^e Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) MARCH 23, 1939. ~~ ŠTEVILKA (NUMBER) 68 ^BBBma«!, /T Ii 1' V ^ratlie vesti 12 življenja in »veta 1 ^BHpmcmr.J j: ŠALJAPINOVE y°rk: — Dasija šaljapi-iU slavnega umrlega ] t0.f basista šaljapina, se je j ^ .a z Jamesom L. Robinso ( 12 Now Yorka. 'j t fifth --'c BO UMRL r 'Star!!' V nekem °kraji j p iige so dcbili Pobiral 11 v poštnih nabiralnikil: i1 j . jO belih kart, na kate ;r flbso Stisnjeno: "Hitie. ; j> da bo umrl 22. mar 1 ijjj ki so jih poštarji' ' Sona nJih naslove, so bile jt ' D), velikimi rdečimi čr-! j ^t i>-- < ""Peri., T f i Hat? ' ItaliJa- — Tu!caj j j j stEir y Taylor Carow, 8Y j i ' jVa a sestra Mrs. Roosevelt,, r e Umt'lem predsedniku L j ; re Rooseveltu. 11 \>> T K pf . Nacisti morajo zo-j Jati že drugi Hitler 1 f&J V eneSa tedna. | 1 M ^anes heilajo nad za-j | katerega je me- j mska. izročiti. Nemčiji. i ; I ' ! n UBITIH j HI. _ En sam di-1 ( ii tuj.Strel Je "bil včeraj na. | I k ?Šnji farmi nad 1000 I V?* 3'e P°vedal Harold I je užgal razstrelivo ( | ^H f ^Crnovale v neki ograji ^vii ,arrtle' v katero je bilo ( \ več kosov dinami-i °graiae§ra So užgali, ko je bi- ; J<1 Polna vran. i - ; ČESTITA HIT- ' J MUSSOLINI ' l\ M°LČI | General Fran" ! 1 C° je brzojavno česti- i | S,* nad "mirno rein- 1 f k v lJO distriktov starega, s j ' V^6 današnje Nemči- ' \ vaii] r se mu je za čestitke 1 / L ) :\j u Pa so skrajno pre- i "V v r ni bilo nobene to- t WnrStitke od Hitlerjeve- | H, ^ Mussolinija. To da f Vfl^ Zadnja Hitlerjeva i na Češkoslovaškem f ne ? v®eč Mussoliniju, ki ^ SiVQ- °re Pomagati, temveč | ^\tiJ0 Zavist in Jezo mirno ** Konzulat \ °STANE ODPRT Karel Hu- I C <0Vaški generaini kon j La Guardijo, 'ka- j Rjavil, da ne bo za- v f W°VaŠkega konzulata, f f države ne Pri" | %d8kega zavzetja čefiko- rzave. \ \K ^--- j \ v SUROVEGA V STRm I ijHia^ Ncmška odredba, t • ^ os i!" koliko masla sme I 'siiVi t ^ bi,a raztGSn3e" I 4 ^ bQ?di na Avstrijo. — I tli sPtii morali tudi Av" \ I Vrniti z geslom: ka-l i ^lasla! Kongres je brez opozicije odobril ogromno vsoto za oborožitev Zedinjenih držav i Zbornica poslancev je brez oklevanja odobrila tudi 116 milijonov dolarjev za ojačenje obrežnih utrdb. — Predsednik sprejel novega italijanskega poslanika. WASHINGTON, 22 marca. — * Kongres je danes brez obotavljanja odobril vsoto $358,000,- 000 za oborožitev dežele ter av-jtcriziral armadni letalski zbor, da dvigne zračno silo Zedinjenih držav na 6,000 letal, i Dalje je kongres brez vsake j opozicije odobril nadaljnih $116-j 539,287 za nabavo orožja in o-i preme za ojačenje obrežne ob-i rambe dežele. j Predsednik Roosevelt je danes I razpravljal pol ure z novim italijanskim poslanikom Don As-icanij§m Dei Principi Colonnc, j ki mu je izročil svoje akreditivne listine. Italijanski poslanik mu š je izročil svoje listine v imenu j "njegovega veličanstva kralja ] Italije in cesarja Abesinije," < predsednik pa je govoril samo o t ! poslanikovem "suverenu in kra- c |lju," s čemer je dal jasno razu- a Imeti, da ne priznava zavzetja \ • Abesinije niti ne italijanskega i I kralja kot abesinskega cesarja. • v 1 !Odobritev dodatnih; j davkov in bondov £ ( v Clevelandu c _ < Samo šest mestnih vard ni i j nakazalo potrebne 55-od-.1 | stotne večine. — Zamor-^ 1 ski okraji so glasovali za , davke in bonde. i in i Izid včerajšnjih volitev za do- , datne davke je sledeč: s Za davke je bilo oddanih 87,- , 630 glasov; proti 57,218 glasov. Večina za dodatne davke je znašala torej 30,412 glasov. Za šolske bonde (kjer je bila zahtevana 55-odstotna večina): Za bonde 95,634 glasov; proti 48,638 glasov. Večina 46,996 j glasov ali 66.3 odstotkov. Dasi sta dve vplivni zamorski j . skupini nasprotovali davkom . in bondom, ker se bo novo Cen-. tral šolo zgradilo na E. 40. cesti, pa so dobili dodatni davki in ; . bondi vseeno večino v okrajih, | » kjer žive v pretežni večini za- ! morci. Samo šest elevelandskih . vard ni dalo potrebne 55-odstot-. ne večine glasov; te varde so . sledeče: 13, 14, 23, 28., 29 in i 32. l i UKINJENA TRGOVINA Z i NEMČIJO : RIO DE JANEIRO, Brazili-d ja. — Vlada je prepovedala do nadaljnega izvoz brazilskega bombaža v Nemčijo za zamenjavo nemškega blaga. Vzroka za f to odredbo vlada ni navedla. i Kultura Seja Vabljeni so vsi člani in člani-" ce dramskega društva "Naša zvezda" na sejo, ki se bo vršila " v petek zvečer> 24. marca ob "7:30 v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Razmo-trivalo se bo radi slikanja za o-tvoritev Doma, ki se bo vršilo 3. in 4. junija. — Tajnica. i. Bolna na domu e že več mesecev se nahaja bol- 5- na na svojem domu Mrs. Mary - Ivec, 19611 Kildeer Ave. Prija- r- telji jo lahko obiščejo, mi ji Pa i- želimo skorajšnjega okreva- nja. NACISTI SO ! ZMEDLI ME- j ST0MEMEL Litvinska vlada izjavlja, daj ji ni preostajalo drugega1 kot sprejetje težkega u-' darca, ki je padel v obli- J ki nemškega ultimata. MEMEL, 22. marca. — Nemške motorizirane kolone so se pričele nocoj' vlivati v mesto Memel, ki ga je morala Litvinska odstopiti Nemčiji. Po Baltiku pa plove nemška bojna ladja Deutschland, na katere kro- j vu je kancelar Hitler, ki bo imel v četrtek (danes) triumfalni vhod v mesto. ' Litvinska vlada izjavlja, da 1 ni imela nobene izbire, ko jo je ' zadel strašen Hitlerjev udarec v obliki neizprosnega ultimata. 1 Litvinsko časopisje roti ljud- 1 stvo, naj ohrani mirno kri, ker -od miru in reda je odvisna uso- 1 da naroda. Te izjave kažejo, 1 da se Litvinska boji, da bo Hi- 1 tier pograbil vso dežela ter jc proglasil za svoj "protektorat." J "Zoperstaviti se nemškemu ; 'ultimatu," je izjavila litvinska.;1 vlada, "bi se reklo, igrati se z j usodo vse dežele. Ker nismo do-1: volj močni, nam ni preostajalo' drugega, kakor da se uklonimo sili trenutka, zato moramo herojsko nositi svoje težke rane." Vabilo na sejo Doma v Euclidu Občinstvo je vabljeno, da se udeleži javne seje, katera, se vrši v Društvenem domu v nede-ljo popoldne točno ob 2. uri. Slišali boste različna poročila, kako se je gospodarilo pri Domu, ogledali si boste nove prostore, ki bodo v kratkem času dograjeni. Lahko boste tudi. vi dali svoje nasvete, po vaši prosti misli za boljši napredek in dobrobit naše kulturne ustanove. — Dom je nas vseh, zato vas vabimo vse brez izjeme, da ste navzoči pri tej seji in da pokažete dobro voljo in da storite svojo dolžnost napram celokupnemu r narodu. Vas vabi odbor Slov. ' Društ. doma v Euclidu, O. Vile rojenice > Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Anthony Tanno ter pustila zalo hčerko. Mrs. Tanno je hčerka Mrs. An-L gele Pucel, 845 E. 147 St. Mati in dete sta zdrava. Naše čestitke! Bolan na domu Joseph Paulin, ki je bolan na . domu, stanuje na 16718 Grove-l wood Ave., kjer ga prijatelji i lahko obiščejo. 3 Zadušrica \ V nedeljo ob 11:30 uri se bo - brala maša zadušnica v cerkvi - sv. Vida za pokojno Frances d Leustig. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže. Seja Kluba zapadnih društev 1- Klub zapadnih slovenskih y društev ima sejo v petek zvečer i- v navadnih prostorih, p r i a Waach's na Storer Ave. Ker je L- seja važna, naj bodo vsi gotovo navzoči. — Tajnik. Na sliki vidimo admirala Horthyja, regenta Madžarske, ki izreka svoje sožalje ženam in materam ogrskih vojakov, ki so padli v zadnjih bojih s Čehi, ČEŠKI LETALCI SO ODVEDLI IZ DEŽELE 1,000 LETAL LONDON, 22. marca. — Londonski list "Daily Express' poroča, da je v Poljski, Romuniji in Jugoslaviji pristalo približno 1,000 čeških bojnih letal, s katerimi so odleteli češki pilotje iz dežele, ko je Hitlerjevo vojaštvo zasedlo Češko, pilot je se niso zmenili za ukaz predsednika Hache, ki je odredil, da se mora ves vojni materijal izročili Nemcem... .. ...... ...... "Inšpekcija velikih gasolin-iiKih rezervoarjev na praških letališčih takoj oo odletu čeških letal je ugotovila, da so biV skozi konkretne stene rezervo- arjev izvrtane velike luknje, j skozi katere je iztekel gasolin v ! zemljo," poroča omenjeni list. I Tajna formula cementne mešanice, kakršno so uporabljali Čehi pri gradnji svojih utrdb, kakor tudi formula za izdelovanje neke jeklene tvarine, iz katere so izdelani najboljši češki i oklepi, je izginila. Dalje je definitivno ugotovljeno, da je pi'iaeeel" -aad»ji«4e~ talec, ki je priletel iz Češke v Anglijo, s seboj načrte (blue prints) najnovejše avtomatične puške, ki je bila izdelana v škodo vi h napravah. Z LETALSKIMI BOMBAMI ZA UBEGLIM MORILCEM POWELL, Wyo., 22. marca. — Earl Durand, 26 let stari lovec živali v pasti, je ubil na domu svojih staršev dva šerifa, ki sta prišla, da ga aretirata zaradi divjega lova, ker je streljal jelene in jim nastavljal pasti. Durand je oba ubil, nato pa. pobegnil v gorsko divjino. Na po-igon za njim se je odpravila s krvnimi psi večja skupina šerifov in. drugih ljudi, ki so ga izsledili v skalnem gorovju v bližini Yellowstone National parka. Videč, da mu ne pridejo v skalah do živega, sta dva šerifa tvegala naskok na pečine. Toda komaj sta zapustila varno skrivališče za drevesi, sta odjeknila dva strela in drzna moža sta se zgrudila na tla. Ko se je znoči-lo, je bil Durand sinoči še vedno na varnem v svoji skalni u- trdbi. _ # Včeraj je poletel nad pečine neki pilot, ki je imel pri sebi di-namitne bombe, da bi ž njimi razstrelil Durandovo naravno u-trdbo. Ker pa, se je nad gorovjem kmalu znočilo, se je pilot vrnil, rekoč, da ni mogel opaziti iz zraka njegovega skrivališča, zato ni vrgel nobene bombe. Durand, ki ima v svojem skrivališču več pušk in je dobro založen z municijo, je tako iz-boren strelec, da razstreli v zraku vsako kroglico. Ustreljena moža ležita še zdaj na planem, kjer sta padla, kajti šerifi pravijo, da kdor bi se drznil do njiju, bi bil gotovo zapisan smrti. -J- Ko je Duranda že enkrat prej aretiral neki šerif, ga je dobil v njegovi koči/ kjer je jedel surovo meso divjačine. Smrt pod avtom ' Louis Tucker, star 71 let, bivši trgovec, stanujoč v East Clevelandu, je bil ubit, ko je stopil z avtobusa. V tem trenutku je pridrvel neki avtomobil, ki ga je podrl na tla ter mu prizadejal težke poškodbe, katerim je pozneje podlegel. To je v East Clvelandu letos prva taka nesreča s smrtnim izidom. Smrtna kest* V soboto je preminil dobro poznani Prank Durjava i" Lorain, O. Zapušča sina Maxa. in tri hčere, Mimie, Angelo in Pauline ter brata Antona in več sorod--nikov. Doma je bil iz Doblarja pri Ročinju na Goriškem. Bil je član društva Janeza Krstnika, JSKJ in društva Cirila - Metoda KSKJ. Naše sožalje. Dete umrlo 1 Staršem Rudolph in Dorothy Sajovec je umrla hčerka Maxi-ne, stara 8 mesecev. Starši stanujejo na 6406 Varian Ave. Dekliško ime matere je bilo Knapp. ; Poleg staršev zapušča dve sestri in bratca. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda Frank Zakraj-šek, na 601? St. Clair Ave. Žalostna vest Joe Durjava iz Edna Ave. je prejel žalostno vest, da mu je umrla mati Josephine Durjava, doma iz Doblarja pri Ročinju na ! Goriškem. Tam zapušča sino-;va Andreja in Berta in hčere Mary in Fanny in več drugih sorodnikov. V Ameriki pa za-| pušča sina Josepha. Naj ji bo j rahla domača gruda,, preostalim pa naše sožalje. , APEL NA DELAVSTVO, DA NAJ i OSTANE ZVESTO CIO UNIJI Tajnik Addes je izjavil, da se mora članstvo unije avtnih delavcev izjaviti za eno ali drugo stran. OPOZICIJA SAMA PRIZNAVA, DA JE HOTELA ODTRGATI UNIJO OD CIO ORGANIZACIJE CLEVELAND.' — George F.* Addes, tajnik - blagajnik UAW — CIO organizacije, je imel sinoči preko WGAR radijske postaje govor, v katerem je apeliral na one avtne delavce, ki š' niso zavzeli svojega stališča v sedanjem sporu v avtni uniji, naj ostanejo zvesti fakciji, ki ( je priznana po CIO crganizaci- j Addes je ožigosal fakcijo, ki , | jo vodi Homer Martin, katero je ! imenoval "dvojno unijo." ; "Smernice skupine, ki jo pri- i znava CIO organizacija, in one, ki jo vodi Homer Martin, so ab- i solutno različne in nimajo ničesar skupnega," je dejal Addes. , "Zato je na vas, delavci, da se cdločite za to ali ono skupino. Ako je resnica, kar so dokazali uradniki CIO skupine, potem jim ! mora biti avtno delavstvo večno i hvaležno, ker so tako brezobzirno razkrinkali sovražnika de- . ilavstva. Ti uradniki imajo prav j ali pa so v zmoti. Toda ogromna večina avtnega delavstva je od-giasovaia, dar imajo pnrv- ^ji7-!' hove trditve so podprte z neo-vržnimi dokazi in danes celo o-pozicija priznava, da je šel del njenega načrta za tem, da se odtrga unijo avtnih delavcev od CIO organicacije." Poziv Poziva se društva, klube in druge organizacije ter prijate-j lje Društvenega doma. v Euclidu, da se udeleže seje, sklicane po direktoriju doma v Euclidu v nedeljo 26. marca ob 2. popoldne. Namen seje je, da se uredi vse potrebno ob priliki odprti- j je novega klubovega prostora, ki bo v kratkem dograjen. Obenem bodo predstavljeni kandi-datje in kandidatinje za župana bele Ljubljane in Miss Ljublja-j na, kakor tudi žene in. dekleta,! ki tekmujejo za ključ. Vablje-' ni ste, da se udeležite tega pomenljivega sestanka. -- Odbor. Vstopnice za Beneš- Masaryk shod V našem uradu imamo vstopnice za shod, ki se vrši v mest-nem avditoriju v nedeljo 2. a-prila, na katerem nastopita kot glavna govornika Edvard Be-1 neš in Jan Masaryk. Vstopnice! so rezervirane in so vse v enem delu, tako da bodo Slovenci sku-! paj sedeli. Sezite po njih takoj,' ker zaloga ni velika. Skok z mostu V mrtvašnici leži truplo nekega neznanega, približno 25 let starega, slabo oblečenega moža, ki je skočil z Abbey St. mostu v globino, kjer je obležal ubit na Scranton Rd. Pri mrtvecu so našli listek, na katerem so bili napisani sledeči tajinstve-ni stavki: "Bedasto je, prega- i njati mojo družino in moje prijatelje. Bili so tisti ljudje pri WPA, ki so me pripravili do mol-, čanja." Listek je bil podpisan z • začetnicama "W. P." Na obisku t Na obisk sta prišla za teden ■ dni Rudolph in Stanley Znabel i' iz Bay City, Mich. Tu se naha-i jata pri družini Frank Segulin, 877 East 237 St. m---11 ■■ Nameravano zvišanje cen plinu v Lakewoodu CLEVELAND, O. — East Ohio Gas družba je apelirala pri komisiji javnih utilitet, da se ji da avtoriteto, po kateri bi mogla zvišati