57. Številka. Ljubljana, petek 10. marca. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD:
Izhaja vsak dan, izvzeuiSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prcjomnn za nv8tro-o(?erske dežele ifli celo leto lfi ^ld., za pol letu H ^Id., za, četrt leta 4 jrld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom zji celo leto lil gld., za četrt leta 3 pld. .'50 kr., za en mesec 1 pld. 10 kr. Za poSilj arije na dom ge računa 10 kr. za mesec, ilO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospodu učitelje na ljudskih šofsih in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 frld. f>0 kr., po pošti prejeuian za četrt leta .'J gld. — Za oznanila so plačuje do četiristopno petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. šo se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankir.iti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši at. 2fj—'M poleg gledališča v „zvezdi".
0 p r a v n i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Is Hpljeta v Dalmaciji 9. marca. V ponedeljek so hercegovinski vstaši pribojevali na-j večjo zmago izmej vseh dozdanjih! Turška vojska jo gonila čredo govejo živine in ovac za živež turških čet iz Gačka v Goransko. Vojvoda Teko Pavlovie iu Sočica sta to izvedela, zjedinila svojo čete in udarila na potu na turško vojsko, potisnila jo na Mura-tovico in tam jo ostro prijela in pretepla. Turki so bežali, vstaši za njimi in vedno vanje sekali do Lipnika. Vstaši so 800 Turkom glave odsekali in sicer se 1000 Turkov pobili m ranili. Vzeli so jim kanone z vso municijo, več sto pušk, vse jezdne in tovorne konje s tovori vred in vso živino. Nij znano že, koliko so vstaši ljudij izgubili.
(Ta najnovejša velika zmaga, odgovor vstašev na „reforme," bode imela velikansk in odločilen vtis in nepreračunijive nasledke.)
Vlada jsdne stranke.
Minister Unger je v svojem znanem govoru govoril v imenu vseh ministrov tako-le:
„Ko bi prepričanje dobili, da nemarno več zaupanja stranke, ko bi žalostno zavest dobili, da se s stranko, iz katere smo izšli, nič več v vseh važnih vprašanjih ne sklad amo J če bodenio dobili bolestno prepričanje, da ne moremo tej stranki nič več koristni biti, da j e j ne moremo nič več koristiti, potem bodemo kvitirali."
O teh besedah prinaša „Vaterland" od 8. t. m. članek, v katerem se pravi: „Mi želimo, da se te besede po vsej Avstriji razširijo, da bode celo ljudstvo vedelo, kake iz-premembe so se zgodile. Iz stranke se je rodilo   ali  je   izšlo  ininisterstvo; zaupanje
Listek.
Knez Andrej Bogoljubski.
(Po Kostomarovu spisal J. Steklasa.) (Daljo)
Podložniki Androjevi so se sešli z vojskami raznih ruskih zemelj v Višgorodu, utaborili se početkom marca pod Kijevom, blizu kirolovskega samostana, ter se razpostavili in obkrožili colo mesto. V občo nijso Kijevljani poprej še uobeukrafc trpeli obsedanja, nego so se navadno podajali knezom, ki so prišli osvojivat Kijev. In tudi zdaj so vzdržali samo tri dni obleganje, lierendjeji in Turci, ki so bili za Mstislava Izjeslaviča, bili so skloni za izdajstvo. Ko so začeli vragi silno napadati na Mstislava Isjeslaviča, rekla mu je kijevska družina: »Kaj, stojiš, knez, mi jih ne moremo premagati." Mstislav je pobegnil v Vasilev, ne uspevši vzeti soboj, niti žene, niti sina. Udrli so za njim; po njein strelice spuščali.
stranke ga v njegovem sedežu vzdržuje; samo v tem ker more svojej stranki koristiti, nahaja svoj poklic. Mi in z nami avstrijsko ljudstvo, smo bili dosedaj mnenja, da-je ministerstvo, ki se imenuje „c. kr.u, po izvolitvi cesarjevem iz ljudstva izšlo; zaupanje cesarjevo ga vzdržuje: v tem, da more cesarju, ljudstvu sploh, državi koristiti, ima nahajati svoj poklic. Dosedaj so ljudje videli v ministrih organe cesarjeve in v tej lastnosti njihovoj so nahajali poroštvo prizadevanja po pravičnosti, modrosti in dobrohotnosti. Do sedaj se nij vedelo, da se ti ministri tudi teoretično smatrajo kot organi jedne same stranke.
„Čakati bodemo morali, ali bode čas sank-cijouiral to izpremembo v avstrijskem državnom življenji, katere je minister Unger proglasil. Mi mislimo proglasil „in thesi'1 kajti „in praxiu jo čutil uže pač vsak Avstrijec užo dalje časa ta nazor na svojih plečih. Ali to je vendar pomenljiv korak dalje naprej, ali pa nazaj, — kakor še jemlje — ako se razmera, katera so je dosedaj smatrala kot grda zloraba, odslej oticijaluo kot thesis veljavnega državnega prava oznanuje."
Mi smo tu nalašč samo citirali članek iz dunajskega nekontisciranega časnika, ker pred našim državnim pravdništvoin o notranjih stvareh mi no moremo sami svojega mnenja dodajati, če nečemo konfiscirani biti.
Hrvatje o mariborskej volit vi.
Poslednja številka hrvatskega „Obzora" prinaša sledeči članek: ,,Naiu je jako ugodna dolžnost, da ako malko i kasneje ali zato tem iskrenije moremo čestitati slovenskim bratom zarad povoljne volitve v mariborskem okraji. Grd razlog,  ki je Nemca lhandstetterja pri-
Kijev je bil vzet 12. marca, v sredo na drugo nedeljo v postu 1. 11 (i!), ves poplenjeu in po-žgan v teku dveh duij. Nij bilo usmiljenja niti starim, niti mladim, niti ženam, uiti moškim, niti cerkvam, niti samostanom. Zažgali so tudi pečerski samostan. Nijso odpeljali iz Kijeva samo veliko blaga, nego tudi slike, mašno obleke in zvonove. Tako divljost si moremo mogočo predstavljati, ali pomislimo, kako so pred dvanajst leti Kijevljani pobili pri sebi vse Suzdaljce po smrti Jurja Dolgo-rukova; gotovo je bilo mej Suzdaljci nekoliko tacih, ki so se hoteli zdaj osvetiti za svoje rodjake; kar se pa tiče Crnigorcev, to. je bila njihova mržnja na Kijev stara, posledica dolge borbe in sovraštva mej Monomahoviči in Oljgoviči.
