Političen list za slovenski narod. F* poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. tO kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan veija 1 gld. -0 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. K aročnino in oznanila (inserate) prejema uoravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma «e ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. šsJtev. 109. V Ljubljani, v soboto 13. maja 1893. Letni It XXI. Svobodna cerkev. Bore Mažarska! V soboto so sicer v zbornici m&gnatje z večino 25 glasov izrekli se proti nov.m brezverskim zakonom, toda s tem še v .Marijinem kraljestvu" ni vse končano. Razmerje katoliške cerkve ostane še ravno tisto, kot doslej, in če se kmalu osnovno ne izpremeni, bode žid z ložo lahko izvel, kar se mu bo zazdelo. V kraljestvu sv. Štefana, katerega je primerjal papež Silvester z aposteljnom, se bahato šopiri brez-verstvo; koder še sedaj apostoljskega kralja diči sv. Štefana krona, tam kalvinec in žid igrata vlogo opekonov največji podpori, najboljši materi mažar-skega kraljestva — sv. cerkvi. Iz ust svojega vzvišenega kralja, kateremu so že tolikrat pokazali svojo nezvestobo, so čuli nedavno naduti onstranlitovski šovinisti marsikatero resno iz užaljenega srca izviraiočo besedo. Brez dvojbe so kraljeve besede muogo pripomogle, da je vsaj večina magnatov o pravem času ohranila si treznost in vlado najodločneje opomnila, naj ne spravlja države v nevarnost propada. Kralj ogerski je nastopil, kakor vselej, tudi ob zadnjem kratkem bivanju v Budimpešti, kot apo-stoljski kralj; brezverski vladi in razdivjauemu delu ljudstva je pokazal, da njegovo veličastno ime ni prazna beseda, marveč vidni izraz pravega začetka in utrjenja ogerskega kraljestva, in da je kot tako mora smatrati vsakdo, komur je blagor domovine na srcu. Čadne vam stvari! Vsa verstva imajo na Ogerskem še svojo avtonomijo, le katoliška cerkev ne. Pravice,, katere so podeljene samo vzvišeni kraljevi osebi, izvaja sedaj s framasonskim, ali vsaj s kal-vinskim duhom navdihnena vlada. Ko izbira in ime- nuje višje cerkvene dostojanstvenike, jej je samo njen strankarski namen na srcu. Če ima tudi trpeti dušni blagor celh škofij, če ima ljudstvo s svojimi pastirji vedno bolj se pogrezati v močvirje proticer-kvenega mišljenja in življenja, nič ne dene; samo da je politični namen desežen. Cerkev je takim ljudem k večjemu dobra še za nižjo policijo, ki naj s svojimi svetimi sredstvi služi jedino le maliku liberalne države. Zalibog, ni samo na Ogerskem tako! — Vprašati se pa moramo, ali je bil to namen velikodušnih papežev, ki so v svoji ljubeznjivosti darovali tako imenitne pravice svoje posvetnim ljudčm? Zaupali so tedaj značajnosti in zvestobi, ki pa se ni vselej in povsod potrdila. V takozvanih konkordatih so papeži kolikor možno največ odjenjali. in kolikor se d&, odstopili svojih pravic, samo da bi se ohranila mej cerkvijo in državo prijateljska zveza. Slabemu zavezniku so zaupali. Skoro povsod so iz konkordata raznovrstni zbori in vlade svojevoljno zavrgli vse, kar bi bilo cerkvi v prid. nasprotno pa so si obdržali vse pravice, katere jim je cerkev dala le s pogojem, da bodo tudi oni spoštovali vsaj najpotrebnejše pravice cerkvene. Žalostno je to poglavje novejše cerkvene zgodovine, in iz njega se lahko poučimo o marsičem, kar nam je sicer uganka, in marsikaki krvavi, rani, ki so jo lastni otroci zadali svoji materi, dobimo v njem pravi zadnji uzrok. Vkleneni cerkvi se v vsem njenem življenju poznajo krivične verige, ki jih nosi. Višji pastirji, duhovstvo, redovi, in tudi ljudstvo, — vse trpi. Najgorji pa je pri tem zasmeh nasprotuikov, ki se roga cerkvenim vezem, in ki z najzlobnejšo slastjo našteva z jetništvom naravno zvezane posledice in | jih — očita. Sam jo je vklenil, ali se vsaj veseli njenih verig; potem pa njej očita, če se ne more gibati — svobodno, svobodno si voliti in nadzirati in soditi svojih učečih sinov, svobodno tudi vzgajati za nebesa svojo poslušajoče dece. Bog sicer ne zapušča svoje cerkve in jo s svojo vsegamogočno modrostjo brani in vzdržuje tudi tam, ko se po človeško že sodi, da je izgubljena. Propada se jej ni bati. Toda dolžnost njenih otrok je vendarle, da se potegnejo za cerkev in da jo vsak po svojih moččh z molitvijo in z vsemi postavnimi sredstvi skušajo rešiti spon. To je dolžnost, ki jo nalaga cerkev sama, in te dolžnosti so dolžni zavedati se škofje in duhovniki; dolžni so jo tudi oznanjati ljudstvu, da jo izvršuje v svojem javnem življenju. Žalostno resnico moramo pri tem poudarjati, da je ta zavest predolgo spala mej nami; zavest nasprotnikov pa je bdila in živela. Čuda, da nismo vsega zgubili. .Svobodna bodi cerkev!" to geslo mora biti tedaj prvo vsaj tistim, ki so posebno zvezani ž njo; vsaj škofom in duhovnikom mora biti sedaj prvo načelo, prvo, če hočete, svobodno načelo. Osvobodimo cerkev! Ce so v naši zbornici židje, protestantje in brezverci brez strahu, ali jim je dovoljeno, glasovali za zakone, nasprotne cerkvenim pravicam, potem menimo, smejo pravi katoličanje vsaj s takim pogumom zahtevati svoji materi vzeto svobodo nazaj. Ne bo dolgo, in vsa nejasna, zastarela načela bodo izginola. Namesto imena konservativcev in klerikalcev se bo glasilo samo jasno, konkretno izraženo, načelno ime: borilcev za svobodo cerkve. LISTEK Svoboda mislim! Oni mani padme hum. čarovno slovilo. Kje je Višnu, kje njegov zvesti Avatar?1) Črni brabmiui so ju hoteli uuičiti. Pozabljena sta Putra2) in Žariputra;1) Nagardžuna4) se je raztopil v Nir-vani in stari Indra plače. Sautrantika in Vaibhašika5) — kje sta? — gorjd, gorje! — Sem pa tja še kak Bhikšu6) opeva 32 lepih Buddhovih lastnostij, a nikdo se ne gane.-- Sredi teme pa se vžiga luč; Bohdisattwin') duh še ni izumrl in Bhamisvara7) se oživlja. Žramaneri8) vstajajo pobit sovraga, stret vezi, osvobodit zemljo. Mahnič pada. .Vsi vrhovi nevednosti se že cepijo ; kolje jih blisk spoznavanja." 