cene plinu v Lakewoodu za $264,000 na leto. V Lakewoodu plačujejo zdaj 57.15 za 1000 kubičnih čevljev plina; kompanija bi pa rada* zvišala to ceno na 75.9 centa, kar bi vrglo kompaniji 7Y2. odstotka na njeno vrednost. East Ohio Gas družba trdi, da. oskrbuje 21,491 odjemalccv v Lakewoodu s plinom po ceni, ki ji daje samo 1.73 odstotkov dobička.. Na podlagi tega proračuna izjavlja East Ohio Gas družba, da bi morala dobiti v Lakewoodu vsaj 71.59 za vsakih 1000 plina, kar bi zvišalo njene dohodke za $2.1.0,- 000 na leto. Služba v mornarici Mornariški urad v Clevelandu nam sporoča, da ima prostora za dvajset mladeničev, katere veseli mornariška služba. Ti bedo nameščeni 12 tednov v 1 Great Lakes, 111., potem pa pričnejo službo na morju. Pogo- ' ji za sprejem so, da mora biti vsak ne manj kot 17 let star in ne več kot 24; mora biti ameriški državljan, ne sme imeti nobenega policijskega rekorda ter mora imeti dovoljenje staršev. . Prijavijo se naj v Mornariškem . uradu v etarem poštnem poslo-. Pju. j Razprodaja obuvala , I Ko je prevzel Louis Majer, 1 poznani prodajalec čevljev, tr- ■ govino obuvala, katero je vodil . nad 40 let Frank Butala na 6410 St. Clair Ave., se je takoj pričel pripravljati na veliko razpredajo. Razprodaja se je pri- • čela danes v trgovini na 6410 ■ St. Clair Ave. Tam bogte dcbili • fino in trpežno obuvalo za, vso < družino po zelo znižanih cenah. • j Cene so znižane na vsem obuva-!'lu in ako se ustavite pri Louis l Majerju na 6410 St. Clair Ave. •jsi boste v resnici prihranili de-i nar. Javni shod V petek, 24. marca ima orga-■, nizacija Workers Alliance javni > shod v Hrvatskem narodne.S L domu na St. Clair ju. Pričetek • bo ob 8. zvečer. Vstopnina je l presta. Vabljeni so zastopniki ■ društev in organizacij, da se u-1 deležijo tega javnega shoda, - ravno tako tudi vsi delavci na - WPA, posebno oni, ki so bili cd- ■ slovljeni od deja. Na shodu bodo i dobri govorniki te organizacije ■ in bodo razložili, kako bi se do-s bilo delo in relif nazaj. — Odbor. Izgubljena ura i V nedeljo popoldne se je iz-1 gubila v S. N. D. na St.% Clair - zlata ura. Ako jo najditelj vrne v urad lista ali pa na naslov 1433 East 53 St., dobi nagrado. STRAW 2 ENAKOPRAVNOST " 23. mar'2' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" „ .. - mm m* mm. m mm mm a m tm »ENAKOPRAVNOST« UREDNIKOVA POSTA ž ats^ Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays And Holidays Po razncšalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexicl za celo leto.................$6.00 ea 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece.........'.............$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, id 18 at the Post Office at Cleveland, Otiio. under the Act of Congress of March 3rd, 1871). POTREBA DELAVSKEGA IN UNIJSKE-GA EDINSTVA Delavski razred gleda z velikim pričakovanjem na konferenco predstavnikov Ameriške delavske federacije in Kongresa za unijsko organizacijo, na kateri konferenci se vrše pogajanja za ujedinjenje delavskega in linijskega pokreta te dežele. Delavska sloga je ogromne važnosti ne samo za delavsko gibanje, temveč za splošni napredek ameriškega naroda, in to zlasti sedaj; ko so vsepovsod na delu temne sile reakcije. Tega se je popolnoma zavedal tudi predsednik Roosevelt, na čigar iniciativo, je bila sklicana ta konferenca zastopnikov obeh velikih ameriških delavskih organizacij. Nobenega dvoma ni, da je delavski razred sam tisti, ki si najbolj želi edinstva in sloge. Predsednik Roosevelt je prejel pisma, brzojavke in resolucije od zastopnikov, ki reprezentirajo nad poldrugi milijon unijskih članov, ki priporočajo sporazum in sodelovanje med Ameriško delavsko federacijo in Kongresom za industrijsko organizacijo. Te brzojavke je prejel predsednik že prej kakor so bili izbrani člani obeh delavskih organizacij za medsebojna pogajanja, in to je bil tudi eden glavnih vzrokov, da se je predsednik odločil, apelirati na delavski organizaciji, naj skličeta sedanjo konferenco. CIO organizacija je predložila praktičen načrt za ujedinjenje unijskega pokreta ter je hkratu izjavila, da je pripravljena osvojiti vsak drug načrt, potom katerega bi bilo mogoče ujediniti delavski razred in zaščititi njegove interese. Od dobre volje in iskrenosti predstavnikov obeh organizacij je zdaj odvisno, da se doseže res končno toliko potrebni delavski sporazum. Samo pred ujeclinjenim delavskim razredom bo kapitalistična reakcija brez moči. MUSSOLINI NE BO ZAHTEVAL OZEMLJA Londonski "Star" je, kot pravi, iz verodostojnega vira sprejel vest, da se nF treba več bati, da bi se fran-cosko-italijanski spor razpihnil v kaj hujšega, ker da stojimo tik pred neposrednimi pogajanji med obema vladama. Angleški ministrski predsednik Chamberlain da je v spodnji zbornici odločno izjavil, da angleška vlada v sedanjem trenutku ne more posredovati med Italijo in Francijo, marveč, da se morata ti dve državi najprej med seboj pogovoriti o tem, kaj ena želi in kaj druga daje. Mussolini do sedaj še ni izrazil svojega mnenja in je bil doslej samo italijanski tisk, ki se je razpisal o zahtevah Italije napram Franciji. "Star" piše dalje, da z gotovostjo lahko poroča, da Mussolini v italijanskem tisku najavljenega govora, v katerem bi bil imel našteti zahteve Italije, sploh ne bo imel, marveč, da se bosta obe vladi med seboj pogovarjali s pomočjo rednih zvez zunanjih ministrstev. Italija kakršnega odstopa francoske zemlje niti ne bi zahtevala več, marveč bi se zadovoljila s tem, da dobe Italijani v /Tuniziji večje zaščitne pravice in možnost, da se še nadalje tja naseljujejo v izdatnejši izmeri. Francija pa bi bila pripravljena italijansko zmernost poplačati z odstopom nadzorne pravice nad žfeleznico, ki vozi iz Džibutija v ital. Abesinijo. že sam človeški razum pravi, da bi bila zaostritev spora med Francijo in Italijo nekaj nevarnega, ker bi Evropo moglo postaviti pred grozo nove svetovne vojne. Francoski zunanji minister Bonnet je nedavno v francoskem parlamentu brez ovinkov izjavil, da se Francija o kakšnem odstopu svojega ozemlja ne bo z nikomur na svetu pogajala. Položaj je torej jasen. Angleški listi na-glašajo, da se je Mussolini do sedaj izkazal preveč jasno-vidnega politika in preveč preudarnega državnika, da bi se pustil sedaj zmanevrirati v položaj, iz katerega bi bila samo dva izhoda: ali izbruh svetovne vojne ali pa poniževalen umik. Zato so v Angliji mnenja, da bo Mussolini sicer svoje zahteve objavil, toda imele bodo povsem drugo obliko, kakor v italijanskem tisku. Toda eno je gotovo. Zahteve, ki jih bo Mussolini končno objavil, jih bo hotel za vsako ceno doseči. Zato pa bodo tudi takšne narave, da se bo obstoječi spor-lahko rešil, ne da bi nad Evropo grozila nova vojna nevarnost. \ SIMFONIČNI VEČER Pred 6 leti je gospod Clarence Metcalfe organiziral simfonični orkester, katerega cilj je, da imajo- mladi ljudje priliko za nadaljne študije in sodelovanje v dobri glasbi kot člani simfoničnega ansambla in kot solisti. Mnogo bivših članov zdaj igra pri velikih orkestrih ali pa se bavijo s podučevanjem