Andrej je dosegel svoj cilj. Stari Kijev je izgubil svoje starinsko prvenstvo. Nekdaj mesto bogato, koje je zaslužilo, da so je ob-iskajoči tujci nazivali drugi Carjigrad, počelo je izgubljevati svoj blesk v mejsobnih kuežev-
moral položiti mandat, polno je bil v prilog izvolitvi slovenskega rodoljuba, ali šo bolj je takej volitvi v prilog šla šireča se vedno bolj zavest slovenska na štajerskoj Dravi in ona lepa narodna sloga, o katerej so počeli v zadnji čaa delati posebno mladi Slovenci. Sloga je v istini glavni pogoj srečnej in vspešnej akciji, s katero morejo avstrijski Slovani priti do veljave, moči in pravice v javnih poslih monarhij o. Ali govoreč o slogi, ne mislimo one platonično loge, o katerej Slovani uže več decenij sanjajo in govore' toliko, da uže nihče o tem poslušati neče. Samo realna politika ima v sebi dovolj notranje moči, da vse razumno ljudi na slogo prisili in zagotovi narodni in politični vspeh.
Slovani so od leta 1848 in jirej pevali slogi, bratovstvu in vzajemnosti vzuosito pesni. To je imelo mnogo moralne vrednosti in je pomoglo razpaliti narodno zavest, pomoglo je tudi mrtve k življenju obuditi. V glavnem Vendar so pesni ostale pesni. Sedaj je vrlo realističen čas, ker so. praktični ljudje vse ono v roke vzeli, • da ustvarjajo, kar so prej plemeniti sanjalci na videlo prinesli. Pesniki Lamartine in Viktor Hugo nijso mogli ustvariti republike, denes jo stvarjajo realni politiki Thiers in Gambetta. Isti je razloček mej llisniarkom in nemškimi sanjari od leta 1848. Ako žele slovanski narodi uspeti, treba jim, da preuče to razliko časa in ljudij, ki za jeden cilj pa z druzimi sredstvi delajo.
Vsakej slovanskej deželi, vsakemu slovanskemu narodu v monarhiji godi in mora goditi, pomaga in mora pomagati, ko vidi, da njegove težnje in njegovo prizadevanje nahaja živ odziv in podporo v bratovskih narodih.  Ali oni odziv nij še politična akcija in
skih prepirih, a zdaj pa je bilo poplenjeno, sežgano, oropano množili prebivalcev, ki so bili poubiti, ali pa v sužnost odpeljani, zasmehovano in zasramovano od družili ruskih zemelj, ki so se zdaj osvetilo nad njim radi poprejšnjega gospodstva. Andrej je posadil v njem svojega pokornega brata Gljeba na prestol z odloko, da bodo tudi za naprej postavljal tanikej tacega kneza, kojega bode on hotel dati Kijevu.
Odredivši tako s Kijevom, hotel je Andrej dosledno tudi z Novgorodoni tako storiti. Tisti knezi, ki so šli ž njim na Kijev, s tistimi vojskami, ki so pokončale starodavno prestolnico ruske zemlje, vzdignili so se na sever s to namero, da prigotove tudi Novgorodu ravno tako osodo, kakoršna je zadela Kijev. „Nc bodem govoril" — razsojajo suzdaljski letopisec, udan Andreju in njegovoj politiki — da so Novgorodci pošteni, da so oni od davnaj od praroditeljev naših knezov slobodni;   in   ko  bi tudi tako bilo,
ne zagotovlja političnega cilja, ki ga vsi dosezati moramo.
Slovanov je v monarhiji do blizu dvajset milijonov, več nego Nemcev in Magjarov vkupno. Od kod prihaja, da oni nemaj o v monarhiji z Nemci in Magjari odločujočega vpliva? Od tot, ker slovanske zemlje nikakor nemo-rejo do tako daleč priti, da bi si stalno in za zmirom zagotovile večino, naj volijo v državni aH deželni zbor, ali v glavna mestna zastopstva ...
Za to se bodemo vselej radovali, kadar bomo videli, da bratje Slovenci korak za korakom, okraj za okrajem zadobe za svojo politiko. Tako se zbira in organizira ustavna vojska. Z vojsko se more začeti rat.
Politični razgled.
V Ljubljani 9. marca.
General ttnrlie je zopet na Dunaj poklican, gotovo da pove, kako in zakaj nij mogel nič opraviti, da bi vstaše pomiril. — Možno je, da se na slovanskem jugu in na Dunaji stvari vse kmalu na boljše izpromeno, nego si upamo pričakovati.
Deželni zhori so vsi odprti, a prva seja je bila v vseh čisto nevažna. Tudi vlada nij nikjer kakove imenitncjše predloge izročila.
fr/it'ffr»o sodišče se baje odpre v Cislejtaniji po 1. juliji, ker dotična postava bode priobčena 1. aprila in stopi 3 mesece potem v veljavo.
Mtfr<r t.t'.i bivši magjaronski ban Be-deković je 8. t. m. prisegel kot novi hrvatski minister. — Videti je, da potem, kada? Tisza povoljno konča za Magjaro pogajanje z Nemci, prelomiti utegne nagodbo s Hrvati, t. j. zopet Rauchovstvo vzpostavi. Na to bi smeli pomisliti Makančevci, ki so v „Primorcu11 preveč uže v osobno borbo zašli.
Viinnj«* di/avc.
Iz W*ari3tn se 7. marca telegratira: Senat in zbornica sta imela denes pripravljalne seje. Jutri bode javna seja. — Republikanci so sklenili, samo čisto in iz jednacih elementov sestavljeno republikansko vlado podpirati.
Utrliffttt.tF* parlament je volil Bian-cheria za predsednika se 172 glasi, kandidat opozicije, Depretis je dobil 108 glasov. — Sesija te zbornice bode burna. Opozicija ima polno interpelacij pripravljenih.
