sem optimist in to ne samo vsled svojega temperamenta, temveč ker sem prepričan, da smo na vse zadnje le izplavali. Na vsak način se bodo posledice krize čutile še dosti časa in do popolnega zboljšanja je še daleč, kljub temu pa smo danes pred dejstvi, ki nam kar narekujejo, da smo optimisti. Sicer pa bi bilo mogoče ritem ozdravljenja tudi pospešiti, če bi se dvignile cene na delbelo. Mislim, da je za ta korak baš sedaj prišel pravi psihološki trenutek. Moralo se je počakati, da so padle cene na najnižjo stopnjo in da se na drugi strani izčrpajo zaloge. Vse to se je sedaj že zgodilo in prišel je čas za ozdravljenje.. Da bi se moglo to popolnoma izvesti, bi bilo potrebni seči tudi po nekaterih umetnih sredstvih, predvsem pa bi se morala izvajati denarna politika, ki bi bila v skladu s ciljem, ki ga hočemo doseči. Sistem zlatili rezerv, ki so ga uvedle nekatere države, je imel to posledico, da se je denar podražil. Potrebno je, da bo denarja več in s tem cenejši in to je prvi korak, ki ga je treba podvzeti. Angleška je to storila že pred nekim časom in to ji je samo koristilo. Združene države Severne Amerike gredo sedaj po isti poti in že se vidi, kako se zboljšuje njih gospodarsko stanje. Vem, da je mnogo finančnikov in gospodarskih strokovnjakov, ki so nasprotni sistemu, ki ga zastopam in ki pravijo temu sistemu »inflacija«. Jaz pa mislim, da se motijo. Pripominjam, da moj sistem ni inflacija, temveč da bi ga mnogo pravilneje označili z »antideflacijo«. Množica publike greši, ko kupuje ceneno blago, ker računa s ponovnim padcem cen. Cene se bodo nasprotno dvignile in to je gotovo, kakor je gotovo, da se bodo ljudje, ki se sedaj še boje pred nakupom, odločili, da vendarle kupijo, ker se bodo (bali, da Jjodo cene še bolj narasle. Kakor hitro pa se bo pojavilo povpraševanje, tedaj se bo tudi okrepil duh podjetnosti in denar se bo vrnil v promet in bo zopet oživil naše gospodarsko življenje. Tako smo postopali v Angliji in zagotavljam vam, da smo zelo zadovoljni. Uspeh našega načrta za konverzijo dolgov sijajno dokazuje, kako smo imeli prav in v kako veliki meri smo v nekaj mesecih sanirali gospodarsko življenje Velike Britanije. Sedaj se ta sistem ozdravljenja s pomočjo dviganja cen izvaja v raznih mestih Združenih držav Severne Amerike. Meso, žitarice, posamezni fabrični predmeti rastejo vsak dan v ceni in potrošnja se dviga, mesto da bi padala. Nato govori sir Stamp o nevarnosti, da silno močna ameriška spekulacija nažene cene previsoko navzgor, kar bo imelo le slabe posledice za ameriško narodno gospodarstvo. Zato priporoča, da se pazljivo in z rezerviranostjo pazi na pretiranosti, ki bi jih zagrešila ameriška špekulacija, da se pa pri tem ne sme izgubiti vere, da je svetovna gospodarska kriza definitivno končana. Kako pomagati dolžnikom? Bivši češkoslovaški finančni minister dr. Engliš, ki je eden največjih evropskih finančnih strokovnjakov, piše v »Lidcvih No-vinah«, kako pomagati dolžnikom. Po njegovem mnenju se ne more pomagati dolžnikom na drug načjn ko z znižanjem obresti, ker ni računati na splošno znižanje dolgov. To je že nemogoče vsled tega, ker bi se znižanje dolgov moglo izvršiti samo na ta način, da se znižajo vloge v hranilnicah. Če se znižajo obresti, potem se s tern odpravijo slabe posledice deflacije na dolgove. Če podjetje tudi po znižanju obresti ne bi moglo obstati, potem temu podjetju sploh ni mogoče pomagati, ker je tako podjetje v resnici nezdravo. Najbolje