v šolah. Mnogo jih sedaj igra pri Women's Symphony in pri Philharmonic Symphony orkestrih v Clevelandu. The Friends of Music (Prijatelji glasDe) orkester, pod vodstvom g. Metcalfa, priredi v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju to soboto, 25. marca, ob 8:15 zvečer izredno zanimiv program, pri katerem bodo sodelovali kot solisti naši domači talenti, Jeanette Juttner-Perdanova, scpranistinja, Louis Grdina, baritonist in zbor Samostojne Zarje. Program začne z Raymond Overturo. To je skladba, katero je komponiral francoski skladatelj Ambroise Thomas za svoje opero istega imena, katero opisuje povest "Mož v železni maski". Akoravno se ta opera v celoti več ne igra, je overtura zelo dobro poznana in se še vedno igra kot posamezna točka na simfoničnih koncertih, ker je vsebina zelo pestra in vesela. Druga točka je Fantazija za solo klavir in orkester', skladatelja Franz Liszta. Izmed najslavnejših ogrskih komponistov je Liszt prvi vporabil narodne motive za velike skladbe. V fantaziji, katero bo igrala gdč. An-netta Werwage s spremljeva-njem orkestra, so različne narodne pesmi, katere živo predstavljajo temperament in lepoto narodne balade. Tretja točka je Glas in flavta, arija za sopran in orkester, katero poje Jeanette Juttner-Perdanova. Ta skladba je znamenito delo amerikanskega komponista John Densmorea, v kateri opisuje pomladni gozd, v katerem čarobna flavta zasliši glas, ki ga potem zasleduje v oblake. Prva točka po odmoru je četrta simfonija v G duru, češkega skladatelja Anton Dvoraka, iz katere se bo igral| prv<> in tretji del*. Potem sledi Danse Macabre (Ples smrti), od francoskega komponista Camille Saint-Sean-ca, ki je komponiran na inspiraciji pesmi Henri Cozalis-a, ki o-isuje kako Smrt zasvira na vi-< lino ob polnoči, kako okostnjaki plešejo v belih ogrinjalih, dokler petelin ne zapoje ob zori in potem vse utihne. Leoncavello je spisal več o-per, ali najbolj poznana med njimi je "Pagliacci", v kateri je dobro poznana arija za bariton, "Prologue", Louis Grdina bc> zapel ta prolog s spremljevanjem orkestra, v katerem razloži pomen sledeče opere, katera opisuje življenje potujoče igralske družbe. Johann Strauss' je najpriljub-ljenojši komponist dunajskih valčkov. Na tem programu bo valček "Povesti iz dunajskih gozdov", ki bo sigurno vse očaral. Zaključna točka na programu je nastop zbora pevskega dru-I štva Samostojne Zarje, ki bo i zapel poznani zbor iz opere "Nikola šubič Zrinski" pesem "U boj". Skladatelj je Ivan pl. Zaje. Sigurno še pomnite vpri-zoritve te opere, katero je tako izvrstno vprizorilo društvo j "Zarja" prošle sezone, i Prepričani smo, da boste po-i rabili priliko, da so udeležiti" ta- ko bogatega programa, ki je zopet velik korak naprej na kulturnem polju za našo naselbino. Vstopnice so samo 35 in 50 centov in se lahko dobijo pri gospej Makovec v Narodnem Domu ali pa od članic Jugoslav (Slovene) Kluba od International Instituta, katero društvo 'je prevzelo pokroviteljstvo tega izrednega programa! ZDRAVSTVEMPROGRAM ^ Splošne zdravstvene razmere v Združenih državah so boljše kot kdaj v zgodovini te dežele. Mnoge bolezni, ki so ustrahovale prebivalstvo od prvih dni naselitve, je zdravniška znanost iztrebila. Povprečna dolgost življenja se je podaljšala. Otrok" pomira povprečno mnogo manj. Epidemije so redke in ne tako ubijajoče kot nekdaj. In vendarle bolezni ostanejo, v dobrih in slabih časih, in povzročajo izgubo zaslužka, revščino in gmotno odvisnost. Inter-departmen-talni odbor, ki ga je' predsednik Roosevelt imenoval za proučava-nje problemov narodnega zdravja, je dognal, da mnogo zdravstvenih potreb'v tej deželi osta-je nerešenih. Kar tretjina prebivalstva na relifu ali z manjšim zaslužkom ni deležna zdravniške oskrbe oziroma ne primerne zdravniške pažnje. Preiskava o zdravstveni oskrbi je pokazala, da povprečno vsak dan leta je 5,000,000 ljudi onesposobljenih radi bolezni in da je oskrba za preprečevanje bolezni strašno nezadostna za ves narod, skupaj vzet. Bolnišnic. je premalo, premajhne so in v nekaterih občinah sploh jih ni, zlasti na deželi. Velik del naroda trpi radi gospodarskih bremen, I ustvarjenih od bolezni. Delavci j in njihove družine—po mnenju odbora—potrebujejo zaščito pred izgubo zaslužka tekom dobe začasnega ali stalnega one-sposobljenja. Posebna priporočila m e d-departmenskega odbora, katerega predstojnica je bila Miss Josephine Roche, vključujejo pred vsem razširjenje obstoječih zdravstvenih programov, pri katerih federalna vlada in države sodelujejo, tako da bo federalna vlada dajala državam bolj primerne prispevke in države poedinim občinam. Bolj obsežen program naj bo posvečen iztrebljenju tuberkuloze, spolnih bo-jlezni in drugih navadnih bolez-i ni; materinska in otroška zdrav-sh 'ena oskrba naj bo na razpo-I lago vsaki občini in-naj se zgra-' dijo, razširjajo in modernizirajo bolnišnice, pri čemur naj se I posveti posebna pažnja potre-I bam poljedelskih pokrajin in ! skupin nizkega zaslužka. i ; Odbor se ni izjavil ne za ne proti ideji zdravstvenega zavarovanja, pa je urno priporočal federalne prispevke državam brez ozira na to, da-li države dobivajo sredstva za svoj zdrav-j stveni program iz davkov ali za-I varovalnih prispevkov. O tem i vprašanju so bila mnenja ostro delj ena. "Socijalizirano zdrav-1 ništvo," kakor že pravijo obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, ima odločne nasprotnike med organiziranimi zdravniki. Zastopniki Ameriškega zdravniškega udruženja in razna o-ki 'a j na zdravniška društva se bojijo, da bi tak sistem imel^za posledico nižji standard zdravniške prakse. Priporočajo državnikom, naj si toliko ne belijo glave z distribucijo zdravniške oskrbe, marveč naj posvetijo svojo pažnjo reševanju gospodarskega položaja, v katerem slučaju bo lahko rešili probleme zdravniške oskrbe. Ne ugovarjajo pa sistemu prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki že obstaja v mnogih ameriških mestih. Organizirano delavstvo, far-mar.ske skupine in organizacije za socijalno oskrbo pa navdušeno zagovarjajo načrte zdravstvenega zavarovanja. Strinjajo se s trditvijo, da je primerna zdravniška oskrba v velikem obsegu'gospodarski problem in da! siromašni ljudje potrebujejo hrano, oblačila in zdrava slano-1 vanja, ravno tako kot medicine in zdravniško oskrbo. ' FUS. Prireditev dramskega društva Anton Verovšek V nedeljo, 26. marca vprizo-rijo člani in članice dramskega društva Anton Verovšek lepo kmečko dramo, "Na dan sodbe". V tej igri je slikano življenje preganjanega kmečkega delavca, očeta večje družine, ki bi jo rad pošteno preživljal. Na mesto, da bi mu dali delo, ga kmečki mogotci preganjajo in podti-kavajo stvari, katerih ni nikdar zakrivil. Tisti, za katerega je prestal zaporno kazen, je najhujši, Ni imel "zadosti, kar je pretrpel mož, gre in muči še ženo in o-troke. Nazadnje ga zasovražijo vsi, tudi njegovi vrstniki. Revščina in lakota, družine ga privede do zločina, katerega neče pripoznati, ker so vsi proti njemu. Proti koncu obravnave je glavna priča, katera je pretrpela. najhujši