V havarsleem zboru je govornik večine ministru Lutzu očital, daje ob rek o valeč, ker nij mogel dokazati lani izgovorjeno
menda jim poprejšnji knezi nijso veleli, prisege prelomiti, ter zmerjati unuke in praunuke njihove? Uže v treh cerkvah novgorod-skih in na treh slikah je jokala presveta bogorodica: ona je previdela bedo, zbirajočo se nad Novgorodom, in le-to zemljo; ona je prosila svojega sina, da ne proda Novgorodce nesreči, kakor Sodomo in Gomoro, nego je pomilostiti, kakor Ninivičane. Po zimi 1. 1170 pojavi se grozna vojska pod Novgorodom — Suzdaljci, Smoljnjani, Itjezanci, Muromci in Polačani. Tri dni so delali tvrdnjave okoli Novgoroda, a na četrti so začeli napadati. Novgorodci so se bili hrabro, ali potem so začeli oslabljevati. Sovražniki Novgoroda, na-dejaje so zmage, razdelili so se užo poprej po ždrebu novgorodske ulice, žene in otroke nov-gorodske ravno tako, kakor so storili v Kijevu; ali po noči od vtorka na sredo druzega tedna v postu — kakor se glasi poročilo — molil je novgorodski nadškof Ivan pred podobo Spasa, ter .čul glas od podobe: „Idi v Uljno ulico v cerkev Spasa, vzemi podobo
dolženje, da je škof Šennestrev s pastirskim listom za volitve agitirah Vsled tega velik hrup v bavarskej in pruskej vladi.
Dopisi.
Iz Oorlc« 7. marca. [Izv. dop.] De nes ob polu dvanajstih je začelo zadnje zborovanje sedanjih poslancev, — in kako skromno je bilo ! Glavar, vladni zastopnik in j e d-najst poslancev — in čisto prazna dvorana. Glavar pozdravlja v italijanskem in slovenskem govoru zbrane poslance, predstavlja barona Rechbacha kot vladnega zastopnika — izgovarja prazne poslansko sedeže in se z ginjeno besedo spominj a naš ega Lav-riča.   Evo dotični govor v prevodu:
Ko začenjam denes svoje poslovanje, moram žalibog poročati žalostno vest, da so je zopet izpraznil jeden sedež veleslavne naše zbornice. Še nij minolo 48 ur, od kar smo k zadnjemu počitku spremljali umrljive ostanke dražega našega tovariša dr. Karla Lavriča, katerega je pobrala obžalovanja vredna katastrofa, vseled katere lehko sodimo, koliko je moral v svojem živenji in fizično in duševno trpeti. Tem bolje moramo občudovati veliko to srce, katero, da bi utolažilo svoje lastne bolečine, je hrepenelo v ljubezni objeti celo trpeče človeštvo. Vselej pripravljen pomagati komurkoli je pri njem pomoči iskal, delil jo vse svoje z druzimi. In kaj pravim? Samega sebe je slekel, da je družim v revščini pomagal.
Kakor v privatnem, tako so tudi v javnem živenji vodili vsa njegova početja glas srca in tako čisti in nesebični čuti, da so mu sicer nasprotnike vzbujali, a nikdar ne sovražnike! (Žalibog ne — glej včerajšnji dopis „Novic" Ur.) Pred vsem pa je gojil iskreno ljubezen do svojih rojakov in sklenil in obljubil je bil posvetiti njih materijalnemu in duševnemu prospehu celo svoje bitje, to svojo obljubo je tudi zvesto izpolnoval do zadnjega vzdihljaja. V resnici se mu je tudi posrečilo raztrositi mej nje brezštevilne kulturne kali, in kadar izrastejo iz teh močna rodovitna stebla, blagoslovljali bodo rodovi, ki bodo sad uživali, njegovo ime, katero je uže zdaj povsodi češčono, koder bivajo sinovi slovenskega rodu, kakor ga tudi brez razločka vsi spoštujejo, ki so mu blizu bili. — In mi, kojim je osoda dovolila
presvete bogorodice in obosi jo na mestni zid, in ona bo rešila Novgorod." Drugi dan je odnesel Ivan z Novgorodci podobo na steno v Zagorodnein koncu mej Dobrinino in Prusko ulico. Toča strelic se je vsula uanj; podoba se je obrnila nazaj ; iz očij njenih so potekle solze na obleko škofovo.
Suzdaljci so pobesnili ter se pomešali in jeden na druzega streljati začeli. Tako se glasi poročilo. Knez Roman Mstislavič je premagal zvečer 25. februarja s svojimi Novgorodci Suzdaljce in njihove zaveznike. Tačasni letopisec, ki je popisal te dogodjaje, ne govori nič o podobi, nego pripisuje zmago „moči častnega križa prošnji bogorodice in molitvam škofovim". Sovražniki so bežali. Novgorodci so nalovili toliko Suzdaljcev, da so je prodavali prav po ceni (po 2 nagati *). Legenda o rešitvi Novgoroda je imela važno značenje za bodoče čase sodrževaje nravstveno silo Novgoroda v
*) V £rivni je 20 nagat. Po izračunanji Ka-ratnzina je 6 nagat približno jednako 50 kopejk \}f't rublja =-- 81 kr.)
biti mu tovarišem in koji smo žalibog v kratkem času, odkar se smemo kot ljudski zastopniki ponašati, izpoznali v njem pravega prijatelja ljudstva, njegovega odkritosrčnega, poštenega prijatelja ljudstva, J obdajamo v živ dokaz tužno ginjeni njegovo rakev ter izražamo soglasno voščilo: rahla mu zemljica!" (Slovenci! Tako je govoril o tem našem možu tu|oc! Kam spadajo oni ljudje privilegiranega hinavstva, ki se zlobno zadirajo na spomin Lavričev na frišnem grobu tega našega vrlega moža!? Ur.)
V očeh nekaterih poslancev so igrale solze in vseh obrazi so izražali živo sočutje in kaj bi ne, saj je bil govor po tem ! Po predlogu Dottorijevem se volijo trije odseki : dr. Deperis, dr. Jakopič, Del Torro, Črne, dr. Pajer in AVinkler (predsednik); v finančni: dr. Abram, Gorjup, Grof Strassoldo, Candussi, dr. Pajer, Winkler, Baron Riter, (predsednik); v peticijski: Benardelli, Faganel, dr. Mauro-vich, Pagliaruzzi, Pollav, dr. Žigon, Dottori (predsednik.)
Prihodnja seja bo, kedar odseki kaj do-gotovijo. Vladnih predlogov do zdaj ne poznamo, druzih predmetov, razun nekaterih peticij in računov in proračunov tudi ne.