bi bilo, da bi se splošno znižale vse obresti. Če bi se pa znižale obresti le dolžnikom, potem bi se to moralo izvršiti le z državno pomočjo. Če bi pa država pomagala podjetjem pri obrestni službi, potem bi se smela ta pomoč dati le individuelne, potem ko bi se ugotovila potreba vsakega posameznika. Le na ta način bi bilo mogoče preprečiti zlorabe. Naloge dunajske lesne konference Predsednik novoosnovanega parlamentarnega odbora mednarodnega lesnega gospodarstva grof Ostrovski je v daljši izjavi označil dopisniku dunajskega lista »Neue Freie Presse« naloge in cilje nove mednarodne lesne organizacije tako-le: Misel o enotni organizaciji mednarodnega lesnega gospodarstva je nastala iz potrebe solidarnega sodelovanja in njene načelne osnove so bile dogovorjene že na prejšnjih lesnih konferencah, ki so se v primeroma kratkem času vršile v Lyonu, Rimu, Bratislavi, Varšavi in Parizu. Odločilni preobrat v tej smeri se je izvršil to leto na konferenci v Ženevi, ki je bila sklicana na inicijativo Društva narodov. S teni je Društvo narodov pokazalo, kako veliko važnost priznava lesnemu gospodarstvu in obenem pokazalo pot, kako se naj vprašanja lesnega gospodarstva rešijo z mednarodnimi sporazumi. Dočim je vladalo še aprila meseca na konferenci v Ženevi popolno soglasje, je prišlo že na julijski konferenci na Dunaju do nesoglasij o načinu, kako se naj izvede mednarodno sodelovanje v lesnem gospodarstvu. Vsled tega je že na tej konferenci ena skupina držav — z odobravanjem ostalih — žrtvovala nekatere' svoje manjše interese iti sklenila sporazum ter s tem ! ustvarHa možnost za sporazum na širši podlagi. Ta sporazum je bila začetek praktičnega dela in podlaga za drugo lesno konferenco na Dunaju. Glavno vprašanje je sedaj razširjenje nove organizacije, ker ni bil namen dunajske konference, da s svojimi sklepi zajame samo države srednje Evrope, oziroma samo države izvoznice, temveč tudi vse druge države in tudi državne uvoini-ce ter da jih na načelu enakopravnosti privede v novo organizacijo. Konkreten uspeh zadnje konference je ustanovitev permanentnega odbora in določitev njegovega delokroga. Stalni odbor na Dunaju bo središče dela nove organizacije za lesno gospodarstvo. Ustanovitev perma* nentnega odbora je začetek novili velikih akcij v interesu lesnega gospodarstva. Popolnoma Razumljivo je, da pri tem ne gre za sporazum med državami in za sklenitev trgovinskega dogovora. Gre le za ustvaritev stalnih vezi med interesenti posameznih izvoznih in uvoznih dežel. Najvažnejše in najbližje vprašanje, ki ga stavijo praktiki v mednarodnem lesnem gospodarstvu, je vprašanje, kako doseči konkretne uspehe. Tu treba razlikovati dva momenta. Večina interesentov je sicer po svojem globokem prepričanju za čim večjo svobodo v gospodarstvu in za privatno inicijativo kot pogojem, za vsak gospodarski uspeh. Toda razvoj povojnih gospodarskih prilik in najnovejša velika gospodarska kriza sta povzročile, da se morejo samo s skupnimi akcijami gospodarskih krogov odpraviti zapreke gospodarski delavnosti. * Sklepi dunajske lesne konference, so storjeni popolnoma v duhu potrebe skupnih akcij in zato kažejo pot vsem lesnim krogom, kako je mogoče priti iz krize. Konstrukcija sklepov dunajske konference bo v najkrajšem času omogočila izvedbo direktnih komercijalnih dogovorov. Devizni sporazum z Nemčijo Nemška Narodna banka je sklenila z jugoslovansko Narodno banko sporazum, da se olajša. devizni promet med obema državama. Po tem sporazumu se bodo trgovske terjatve obeh držav lahko izplačevale v nemški ali jugoslovanski valuti. Obe narodni banki ne bosta več dolžni izstavljati raznim interesentom drugih deviz ko svoj nacionalerr denar. Nadalje je bil sklenjen sporazum za postopni molbilizktijb kreditov, ki so zamrznili v Jugoslaviji in v Nemčiji. Tekstilna industrija in naša trgovinska bilanca Za 30 milijard smo uvozili v enajstih letih tekstilnega blaga. 