udarec, imela sočutje do tako kruto preganjanega. To sočutje mu gre do srca, poklekne pred ženo umorjenega in ji pripozni vse. Kako se konča sodba, pridite i in napolnite dvorano Slov. del. doma in boste videli in slišali. Obenem boste pa dali pomoč tudi, da še nadalje delujemo na dramatičnem polju. Pričetek i-j gre bo ob 3 :30 popoldne, po i-gri bo pa ples, kakor običajno, v spodnji dvorani. Igrali bodo pa Vadnalcvi, saj sem jih imela že zadnji teden v mislih ko sem pisala dopis, tako, da so me vsi dražili, da se mi je koledar zmešal. V imenu društva A. Verovšek vas še enkrat vabim, da napolnite dvorano v nedeljo. Marion Bashel Kdo bo srečen v petek zvečer? » Cleveland, O. — Progresivne Slovenke krožek št. 2. bodo imele lepo, prijazno domačo zabavo, Card Party in ples. Zraven tega bo mogoče eden ali ena srečna. Namreč sreča vas Čaka z lepim posteljnim pogrinjalom. To delo je zelo lepo napravljeno. Vsak najmanjši vbod je sešit na roke. V slučaju, da ga kateri meš-; ki dobi, bo gotovo imel prijetne sanje. Zato pa nikar ne aamudi-te izredno lepe prilike vsi, *ka-! teri ste kupili listke in da za gotovo dobite, pridite k' Progre-I sivnim Slovenkam v petek zve-j čer v spodnjo dvorano SND na ; St. Clair Ave. I Zabave bo dovolj za tiste, ka-; teri radi plešejo in kateri ne, i bodo lahko pa karto igrali. Me ! pa kot zavedne žene in dekleta j vam pa bomo najvljudnejše po-| stregle. Upamo, da nas boste v lepem številu obiskali. Na zadnji seji Progresivnih i Slovenk, krožek štev. 2. smo i-: mele zelo zanimivo predavanje. Naš predavatelj je bil g. Anthony Klančar. Članice se iskreno zahvaljujejo g. Klančar ju za tako zanimivo predavanje. Kot j vsi veste, je g- Klančar izreden ! ljubitelj literature. Seznanil nas j je z našimi slovenskimi pisate-jljicami in opis«! ženske v lilera-j turi. Še enkrat, lepa hvala, g. Klančar! Upamo da, kadar vas zopet povabimo, da se nam boste ra-devolje odzvali. Še nekaj ne smem pozabiti o-meniti. Pri krožku št. 2. imamo tudi šivalni klub, kateri dela krasna ročna dela. Namen je, da se naredi ročna dela in da bomo potem imele razstavo ročnih del. Ideja je imenitna, Prvič v zgodovini slovenskih žena v Ameriki, da se bo kaj takega napravilo. Jaz mislim, da ta razstava bo v ponos nas vseh Slovenk. Seveda je potreba marsikatero uro časa v to porabiti. Samo gotovo število članic ne bo moglo vse-I ga izvršiti. Zato apeliram, da se tudi dru-j ge priglasite in pomagate stvar ! izvesti, kajti jaz sem sigurna, da vsaka zna nekaj napraviti. Pri našem krožku je pa tudi dovolj članic, da se kaj takega | izvede, članico, vaša dolžnost , kot Progresivne Slovenke je, da se udeležite zabave v petek ve-! čer, 24. marca v spodnji dvora-' ni SND. Obenem vabimo tudi o-stalo občinstvo. Zabave bo na koše. Kot sem že omenila, eden ali ena bo tudi srečen, kdo? Polovico dobička od našega pokrivala gre v sklad Cankarjeve Ustanove. Torej ne pozabite nas Progresivne. Na svidenje v petek 24. marca v spodnji dvorani S. N. D. A. B. zapisnikarica, SLOVENSKE PISATELJICE Anthony J. Klančar je prošli teden pred krožkom "Progresivnih Slovenk," št. 2 v S. N. Domu v Clevelandu obdržaval zanimivo predavanje o vlogi, katero je igrala naša žena v književnem razvoju Slovencev. Pokazal je, da je v tem pogledu ustvarila mnogo več kot pa se splošno misli. V tej zvezi je Mr. Klančar sestavil seznam del slovenskih pisateljic, katerih dela so na razpolago v Slovenski narodni čitalnici v Clevelandu, ki se nahaja pod streho S. N. Doma. Tu sledi seznam: i Minka Govekarjeva: Ituska moderna. Str. 398. (Moderna ruska literatura). Ernestina Jelovsek: Spomini j na Prešerna. Str. 147. (Prešer-| npva hči piše o svojem očetu.) Vida Jerajeva: Pesmi. Str. 84. Marija Kmetova: Bilke. Str. 191. (Črtice). ! Marija Kmetova: Helena. Str. 1134. (Roman). I Marija Kmetova: Kristusove legende. Str. 206. (črtice), i Marija Kmetova: V Metežu. Str. 219. (Roman), j Manica Komanova : Narodne | pravljice in legende. Str. 105. ; Manica Komanova: Pod mečem. Str. 77. (črtice). , Manica Komanova: Šopek sa-motarfee. Str. 174. (črtice). Zofka Kvedrova: Amerikanci. Str. 66. (Drama). Zofka Kvedrova: Iz naših krajev. Str. 169. (Povesti). I Zofka Kvedrova: Njeno življenje. Str. 175. (Povesti), i Zofka Kvedrova: Vlad/ca in Milka. Str. 111. (Povest za mladino). Pavlina Pajkova: frbrani spisi. Prvi zvezek. Str. 250. (Poezije in črtice). Luj iza Pesjakova: li e a l i n dnevnik. Str. 164. (Roman). | Ljudmila Poljanec: Poezije. Str. 120. j Marica Strnad-Cizerl j: Rdeči nageljčki. Str. 181. (Poezije), j J osi p i na Turnograjska: Zbrano delo. Str. 113. (Poezije in črtice). ! Utva in Mira: Pravljice. Str. 79. ; lika Waštetova: Mejaši. Str. 160. (Povest). ' Ilka Wasletova: Pravljice. , Str. 89. —--- aH Milwaukee. — Pri P volitvah zadnji torek s i vardi propadla oba s« ! je kandidata (Markelj in "j | Ta der) kakor tudi srbsk1 j,„ dat (Savič), ampak v j |je je prodrl Nik Lukas, ^ ; vat, ki je dobil najv^ ^ dočim je rojak Glojek ( na manj. — Zadnje dni ^ ne nišnici umrla Fr. Sinur' p je let in doma od nekod113 ^ ^ skem ter Mary Pucelji5^; ij, let in rojena pri Nov^ J tc Prvi je bil vdovec in ^ i $e na in hčer, druga J Vi moža, sina in hčer. —' ^J »i niči se še nahaja žen«1 ' J h Lepeja, katera trjjf ^ I j ci. fi) t i Brooklyn, N. Y. — A t mrl Matija Zidar, star J j j doma s Kočevske reke r J. čevju. Tu je žive! 3d starem kraju zapušča mater, brata in sestro. i —v V Fairportu, O-Kovač 15. t. m. treščil * J avtomobilom ob neki s « j s takšno silo, da je bil ^ A ubit in prav tako je bl, J njegova 29-letna žena, " j*?; bila njuna 14-meseči18 «1 odpeljana v bolnišnico v villu. Jm: Midway, Pa. — JoS J8J se bo moral podvreči raciji in nahaja se v I v Pittsburghu. _____tfff ULTRARDEČI I BOLHAM I Neki znameniti A)111"'', 1 nekoč dejil, da neko" ^f psu ne škoduje, ker ^® živahnega — znanost gačnega naziranja. izmislila posebno sve t naj bi pse rešila bolh- , pil To svetilko, ki odd&Ajtj n<* ultra rdeče žarke, je,(V| newyorskih trgovinah jr. r| zajamčeno v eni sekui' -M bolho, ki jo zadenejo ^jf Zvežeš jo preprosto 1 c j njim kontaktom in st;'jjp| najst dolarjev. Doslej dali že več tisoč. Pes 1 to svetilko samo P^lj f| ploto, toda nevidni žar M šajo telesno tempera^0 Jt bolhe tako, da živalic^J/i OGLAŠAJTE V -<,4 "ENAKOPRAVNlJj S K R ATI ' "Kam pa tako hitiš' c "Pravkar sem prejel V a ko, da sem postal oče." r "In kako se počuti t" r spa?" "Pst, ona o tem & J ne ve." 1 Jaka: "Kako si Pa 1 zgrešiti zajca?" Buksel: "Prav lahk0' s tekel cikcak in kadar ^ j lil na cik, je bil zmer° cak". Sinko: "Oče, saj opic?" Oče: "Seveda!" Sinko: "Katera opic®' prva opazila, da je človjl Iz življenja ^ ljudi po AnW v 23. marca, 1939. ^ ENAKOPRAVNOST " STRAN I Američani preizkušajo avtomobil Amerika, dežela neomejenih i Možnosti, je tudi pri preizkuša- : "JU trdnosti avtomobilov, ki jik i Sradi njena industrija, ubrala j silno velikopotezna pota. Evrop- industrija pozna celo vrsto : duhovitih postopkov za preizku- ! snjo gradbenega materiala in j' k°nčnih izdelkov, na katere se i Jericam nič dosti ne zanese- i -1°- Američan hoče vsako reč ] ^izkusiti v praksi, kar velja s seveda tudi za nove avtomobile, kamo na terenu, kjer se sreča i z nepredvidenimi silami in j napori, se lahko izkaže, ali jim Je dorasel ali ne. Seveda pa zah- 1 |CVa praktično preizkušanje na ,erenu vratolomnih voženj čez rtl in strn. Zanje imajo vse s ^eriške avtomobilske tovarne |' najete akrobate, tako imenova-110 "smrtne vozače." So to po- ali natakniti. Največ pa je ^rom odvisno od tega, ali vo-do kraja obvlada svoje telo ne. j.