I k Orutlca 0. marca. [Izv. dop.] Sila močno nas je razžalostila vest, katero je nam prinesel včerajšnji „Slov. Narod", da je zopet jeden najvelavnejših in zasluženih slovenskih mož — dr. Lavrič umrl. V njem je izgubila ne le samo Goriška, ampak cela Slovenija svojega neustrašljivega zagovornika in svojega največjega dobrotnika in patrijota — da! Goriški Slovenci so v dr. Lavriču izgubili svojega Deaka. Videl sem včeraj marsikatero solzno oko, posebno pri tukaj-šnjej slovenskoj mladini, koji srce tako gorko bije za slovenski narod in za njega zastopnike, posebno sem pa videl one dijake britko žalovati, koji so imoli priložnost osobno dr. Lavriča poznavati. Kamor sem prišel mej dijake, povsodi se je le o Lavriču govorilo. Čudno se je pa zdelo, da se nobeden Goričan nij spomnil njim Lavričevo smrt brzojavno naznaniti. Marsikoji njegov čestilec bi bil šel njemu zadnjo čast skazat, najbolj pa oni, ki so v Lavriču svojega dobrotnika in očeta izgubili. — Bodi mu zemljica lehka! Ti pa, slovenska mladina, obdrži ga vedno v svojem spominu; posnemaj ga in  uči  se od
borbi njegovej s suzdaljskimi knezi. Kasneje pa je dobila ona tudi občno cerkveno značenje v celej Rusiji, podoba, katerej so pripisovali čudotvorno rešitev Novgoroda pred vojsko Andrejevo, postala je pod imenom Znamenska jedna izmej prvih podob božjo matere uvaženih v vsej Rusiji. Praznik njej na čast so ustanovili Novgorodci 27. novembra; le-ta praznik obhaja še dandenes pravoslavna ruska cerkev.
Vendar pa je y kratkem borba prenehala in Novgorodci so se spravili z Andrejem. Sledečega leta pa nijso oni nič več marali za Romana Mstislaviča, ter so ga pregnali od sebe. Takrat jo bila slaba letina in nastala je velika draginja v Novgorodu. Novgorodci so bili prisiljeni, dobivati hrano iz suzdaljske zemlje, in to je bil glavni uzrok tako hitrega mira z Andrejem. Z njegovim dovoljenjem so vzeli oni sebi za kneza Rjurika Rostislaviča, a 1. 1172 pregnavši ga od sebe, poprosili Andreja za njegovega sina Jurja. Novgorod jo ostal vendar na dobičku v tem pogledu, da
njega svojemu narodu služiti, ga ljubiti in neumorno za njega delovati! Lavrič naj ti bode vedno v izgled!
Slovenski dijaki delajo tukaj neutrudno za „besedo s plesom", ki ima biti 11. t. m. Poslala so se uže povabila na vse kraje Slovenije, kakor tudi v tujini bivaj očim Sloven-•cem in družim Slovanom.
Čist dohodek je namenjen „podpiralnej zalogi za slovanske graške vseučiliščnike". Zatorej so se tudi povabila poslala nemškim dijakoljubom, da tudi oni nekoliko k podpori pripomorejo. — Ali skušnja nas uči, kako radi imajo Nemci slovenske dijake, da bi jih raji prej zatrli, kakor podpirali tedaj se uže lehko naprej ve, da se ne bodo veliko brigali za ta blag namen, in da bode pri „besedi" prej primanjklaj, kakor pa dobiček. Upa se, da bodo vsaj vsi tukaj bivajoči odlični Slovani k besedi prišli ali vsaj kake .zneske poslali. Največ pa se pričakuje od dobrotnikov iz Slovenije j saj sedaj se je ■v Sloveniji uže skoro pozabilo, da mnogo mnogo dijakov tukaj v največih stiskah biva, ki želo se više izobraziti, da bi potem svojemu narodu več koristiti mogli. Povsodi se čujejo tožbe proti nesrečnemu „krahu" — ali tudi ubog reven dijak ga britko občuti. Do-čim je prej več in boljših instrukcij bilo po 20—50 for., še sedaj pridno 5—10 for. ne dobi. Jedino zaupanje ima zdaj še slov mladina le v vas slovenski rodoljubi, na vas se ona zanaša, da jej pomagate in da jej vsak slovensk rodoljub kolikor mogoče podporo pošlje, in sedaj je najlepša priložnost!
1% Diillftfil 7. marca [Izv. dopis.] Trije ogerski ministri bavili so se v avstrij skej rezidenci. Tisza, Szell in P>. Simonv i vr nili so pohod naših ministrov. Zadeve, v kojih imajo ministri te in one strani Litave konference, znane so uže celemu svetu. Nacijonalna banka za kraljestvo ogersko, nagodba, ki se ima v teku leta revidirati, različna trgovinsko-politična razmotavanja itd. so tvarina, ki bode delala še dosta preglavice imenovanim državnikom. Je-li bode konferiranje kakove vspehe imelo, je nedvojbeno. Ali so bodo vspehi strinjali z eneržijo in šovinizmom ogerskih gla-vačev, in zgodovino in častjo države cislojtan-ske, bode za sedaj še v črne gube zavita bodočnost kazala. Akoravno so obravnave ministrov tajne, vendar tu in tam zasveti kak tenek žarek izza gostih kulis, ki potem cele
Avstrije časnikarstvu daje povod h kombinacijam,   kritikam   povoljnim   in nepovoljnim. Obče se smo trditi, da ne vlada več ista raz-draženost, ista razburjenost,  kot je vladala takrat, ko se je v zadnjič v Pešti konferiralo o  istih vprašanjih.   Je tudi lehko umljivo. Kristaliziranemu Magjaru Tiszi je malo teško in tesno na „tujih tleh" in najbrž si je tudi tolmačil   govor   našega   minister - govornika Unger-a v poslednjej seji državnega zbora, iz kojega je razvidno, da bi za eislejtansko mi-nisterstvo najslavnejši pogin bil, ako bi ga vrgla iz   prestola inagjarska prenapetost in brezobzirnost v terjatvah, ki bi naj oslavile Trans- a ponižale Cislejtanijo.   Naopako sme se trditi, da je naše ministerstvo gospod na lastnih tleh in obdržanjo  sistema za sedaj večja briga, nego državni oziri  — ergo ona uprav prijateljska konivenca do translejtan-skih minister-kolegov. Da ima računajoč razum v politiki tudi dosta vpliva v teh obravnavah, kdo bi tega ne verjel ? Saj  Magjari vendar morajo misliti, da jim bodo težeje do cilja svojih teženj dospeti, ako se pred časom cis-lejtanski sistem premeni. Zgodovina tega usta-vovernega sistema pak jo taka, da bi so smelo se gotovostjo sklepati, da so imenovani sistem le s popustljivostjo napram Magjarom more ohraniti.   Cislejtanski sistem je Magjaru uže znan faktor, torej bode ž njim lažje računil, kot s faktorom, ki bi stoprav potem imel priti Zdrava logika si iz tega lehko kuje svoje po sledice.