'V »Politiki« objavlja pod gornjim naslo-vo Čedamir Joksimovič nad vse zanimiv članek ki zasluži, da se seznanijo vsaj z njegovimi glavnimi mislimi tudi -naši -bralci. V svojem članku pravi g. Joksim-o-vič med drugim: Bombaž v Ameriki, volna v Avstraliji, g vila na Japonskem, lan in 'konoplja v Rusiji so biii vsled slabega izvoza eden glavnih vzrokov, da se je pričela velika svetovna gospodarska kriza. Prav to se -more reči tudi o izdelanem tekstilnem blagu, ki so ga iz teh sirovin izdelale fabrike na Češkoslovaškem, v Španiji in zlasti na Angleškem, kjer prav tako gazijo v gospodarski krizi samo vsled slabega izvoza tega blaga. Pa tudi naša država ne dela v tem oziru .nobene izjeme, ker, je v teku zadnjih 11 let uvozila tekstilnega blaga za 80 milijard dinarjev, kar: znaša pri splošnem uvozu v vrednosti 78 milijard, celih 38% vsega uvoza. Ce se upošteva, da smo v teh 11 letih izvozili vsega blaga za 73 milijard, vsled česar je naša trgovinska bilanca bila pasivna za pet milijard, potem mora vsadko uvideti, da moramo zmanjšati uvoz tekstilnega blaga, ker samo ta uvoz ustvarja deficit v naši trgovinski bilanci. Še težjo sliko pa dobimo, če podrobno pregledamo številke našega izvoza, ker po-tpm vidimo, da dajemo tri četrtine vseh paših kmetijskih pridelkov in živine za tuje krpe. Takšna je slika našega izvoza dn uvoza: , V letih 1921 do 1932 smo izvozili milijonov žita (pšenice, rži, ovsa, ječmena , ,in koruze), ,,. ... . .... živih živali (konj, , mul, oslov, goveje živine, svinj, drobnice ; ip perutnine) f ,; . . živalskih proizvodov (masla, sira ovčjega sira in jajc) . . sirovih kož (govejih, ovčjih, koz-„ jih i® od divjačine) . . . . pijač (žganja in vina) . ... Din m 12.042 za 10.601 za 5.504 za za 1.435 288 skupno za 29.870 V istem času pa smo uvozili tekstilnega blaga iz: bombaža za 18.207 volne za 7.162: lanu, konoplje in platna za 1.744 svile za 1.654 mešanega blaga ... za 1.187 skupno za 29.954 Za uvoženo tekstilno blago smo torej dali vse svoje žito, vso svojo živino in perutnino, vse mlečne proizvode in vsa jajca, vse sirove kože in na zadnje še vse žganje in vse vino. Ali -more na vse to še kdo reči, da ni za tujca naš trg tekstilnega blaga nad vse dobičkonosen in da se splača za ta -trg se boriti, zlasti pa onim državam, ki največ uvažajo tekstilnega blaga; ko Italiji in Češkoslovaški? Baš te industrijske države, ki zaslužijo -tako og-romno pri nas, pa delajo sedaj ovire izvozu naših pridelkov. Skrajni čas je zato, da se tudi mi postavimo na stališče, da dajemo blago za blago in da mora država, ki k nam uvaža svoje blago, prav teli ko sprejeti našega izvoza. Kako pa imamo pri tem postopati, nam prav nazorno kaže spodnja statistika, ki je -sestavljena po uradnih podatkih naših carinarnic in ki je tako jasna, da sploh ne potrebuje nobenega dostavka in nobenega komentarja. Naše trgovinske zveze z uvoznimi državami v zadnjih 11 letih od 1921—1932. Države Izvoz U'VOZ bilanca v milijonih dinarjev Italija 19.243 11.675 + 7.568 