^oskusne vožnje so pri raz-. .etl'h tovarnah različne. Vsem (. i sl{upna samo — nevarnost. |, ima n. pr. vozač Chrysler- j I tV;h tovarn' posebno bogat re-| j Jeftoar. Pri brzini 100 km ma-■ na vso moč okrene .volan, t da se avto najprvo ipoloži r a streho, potem pa napravi še i j aJ smrtnih skokov okoli svo-[ e Prečne osi. Za ta poskus je j^ebna zvrhana mera poguma i to.v°zač ga ne bi tvegal, če ta | SgClta ne bi bila Potrebna. Saj | v v Praksi na sličen način preji J150 na stotine in stotine avto-I fa° in poskusni vozač mo-^ Ugotoviti, kje je pri vozu najšibkejša točka, kaj se bo najprvo razbilo, ali hladilnik, motor, vzmeti, osi ali kaj dru- , gega. Pri nekem drugem poskusu zapelje avto z vso brzino na vrsto vzporedno postavljenih železniških tračnic. Pri tem seveda zmerom z vso gotovostjo počijo pnevmatike, dočim morajo platišča, osi in vzmeti vzdržati silni pritisk. Seveda pa se tovarne ne zadovoljijo samo s takimi umetno sproženimi nesrečami, ampak preizkušajo nova vozila tudi v forsirani vožnji po cestah in po terenu, kjer se tudi brž pokažejo vse slabe strani konstrukcije. Tako so n. pr. zelo priljubljene vožnje po zelo dolgih in strmih cestah, kakor n. pr. na Mount Wilson pri Los An-gelesu. Cesta se tu vzpenja od , morske gladine strmo na 3000 ' m visoki vrh, kjer stoji kakor znano največja zvezdarna na svetu. Motor mora v kratkem času in pod polno obtežbo delati pri zelo spremenjenem zračnem pritisku. Ko premaga ta turistični napor, ga pošljejo v tako i-f menovano "dolino smrti," v puščavo, ležečo pod morsko gladino, kjer vlada poleti opoldne vročina do 70 stopinj. Vozač mora med vožnjo beležiti temperature posameznih delov stroja ter porabo goriva, olja in hladilne vode. Ford ima pri svojih tovarnah zgrajeno 25 km dolgo dirkališče, ki je posnetek vseh vrst terena od gladke ceste do zaprek, ki se po svoji opasnosti imenujejo n. pr. "koštolomni grič," "hudičeva grapa," "sahara" in slično. Ko ima voz vse te radosti za seboj, se mora na koncu I pognati še v meter globok ja- j | rek, ki mu dokončno zrahlja ko-; j sti in obisti. ,: Neka druga avtomobilska to-i j varna pošilja svoje nove vozove ; na "tek z zaprekami." To je vr- ■ sta nekakšnih večjih in manjših ; smučarskih skakalnic, s kate-i rih teleba avto z vso silo na l svoja kolesa. Na kraju teh ska-j kalnic je še soliden lesen plot, - ki ga more avtomobil gladko - prebiti, da se na koncu lahko z ■ vso silo zaleti v prsten nasip, i preko katerega se prekopicne^ v globok prepad.; JHUJl® Že iz teh primerov vidimo, da mora imeti vozač poleg spret-1 nosti tudi dobro mero sreče, če si pri takih poskusih ne razbije ' glave. Od avtomobila ostane sa- ' mo še kup zveriženega železja j in prav te razbitine so tisto, kar hočejo tovarne imeti. Vsak košček najskrbnejše pregledajo, da ugotove, kje je njegova mehanična trdnost najpreje odne- ■ hala. ! j Hudsonove tovarne zahtevajo i pri svojih poskusih "tehniko ( najslabšega vozača." So nam- < reč ljudje, ki nimajo za avto in : njegov stroj niti najmanjšega i občutka, pa speljavajo, menja- ■ vajo brzino in zavirajo svoj voz na tako neusmiljen način,,; da kolesje in vzvodje obupno je-j či in škriplje. Pri takih umet-j nih silaških poskusih se brž po-j kaže, ali bodo prizadeti strojni I deli vzdržali, kadar pojde za' l^es. Tvrdka Packard pošilja svoje nove vozove na nekakšen m a-■ ratonski tek širom Zedinjenih" držav. 40,000 km mora prevo-j žiti voz brez najmanjšega oddi-| ha. Pri tem se kaj pogosto pri-! peti, da vozač od utrujenosti [ zaspi in potlej pride do povsem naravne nesreče, ki tudi po svoje odkrije marsikako hibo nove konstrukcije. ^ Poleg teh preizkušenih metod je v Ameriki domačih seveda še mnogo drugih načinov, katerih namen je, v nekaj urah avtomo-| bil tako zdelati, kakor da bi i-mel za seboj tisoče in tisoče ki-i lometrov vožnje. Bolj ko je poskus nasilen, več je vreden v i očeh ameriškega inženirja. Voz mora za vsako' ceno pokazati svoje slabe strani, preden pri-1 de med ljudi. Tako je načelo a-" meriške avtomobilske industri-1 je in z njim si je ameriški avto-'jmobil osvojil svet. POGAJANJA Z MEHIKO ■ Y Mehiki se mudi bivši načel-! nik NRA Donald Richberg, ka- - terega so najele ameriške oljne i korporacije, da izravna spor, ki - je nastal pred letom dni, ko je i'vlada predsednika Cardenasa - nacijonalizftala p e t r o lejske , vrelfce. Cardenas je te dni na > javnem shodu izjavil, da se pri-? čakuje povoljne rešitve spora, , toda na kakšni podlagi se ima to 7 doseči ,ni znano. Metropolitan opera j Tri opere, katere še niso ni- ^ koli bile pete po Metropolitan o- . peri izven New Yorka, so na . programu družbe, ki gostuje tu , med 27. marcom in 1. aprilom. , Te so "Otello" v ponedeljek, | "Die Walkuere" v sredo in — • "Thais" v četrtek zvečer. Prva je v italijanščini, druga : v nemščini in tretja v francoščini. Vstopnice so v predprodaji v Union Bank of Commerce med 9. zjutraj do 5:30 popoldne. >— Štiri novi pevci nastopijo pri prireditvi. To so: Kerstin Thor-berg, poznana kontraalto, Mar-jorie Lawrence, sopranistinja iz Avstralije, John Brownlee, bariton in Herbert Janssen, bariton. Metropolitan opera Jan Kiepura, poznani mladij 'poljski tenorist, ki je bil odličen pevec pri Metropolitan operi v New Yorku, odkar je na-1 stopil prvič leta 1938, pride v Cleveland za nastop z Metropolitan opero, 27. marca do 1. a-j prila v mestnem avditoriju. Pel I bo v petek popoldne v "Manon" in v soboto popoldne v "Tosca". Kiepura je poznan po Evropi kot priznani tenorist, kateri je posebno priljubljen pri ženskah. Grace Moore, priljubljena o-perna pevka, ima glavno vlogo poleg Kiepura, v operi "Manon" in v operi nastopijo tudi John Brownlee, Norman Cordon, Ma*, xine Stellman in Lucielle Browning. Wilfred Pelletier bo vodja opere. Marjorie Lawrer.ce ima glavno vlogo v Tosci in v operi nastopi tudi Lawrence Tibbett kot Scarpia in Norman Cordon kot Angelotti. Gennaro Papi je vodja opere. Sezona se odpre v ponedeljek zvečer, 27. marca ko pojeta Giovanni Martinelli in Helen Jep-. son v "Otello". Grace Moore in . Charles Kullman poje v'"Loui- » J se" v torek zvečer, ko nastopi tudi novi balet Metropolitan O-pera . Poleg tega so tudi Wag-nerjeve opere "Die Walkuere" ( v sredo zvečer in "Lohengrin" j v petek zvečer s Kirsten Flag-sted in Lauritz Melchior. John Charles Thomas bo nastopil s Helen Jepson v četrtek zvečer v "Thais" in Lily Pons nastopi v soboto zvečer v "Lucia di Lam- i mermoor". Vstopnice so v predprodaji v Union Bank of Commerce. City Theatre Ni velikokrat, da