PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini P_„ „ OA !• Abb. postale I gruppo " Vi6D3 oU uF
Leto XVI. - Št. 169 (4632)
TRST, petek 15. julija 1960
Danes se bo v poslanski zbornici zaključila splošna politična debata
V nasprotju s sklepom vodstva KD Tambroni še noče podati ostavke
Saragat obtožuje predsednika vlade, da si prisvaja pravice, ki spadajo v pristojnost predsednika republike - Malagodi poudaril nujnost, da nova večina v parlamentu takoj izrazi novo vlado
(Od našega dopisnika)
RIM, 14. — če je bila usoda Tambronijeve vlade včeraj zvečer javno zapečatena in se je za danes pričakoval njen odstop, pa je danes njen položaj — poTam-bronijevem odgovoru na napade opozicijskih strank — nekoliko drugačen. Splošno se je pričakovalo, da bo Tambroni danes popoldne najprej odgovoril, nato pa od-*®1 k predsedniku republike in podal ostavko svoje vlade. To se ni zgodilo, oziroma zgodilo se je le delno: Tambroni je odgovoril, ostavke pa še ni podal, pa tudi zatrdno ni moč reči, da jo "b podal jutri ali pojutrišnjem, in vse kaže, da se Tambroni oprijema edine tešilne bilke, ki mu še preostane: glasovanje o zaupnici.
'ločno dvomimo, da bi mu [, manever mogel uspeti;
'-Ja ko gre za Tambronija, treba biti skrajno previdni, kajti mož je dokazal, da zna splavati iz zagate tudi iz najbolj kritičnega položaja Pokoplje ga lahko le e-noten nastop njegove stranke, predvsem pa enoten nastop parlamentarcev KD v smislu včerajšnjega sklepa Vodstya KD in tega, kar je včeraj dejal Gui v poslanski zbornici, ko je vzel na znanje 'zjave Saragata, Realeja in klalagodija, iz katerih izhaja, so parlamentarci teh strank Pripravljeni neposredno ali posredno podpreti neko novo e-hpbarvno vlado KD, da bi poslali med staro šaro Tambro-?1J.9V9_ vlado, ki se vzdržuje s rasističnimi glasovi. Proti takemu enotnemu nastopu bi se Tambroni ne mogel upirati.
"* sedaj pa še ne moremo re-C1> da taka enotnost dejansko bbstaja. S stališčem Mora in odstva KD se strinja tudi odpor poslancev KD; kaj pa o-stali poslanci KD? Kaj bi se zgodilo, če Tambroniju uspe Prepričati poslance KD, da je Obljubljena podpora enobarv-jh vladi KD le past, samo da j-1. *e iznebili njegove vlade,
..Jo. danes ne podpirajo le rasisti, ampak tudi poslanci iz rugih političnih sektorjev, ka-K9r dokazujejo izidi glasovanja oi raznih proračunih, in . rasistični glasovi niso več zanjo odločujočega pomena?
■Naj bo že kakor koli, dej-•vo je, da je Tambroni danes ogovoril na napade levice; kusal dokazati, da je do incidentov prišlo po krivdi KPI,
1 naj bi izrabila protifašistič-in* razP°i°ženje prebivalstva vi J*-a P°vedla v borbo proti . ladi; hvalil svojo politiko zni-tud^a °en’ P°<Jčrtal, da mu je Udi KD dala priznanje za iz-n9 .dolžnost in, sicer z ugacnimi besedami, dejal, da seri VUk zazloga, zakaj naj bi .1 moral podati ostavko, ko n , Je splošna politična debata Pp uz.sla predvsem kaj PSDI, j ln PLI (da o social.stih noč °mun'stih ne govorimo)
,CeJo (namreč nadaljevanje ri v°Ve vlade s podporo MSI);
, Pa dokazala, kaj te stranke n„5e,0i namreč naj bi bila e-nobarvna vlada KD, kakšen siv pr°Sram, struktura in u-smerjenost. da bi j0 podprle; d “hnove dobre namene vla-* s‘°er jemlje na znanje v v-cakovanjUj da bodo prine-s_;.po*lhvne rezultate; tudi na bili ^'u^Jrskega sveta so skle-kr4» 1)0 vlada podprla vsa-ne n. Pozitivni razvoj politič-žaitr *n Parlamentarnega polo-tud3' *° je. Tambroni ponovil ka-1 V sv°)em govoru. Skrat-stra rPred®tavniki omenjenih neV , nai se sestanejo, naj jo a' konstruktivnega sklene-
o tem sporazumejo; doiG” to storjeno, šele te-mi ND mogla zahtevati od
je indirektno dejal mbroni), da se umaknem in ^Pustim oblast drugim.