Češkoslovaška 6.770 14.522 — 7.752 Avstrija 15.415 16.026 — 611 Nemčija 6.364 9,126 — 2.862 Madjarska 4.591 3.409 + 1,182. Grška 5.080 3.622 + 1,448 Francoska 2,524 3.060 — 536 Švica 2.926 9Q6 + 2.020 Anglija: 1.036 5.666 — 4:630 Rumunija 3.724 2.355 + 1.360-: Druge države 5.238 17.500 , / V vsem 72.811 77.057 -5.146 Naše narodno gospodarstvo v avgustu 1932. •ti Napredovanje oziroma nazadovanje zaposlenosti delavcev v posameznih indu- Induatrijska panoga 1. Rudarstvo t, ,2. Poljedelstvo sirijskih panogah v -mesecu avgustu 1932 kaže sledeča tabela: ; : 3. 4. '5. 6. 7. 8. 9. 10. Tl. H2. 13. 14. 15. W. 17. 18. 49. ;20. :ix. 22. 23. 25. ,*>• 27. 28. , 1 . 7 Gostilne, kavarne in prenočišča Industrija kože in gume dligijena • 1 -Privatni promet ■-Tekstilna industrija •Javni promet Industrija hrane in pijače Denarni zavodi, samostojne pisar Trgovina Mizarstvo Metalna industrija -Gospodinjstvo Gledališča, svobodni poklici Piredelovanje kože Grafična industrija Industrija tobaka Industrija kamenja in zemlje Gradbena industrija Centrale za proiav. sile Gozdno planinska industrija Občinski obrati Gradnje predmetnih sredstev Oblačilna industrija Kemična industrija Papirna industrija' Skupaj . Povprečn-o število Prirast (+) ozir. padec (-+ i zavar. delavčev v od julija 1932 v avgustu 1932 absolutno v % 8 + 0 + 60-— i i 807 + 151 + 23-02 itd. 2.497 + 206 ■ + 8-99 3.427 + 128 + 3-88 1.436 .+ .42 + 3-01 1.721 + 23 rH 1-35 926 T- .. 5 + 0-54 8.798 + 37 , + 0-42 626 + J + 0-16 3.555 + 6 + 0-02 e 480 0 o-oo 4232 — 3 — o-oi ,4-144 — 18 — 0-02 6.193 — 23 — 037 7.954 - 50 — 0-62 ' 1.199 — 9 — 0-75 3.248 — 34 — 1-04 1.130 — SO — 1-74 845 — 16 — 1-86 4.728 — 109 — 2-25' ,6,964 — ,181 — 2-53 604 — 16 . — 2-58 6.198 — 168 — ?-64 J 1.089 — 37 — 3-29 274 — 10 — 3-52 4,314 — 217 — 4-79 ,1-498 - 87 — 5-49 1J610 - 126 — 7-26 80.508 — 512 — 0-63 • Podatki o rudarstvu so brezpomembni, ker so rudarji načelno zavarovani pri bratovskih skladnicah (zakon velikih števil!). Poljedelstvo je napredovalo radi serije. Gradnja žellezmc, cest itd. je napredovala radi regulacije Ljubljanice. -Gostilne, kavarne in prenočišča so napredovala radi sezite, radi raznih prireditev, radi izredno 'lepega vremena itd. Oblačilna industrija, kemična industrija in papirna industrija so najbolj nazadovale. Njihovo nazadovanje je bilo občutno že v predhodnem mesecu juliju. O točnem- sezijskem, konjunkturnem in sekularnem razvoju posameznih industrij bo mogoče poročati šeile • kasneje, -ko bo doba statističnih opazovanj primerno velika. Marii/* 7flTllr1 kemično Qlep- lUtJlUL-IidlllVl gftne in navadne prstene ter suhe fasadne barve. Albert Šneletič sobno slikarstvo Ljubljana, Emonska cesta št. 25. Uvoz lesa v Italijo »Jugoslovenski Lloyd« objavlja statistiko o lesnem uvozu Italije. V zadnjih treh letih je Italija uvozila iz posameznih dežel te količine lesa: 1931 1930 1939 V vsem 1,140.947 1,542.008 1,635.487 iz Avstrije 490.918 584.010 627.459 iz Jugoslavije 404.036 637.910 714.508 iz Rusije 127.315 42.937 29.699 iz Romunije 51.725 65.607 63.168 iz U. S. A 93.585 13.066 116.497 Kakor se vidi iz te statistike, je uvoz lesa v Italijo padel iz vseh držav razen iz Rusije, katere uvoz se je v treh letih po-četvoril in to največ na škodo Avstrije in Jugoslavije. Rusija je na ta način prišla italijanskem lesnem -uvozu na tretje mesto. Kar se tiče letošnjega uvoza ruskega lesa v Evropo, je pričakovati, da se bo ta uvoz še povečal. Iz Arhangelska, glavnega