9) Tripithaka in Mula Grantha10) stopajo zopet na dan. Tudi pri nas se svita. Sreča večnega niča, slast duhovnega pansa-tanizma se nam obeta. Slava! Ne bo dolgo, pa si volimo svojega Dalač - Lamo; n) kandidatov imamo dovolj. Že pozvanja zvon, .Zvon ljubljanski". — Čujmo ga: ') Modrost Višnova; ') Buddhovi nauki; 3) njegov učenec; 4) učenjak bud. iz 7. stol.; ') nauki bud ; *) sv. berač; ') pobožen imenitnik; ") novici buddhist. samostanov; ') geslo sv. beračev; ") sveti knjigi; ") tibetskih bud. glava. Grešnik. Indska legenda. Noč. V koči samAtni nad Gangoj Skrivnostno še baklja gori; Na podu sedijo menihi, Š&m Buddha med njimi stoji. Napol razsvetljeni obrazi Zamišljeno gledajo v tli, Vse tiho . . . Možjč so ti, misliš, Iz onega vstali sveti. .No, bratje," pretrga molk Buddha, .Kdo ve še med vami kak greh? Zdaj vprašam vas v tretjič in zadnjič — Spovedali vsi ste se vseh? .Gorjč mu, kdor madež prikril bi, Zamolčal na vesti bi kaj! Nikoli se ne bi posvetil, Ne vnišel v nirvane bi raj . . . .Nobeden se več ne oglasi? Obred že je sveti konč&u? . . ." Pač! jeden še, mladi Ambattha Pred Buddho tja stopi skes&n: .Grešil sem, prevzvišeni mojster! Grešil sem bud6, prehudo; Kako naj odkrijem ti krivdo? V dnu duše me peče zelo." ..Ne boj se! Kaj bil bi pač storil? Zavela te vroča je kri? . Pogledal, kaj ne, pregloboko Devici si kaki v oči?"" .Jaz mislil sem, o prečastiti! Sam mislil sem s svojoj glavoj; Življenja uganko s&m htel je Pronikniti smelo duh moj. .In mislij poletu nikoli Ogr&j nisem stavil, ne mej . . . Po veri brahmanov to greh je, Ear delal, žal, jaz sem doslej I .Kar v Vedah je pisano svetih, To misliti čhvek le sme! Ne globlje, ne više, ne dalje . . . Kdor misli drugače — gorjč!" Le redko smijal se je Buddha, Sedaj nasmehlji se sladko, | Začudeno gleda učenca, Smehljaje mu pravi tako: .Čemu pač nam vsakemu svojo Bog Brahma b1 glivo bil dal ? Čemu bi nam duha luč sveto Tam z lučjo bil svojoj prižgal! ? .Čemu imaš uogi? — da hodiš! Za delo ti dvoje je rok: Z razumom pa v glavi ti misliš, A misliti zni le še — bog! .Čim bolj ti sim misliš svobodno, Tem bolj si podoben — bogu, Tem bolj približuješ se Brahmi . . Le misli zatč brez strahu! .Le misli, Ambattha, preljubi, Vse stvarstvo ti sam premišljuj! Da misliti greh bi bil morda — Brabmanom nikar ne veruj!" A. Aškerc. Mojster je govoril, a ne še skončal, zvon je je zvonil za njim, a ne dovolj. Njegova Sautrantika Že večkrat smo izražali ta katoliški načrt, kateri ne sega v nobenega pravice, marveč kateri hoče vrniti pravice le tisti božji ustanovi, ki je najboljša in najtrdnejša varuhinja vseh pravic. Po tem načrtu se ne bo več bati ni vernim katoličanom, ni nasprotnikom — političnih škofov, ali opatov, ali duhovnikov. Menimo, da govorimo jasno, kdor hoče ume-vati. Pri tej priliki in v tej zvezi tudi odgovarjamo „Naroduu na njegov opetuvani poziv: ^Cerkveno pravo strogo zahteva, da znd vrhovni pastir jezik svojih ovčie; ono strogo prepoveduje, da bi se kakorkoli zlorabila cerkev in njene naprave za strankarske, krivične namene; da bi se pa javno rušila avtoriteta, da bi se iz često napačno popisanih in umevauih slučajev v ljudstvu netilo sovraštvo do oseb, katere v njihovem delokrogu mora poslušati, in s tem izpodkopavala vera v stvar, ki jo zastopajo osebe, to prepoveduje — katoliška morilki! Pohujševati ne smemo! Liga -f- 12. Deželni zbor kranjski. XIII. seja d n e 12. m a j a. Deželni glavar Detela otvori sejo ob '/,11 uri; vlado zastopata dvorni svetnik baron Hein in vladni komisar pl. Laschan. Poslanec Višnikar poroča o načrtu zakona gledš osuševanja ribniških in kočevskih dolin. Da se osuše te doline, treba je odpreti, izčistiti, razširiti in ograditi požiralnike in da se napravi kanal iz potoka Bistrice do votline Tentere pri Zlebiču. Vsa osuševalna dela bi stala 12.000 gld. Poljedelsko ministerstvo je že dovolilo 6000 gl. prispevka iz melijoracijskega zaklada. Deželni odbor priporoča, da se prispevek udeležencev določi 8 80°/0 v znesku 3600 gld., od katerega sta odšteti zneska 1200 gld. in*300 gld., katera ste prostovoljno zagotovili trboveljsko društvo in občina ribniška, tako da bi drugi udeleženci morali pokriti še 2100 gld. C. kr. poljedelsko ministerstvo pa želi, da bi dežela z ozirom na to, da izboljše-valni zaklad sam prevzame polovico vse potrebščine znašajoče 12.000 gld., da je deželni zbor že za leto 1892 dovolil v to svrho kredita 2000 gld., kateri se pa ni porabil, tako da treba samo še kredita 2500 gld., in da bi se s tem dela pospeševala, — prevzela skupaj znesek 4500 gld. Finančni odsek pa predlaga, da se določi prispevek udeležencev z 20°/0, jednako kakor pri zakonih ob uravnavanju potoka Mirne in hudournika Pišence. Ta prispevek znaša 2400 gld. in ker je je zagotovljenih že 1500 gld., preostaje še znesek 900 gld., kojega je pokriti udeležencem. Finančni odsek je mnenja, da ne bode delalo posebnih težav, dobiti ta znesek od udeležencev, in sicer najložje od udeleženih občin. Radi tega predlaga, da se zne- je še dolga in umetna. Posrečilo se nam je izkopati nadaljevanje. Modro je in lepo dišeče, kakor peresce s smokvinega drevesa v Mahamegbi, jasno, kakor lice Sanghamitrino *). Poklonimo se, potrkajmo se na prsi in poslušajmo: Grešnik. Indska legenda. — Nadaljevanje po A. Aškercu Osrčen po takih besedah Še jeden zdaj stopi naprej, Uzmattha je, stari puščavnik, Ki tih se je skrival doslej. „Jaz tudi grešil sem, o mojster, I mene greh velik teži; A ker si odpustil sosedu, I meni obupati ni." „Nič bati, preljubi puščavnik! Kaj ne? ti prelomil si post, In jedel in pil si čez mero, Sploh bil si nekako preprost." t „Jaz kradel sem, vzvišeni mojster, Sam kradel sem s svojoj rokoj; Med svojim in tujim imetjem Ni vedno razločil duh moj. če srce želelo je blaga, Ki bilo je bližnjika last, Je roko zvijačno vodila Pregrešna tatinska mi strast. A v Vedah je pisano svetih, Da krasti živ človek ne smd, Da želja po tujem imetji Celo prepovedana je." *) Sv. beračica. sek 1200 gld., to je 10% »se potrebščine razdeli na prizadete občine in da se ribniški občini všteje že obljubljeni prispevek 300 gld. Ako se od proračunjeue potrebščine 12,000 gld. kaj prihrani, skrčiti je prispevke vseh udeležencev, tedaj tudi oni trboveljskega premogu kop nega društva, katero je obljubilo 10% vse potrebščine. Ker je ves še nepokriti