Ts!i?kkoncu svojega govora Je čuna spustil dobro prera-da n° grožnjo, ko je dejal, ra»v • v teku zaželenega 0'neK3 i (.<zatrdno upoštevalo n0 v ,9> ki se z vsako uro ved-čeni °ii .^trjuje, in ki ga dolo-vlad razširja, da naj bi ker ° ?‘tstranili zaradi tega, ni»Je ..ranila red in zakon in J^Preciia nasilje. Gre za • Je* W ima velik psiholo-n0t,” Politični pomen, tako na rod,, > kakor na medna-°uPom področju«.
njl*fe<tvsem te zadnje Tambro-s kap* bese.de nam pokažejo, Pr«vpSn*m človekom imamo o-čevit . .hkrati pa s kakšno kr-jo n;pSV° se °klePa oblasti in stiti Sr ni Pripravljen izpuste« rjamerno zamolčuje dej-k«7’ s9 Privedla do sedanje s«; z istim namenom je s zJjV® govoru branil MSI in neo/?t- .<?a bi šlo pri tem za val ?lstmno gibanje in zatrje-itl	j ,te MSI, pred zakonom
_ odišcem, nedolžno jagnje.
PoaJaakem stališču ga je ne-(Mrt,	podprl Almirante
k° je dejal, da se od X ‘n, strani zahteva odstop hfer Pzonijeve vlade in se v Pr a 5 Postavlja ((nekorektno« ko ?anle zaupnice, medtem zbori,* Predsednik poslanske začel T>epne, še preden je čitai g9voriti Tambroni, pre-o n 1Zlt* tajnega glasovanja p0jPr.oračunu ministrstva za d« a v-,tv°, pri čemer je vla-dobila 296 glasov, proti p«
je glasovalo le 224 poslancev, kar naj bi dokazalo, da njena večina raste in da se postopno veča. Almirante je še dodal, da se KD ne more hkrati strinjati s Togliattijem, Nennijem, Saragatom, Realejem in Ma-lagodijem; da je KD še ved no na stališču preteklega februarja in da zato ni moč povzročiti vladne krize; če pa bi jo kljub temu povzročili, bo to, po njegovem mnenju, dolga, težavna in nevarna kriza.
Na Tambromjev govor je prvi odgovoril Nenni; zavrnil je njegove obtožbe, hkrati pa ob tožil Tambronija, da on edini noče priznati novega položaja, ki je nastal po včerajšnjih govorih opozicijskih strank in da se še vedno upira priznati nujnosti tega, kar je priznalo tudi vodstvo njegove stranke: takojšen odstop vlade. Nato se je Nenni obrnil na KD in dejal, da je sedaj na njej, kako ravnati spričo dejstva, da se vlada obnaša drugače, kakor je bil sklep stranke, ki jo pod. pira. in zaključil, da mora vlada čimprej podati ostavko.
Saragat je označil Tambro-nijev govor za čuden, pravta-ko za čudne njegove zaključke, hkrati pa obtožil Tambronija, da si prisvaja pravice predsednika republike. Dodal je, da so tako PSDI, PRI, PLI in KD pokazale čut odgovornosti, edino predsednik vlade n: pokazal takega čuta. To bo dckazal le, ko bo podal ostavko vlade, je zaključil Saragat.