pristanišča za izvoz sovjetskega lesa, je bilo letos natovorjenih na 139 ladij lesa za 117.734 leningrajskih standardov. En standard je 4672 kub. metrov. Nameravan pa je bil letos samo izvoz 96.000 standardov. V primeri z lani bo letos izvoz narastel za skoraj trikratno količino. Na j večji del te ogromne količine lesa bo šel v Anglijo, kjer bi se moralo po dogovoru z angleškimi tvrdkami plasirati 2,100.000 kub. metrov lesa. Vse frgcvce epezar/amo na Dopisno trgovsko šolo Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči vsakogar: knjigovodstvo, doplsje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angleščino, francoščino in ostale svetovne jezike Združenje industrijalcev v Novem Sadu Zbornica za TOI v Novem Sadu je pritrdila ustanovitvi novega obveznega združenja industrijalcev na njenem področju, ipvp. obvezno združenje bo štelo več ko 500 Članov in njegov lčtni proračun bo žnašal skoraj pol milijona dinarjev. Članarina bo progresivna in se bo gibala med 100 in 5000 dinarji. V najvišjo kategorijo pa Ibodo uvrščene samo največje industrije, kakor sladkorne fabrike, cementna fabrika v Beočinu, električna centrala v Novem Sadu, fabrika. seruma in fabrika konserv g. Dungjerskega, pivovarna Lazarja Dungjerskega itd.. Tajnik sedanjega prostovoljnega društva vojvodinskih industrijalcev Jovan Grkovič sestavlja sedaj pravila novega združenja. Za upravnega direktorja novega združenja je imenovan Jovan Grkovič, ^a namestitev višjega osebja se bo razpisal natečaj, nižje osebje pa bo nastavil šef urada. Ob iiiile aulomatični bufetf D A | - D 4 M ANGLUA ZNANJŠUJE SVOJ PRORAČUN Angleška vlada je že pričela izdelovati za prihodnje ''zasedanje parlamenta nov proračunski predlog, ki bo pomenil novo redukcijo izdatkov. Angleška vlada upa^da b-o. mogla z raznimi prihranki zmanjšati preračun za devetdeset milijonov funtov. Ves angleški proračun bi na ta način znašal samo 766 milijonov funtov. ' UT TV* tur- : •; !j- MANJŠI DOHODKI FRANCOSKIH ŽELEZNIC iZa prvih osem mesecev letošnjega leta so se dohodki sedmih največjih franooskih železniških družb zmanjšali za eno milijardo in pol. Vsi dohodki železnic so znašali samo še 7‘723 milijonov frankov. &dvelu Nedeljeno uradovanje državnih uradov bo ostalo tudi po prvem oktobru. Samo vojaški uradi, sreska načelstva in policijski uradi Ibodo imeli deljeno uradovanje. Od početka leta pa do 1. septembra je bilo v Sloveniji 208 insolvenc napram 105 v istem razdobju lanskega leta. Ves upravni odbor hranilnice v Odžacih, najstarejše hranilnice v Vojvodini, je bil aretiran, ker je s špekulacijami in nepravilnim poslovanjem oškodoval vlagatelje za 9 milijonov dinarjev. R. JUVAN, nožar Llublja Podrinje«, Banja Koviljača. Zetska .banovina: Karahasanovič Ibrahim, trg., Plevlje. Dunavska banovina: Klein Simon i Sin, "bivši trg., Bač. Petrovo Selo; Šečevič Ivan, trg., Srp. Elemir; Stefanovič D. Miloš, trg., Kragujevac. Moravska banovina: Janoševič Veselin, trg., Knjaževac; Trujkanovič Radi voj, trg., Zlot; Vukmirovič Vladimir, trg., Aleksan-drovac. Xv "Varda.rsk.a 'banovina: Popovič’K. Vasiij-ko, kaf., Leskovac; Šajn Idriz, trg., Skoplje. PORAVNA-KURZA. brivska banovina: Hdbactifer Aiia, irio-distka in trgovka, Maribor, Aleksandrova cesta št. 11; Kasianir Josip, trg. z m$š. blagom in deželnimi pridelki, Turški vSfh, p. Zavrče pri Ptuju; Lebinger & Berg-mann, Litija s podružnico v Gradfcu pri Litiji, samolastnik Henrik Lebinger st.; Rape Jože, posest, in