znesek 900 gld. razdeliti na prizadete občine, odpada potreba osnovanja vodnih zadrug v svrho, da'se pridobi prispevki od udeležencev. Za vzdrževanje vseh osuševalnih del dovoljeno je po načrtu zakona, da se osnuje več modnih zadrug in to radi tega, ker bode kanal pri Žlebiču v ribniškem okraju, od rup v kočevskem okraju, katere je uravnati, od 15 do 30 km oddaljen in ker bode tedaj težko osnovati eno vodno zadrugo, katera bi oskrbovala vse te naprave. Vladni voditelj baron Hein naglaša, naj bi udeležene občine prispevale k troškom, ne pa posamezni interesentje, ker bi se vsled rekurzov podjetje le zavleklo. Poslanec Pakiž našteva posamezne vasi kot: Breg, Zapuže, Dol. Lazi in Breže, ki nemajo nobene koristi od tega podjetja, istotako ne katastralna občina Sušie, zato bi pa bilo krivično, ko bi morale tucti te vasi plačevati dotične troške. Zato nasvetuje resolucijo, naj se te vasi izvzamejo od prispevkov. Načrt zakona in resolucije poslanca Pakiža sta bila soglasno sprejeta. Poslanec dr. Tavčar poroča o zgradbi ceste Hrib Sodražica. Troški so proračunjeni na 45.000 gl. deželni zbor je lansko leto dovolil 15.000 gld. v ta namen, torej bi trebalo še 30.000 gld. Cestni odbor namerja vzeti posojila 20.000 gld., katero bi se vra-čevalo skozi 30 do 40 let. 10.000 gld. bi se nabralo s priklado na davke. Okr. cestni odbor pričakuje tudi od udeležencev izdatnih prostovoljnih doneskov. Deželni odbor nasvetuje, naj se okr. cestnemu odboru ribniškemu dovoli za obrestovanje in amortizacijo posojila od 1. 1894 naprej skozi 40 let daljno 8% priklado na davke za izvršitev omenjene ceste. Upravni odbor pa nasvetuje, naj deželni odbor še poizveduje, koliko bi se nabralo prostovoljnih doneskov, potem določi šele odstotke priklad iu v prihodnjem zasedanju poroča. Poslanec Pakiž jako toplo priporoča to zadevo, da bi se zopet ne zavlekla, naglaša važnost te ceste za mnoge občine posebno z ozirom na novo železnico ter nasvetuje, naj dež. odbor že sklenjeni zakon predloži v Najviše potrjenje in razpiše konkurenčno obravnavo, da bode mogoče določiti odstotke priklad. Poslanec ces. svetnik M u r n i k enako toplo priporoča predlog upravnega odseka, kakor tudi dodatni predlog poslanca Pakiža. — Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Poslanec Grasselli poroča ob izvestju dežel, odbora glede zdravstvenih stvarij. Zdravstvene priklade so znesle 17273 .gld. In zopet zasmeje se Buddha, Smeh sladek po koči zveni, Učenca po rami potrka, Tako ga prijazno uČi: „čemu pač ti prste bi dolge Podaril bil Brahma naš bog? Kaj misliš? Cemu si zvitejši Od drugih in urnejših rok? Ti tuje vse imaš za svoje In tujega sploh ne poznaš: Bog Brahma ne misli drugače, Njegov je ves svet, a ne naš. Cim bolj si lastil boš imetje Ti tuje, tem bolj boš enak Vesoljnega sveta lastniku; Zatorej ne bodi bed&k! Le kradi, predragi Uzmattha, Izmikaj, kjer moreš; ter čuj: Da krasti pregrešuo bi bilo, Brahmanom nikar ne veruj!" Zdaj stopi pred Buddho predrzen Trop grešnikov vsake vrstš: Prešeštniki in ubijalci Goljufom podajo roke. Vsak svoje zločine naznanja In v Buddho upira oči, Ceš, kaj bo pač meni povedal, Na smeh se ves čas že drži. Ko zadnji je grešnik opravil Buddhistično spoved ihteč, Se Buddha na glas zakrohoče, Nauke prelepe deleč: Poslanec Hribar pri točki Bgnoj šča" nasvetuje resoluciji: 1. Visoka c. kr. deželna vlsda se jSoiivIje, naj z vso energijo deluje na to, da se odpravijo nesnažni kali po vaseh — zlasti na Gorenjskem —- in da se na drug način priskrbi pitna voda. 1. Deželnemu odboru se naroča, naj pospešuje v tacih vaseh napravo vodnjakov in živinskih napa-jališč s primernimi podporami iz kredita, ki mu je v ta namen na razpolaganje. Voditelj deželne vlade omenja, da to vprašanje spada v delokrog županstev in da ima vlada v tem oziru zvezane roke, dasi želi taka* izboljševanja. Poslanec Kersnik in poročevalec Grasselli se protivita resoluciji poslanca Hribarja, češ, da c. kr. okrajna glavarstva dovolj strogo zahtevajo izvršitev svojih ukazov in bi po nasvetu posl. Hribarja imeli ljudje še več sitnostij. Prva resolucija poslanca Hribarja je bila odklonjena, druga sprejeta ; sprejeti so bili tudi predlogi poročevalca Gras-sellija, ki se glase: 1. Deželnemu odboru je skrbeti, da vsi zdravstveni zastopi vsako leto pravočasno predloži izkaze o gospodarjenju z denarji. 2. Deželni odbor si prizadevaj, da se popolne vsa službinska mesta okrožnih zdravnikov. 3. C. kr. vlada blagovoli zaradi nevarnosti glede kolere posvetiti posebno pozornost tistim pokrajinam naše dežele, kjer se gradi železnica, in nujno ji bodi priporočeno, skrbeti z vso mogočno hitrostjo za izdatno zdravniško pomoč in za druge potrebne naredbe v svojem področju, kadarkoli bi se prikazala omenjena kužna bolezen. 4. Deželni zastop odobruje deželnega odbora izjavo, da je dežela pripravljena, občinam v potrebi dovoljevati primerne podpore za nakup razkužil in za opravo bolnišnice za silo, zajedno pa naglaša, da treba občine vselej tudi poučevati, katerih razkužil se jim je posluževati in na kakšen način. 5. C. kr. vladi bodi izrečena najtoplejša zahvala na ustanovitvi dveh novih cesarskih služb okrajnih živinozdravnikov. Poslanec Klein poroča ob izvestju deželnega odbora prisilne delavnice ter nasvetuje : 1. Poročilo § 7. črka A o prisilni delavnici, marg. 1. do vštetega 14. se vzame blagovoljno na znanje. 2. Deželnemu odboru se nalaga stroga izvršitev sklepa XII. deželnozborske seje dne 5. aprila 1892. leta, da se prisiljenci kolikor mogoče v najboljši meri uporabljajo za delo zunaj zavoda in da se upravništvo prisilne delavnice izogiblje vsakateri konkurenci s tukajšnjimi obrtniki ter v to svrho rokodelska opravila in naročena dela omeji na brezpogojno potrebo. (Dalje v prilogi.) „Oj tepci priprosti, neumni, Neznan vam je Brahma naš bog; Le Brahme se, Brahme držite, V brahmanov ne trobite rog! Ljudje pač obsojajo dejstva Iu proste le misli pustč; A Brahma, ki v srce nam gleda, Ločevati tega ne sme. če Brahma nam misli da proste, Nam proste da tudi želje; Če smeš pa želeti po volji, Dejanje dovoljeno je. Zatorej ni Kar se ne bojte, Zapovedi prazen so puh, Izmislili so jih brabmani, Da vklepajo prosti vaš duh. Vam proste so misli in želje In prosto dejanje vezi, Za vas, ki ste prostega duha, Zakoni, zapovedi ni. Pozna li bog Brahma kak zakon? Je v Vedah o tem kaj shdu? Čim manj se zakona držite, Tem bolj ste podobni bogu." Tako je razlagal nad Gangoj Sam Buddha visoko skrivnost; A čul ga je pesnik slovenski, Ki buddhovsko širi modrost. To je prava, sveta upavasata*). Za-njo v boj, v boj za sveti nič proti mračnjakom! *) Bud. post in spoved. Briloga 109. štev. „Slovenea" dn6 13. maja 1893. 