Tudi zadeva na  avstrijska tlapribegle raje je bila predmet obravnave mej ogerskimi in našimi ministri. Stroški za rajo na avstrijskih tleh so uže precej narasli. Szell, ogerski minister financ, je v  to svrho zagrebškemu deželnemu   poveljništvu:   hrvatskej deželnej vladi velel, da se ima štiri sto tisoč gold. za rajo porabiti.   In v Avstriji znaša svota za rajo potrošena blizu sedem sto tisoč gold.; tudi   minister  vnanjih  zadev je pričetkoma vstaje iz dispozicijskega  fonda denarja v ta namen potrošil.   Stroški za rajo so torej uže precej veliki, lladi bi se jih iznebili naši dr žavniki. Vse, kar bi moglo pomagati, se upo trebi, da bi ne bilo več potreba te podpore A dokler se dela nezmožne rajo na avstrijskih tleh nahaja, ne bode se mogla odreči vsa pod pora. Baron Rodič-eva misija, rajo pregovoriti da se vrne nazaj pod turško vlado, je brez vspešna.   1400 beguncev,  mej temi več ple
menitih, izreklo se je, da na vrnitev nij misliti. Raji se dado od Avstrijcev v Narento vreči, raji umrjo gladu, nego bi se vrnili nazaj pod kruto turško nasilstvo. Vrnitev bi bila le takrat mogoča, ko bi Avstrija Hercegovino in B sno si osvojila. — Take izjavo se poročajo po telegrafu.
Mnogo hrupa napravlja v ogerskih in nemških časopisih iuterpelacija srbskega poslanca dr. Polit-a v ogerskem državnem zboru. „Pester-Journal" jo kar naravnost odo-bruje. Andrassvjevo reformske note po onej interpelaciji ne bi bilo ničesa druzega, kot slepilo in prevara. Korist je le na strani Rusije. A avstrijski minister vnanjih zadev so je dal dupirati, ter je z onimi reformami nevede delal na škodo Avstrije a na korist—Rusije. Ona interpolacija kaže dosta državniškega razuma in dela vso čast interpelantu Polit-u — tako trde nemški in ogerski časopisi, akoravno ne morejo udušiti svojega srda do interpe-lanta in njegove narodnosti.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) je imel včeraj drugo sejo, v katerej so se samo odbori volili. Poročilo jutri.
— (Novi c. k r. adjunkti.) V Kostanjevico na Dolenjsko je imenovan Franc Škofi c za c. kr. sodnijskega adjunkta, v Trebnje Josip Rozina, v Ipavo dr. Pozni k, oba v istej lastnosti. Vsi trije so Slovenci.
— (Iz Nadbistre) se nam 9. t. m. piše: V gosp. Galetovem gozdu je bil ustreljen predvčerajšnjem po polu dne volk srednje velikosti. Ustrelil je tega, kakor tudi zadnjega graščinski pristavnik.
Razne vesti.
* (Utopilo) se je 40 ljudij v rumunski vasi Cineni, ko so se črez reko Alt vozili na nekovo svatov ščino.
* (Kraljev ska zapravljivost in še kaj.) Iz Florence se poroča velika goljufija. Nekov marki Montegazza, agent z menjicami (VVechsel) in upravni svetovalec železnice Ve-rona-Mantua, prišol je necega dne iz sobe italijanskega kralja z jedno menjico v znesku 200.000 lir, ter je prosil zunaj stoječega ad-jutanta, obe ista IJ., naj mu potrdi, da je podpis resnično kraljev, adjutant je to takoj storil. Menjico ponudile so se grofu G., da bi jih izplačal, a ta nij verjek, potem pak, ko je v Rimu povprašal, jih je izplačal. Ko so pred nekaj dnevi menjico iztekle, spoznali so, da so
je moral Andrej pravice novgorodske spoštovati ter pošiljati kneze samo po njihovej volji drugače ne.
Nesmotreč na poraz, nanešen Kijevu, moral je Andrej še jedenkrat poslati vojsko za namero, da ga vzdrži v svojoj oblasti. Od njega postavljeni knez je umrl. S soglasjem Rostislavičev bil jo zavzel Kijev njihov strijc Vladimir Dorogobužski, bivši zaveznik Andrejev, ali Andrej mu je zapovedal nemudoma oddaljiti se, ter objavil, da ustrupljuje Kijev Romanu Rostislaviču, knozu krotkega in pokornega značaja: „Vi ste nazvali inone svojim "očetom, — zapovedal je Andrej povedati Rostislavičem — hočem vam dobro ter dajem Romanu bratu našemu Kijev". Za nekoliko časa pa jo pomislil Andrej pregnati Romana Rostislaviča: je-li bil on nezadovoljen ž njimi spoznavši, da so se oholili, ali pa je prosto nameraval posaditi tukaj brata, in potem jo bilo potrebno, da je prežene — kakor pa je  užo  to  bilo,   on se je   popolnem spri
s temi knezi, poslal k njim svojega močnika (rabelja) Milina s zahtevanjem, da mu izdajo Gregorja Hotoviča in dve drugi osobi. „Oni — govoril je on — so umorili mojega brata Gljeba; oni vsi so naši sovražniki". Rostislaviči, znajoči, da je to od strani Andrejeve samo prepirka, nijso hoteli izdati ljudij, ki so bili nedolžni, nego dali so jim priložnost da se spasijo. Samo tega je bilo še treba Andreju. On jim je pisal to-lo grozno pismo: „Čo nočete živeti po mojej volji, tedaj ti Rju-rik, stopaj ven iz Kijeva, a ti, David, stopaj iz ViŠegoroda, a ti Mstislav, iz Belagoroda; ostane vam Smolensk: tam se delite, kakor znate". Roman je ubogal in odšel v Smolensk. Andrej je oddal Kijev bratu Mihajlu, s katerim se je pomiril. Mihajlo pa je ostal v Torčeski, kjer je bil uže poprej] knez, ter je poslal v Kijev brata svojega Vsevoloda z bratrancem Jaropolkom Rostislavičem. Ali drugi Rostisla-Jviči nijso bili tako tihi kakor Roman. Oni so (poslali k Andreju poslanca z objasnenjem, ali
Andrej nij niti odgovoril. Zdajci so oni po noči prišli v Kijev, ulovili Vsevoloda in Jaro-polka, oblegli samega Mihajla v Torčeski, prisilili ga, da se odpove Kijevu in zadovolji s Perejashivljem, katerega so mu odstopili, a sami se pa vrnili v Kijev, ter postavili na kijevski prestol jed nega izmej svoje sredine: U j urika Rostislaviča. Sam nestalni Mihajlo, kojega je Andrej postavil v Kijevu, odstopil je z novic od Andreja, ter se zjedinil z Rostislaviči, ravno tako, kakor je proti Andreju in Rostislavičem užo stal za Mstislava Izjesla-viča. Andrej začuvši vse to, se silno razsrdi, in zdaj se mu predloži predlog, da da pomoč proti Rostislavičem: črnigovski knez Svjeto-slav Vsevolodovič, pomislivši nadvladati v teh nemirih Kijev, podšuntal jo Andreja na Rosti-slaviče; ž njimi so bili tudi drugi knezi Olj-goviči. Poslanec, poslan v imenu teh knezov je govoril Andreju: „Kdor je tebi sovražnik, ta je tudi naš sovražnik; mi smo s toboj pripravni". (Daljo prili.)