trg. z manuf. blag., Domžale; Vivod Stanko, mizar, Ormož. Samska banovina: Kozina M., tvornica rublja, Karlovac; Mandič Nikola, pok. Ko-ste, vlasnijj kavarne »Čorso«, Rab; Vrhovnik i Černe, trgovina boja, lakova, firnisa i četkarske robe, Zagreb, Bar. Jelačiča 4. Drinska banovina: Simič Slavko, trg., Šid. ..... etska banovina: Čubrija Košta pok. trg., Fatnica (Bilječe). »unavska banovina: Turi Josif, sarač, Jaša Tomiča. . ■ , Vardarska banovina: Petkovič. Jovan, trg., Vranja. Beograd, Zemun, Pančevo: Radovanovič S. Nikola, hotelir, Beograd; Šičanpki D. Djragutin i Hugo A. Kun i komp., aopstve-n|k Drag. D. Šičanski, ovlašt. inž., Beograd. C. ODPRAVLJENI KONKURZI.* Dravska banovina: Saks Franc, elektrotehnik, Maribor, Erjavčeva ul. 12...., Dunavska banovina: Džuričič Jefte, M. Požarevac; Horovic Matija, bivši trg., Subotica. B. RAZGLAŠENE ‘VE IZV . j Dr. Pl rceva je prvovrsten domač izdelek, s ka* terim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Gospodje tfrgovci! Ponudile Dr. P IrČeVo sla dno kavo Vašim odjemalcem! Moravska banovina: Gajič Lazar, opan-čar, Paračin; Magdič Ilija, trg., Zlot; Markovič Dušan, zemlj., Paračin; Markovič M. Ljubomir, hotelir, Paračin; Miloševič Konstantin, Roanda; Milovanovič Milenko i žena Mladena, Čepure; Stanisavljevič Jo-sif, trg., Zlot; Todorovič Milutin, trg., Za-ječar. Vardarska banovina: Koen Avram, trg., Skoplje. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE.** Dravska banovina: Merješič Jelisava, trg. l mea. blagom, Medvode št. 9; Podlipnik Franc, trg., Tezno pri Mariboru; Vintar Miloš, trg. z mešanim blagom, Sp. Bernik. Savska banovina: Detoni Vilim, trg., Križevci; Goldiberger Julius, trg., Uljanik; Štern Jakob, trg., Zagreb; Schlosberg Hinko i sin Željko, trg., Glina; Weinber-ger S., trg. (lastnik Samuel Weinberger), Karlovac. Vrbaska banovina: Gasal Šalih, trg. mješ. i pomodne robe, Glamoča. Drinska banovina: Levi J. Albert i David A. Romano, trg., Sarajevo; Muhasilo-vič Sulejman, trg., Sarajevo; Popovič Danilo, trg., Sarajevo. Zetska banovina: Celovič i Spanačevič, trg. manufakture, Dubrovnik; Sirbubalo Ahmet, trgovec, Foča. Dunavska banovina: Conka Lajoš, opan-čar, Senta; Hofman Roza, Ilok; Likavec Pavel, trgovec, VeJ. Bečkerek; Rona Mik-še, trg., Subotica; Šverer Josip i žena Jo-vanka roj. Linionji, Ocak (sud Sombor); Tanovič i Obradovič, trg., Kragujevac. Moravska banovina: Babič Obren, trg., Kruševac; Vukmirovič Vladimir, trg., Ale-ksandrovac. Vardarska banovina: Šurkovič Andjelko, obučar, Leskovac. E. ODPRAVLJENA PRISILNA PORAVNAVA V KONKURZU: Drinska banovina: Papo J. Isak, trgovec, Sarajevo. * Ostali podatki, n. pr. katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je upravitelj mase, se izvedo v tajništvu društva. ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva. Oboroževanje se je zopet pričelo Vlada Velike Britanije je izdaJa ladjedelnicam nalog, da s pospešenim tempom dovrše naročene bojne ladje. Poleg tega bo dala veliko-britanska vlada naročila za nove ladje. Tudi nemška vlada je dala naročilo za zgraditev najmodernejše križarke »C«, za katero se je vodil dolgotrajen boj med vlado in parlamentom. Pappenova vlada je sedaj ta bcj z naročilom križarke zaključila. DOBAVA — PRODAJA Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 26. septembra t. 1. ponudbe glede dobave ca. 2200 m zemeljskega kabla. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg kave, 4000 kg masti, glede dobave mila ter glede dobave 30.600 kg pešnične moke. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 200 m nosilcev in 140 m železa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Naš IZVOZ SADJA Po poročilu osrednje komisije za izvoz sadja pri trgovinskem ministrstvu smo izvozili od 1. septembra pa do 10. septembra t. 1.: svežih sliv: v Avstrijo 415 vagonov, v Češkoslovaško 414, v Nemčijo 315, v Belgijo 15, v Holandijo 10, na Poljsko 5, v Švico 4, v Francijo 3 in na Madjarsko en vagon. Grozdja smo izvozili: v Češkoslovaško 12 vagonov, v Avstrijo 11 in v Nemčijo en vagon. Jabolk smo izvozili: v Nemčijo 54 vagonov, v Češkoslovaško 24, v Avstrijo 12, v Švico 2 in na Holandsko en vagon. ©KlIffilE \,sa/e najScUdmjk KLIiARNAVTDEU LJUBLJANA DALMATINOVA13 'i " m/ NAZADOVANJE ŽITNIH CEN Z vojvodinskega trga poročajo, da je zavladalo na žitnem trgu mrtvilo, ki je za to letno dobo nenavadno. Dočim se je druga leta po žetvi trg poživil, se letos to ni zgodilo. Mogoče, da se bo položaj zboljšal po žetvi koruze. Dovozi so bili ta teden zelo slabi, ker je cena prenizka in kmetje zato žita ne prodajajo. Samo oni, ki so v največji denarni stiski, prodajajo žito. Pšenico so trgovci kupovali za največ 115 di- narjev, samo najboljša semenska pšenica je dosegla ceno 140 dinarjev. Spomladanski ječmen tudi ni imel posebne cene, ker ga pivovarne kupujejo le v neznatnih količinah. Ječmen se je prodajal po 105 Din, dočim se ga je še pred enim mesecem plačevalo po 150 Din. Oves je bil po 90 do 92 Din. Dovoz ovsa pa je bil slab. Tudi cena grahu je zelo padla. Dočim se je plačeval še pred kratkim po 130 Din, so ga sedaj plačevali le po 80 do 85 Din. * Cena ječmenu v Avstriji pada V zadnjih dneh je zopet padla cena ječmenu. V Avstriji je šla cena pod 26 šilingov za meterski stot. Ker pada še nadalje konzum piva, ni pričakovati, da bi se cena zboljšala. Kljub ponovnemu padcu cene ječmena, pa je ta v Avstriji še vedno za 10 šilingov dražji, ko na Češkoslovaškem. Treiu poročili Mariborsko sejmsko poročilo z dne 13. septembra 1932. Prignanih je bilo 10 konj, 14 bikov, 101 vel, 222 krav in 14 telet, skupaj 361 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile te: debeli voli 1 kg žive teže Din 2 do 3 50, poldebeli 1-25 do 2-75, plemenski 1 do 1*75, biki za klanje 2 do ‘2-35, klavne krave debele 1-25 do 2'25, plemenske 1 do 1‘75, za klobasarje 1 do 1-25, molzne 1-50 do 175, breje 1-50 do 1'75, mlada živina 2 do 3-50, teleta 3 do 4. Prodanih je bilo 248 kom. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8 do 10, II. 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 4 do 5, telečje I. vrste 10 do 12, II. 6 do 8, svinjsko meso sveže 10 do 14. Moivoz Grosuplje domač slovenski izdelek -> Svoji k svojim! Tovarna motvoza in mama d. J- Grosuplje pri Ljubljani KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 REG. Z. Z O. Z. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE, STRACE, JOURNALE SOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-NE KNJJŽICE, RISALNE BLOKE ITD SALI I sol; I NE f« mizarstvo Zg. Šiška štev. 209 (pri Remizi) — Telefon 22-97 prevzema vsa stavbna in pohištvena dela. Za solidno izvršitev jamči Kimovec & Co. d. z o. z. trgovina s stroji, gospodarskimi, tehničnimi in športnimi predmeti, gramofoni in ploščami agentura in komisija LJUBLJANA Trtnika cesta it 10 TISKOVINE yMhvvsiirqmke, uradne,reklam-TPIT" ne,Časopise, knjige, večhan licLr hilv/r in n/rrajiif iisk hilr