3. Napis nad velikim vratam naj se v slovenskem in nemškem jeziku takoj napravi. Poslanec Grasselli poroča o deželnih dobrodelnih zavodih ter nasvetuje: 1. Deželni odbor poročaj v prihodujem letnem poročilu, po koliko dni se je povprek oskrboval jeden bolnik v bolnišnici leta 1890, 1891 in 1892, in to za vsak oddelek, namreč za medicinski, kirurgiški, sifilitski in dermatologiški, ofcalmologiški itd., vse drnge oddelke posebej; za naprej pa poročaj o tem vsako leto sproti. 2. Deželni odbor delaj vedno z vsem naporom na to, da se bode z bolniki iz Kranjske v bol niš nicato zunaj naše dežele, zlasti pa v tržaški bolnišnici, ravnalo strogo po predpisih ministerskega razpisa i dne 17. junija leta 1869, št. 1713. 3. Ostalo poročilo deželnega odbora o deželnih dobrodelnih zavodih se jemlje na znanje. Poslanec Stegnar poroča o deželnem muzeju ter nasvetuje, da se poročilo vzame na znanje in dobrotnikom izreče zahvala. Poslanec dr. Tavčar zopet ponavlja svoje pritožbe gled4 deželnega muzeja ter navaja razne anekdote, katere mu donašajo na uho gospodje iz raznih, tudi osebnih nsgibov. Po našem mnenju take osebne stvari ne spadajo vedno v zbornico. Deželni glavar pojasni, da je deželni odbor kustosu deželnega muzeja dovolil podporo v namene, bi utegnejo koristiti deželnemu muzeju; dotično poročilo se bode o svojem času predložilo. Poslanec dr. Papež odgovarja dr. Tavčarju, da so razne ovire zadržavale izdavo slovenskega „Vodnika po muzeju", posebno ker zbirke še neso stalno vrejene. Kaj je g. kustos dosegel v Italiji, tega deželni odbor sedaj ne ve, dokler ne dobi poročila v roke. Ce pa si kdo dovoli šalo, da ponudi ponarejeno stvar kot dragoceno starinsko izkopino, taka prevara se more marsikomu primeriti, tudi dr. Tavčarju. Reorganizacija muzeja pa se bode predlagala v prihodnjem zasedaniu. Govorila sta še poslanca Hribar in baron Schwegel. Poslanec Stegnar dalje poroča o šolstvu ter stavi predlog, da se deželni odbor zopet obrne na deželni šolski svet, ki naj poiz<£ število slovenskih otrok na nemških šolah v kočevskem okraju, in da se Šolske globe strožje izterjujejo. Poslanec Hribar graja deželni šolski svet, da tako odlaša s svojim poročilom. Vod'telj deželne vlade odgovarja, da je po poizvedbah naiveč slovenskih otrok v Dragi, Nemški Loki in Lazih; na prvih dveh šolah se je že vpeljal za slov. otroke slovenski pouk. Poročilo poslanca Kleina o obrtnem pouku se vzame na znanje. Konec seje ob 2. uri. Polineiii p?r0eci V Ljubljani, 13. maja. Permanentni odseki. Parlamentarno de-lovanie se letos nič ne pretrga Ko se zakl|učijo deželni zbori, začno triie državnozborski permanentni odseki delovanie svoje. Odstk za kazenski zakon sklican je na 25 dan maja. Davčni iu obrtni odsek pa še nesta sklicana, ali pričakovati je, da začneta isti čas svoje delovanje. Nemški nocijonalci na Češkem pripravljalo samostomo ortamiaciio, kakor zatrjuie njih libersko gla«ilo. Lberalci jib na vso moč odgovarjalo, da na| ne osuuie|o p»sebuega deželuozborskega kluba, češ, da bi tako razcepljenost le škodovala ugledu in mofi č-ških Nemce«. Morda se jim tudi posreči, toliko stvar tavieči, da se novi klub osnuje še le v dru«em zasedanju deželnega zbora. Tedai se pa Stvar ne bode dala več preprečiti, ker neso le nemškouarodni poslanci temveč velik del čeških Nemcev sploh jako nezado'ol|in z vodstvom praške kaziue, v kateri imaio veliko besedo židie iu njih priiatelp. V uaroduih vprašan 'h bodo pač liberalci in nemški naciionalci Se uek«| ^»sa jed ni posebno, kar se tite češKouemške np.ave. Polagamo se pa tudi v tem oztu utegne š« m»r>inai preineuiii. Ko se naspntia poosire, bode t« ali ona siranka pris,l|ena pri frhih iskati pomoči m se bode moralo ozirati na me. Omika dunajskih liberalnih mestnih odbornikov. L beralui mestni odborniki se radi v j mestnem zboru ponašajo, da mesto varujejo pred slovauskim in protisemitskim posurovljenjem. Človek bi potem sodil, da so to jako omikani možje. Drugače Be je pa pokazalo v sodni dvoranj. Jeden teh liberalnih odbornikov je bil obsojeu zaradi pouličnega pretepania, drugi pa, ker je neusmiljeno pretepal svojo ženo, ki je po noči jokala zaradi smrti svojega otroka iu on ni mogel spati. Posebno poslednji je v mestnem zboru vedel veliko povedati o češki iu protisemitski surovosti. Sedai pa vidijo gospodje, da imajo dovolj pometati pred svojim pragom. Ni čudo, da se pri tacih razmerah liberalna strauka vedno manjša. Nekateri liberalni odborniki se že menda sramujejo svojih tovarišev in ne prihajajo več v seje. Tako so v jedni zadnjih sej že protisemitje imeli večino. Liberalci to videč so pobrali klobuke in odšli in seja se je morala pretrgati, ker ni bila več sklepčna. Nedavno so se liberalni listi jezili, da protisemitje nečejo prihajati k sejam in je vsled tega mestni zbor nesklepčen, sedaj pa sami ravno isto počenjajo. Cerkvena politika na Ogerskem. Silni krik je v liberalnem taboru, da je ogerska gospodska zbornica obsodila vladno politiko. Vsi liberalni listi, bodisi že vladni ali opozicijonalni, strašno zabavljajo. Vlado hvalijo, da se ne umakne s svojega mesta. Gospodski zbornici očitajo, da je prestopila svoj delokrog, ker njej ne prestoji pravica, izrekati nezaupnice vladi, temveč le izreči svoje mnenje o predloženih načrtih zakonov. O zaupanju in nezaupanju vladi ima odločevati le zbornica poslancev, katera je v resnici prava zastopnica narodova. Po vseh liberalnih listih se sliši zahteva, da se pre-nstroji gospodska zbornica, da v njej ne bode odločevalo visoko konservativno plemstvo, ki je leta 1848 hotelo s silo