mora igralec igrati na odru ali v kino svojo resnično življensko vlogo. Toda v filmu "Prepovedana glasba", ki se prične kazati v j City Theatre v petek, igra to 1 Richard Tauber. Tauber igra . begunca-tenorista v operetti . Oscar Strausa, vloga, ki je rav-, no ista kot v življenju, ker je u-bežal iz svoje Avstrije, ko je pri-. šel tja Hitler. Edina razlika je, da v filmu se Tauber vrne v i svojo deželo in pod drugim ime-• nom in s pomočjo ameriškega žurnalista pripravi ljudstvo, da [ se potom glasbe upre diktator-, jem. V filmu nastopijo Diana Napier, June Clyde in Derrick de Maraey. "Prepovedana glas-j ba" je popolnoma v angleščini. Clevelandski orkester 1 Cleveland Orchestra tekom te- ' ga meseca priredi več koncer- i ,tov za izobrazbo šolskih otrok, j Orkester bo vodil Rudolph Ring-wall, pomožni vodja. Sedem koncertov se bo dalo, tri zjutraj in štiri popoldne. — Štiri koncerti bodo za otroke, petega in šestega razreda, trije za junior in senior učence v višjih šolah. Poleg koncerta priredi Miss Lilian Luverne Baldwin posebne knjižice, katere berejo učenci, predno gredo na koncert in s katerimi se dobro spo • znajo s komadi, katere igra orkester. Te knjižice so tako zanimive, da se učenec v resnici privadi dobrih skladateljev in ima potem od tega užitek skozi celo I življenje. Načrt za učenje glas-i be v elevelandskih šolah je tako točen, da poizvedujejo o na-j črtu drugi šolski odbori po vseh j krajih. Plošče v šolah in knjige, I iz katerih se učijo otroci o sklad | bah naredi fino podlago, ko pridejo kasneje na koncert simfoničnega orkestra. Iz daljnega Charlestona, W. Va., pridejo letos 'na koncert v torek 28. marca. Poleg tega se udeležijo koncerta skupine iz bližnjih mest. Program koncerta za šole je sledeč: 29., 30. in 31. marca ob 10:15 zjutraj za pet in šest raz-j rednike; ravno tako 28. marca ob 2:15 popoldne. Za višje šole: 29., 30. in 31. marca ob 2:15 popoldne. ŽIVE PLAMENICE V PUSTNEM SPREVODU Strašna nesreča se je zgodila med nekim pustnim sprevodom v Bohainu na Francoskem. Na nekem okrašenem vozu je bila velika kletka, v kateri sta bila dva v leva prepblečena moža. Nenadno je švignila iskra iz neke rakete v "levjo kletko" in je zažgala vato, iz katere je bil kostum obeh mož. Našemljenca sta skočila kot živi plamenici z voza in se valjala po cesti, da bi ugasila ogenj. Dobila sta tako hude opekline, da je eden umrl, čim so ga prepeljali v bolnišnico, drugi pa se bori s smrtjo. OBOROŽENA SILA SOVJETSKE RUSIJE Moskovska "Pravda" je ponatisnila podatke, katere je objavil neki nemški časopis, glede' oborožene moči Sovjetske unije, s čemur je Moskva očividno pritrdila, da so'podatki točni. Rečeno je, da ruska armada šteje 1,800,000 mož, da se je njena ! zračna moč v dveh letih pove-: čala iz 6,000 na 8,000 bojnih letal in da ima Rusija danes 30,-: 000 lahkih strojnic, 23,000 tež-> kih strojnic, 1,600 kosov težke - artilerije in od šest do deset ti-t soč tankov. Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 ■i_- ii In-rl 11" i Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 —- za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Get acquainted with this new wonder — r^^B^pSp^jW metal that cooks better, permanently - ||He 'j§ tlPgsf retains its gleaming lustre, won't stain, JhdZ^ rust or darken, cleans easier, lasts longer y X , and safeguards health. Try it in your \ > own kitchen—it's the best demonstra- /^JPIhj ' ' don you can make of the economy and Talue of this beautiful cooking ware. SEE IT TODAY AT ; SUPERIOR HOME SUPPLY [ 6401-03 SUPERIOR AVENUE. Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar ( prestavil v angleščino Anthony J.1 Klančar j Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu j rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. --9-- Knjiga je vezana stane $1 —#—• Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue t." 1 »oeaoesaopoesss ifiiHitiiS | (4) TA KUPON I z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo i osebo do treh malih krožnikov za kruh. Zame- = njate lahko te kupone v našem uradu. Nobenih E naročil ne sprejemamo po pošti. \ IME______________________________________ = Naslov------------------------------------- | Mesto ......—.------------------------;......................... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH MOŽJE! ZADNJE DVA DNI RAZPRODAJE OBLEK! *35, $40, $45, $50 SPOMLADANSKE OBLEKE !N v l; ; POVRŠNIKI ■ .ji I ^bite naš udobni \ načrt plačevanje v 10 plačilih 28-75 Posebnosti v finih površnikih li;jhiiiicuns, Raglans, Box Coats, Coats, Navadni hrbti in lll*bti s pasom. Fino izdelani in n°vi vzorci. Importirani in do-mači tweeds, Shetlands, Silk-tike wrinkle proof "mohair, al-paca and wool" in vse vrste bla-Gamelhair blago (10% vol-ne) Pini coverts in gabardines. ■ Malo predplačilo drži vašo |Jizbero do Velikonoči. Resnične vrednosti Obleke, s enim parom ali dva puro m hlač, vredne $35 do .$50 na tej razprodaji za samo 29.75. Polne drapes, modified drapes, sport modeli, eno in dvo vrstni. (15'/c oblek ima dva para hlač). Redne in večje mere. Fine worsteds, Tweeds, Coverts, Gabardines, Shetlands, Cheviots, Cassimeres. The Man Company — Drugo nadstropje THE 3VIAY CO. DA.IF.MO IN ZAMENJAMO ZELENE EAGLE ZNAMKE licih; a ni se jim bilo treba jih j sramovati. Vdovn je klečala po-; leg sinčka. Nad njimi pa je sijalo jasno solnce; dolgi gladki valovi so e-| nakomemo udarjali ob ladjo, | ■i nm '•mm ntm V JUGOSLAVIJO Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih: BREMEN • EUROPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND Izborile železniške zveze od Cheroouraa, Uremina ali Hamburga POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizko cen« za vožnjo iz Evrope med 3. aprilom in 23. aprilom ter 26. iunijem in 23. Julijem za. Štiritedensko bivanje v Ameriki. MATERE. . . NE ZAMUDITE TE PRED-VELIKONOČNE S DVEMA PAROMA HLAČ jI MERE 12 $ DO 20 JL^.95 Samo premislite — fino izdelane °l>,eK.!!j,ii najnovejših spomladanskih vzorcih in s dvema paroma hlač, kar pomeni (\v0L. i trpežnost. Novi eno-vrstni in Uvo-vrstni 11 Tj doli v modri in rujavi barvi, cheviot worsted blago. Obleke* se redno prodaj' po $18.75. . • ! Deške kratk« hlače Izdelane iz trpež»e.? blaga. Obšite za šo rabo. NajnoVJ blago. Mere 8 do ( lfi. Posebnost ^ * Čepice ali pasovi zastonj s vsako obleko prodano tekom te razprodaje bomo dali novo spomladansko čepico ali pas, vaša izbera, ZASTONJ. Solidne barve. Dobro izdelane Mere 8 do 14VŽ. 55c, 2 za..... DEŠKE SRAJCE RAZPRODAJA DEŠKIH SAMPLE OBLEK $195 Zakaj rece stvari 1 ki jih ne misli? i Vključene v to skupino so obleke ki so se prej prodajale do $8.95. Dobili boste vse mere v najnovejših vzorcih in novemu blagu. OBLEKA — 4 KOSE Suknjič, jopič in dva para hlač. Vrednosti do $15. Pridi- So Q C te zgodaj za dobro izbero. O« Ko male stvari razburijo moža — da reče ženi stvari katere ne misli — je skoraj gotovo NERVOZEN. • Napenjanje oči' mnogokrat povzroča to nervoznost. Povzroča glavobol, zaprtje in druge bolečine in oslabša vid. • Prav lahka in cenena obramba protfnapenjanju oči, je da imate DOBRO LUČ — tako luč kot vam jo da moderna Sight-Saving svetilka — za dela ki potrebujejo veliko koncentarcijo oči, kot branje. • Rabite Sight-Saving svetilke v vašem domu. So znanstveno izdelane, da dajejo "Boljšo luč za boljši vid." m Oglejte si krasne 1939 modele Sight-Saving svetilk v trgovinah SEDAJ. Cene so prav nizke. | Deški Troilian Klobuki | $1.19 - $1.49 \ Vsak dobro oblečen 5 deček bo hotel Imeti Ucal Jleafue 18TH FlOOR • MIDLAND BUILDING • PROSPECT 5522 "EVERY MEMB« Or THI FAMILY NEEDS A sight-SAVING LAMP' STRAJ? 