podpisi ponarejeni. Šest osob v Florenci, Turinu in Milanu so takoj zaprli, izpustili jih pak vse razun Montegazza, ker so goljufijo obstali, /atoženi prizna, da je še več nicnjic v znesku okolu :t00.000 frankov ponaredil, katere krožijo v inozemstvu. Vsakako je pa čudno, kako da pride italijanski kralj z možem, kakor je Montegazo v dotiku? In da cirkulirajo menjico s kraljevim podpisom? l>rugo se taji, a prvo je resnično. Da je pa velikanska nerodnost v oskrbništvu civilne liste to je uže obče znano. Zapravljivost razvidna je uže v tem, da znaša sedaj italijanskega kralja Viktor Fmanuela civilna lista 12*/« milj. lir, tedaj več kot kraljice angleške !
Vsem holiiim moč in zdravje brez ,; 1, in brei stroškov po Uvrstili
Betiscla k Bani
30 let ur* jo .-.ij holezni, ki bi jo ne bila ozdr-b vila ta prijetna zdravilna hranu, pri odrasčoriih OtXOoQl brez medicin in stroškov; zdravi vse bolozn. v želodcu, na živcih, dalje prsne, t na jetruh; tlez. i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zap.tje, prehlajenje, nespanje, slabosti, ilati Šilo, vodenico, mrzlico, vi Poglavje, silenje krvi v glavo šumenje v u&enih, slabosti iu hluvanie pn nosečih otoJrtost, diabet, trpanje, shujSanjo, hledicico in pre-hlajenje; posebno bo priporoča za dojeueu inJe bolje nego dojnicino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 šprice val zdravilnih, brez voako medicine, mej njimi spri oovala profesorja Dr. VVi'rzerja, g. i. V. lieneka. pravega profesorji medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland;l, Mr. (..auipbulla, prot. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Oaitle ■tuan, Markize de Brcban a mnogo dnizih iaienltnit) osob,      razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki izkas iz $0.000 spričevalo?.
8pričevalo zdravilnega svetnika Dr. W ur zor j a,
Bonu, 10. jul. 1852. FevalescJere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. PoBcbno koristna je pri 'Irisu in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t, d. pri kamnju, pri prinjidljivem a bolehnem druženji v »caini cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne Batno pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S., Rud. Vvurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna RevaleBciere Je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranocelnik, %. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n g o 1 h t o i n a.
Berolin, 6. maja 185f>. Ponavljaje izrekam glede Revalesoiere du Barry vsoBtransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel ste in, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je užo bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetie jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je viled rabe Vaše Revalesoiere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Kevalesciere ozdravila me je popolnem ■trašnih želodčnih in čutniuuih boleznij, katere so me deset let mučile.
(Gospa) Armanda Prevost, posestnica.
Revalescičre je 4 krat tečnejša, nego meso, ter ■9 pri cdraščenih m otrocih prihrani 50 krat već na ceni, ko pri zdravilih.
V piebaetU) y u: i«< • < po pol funta 1 gold. 50 k v 1 font 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold^ 12 fostOV 20 gold., 24 funtov 3v erold.
Kev4i«-iwi.:-.-, souiteu v pužicah in Rovalosciere-Chocolatee v prahu i2 tas 1 ..It'. 60 kr., ivi ta* -A gl • kj ,-u.. 4* it* * gi. fcOkr., v prahu t m 120 c*» . • fl Frotikjo: D u liarr/ el Comp. na JOu.Mil, 4¥mU-ttaefct^.-Mtt* Ht kakor v vsoi* raftitih pri dobrih kk;«rnb in ij .'0*j'jckih rgovoL: tedi raspooilja dunajska l-ih* na vse krnje po poŠirih r.akMnicah ali paraetjJb, V ljt,b3jaBHi Ed "h- J. Svoboda, lekar pri „zlatem oriutt, s K«*ki pri lekarju J. Prodam u, v Celovcu pri lekarju Birn >acherj u, v Sjtljfiu pri lekarju A lj i no viču, v Ti-stii pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Rocua in J. liirschu, v Zadru pri And rov i ću. (341)
Tržne rme
v (jubijani 8. marca t. I. Plenica Lektoliter 8 gld. 45 kr.; — rež B gld. 84 kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — oves 3 gld. 57 kr.; — ajda f) gld. 52 kr.; — proso 4 gld. 55 kr.; — koruza 4 £old. 85 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. i>0 ki.: — fižol hektoliter V gld. 50 kr.; niania
kilogram — gl. 95 kr.; — maBt — gld. 82 kr.; — speh trisen — gld. 66 kr.; — špeh povojen — gid. 80' kr.; jajce po 1"'., kr.; — mleka ;lter 8 kr.; govednine kilogram 46 kr.; — teletnine 44 kr.; — svinjsko iuob«» 56 kr; — sena 100 kilogramov 3 gld. .'JO kr.; — alame 2 gold. 60 kr,; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr.