udušiti svobodo Ogerske. Dogodke iz 1848. leta pač omenjajo le zaradi tega, da bi nahujskali narod proti gospodski zbornici. Z reformo gospodske zbornice pa ne pojde tako gladko, kakor si liberalei želč, ker ima pri tem tudi gospodska zbornica sama govoriti tehtno besedo. Volilno gibanje v Nemčiji. Dve stvari se posebno opažajo pri volilnem gibanju v Nemčiji. Od vladne strani se dela na vse kriplje. da se razcepi katoliški centrum in se zlasti demokratični elementi odločijo od aristokratičnih. Na to delajo posebno tudi vladni listi. Nemški katoliki pač spoznavajo, kake važuosti je z&nje jedinost, in zatorej pričakujemo, da se ne bodo dali zapeljati v nobene mejsebojne prepire. Nemški katoličani so že prestali hude čase, ali vedno so ostali složni, in to jim je pripomoglo, i2a so prišli do takega ugleda. — Svobodomiselna stranka se je razcepila. Tisti člani, kateri so za povekšanje vojske, so osnovali svojo stranko. Po volitvah se ta stranka naibrž spoji z narodnimi liberalci. Mej obema svobodomiselnima frakcijama je že hud boj, ki se pač še jako poojstri. Svobodomiselna stranka je v Nemčiji prava zastopnica židovskega liberalizma, in je zatorej le želeti, če po mejsebojnih prepirih zgubi kaj svojega vpliva. Ta stranka je posebno, odkar je odstopil knez Bis-marck, btla jako prevzetna postala. . Srbske zadeve. Nova radikalna skupščina bode bajč razveljavila zakone, po katerih je prepovedano kraljevim starišem, prebivati v Srbiji. Ker bodo tudi naprednjaki glasovali za razveljavo teh zakonov, bode se dotični predlog najbrž jednoglasno vsprejel. Liberalci so se tako naposled odločili, da se volitev ne udeležb. — Sedanje ministerstvo ostane pič le do snidenja nove skupščine, potem pa odstopi, ali se vsaj premeni. Govori se, da novo ministerstvo sestavi general Gruj>č, ki zatorej noče več prevzeti poslaništva v Carigradu. — Liberalni list Socijaliie stvari. Lovski iakon. (Poročilo poslanca Pr. PovSo-ta.) (Konec.) Vprašal bi kdo: Zakaj pa fired leti ni bilo toliko pritožb zoper zajce? Poljedelci trdd, da so zajce bolj streljali, ker ie bilo več lovcev in lovska doba dal|ša. Dalje so prej izkopavali samo divjake ter jih cepili tako visoko, da zajec ni mogel doseči ce|U|encev. Divjaka pa se zajec ne loti. Dandanes pa se divjaki težko dobe, sade se navadno cepljenčki, ki so komaj 10 cm. od tal cepljeni, zato pa zajec lahko ogloda mlada drevesca. Splošna je bila želja, da se prenaredi lovski zakon. Vlada je letos tudi kranjskemu deželnemu zboru predložila nov načrt lovskega zakona, ki pa je vrezan popolnem po lovskem kroju, to je, v obrambo diviačine in lovca. Človeku nehote sili na misel, da je ta nsčrt sestavil jako vnet lovec. Po tem zakonu bi bil sadjerejec nasproti lovcu v veliki škodi. Lovec pravi navadno, pa zavaruj drevesca. Kako in s čim? Pravega vspešnega sredstva proti zajcu sadjerejec ne pozna. Ce namaže drevesce z mastjo, zmešano s smodnikom, s tem drevescu škodu e, ker zamaže luknjice iu drevesce hra. Apno je tudi škodljivo. Ce drevesce ovije s slamo, postane mehkužno in v pomladuem mrazu raao po-zebe. Ce pa do vrha ovije drevesce s slamo, ima grozno dela in pa stroškov. Marsikdo na pomlad zasadi po več sto drevesc, kdo na| vse to zagradi in ovije? Ce lovci pravijo, naj sadierejec zavaruje drevesca, mu ta lahko odgovori: Pa ti priveži svoje zajce v hosti! Od kmeta se povsod zahteva, naj si sam pomaga, ali svetovati je lahko, storiti pa težko. Na jesen ima vsak kmet čez glavo nujnega dela in pač ne more še zajcev strašiti v svojem sadovnjaku. Lovci se navadno izgovarjalo, da škodo povrnejo. Mi jim odgovarjamo, da sto in sto kmetov ne naznani škode, ker se bo;^ stroškov in potov. V takih komisijah so navadno lovci in gozdarji, ki mislijo, da je sadno drevesce smreka ali pa bnkev v gozdu, ali pa se sklicujejo na cene, po katerih se prodajejo drevesca v drevesnici. C« sad|erejec naznani škodo, večkrat pride z dežja pod kap, ker mora še sam plačati stroške za komisijo. Navadno se tudi odgovarja, da bi občine od lova dobivale manj dohodkov, ko bi se zajec bolj preganjal. A temu odgovanamo, da ima včasih en sam posestnik več šuode od zajca, kakor vsa občina dobi za lov. Mi trdimo, četudi se nam bode očitala nevednost ali pa hudobna volja, da je lov pri nas na Kranjskem večinoma le v zabavo. Mi nočemo kratiti lovcem tega veselja, pač pa apelu-jemo na si. deželni odbor, da predloži tak načrt lovskega zakona, ki bode enako pravičen lovcem in poljedelcem. Priznamo korist racijonalno izvrševanega lova, toda poljedelec mora vendar imeti večjo obrambo, kakor pa zajec. Morda se bodo zdele pretirane želje poljedelcev, ali mi jih vsejedno zapišemo si. dež. odboru v presojo in ravnilo, kedar bode sestavljal nov načrt lovskega zakona. Zajec naj se v § 55. uvrsti med ono divjačino, katero smejo v lovskem okraiu lovski upravičenec, na svojem zemljišču pa zemljiški posestniki loviti in ubijati. Lovska doba za zaice naj se podaljša; lovski listi naj se lovcem dajejo po nizki ceni; zakupnik lova mora bod t. a s S rt a opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju U 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč. 733 5 733-8 734 3 1-4 12 6 19 4 sl. zap. n » oblačno dež del. jasno 12 60 dež Srednja temperatura 11-1°, za 2'3° pod normalom Pozor! Vsakemu izmed nas, vzlasti še gg. učiteljem, kateri se v svojem službovanju ukvarjajo tudi s praktičnim šolskim vrtnarstvom, osobito sadjarstvom, znano je, koliko priglavice in škode mu dostikratov napravijo škodljive miši. Pogostoma uničijo te škodljivke človeku vso najboljšo in najlepšo nado Več srndstev bilo je za pokončevanje škodljivih „miii" že nasvetovanih, a obneslo se do sedaj ni še nobeno — povoljno. Vrli list ^Kmetovalec" bil je letos objavil nov način po-končevanja teh škodljivk po „bacilah', katere med miši vnamejo tifozno bolezen, kojo — enkrat zaplojeno — same med sabo razširjajo in na njej — počepajo. Da so šolski voditelji in sploh učitelji kaj brižni, se teh škodljivk znebiti, kaže najbolje to, da se je iz vseh treh delov Kranjske bilo na ono jako umestno „K m e t o v a 1 č e v o" naznanilo več obrnilo naravnost na