1 I 25V r-nr--. 10 < KRMAR MILANOVIČ POVEST IZ POMORSKEGA ŽIVLJENJA Ladja je legala na vodi kakor mrtev hlod, ki si ne more prav nič pomagati, imela je le še eno samo jadro, pa še to je bilo vse raztrgano. Na krovu pa je vladalo pravo razdejanje. Iverje, treske in polomljeni tramovi so ležali po krovu kakor mrtveci na bojišču. Ob ladji pa se je vleklo še nekaj vrvi in jader, popolnoma raztrganih in nerabnih. Ob straneh je kazala ladja Velike poškodbe. Izmed potnikov še ni nihče prišel na krov, ker so* ubogali kapitana. Le nekaj mornarjev je bilo pri vodnih sesalkah in poleg njih kapitan, ki je proučeval neki morski zemljevid, da bi vsaj približno mogel določiti, kje se ladja zdaj nahaja. Pri tem pa je nemirno pričakoval Milanoviča, ki je šel s tesarjem v spodnje prostore, da bi preis-kal ladjine poškodbe. Podolgasti gladki valovi so se med tem zaganjali od strani v ladjo in jo premetavali semin-tja. Krmilo ni več opravljalo svoje službe. Zdaj se je vrnil Milanovič, moker in utrujen in z njim tesar, kateremu se je vsled razburjenja skoro mešalo. Kapitan je vprašal lahno, pa hitro: "No?" "Bojim se, da ni več pomoči," je šepetaje odgovarjal Milono-vič. "Voda prihaja v ladjo na dvanajsterih različnih mestih." "Največja luknja je ravno v sredi. Tam sva čula, kako je voda grgrala; toda tam ji ni mo-j goee priti do živega," je obupno pristavi tesar. "Kako visoko stoji voda?" "Enajst čevljev." "Moj Bog!" je zastokal kapitan; "torej je voda v kratkem času narastla za poldrug čevelj." "Takoj bomo morali misliti na čolne," je nadaljeval Milanovič in se je pri tem oziral po obzorju. "Nikar mi vendar ne govorite o čolnih," je vzdihoval kapitan. "Postavite nekaj tramov namesto polomljenih jambor in. pritrdite nanje jadra!" Milanovič ni odgovoril, ampak takoj je odšel, da izpolni u-kaz. Kapitan je med tem dirjal razburjeno semintja. Bil je sicer prepričan, da je položaj brezupen, da ni nobene pomoči več, toda ni se mogel toliko ojuna-čiti, da bi nevarnosti pogledal drzno v oči. Izmed potnikov Je prvi prišel na krov general. Kar obstal je, ko je zazrl te razvaline. Kakor mnogi drugi, je tudi on že ponoči poskušal priti na krov, toda ko je ravno hotel prestopiti zadnjo stopnico, ga je v pravem pomenu besede odpihalo nazaj; in ravno to so poskusili tudi drugi. Nihče pa niti od daleč ni slutil, da je postala ladja taka razvalina. Generalu je zastajala sapa. Zdaj sta se mu pridružila Albin in Novinšek. Pa ravnotako sta obstala, kakor okamenela; obličje jima je pobledelo. Potem so hiteli vsi trije proti kapitanu; , "Povejte nam za, božjo voljo, kaj se je zgodilo! Kaj bo z nami? Ali se potopimo ?" je kričal Albin. ; "Moj Bog, vsi jambori so polomljeni! Ali je še mogoče, da, bi nas ta razvalina pripeljala v Ameriko?" je obenem obupoval Novinšek. "Da, gospod kapitan, zdi se, : nam, da smo res prišli v opasenl položaj. Potopili se bomo —1 kaj?''-je vmes vpil general. "Gospodje," je kričal kapitan, ki je bil sam v največji stis gjjs i " , s !v )®S!®®® „ 1 ,T ,r , Išče se oskrbnika L i Tem potom se razpisuje služ- o oskrbnika za novi Dom, ka- [ terega je kupil Klub Zapadnih Slovenskih Društev. Oskrbnik . mora biti delničar družbe in . mora biti sposoben skrbeti za . poslopje in oskrbovati klubovc prostore, ko se dobi dovoljenje. Za vSa nadaljna pojasnila se naj delničarji obrnejo na tajni- " ka; Carl Samanich, 3662 West 5 56 Street. 1 te se z menoj v molitev, da se izročimo v božje varstvo in. milost!" Gospodje so se takoj odkrili; tedaj je rekel kapitan: "Da, gospod general, to nam bo vsem pomagalo, zato mi dovolite, da obvestim o tem tudi mornarje. Mnogi se bodo gotovo z veseljem udeležili skupne molitve." Milanovič je takoj odšel na prednji del in kmalu se je vrnil z vsem moštvom; tudi oni, ki so bili pri sesaljkah, so se pridružili. Nepopisno vzpodbudno je bilo gledati, kako je častitljivi stari gospod, bosonog, s sklenjenimi rokami, z obrazom obrnjenim proti nebu, klečal in s tresočim glasom klical Boga na po-^cč in ga prosil milosti in u-: smiljenja in rešitve iz te stiske in nevarnosti. Nekaj svetega je bilo v tem, kako je sivi vojak govoril k svojemu Bogu. Izmed moštva so nekateri držali roke l na obrazu, drugi so klečali s t spoštljivo upognjeno glavo, ta ■ in oni je resno zrl na generala, - mnogim so tekle solze po velih NAZNANILO J Vsemu cenjenemu občinstvu .naznanjamo, da smo ravnokar j lobili nove vzorce za obleke in ; površnike. Naročite vaše obleke sedaj. — Se priporočamo. Chas. Rogel 6526 St. Clair Ave. I August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE t Slovenskem Nar. Domu . PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino tečno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. v Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. Za poiasnlla vprašajte loiiainSgii »Rent« ali I 1430 EUCLID AVE., CLEVELAND, OHIO ^HAMBURG-AMERICAN URSgft IglNORTH GERMAN ILOYPlg Quart $1.65 Code No. 171-A jPint 86c Code No. m-c iTTTVirt^ 0$, 11 it k 1111 ti i ■#§■ ki je bila kakor mrtva, in m6" besedami generala in mrm^' I njem onih, ki so mu odgovarj3' ili, je bilo čuti grgranje naraše3' S joče vode v ladjinih prostori'1' (Halje prihodnjič) S RAZPRODAJE! Tu je prava priiika, da opremite vašežj J fanta za velikonoč. Cene so bile j znižane in ti prihranki vas morajo t:lK J napotiti, da kupite tu. OBLEKE METROPOLITAN OPERA Association oyf New York Cleveland Public Hall OTELLO—Ponedeljek, 27. marca: Jopson, Vollpka, Mnrtlnelll, Tibbott, Cordon, Puntaa. LOUISE—Torek, 28. marca: Moore, Doe, Bodnnya, Kullmann, Plnza, Ballet, Pantaa. die WA lkuere—Sreda, 29. marca: Flagntnd, Lawrence, Tliorborg, Melchlor, Mat, Sclioor, Leinadorf. THAIS—Četrtek, 30. marca: Jepson, Kaskns, Thomas, Tokatyan, Ballet. Pelletier. ma non—PetekTpop., 31. marca: •Moore, Browning, Ktepurn, Brownlee, Cordon, Pelletier. lohengrin—Petek zvečer, 31- marca: FlagsUd, Tliorborg, Melclilor, List, Janssen, Lelnsdorf. TOSCA—Sobota pop., 1. aprila: Lawrence, Petina, Ktepura, Tlbbett, Cordon, Papl. lucia dTlammermoor— Sobota zvečer, 1. aprila: Tons, Votlpka, MartlnolU, Plnza, Massue, Ballot, I'api. Cene $6, $5, $4, $3, 52, $1. (nič davka) Union Bank of Commerce EUCLID AT NINTH MAin 8300 Urad odprt dnevno med 9. z]u. do 5:30 pop. (Rabi se samo Knnbe glasovlr) ITCIU i 1 Jl »»»»»ir« »»^»iisj.cjP^MB!^........ Buster Brown Čevlji $1.95 - $2.95 Ti čevlji so poznani za trpežnost in za fine vzorce, črne ali rujave. Vse mere. HANDEL'S 15502 WATERLOO ROAD ODPRTO ZVEČER $1.0"