♦
i
.♦♦I
SoliuV
►♦I
ii iiti
tftehtige
Losagenten j
V mestu Kamniku
na Kranjskem, pride z začetkom meseca maja t. 1. atacima na glavnem trgu, s štacunskiin orodjem, (šta-cunsko napravo) vred, pripravna za vsako kupčijo v najem.
Najemniki ki želijo to v najem vzeti, naj blagovolijo so pri podpisanem lastniku oglasiti.
ir»7—2) _ »Fočef runom*
i
oder Bolche Perstfnlichkeiten, die hleraa die Kignung besitzen, vvorden von einetn «//<*#•«, tiest i'ftttUHitiiftt'ii lianklitius*' Mirallo bedeiitendero Orte Oe.-t. rn ieh-Ungarns zlim Verkaufc von tj»scn und Stat§txj»apict't'n gegen Katou/ahlung, angestellt.
Dio Bedingungen sind sovvohl flir dal Publicmu nls aueh Ilir die Airenten sehr giin-Btig. — OrForto lib' rniinuit. diis MSunkluMus XI. J£i*iiiii«i* in #**•«//» i:>\rciift-f/itSSV  ifi m-u. (61 — 1)
♦ ♦»♦♦»♦♦»♦♦ItES-i^aKI^IMi**
''* S £
Ji
aparat
(Clvsopumpe, Inigaterje), In hala c i j n e aparate,
klistirne, uretralne in maternične briz galnice, mlečne pumpe, sesalne stekle niče, vezi za počene i»o liiiM-i«-.]* »-j ceni.
Jedino !e pri (53—1)
CKaliriel l*fic*coli.
ItkarfUf na đunajsktf cesti r TAUbUani
C o3
1 *
2 i
rj. u> o .—■ o
n —
9
sri
5    g. H- S
a> t?
I »1
El
s W2
5'O
H m      rr rt IX
' I I
,3 ?
C vj
? F "I- I I
ST 1 "hI I J*
c
1 i
cp p 25 r- M p> S K W
|rf|||i||
p?
B'
b Si
m 5 «? I* r1* H a. % ia. o. .9. S. S Bitu 9q
Q < A
. II
u b
bo"
so
cr o
C|.J « £ c" - «5« = P
°" — pj" "'O r3
B< S-' ^ S w 2 a S
— 5
3 »
(rs 11
o S- =- jT S
o s trs* s
b « § 3 n
S B .3 c 5«. &• J i =<
= 3i
IS ?
c" n "6
S.F8
i. I g
o
M« O
a o
5 r S
~ r- a «2. A    S* ? ™
*s g >!■
^r. -i
ti -
I.KANKSNaAISK «
Vsako "blago zaznamovano je z mojim varstvenim znamenjem.
Zdravilni pomočki!
Gotovi vspeli, dokaznu i več ko tisoč spričevali.
Filip
J
lcl=3,r „z-ia.nr\ 3n.eil. Leopold" na ZDT-T.as.aji,
mesto, na voglu Planken- in Spiegelgasse,
predlaga p. n. občinstvu eelc ii'Nte |na\ ili zilruviluili poiuocko v,
kateri vsekdar, ako jih zdravniki ali 1: tj i rabijo ali ne, ao vendar v vneli *lneitjili kot i/.viHtni  za bolezni, v  doku/, ziainnu vt'«J» i>otr«'l>u iu na liso«-«' f4]iri«cval, katero pošiljajo ozdravljeni, tedaj mi te zuiuoreino «lol>rovt'Hlno priporočati. -
/'<>.-./>! >//. <</;/>'ti/, rintri-i Nfiillii  ur c te \     broiuricii |><i HO kr., ter uij nilcakoraiirgik
Mittihrtr, /.-< Irhlut f/onijo, liri člHtiJo, In I    <lruzi-K<i »vitn potrčim.
no /topotnem msliottljlri, »o ppaafeno i/.vrHtni | (luritim, najbiiljSi imimnck xa okužuo boza linlor.ui siiuiliijo ti'loitnih orKiKiov, rtu/lh'i), |     luznl. 1 kI<I. HO kr.
liuh'/.iii prsnih organov, holozni na kuy.i, olitjiih 1'onmrttučna hi vltriumkn rfirnvljfi, za pri-boler.nl, bolezni na moiguuih, na ustih,  za I     praviti il tukuj dpbrO liinonndo  Iu poina-
bolozui ]>ri otrocih iu žeuskuh, ozdravijo vsako xti]iirnnjr, notovi izvir skoro vseh bolemij.
Prosimo, poala«lkorjono svalko svete Elizabeto odlOCaO zahtevati, kor gornje bolezni le ti »valki ozdravijo. Kdor je joilunkrut to svalko sveto Klizahcto n/o užil, no bode nikdar voč kak drug takiun priiiouiueok hotol uživati, ter rabil vedno lo poeludkorjenn svalku svoto Klizahoto iu ta pripomoček priporočal drugim. — 1 zavitek s H škatljicaiiii, 1211 svalkov velja sumo t gld.
1'rnnl mili, olajša naenkrat kašljnnjo in bo-lečluo v prsih. 70 kr.
ICunirttr rrjir hn ,i 1» i n i. i/.vr-tni lok za olajšanje iu pripoiuoook za pomočunje. JO in y« kr.
Stuirrju xohnl siult.i (pllr). odstranijo takoj vsako zobno bolečino. V.< kr.
Ii,il:ntii i;i-r>iin>; joilini lok za ozeblino. HO kr.
Cifjurrtr Iz Mmrrrjit, za osthuiu in prsno bolečino. \lb komadov J gld. JtcnthlH, za zdruvjn, za loileto. Najboljši
pripomoček zopor vsako zoprnost, slabost,
želodčno bolečine,  diarojo,   zobno bolečine
itd., ogiliovalni lek za c]iidemičuo bolezni.