c. kr. kmetijsko-kemično poskuševališče (k. k. landwirthschaftlich-chemisuhe Versuchs-Station) na Dunaj za svet in poduk, kako je tem načinom miši pokončevati. Ker je s tem stvar tako nekako splošna postala, spoznal je ta slavni zavod za potrebno, da pošlje izvedenca na Kranjsko, kateri bode one, ki so za to v resnici vneti, dejansko podučil in za ta poduk potrebnih rečij s saboj prinesel ter je med udeležence razdelil. Poduk ta in kar vanj spada, bode popolno brezplačen. Dne 22. t. m. (binkoštni ponedeljek) pride z Dunaja v Ljubljano veščak in stroKovnjak g. dr. Kornauth, kjer bode prenočil. V torek potem, to je dne 23. t. m., bode pa dopoldne od 10. ure naprej imel tukaj na Dobrovi za vse interesente, ne le gg. učitelje, nego tudi druge, ki bi zraven prišli, o pokončevanju miši z „bacilamiu dejanski poduk, ter bode v ta namen med-nje tudi potrebne stvari brezplačno razdelil. Da bode pa g. dr. Kornauth vedel, kolike množine potrebnih stvarij mu bode s saboj vzeti, vedeti mora še o pravem času število udeležencev tega poduka. Z včerajšnjim pismom zaprosil je podpisanega, da mu to število javi še o pravem času. Prav uljudno se zaprosijo sl. šolska voditeljstva, ne le v okraju ljubljanske okolice, nego tudi ona druga po deželi, da izvoiijo zadnji čas do prihodnjega torka (16. t. m.) uradno potjo le-sem one p. n. osebe javiti, katere se nameravajo tega prepotrebnega poduka potem dnč 23. t. m. tukaj dejansko udeležiti. Ker je stvar prepotrebna, naj bi bilo za-njo temvečje zanimanje! Mesto srede po binkoštih more se šolski poduk že r soboto pred binkošti nadomestiti, kar se že tako na mnogih šolah godi. Tako so potem pobinkoštni dnevi do petka(26. t. m.) skupai prosti. Krajni šolski sveti naj bi pa bolj oddaljenim gg. učiteljem-udeležencem v svojo lastno korist k potnim troškom izvolili po močeh gmotno pomagati, kajti to bode za prosp'h kmetijstva gotovo važna dejanska konferenca. Voditeljstvo ljudske šole na Dobrovi, dne 11. maja 1893. M. Rant. 259 1 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naS preljub-ljeni soprog, oziroma oče, sin in brat, gospod Janez Čadež, posestnik v soboto 13. t. m. ob 4. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden z vsemi sv. zakramenti za umirajoče, v 48. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v ponedeljek, 15. t. m. dopoludne ob 9. uri. Nepozabnega ranjkega priporočamo vsem prijateljem in znancem v molitev in blag spomin. V Poljanah, 13. maja 1893. Helena Čadež roj. Inglič, soproga. Neža Čadež, mati Makso, Janko, Ivanka, Jeli ca, Albina, otroci. France Čadež, Anton Čadež, Ignacij Čadež, bratje. Marija, Marijana, Frančiška, Johana, sestre. ^gg^ga Premovaiia afe ■ z častno diplomo in zlato Bf ;jfl svetinjo na higijeničnlh || razstavah v Londonu in jgjk i| ik Parizu, z zlato svetinjo v Mjglg^ ■jjggfrM Bruselju in Tunlsu. si stroji za kmetijstvo I vinarstvo in moštarstvo! / K ltlatiilnlce. Titi«, trieu.ro S^ i. Čistilne milne za lilo J^gpaj^g^Ili Ir HI maluli« sa hriBoijI I ttsSpSgj^ ■ |H|) Avtomatični I I 3 /By aparata proti psronosptrl I I f)H W ulK Uaiilnice za vino tfg^Tr^irorffr" SiL— ^»Bi- tlačilnice za sadje^^^^®5*1-' mlin« za sad]« "^AiitfK \ predmeta za klati, aesalnloe za vae namene, kdtor v (T obda: vae atroje za kmetljat»o, vlnaratvo In mosta ratvo rupoalji v ujnonjiih, mjboljiih koiutrukoij»h Novost! Novost! Podpisani lisojam si slavnemu občinstvu, posebno pa preč. duhovščini uljudao naznanjati, da imam v zalogi katere imajo na zapiralu lično vrezane podobe Marijinega Oznanenja, Vnebovzetja, Jezusa na Oljski gori in Jezusovo Vstajenje kar dosedaj ni bilo nikjer tako lepo izvrženo dobiti. V zalogi ima tudi zlate kronometre in četrt-repetirke, sploh vsakovrstne zlate in srebrne žepne ure. Popravila izvršuje dobro, Vitanja naročila točno. Jos. Čeme, urar (6—d) 196 v Ljubljani, sv. Petra cesta 2. lekarničarja 50—21 IG. HELLER, DUNAJ PICCOLI-ja 2/2 PraterstraHse Nr. 78. Bogato llnatroranl kaUlogl t nemškem in ijnmken. je.ikn saatonl la poiituluo proalo. Najkulantnefil pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajana poskuJnjo. Cene to se mota znižale * PrekopitaicVn malen dodos!! l lrSk^dtri i v Ljubljani, krepi in ohrani tekL želodeo zdrav, pospešuje MiSlL uriEBm prebavljanje in čiščenje. Izdelovalec jo razpošilja v škatljicah po 12 in več steklenic proti povzetju zneska. Cena steklenici 10 kr. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Veliki krah! knjigarna in trgovina s papirjem priporoča v novih izdajah le-te molitvenike v lastni izdaji. 1. Za otroke: 253 (5—3) Šopek lepih molitvio. Papirni vez 10 kr. Kruh nebeški za otrociče. Papirni vez 14 kr. Marija dobra mati. Veaano v pol platno 26. v pol usnje 30, v usnje z zlato obrezo 50, v šagrinasto usnje z okvirom 80 kr., v plošžinastein vezu gld. 1-2'J in 1-40. Hvala božja, vezana v pel -usnje 26, v usnje 30 kr. 2. Za odrasle: Bodi moj naslednik vezan v pol usnje 45 kr., v usnje 60 kr., v usnje z zlato obrezo 7 > kr., v šagrinasto usnje gladek 1 gld. 20 kr., v šagrinasto usnje z okvirom in križem 1 gld. 40 kr. in v ploščinastem vezu 1 gld. 80 kr. Hkratu priporočam v najrazličnejših vezeh te-le knjige: Mali duhovni zaklad, Jezus moje želje, Jais: Buk-vice, Pot v nebeško domačijo in sv. Ana. Po jako znižanih cenah: Angel varuh, Krščanski posel, Romarska palioa, Volčič: Šmarnioe, Sveta Jedert in Matilda. DV Če se več vzame, da se rabat. fNew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebr-nine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih močij. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gl. 6'60 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško ostrico; 6 komadov amer. patent-srebrnih vilio iz jednega komada : 6 kom. amer. patent-srebrn. jedilnih žilo 12 „ , „ „ ka vinih „ 1 komad amer. patent-srebrna zajemal- nioa za juho; 1 komad amer. patent - srebrna zajemal-nica za mleko; ^ 2 kom. amer. patent-srebr. kupio za jajoa Km 6 kom. angl. Vlktorla čašio za podklado, j^J 2 komada efektnih namiznih svečnikov; UjS 1 komad cedilnik za čaj ; iisli 1 komad najfinejša sipalnioa za sladkor 44 komadov vkupe samo gl. 6*60. ..'Jg Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gl. 40— "35 ter J® ie mo®' sedaJ dobiti po tej minimalni ceni h gl. 6'60. Američansko patent-srebro je ven in ven ■H bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se KM garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne JM temelji na 52 (3-2) W iiiksikšni .slepariji fn zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi ufl bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka zneska, in «81 naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to K H krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot Hm prekrasno ženitno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dubiva se edino le v glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra A. Hirsclihcrpt naDunaji, II , Rembrandtstr. 19 — Telefon št. 7114. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se pošlje svota naprej. Čistilni prašek 10 krajoarjev. . Pristen le z zraven natisneno varstveno znamko V '$0 r (zdrava kovina). • w ^ Izleček iz pohvalnih pisem. ^Tt&ž Texing, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892. Slučajno sem videl pri Njpga sv tlosti grofu Wurm-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in cenosti. Jožef Forst. župnik. V Olomucu, 1. maja 1892. S pošiljatvijo izredno zadovoljen nadkrilila znatno moje pričakovanje. Stotnik Cz., plackomanda. Franjo Dežman, knjigovez, v Ljubljani, sv. Petra cesta 6, se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu za vezanje in broširanjc po najnižji oeni in točni postrežbi Zunanja naročila izvrSe se hitro in natančno. '•H 242 5—2 priporočamo obisk naše prodajalnioe in ogled vele zanimive zaloge najraznovrstnejših rezbarskih proizvodov, korbic v 1'ftrl M\\ le nadboljše kakovosti šMSUM afcM II B priporoča Sac v veliki izberi in po HeSIIiEIL^ nizkih cenah Ii. Mikusch, tovarna solnčnikov in dežnikov TF lijvfcbijas,^ 179 19-15 Mostni trg štev. 1 .">. najrazličnejših oblikah in izpre hodnih palic z zagotovilom najuljudnejše postrežbe in najnižje cene. Franc Stampfel (lio6e"vsli» domn^a obrt) v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene vsled razdelitve dela mnojjo bolje in ceneje, kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine tovarna za cerkvene ure s parno vršbo 156 20—16 f S. mOJtJLmr v Brnu na Moravskem. Proračuni con. z;iHton j in franko. Premovano s prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palermu. Kromerižu, Lincu, Boškoviču itd. PnMr\raVTjB k najznamenitejši jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5*50, 6"—, 7'— 8' — , 9'—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapocirar, v Ljubljani. Selenburgove ulice I. Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov, "mm 537 50—27 priporoča najugodneje kombinirane vozne k listke iz Ljubljane do Chikage in nazaj do ^^Btc- Ljubljane po gold. 340"— in višje (kombinacija i^H^k deloma I., 11. in III. razreda) 258 (1) ^ J:;::: mejnarodna potovalna pisarna Jos. Paulin v Ljubljani. ProapekU vsakovrstnih kombinacij so na V; razpolaganje. priprosta in lina, izvršena v vseh Leop. TVatlliltll slogih, dobi in naroča se pri v Ljubljani, sv. Petra oesta 27. 235 3 Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa še zdravejšo in redllnejšo kavo. - Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. - Pona- redeb se skrbno Izogibaj. — '/» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v belila, zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. DB ROMAN JACOBI, zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši iiu najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira ln trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ordiuiru od 9. do 12. ure dopoldne In od 2. do 5. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromakejod 9. do 10. ure dopoldne. 86 (8) Q0i>rr n\m zdravstveno oblastveno preskušeno Odlg-UVU zobno čistilno sredstvo j KAIiODONT. j M Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. kos po 35 kr. (539) 22-13 ■ podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 priporoča se prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za napravo in popravo oltarjev priznic, tabemakeljnov ln druzih v to stroko spadajočlh cerkvenih del, s točno in pošteno postrežbo po najnižjih cenah V zalogi imam vsakovrstna razpela, kakor: za misijon, procesije in šole. gV Zn vsako tlelo se .jamči. "VO 190 10-6 JI ^^verižic, p af vamiški ci U Popravila izvršuje točno pod jamstvom. - Ilustrovani ceniki so !■ franko na razpolago. — Poštna naročila Izvršuje obratno. ^ jjjj Gospodarji in kmetovalci! Pomlad. čas za nakupovanje različne železnine ln poljskega orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa po eni in isti ceni boljše blago. Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji ceni, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oenl. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vaml za okna in vrata in s cementom. V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-oement, stare železniške šine za obnke. preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna ln vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd. Za strebe kriti imam bogato zalogo olnkaste in pooinkane plošče-vlne ter strešnega papirja. — V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje 1690 in bogato pozlačene iipiliu Me posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih i *> (t • » • » in njih posameznih delov ; Biirtlielov izvirni kurholinej. Vnanja naročila se točno in vestno zvršč. Za obilno ni>kupo\anje in naročevanje se priporoča 210 10 Andrej Druškovič, trgovec z železuino v Ljubljani. Mestni trg 9/10. ^c^c^ppppppppppp^PPPP fLprin,erneisa darila za vsako priliko so"S S ......... *„„„. lipn š švicarske žepne ure m katere ima v največji izberi v zalogi fjj^ France Čuden, M preje GrEBA, fiS nrar v I-Jubljani, LJ Slonove ulice štev. 11. Po najnižji ceni dobe se tudi naj- 18 raznovrstnejše 'o' stenske ure, ure za dvo- W J rane in s stojalom, ure- U budilnice itd. LnJ Največja zaloga prstanov, uhanov, verižic, srebrnih in zltih, vse po to-" ceni. 185 7 — Ilustrovani ceniki so t ft H H 5? v ; .'v, - : - O,-: : KM mM MWm f\ ■J mi'!'' t'm nr| izdelovatelj cerkvenega orodja ^ v Ljubljani, Poljanska cesta 8 Jj, (poleg- AloJasiJcvlSča) Pl se priporoča prečastiti duhovščini, slav. L^J cerkvenim predstojništvom in cerkvenim II dobrotnikom v najnatančnejše in tofino izdelovanje vsakovrstne 9 A m iz zlata, srebra ali druge kovine H po uzorcih ali lastnem načrtu iOi dts- Izvršeno blago pošlje dobro, varno RS b zavito poštnine prosto. tU. 29 ^ž-18^^ Subičeva delavnica za cerkveno obstoječa že od l. 184:5, priporoča .se uljudm prečast. duhovščini za obilne naročbe. 124 9-7 Valentin Sobic, podobar, K Poljanah pri f^liofji T^olci. Solidne, zložne močne in čudovito cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvnrnica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. Jas. Verbio-a v Bistri, pošta Borovni ca. (230 52—3)' Grričar & Mejač prej M. Neumann Ljtxblja&a, Slonom ulice II i & IVajvečja zaloga s, ogrtacev, meoCiRo? za gospode in dečke; išfie?, jopic, nantelet, pelerin za gospe in gospodlčine. Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Točno Izvrševanje naročil na vsakovrstno | duhovniško obleko iz dobrega blaga po nizkih cenah. 167(8) Uniforme za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga nujinodnejšega tu- in inozemskega suknenega blaga (štofa) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtačl in vse drugo za gospode, dežni plašči, joploe, manteletl in vsi konfekoljskl predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se tudi po j«ko nizki ceni oddaje na meter. Najboljše srajce, niiiiLšeti in ovratniki. JSTn|n.ovejiite ■-»%'«€«». . .v. .O. Jfc .V. .v. ^ 'V' »v^ jJ«. ■ ^TTTTVTTTTTTTTTTTT t L <• H11 č* 11 i 111 spoštovanjem Juri) in Amalija Simon Francovo nabrežje Josip Rebek kjučarnk! mojster 182 6 -6 priporoča se za stavbeno ddbo prečastiti duhovščini, cenj. podjetnikom in slav. občinstvu v izvršitev ki jnčarskih naroČil potrebnih pri zgradbah žujmiše. cerkva, šolskih in drugih poslopij ua. v mestih in na deželi z zagotovilom najboljše in najtenej e postrežbe — V zalogi ima trpežno izdelana JSJ£~ štedllna ognjišča različne velikosti in njih posamne dele, kakor tudi jjj£~ ključe od aluminija, kateri »o trikrat ložji od železnih a ravno | tako trpežni. — Napeljuje hišne telegrafe ln strelo- ~ Francovo nabrežje vode, za katere ima tudi posamne deit v zalogi. Francovo nabrežje V Ljubljani. Proračune za večja in manjša dela pošlje na željo. V Ljubljani. & Pri nizki |nn 7« pni Pri nizki & ►J ceni. I y 11. L u I y I ceni. v Ljubljani sv. Petra cesta 4 ^ priporoča slavnemu občinstvu bogato svojo zalogo hfljj ^^ najraznovrstnejšega W W drobnega (kramarskega) W M blaga, potrebščin za šivilje in M V krojače, najboljšega perila, ple- r#1 V tenine , posamenterije in mod- r#1 nega blaga. 213 10-5 jtf ^[i Velika izbera naj raznovrstne iših krasnih ^ šopkov in v encev fSj vse po najnižji tovarniški ceni. Zaloga mehkih in trdih klobukov p^j M - ... Podpisana si jemljeta čast naznaniti, da st;i popravljen-« in na novo prezidauo gostilno ,Hotel Sandwirth4 y Celovcu s 1. malim travnom zopet v svojo last in oskrb prevzela. Priporočava tedaj prečastiti dnhi\ščiui, putovalceni iu sl. občinstvu .»ploh najin hdtel najt"plei&e t-r prosiva za mnogobrojno obiskovanje. P. 11. popotniki. Ki v Celovec pridem, naj bodo Mg tovij-ni dobre postrežbe. Izbe so po ceni, jedi okusne in dober kup. kakor prej. Točijo se Ih pristna vina, ki sva jih sama nakupila, in meščansko pivo iz Budejevic, ki je zdaj na Dunaju z«lo priljubjeno, pol^g tega pa tuči v a tudi Gotzevo marčno pivo. od 70 kr. do 3 gld. 20 kr. najfinejši. M Z <1ii£iii 1. maja otvorilo se je kopališke (30 stopinj B. gorka voda.) Poštna in brzojavna postaja. Cenena poštna zveza iz Ljubljane, Litije in Krškega. Kopelj 20 kr., soba od 70 kr. do 1 gld. Vkupni obed (table d'hote) 65 kr. Postrežba s pristnim dolenjskim vinom in izvrstno kuhinjo. 239 3_3 Kidoiviz. Skušena redilna štnpa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti, slabo prebav-mleko in Zamotek z rabilnim navo dom vridvilja le 50 kr. 5 zamotkov z rabilnim navedom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld. Ta za živino se dobijo v 203T5 lekarni fitliiil«{i v Ljubljani zraven rotovža in sr vsak dan s pošto razpošilja■ Cbs. kralj. pil. Avstr Feniks" Ha » II H Sij 11. Vplačsfle delnice in druga jamstva družbe znašajo čez jj^ stiii in pol milijona goldinarjev avstrij. vel}, ^f Družba zavaruje proti škodi po toči. SSt Pogoji so jako ugodni in uvedene najnižje stalne premije, ne da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; ako tisti, ki želi svoje pridelke proti toči zavarovati, ne more preeej zavarovalnine plačati, dovoli se mu obrok do konoa septembra 1893 — Škode se hitro in pošteno cenijo ter preoej izplačajo. Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, naj se obrne do generalnega zastopstva v Gradcu, katero daje radovoljno vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevah ali pa do glavnega zastopstva v Ljixl>ljaiii (glavna zastopnika Jos. Perhauc in Jos. Froseno) Kongresni trg št. 17 (v novem uršulinskem poslopju). ii Dunajska borz a. $£§-- Nakup ln prodaja ~>JH vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjseza dobitk • kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M EKC II R" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in fiiančnih stvareh, poiem o kurunih vrednostih vseh špekulacijsk>h vrednostnih papirjev in vestni »viti za do.-ego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti t/C ii rt 1 <»•>«• ii i li ur 1 il ii i o. Dne 13. maja. Papirna renta 5%, Iti* davka . . . , 1*8 gld. — kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... . 65 Zlata renta 4%, davka prosta . . . . 117 „ 25 „ 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . 96 . 50 , Vkcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 977 „ — , Zredtne akcije", 160 gld........335 „ 50 . London. 10 funtov stri..............123 „ 95 Napoleondor (20 fr.)................„ SO . Cesarski cekini . . ..........i , 82 Nemških mark 100 . 60 . 37"10 Dne 12. maja. Ogerska zlata renta 4