Nekaj kapljic v pol  kupico vudu zadostuje,
da ju takoj boljši. BO kr. 11minHijiiitlriKi ktiftt, izvrstna pijuča za slabo
otroke. Krnit  tO kr. Kro/ijf/rlHt, i/.vrstuo zdravilo  zu napilinji'ii
vrat. 70 kr. « <Hch1ycitit, čudežno zilravilo za trganja po
udih in za revmatisuuis. 70 kr. 1'urt.tkl jliistri;  za   kurje očesa   in vsako
vrsto rune. SiH kr. Srrliojrr llnlriini, Cona BO kr. '/.olnii- Jtii/otlr, prav angleške, za teško vzob-
l.i'■ 11.1 ■ ■ pri otrocih. '-* gld. 2'rntil jioiikiiIii, za  izpadunjo las.   1 gold.
M kr.
Choral jtrrlt; za negpanje, migritno i. t. d. ■4 gld.
<triji ntiil.ski pulrrr zn yon)i{; ilni, beli iu
rudi-ekiisti, skatlja HO kr, /.a odstmuiti lu/tku na fjliui,   1.1 Itt-nilo.
1 gld. HO kr. Zn Gtpadante /-m. 9 gld. *iO kr.
Iiijrl.liiiii < ,i,l, Ur, gotovi iu najhitrejši lek za tnper iu boli tok.   i gld. HO kr.   /a to (411 — ♦>)
Tudi so usojnmo p. n. občinstvu uiizimiijuti našo veliko zalogo purftimorij, mila in pomad Itd. izvrstno kakovosti prvih francoskih in angleških trgovinskih hi?, katere bo vočjldel v ilu ikiJsI.i j rCUMtaVJ odlikovnlio bilo BO m ril i njo gaslug in »o vendar cenejši, kot v pro-viini.M, pOUuno ]>rlponiučok zu barratijr Iiim oil tir. (iilhuiuiii v vseh barvali, kateri zado-htoje jeOnO celo leto, po 3 gld,, Ba r.lato riilnonkMtO bar\o tO ghl., zadubi so v kratkoj dobi poprejšnjo barvo las.    1'i-ipormlatnO tudi j niiirnski, rvkolmfo, katera jo v dininjskej
huntavi bua odlikovana w'' ivetinjo napredka, foni <"i no kr, do .'t gUl. unski raj mal i"
4 gld., tioli se dobi četrtina lutda v elegantnih skntljicith po J gld. — Vsake biro naprave za o/diavenjo, kakor klii-tiro, brizgalnice, OTCM itd. prav pO nizkij ceni. — ltaz.pitlUJai&O tudi parfume rijske škatljioo od / ilu Ht gld., ISoiihonnero e rnktdadiiiui .ili pa s francoskimi bonboni od X do JO gld., tudi imamo veliko zalogo zobnih krtačio in družili toUetnih naprav. — V rušimo p. n. oličinstvu za za upanje, vsa vpraKioja oilgo\ urjaino takoj. Vsako vrsto pecijul ilet i/ 1'ariza, l.oiulona iu HoroUna .ni.iino mi % /..;>.•_(. o>l,rhiino i.su/.n n,i-roriln, eventualno iz 1'urizo, ravno tako vsako naročilo tukaj brez provizijo proti originalnem ručunu. Jlnzjiosiljnino proti f/„turini ali pa proti /lostinin jor.rtka ; razpošiljanju /.vrši so takoj po prejema narofiila <■< inraonnlmo zavijanje lo toliko, kar nas stano, najnižji znesek pri razpošiljanju jo J gld. Kujiri mi t/rlulo dobo velik odbitek cene.
G-lo.-rraa.o. salCE-a irscli cr.aziik. <5.ci33.es.dLla. in. ;j3.o=cm.olci.to. opeeljdltct fa.iiaa.olc 1-3c_ 15a.1f-u.1r1cxl.30 laa. tollcto.
rančado. V vsakej steklenici jo 75 kupic- in velja le J gld. Orrlllon, jedini poamoek zu ogluione iu vso
drugo ušesno bolezni' 70 kr. Iti: l-'rf'iniiiitorii mimo/,oinor, jedini in gotovo reelul ponuičok za moško oslubljonjo. V gld.
Ntoriur-CrPinr, gotovi loic za vbo spuščajo iz
kožo, kot iišajo, lonke, liso itd. SI kr. A nt In/>fflomit, izvrstni pnmočok, posebno za
pega in rinlccico na nosu.   1 gld. iiO kr. Miii-iliomkr kni>IJirr xa inr*Hro, gotovi lek
za  mrzlico vsako  vrsto.   1 gld. OO kr. iu
lili kr.
.tntiniiitln, poskušeul pripomoček proti potonji na uoguli in ruincnah, ravno tako odstrani neprijetni duh. .'>() kr.
lili ii mi n, najboljši lek za vsak nahod. 70 kr.
i'nlrhrrln, najboljši pripomoček za lopoto, tor stori limi kožo. I'o kr. iu 1 gld. iiO kr.
Nallci/lii/hifa-inllo, nujcoiiejše iu najboljšo milo, kos po iifi kr.
Zolmi kit, s katerim si vsak sam lebko plombira zolio. tO kr.
KarjHttirno zrljlneno ofjr, rudočo in bolo BO kr.
Afoti'i-oot, pHtpOMaaMh -o njo ot rok, Ikat-
L   -t gld.
flvofn Tiumna kri rraulli-nl prah z nakazilom o rabi 1 gld. 40 kr. SarlirtH li'IHn.   7VI kr. Mu i i/, rit,. Iioiiboui za kašelj. .'tO kr.
/nuno spociialitoto, kot: lloinvfnhan«ena orrnmt mrnrlja po 1 gld. .IO kr., liomlrn-siriino nrirnmko inlrka po ,10 kr., ili; lliil-lina Jrililni /mili pO H4 kr., Aniillnrin listna rmla od 1'oppu po / gld. 411 kr. in pO 1'oppu po 40 kr., I.iiliii/ur imuni rk-utrakt osmina funta H4 kr., ilr, i''ahrijrrn fnritiiH po 1 go'd., ih: 1'j'rffrrmanoru zolma pii-tii po t gld. V.1 kr., 1'ultorn rr-srilit koilrnra jitmmila pO / gld. HO kr., ilr. Itroirni/ra pomnila za oliva nit rr lan, rumenkasta, rajava ali pa črna po 1 gold., ilr. Jlriilrrnovi ~i>lml jirnli po H.l kr. so vedno svožeuo v z., logi.
Dalje pravi angleški in fruucoski j>ar/Un V vseh dišavah, lot po !iS kr.
Izdatulj in urednik Josip Jurčič.
Lustuina iu tisk -Naiodue tiskarne".
8864