Malagodi je potrdil pripravljenost liberalcev, da podprejo novo vlado KD, ki bi razpolagala z večino v parlamentu znotraj območja demokratičnih strank; da je treba voljo parlamenta takoj uresničiti, da bi dežela ne ostala pod vtisom, da se je v parlamentu ustvarila nova večina, ki je stranke niso v stanju realizirati v obliki nove vlade.
Pajetta (KPI) je obtožil vlado, da je z uporabo policijskih sil izkopala prepad med
iiiiiuiimiiiiiiiminHiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif
Vlada ZDA o Monrojevi doktrini
WASHINGTON, 14. — Ameriški državni departma je danes objavil izjavo, v kateri pravi, da so napovedi Hru-ščeva o pomoči Kubi surovo ogrožanje svetovnega miru«.
Državni departma trdi, da se zdi, da je namen teh izjav uvesti aboljševiško doktrino«, v okviru katere bi SZ podprla s svojimi vojaškimi silami komunistično gibanje na vsem svetu«. Izjava pravi dalje, da je Monrojeva doktrina veljavna danes prav tako, kakor je bila veljavna pred 150 leti.
Perujska delegacija v organizaciji ameriških držav je zahtevala sestanek zunanjih ministrov držav članic v zvezi z izjavami Hruščeva.
Iz Kaira javljajo, da je komisija za zunanje zadeve kongresa narodne unije ZAR poslala Fidela Castru brzojavko, s katero mu izreka podporo v borbi za osvoboditev Kube izpod imperialističnega vpliva in nadvlade tujega kapitala.
seboj in ljudskimi množicami, i poslanske zbornice so nada-Priznal je KD, da se zaveda ljevali z diskusijo o proraču-svoje odgovornosti v tem tre-|nu ministrstva za poljedel-
nutku, hkrati pa je odločno zavrnil obtožbe Tambronija in včeraj Guija na račun KPI, nato pa opozoril vlado na nevarnosti, ki bi nastale, če bi se postavila iznad parlamenta.
Nato je bilo zasedanje poslanske zbornice preloženo na jutri popoldne, ko bodo govorili še ostali interpelant: v odgovor na Tambronijevo apologijo njegove vlade.
Na dopoldanskem zasedanju
stvo. Po zaključku diskusije je govoril minister Rumor, nato pa je sledilo tajno glasovanje, ki je dalo že zgoraj omenjeni rezultat.
V senatu je podtajnik za zunanje zadeve Storchi najprej odgovoril na vprašanja nekaterih senatorjev v zvezi z dogodki v Kongu in s položajem tam živečih italijanskih državljanov, ki se sedaj vračajo v domovino, nato pa so
nadaljevali z diskusijo o členih zakonskega osnutka o miroljubni uporabi jedrske energije in ga končno odobrili; na popoldanskem zasedanju pa so, z nekaterimi popravki, odobrili zakonski osnutek o uporabi delovne sile pri* zakupnih delih. Poslanska zbornica je osnutek že odobrila, sedaj pa ji ga bodo ponovno vrnili v odobritev. Jutri bo senat nadaljeval z diskusijo o proračunu ministrstva za javna dela.
A. P.
V kratkem odgovor Mac Millana Hrusta
LONDON, 14. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da bo Mac Millanov odgovor
na sovjetsko noto v zvezi z ameriškim letalom izročen v Moskvi v prihodnjih 48 urah. Predsednik sindikata ameriških pomorščakov Jospeh Curran se je včeraj razgovar-jal v Moskvi s Hruščevom. Po razgovoru je na tiskovni konferenci izjavil, da je Hru-ščev izrekel upanje, da bo incident z letalom «RB-47» zadnja napaka ZDA, Curran pa je izjavil Hruščevu, da ameriško ljudstvo ljubi mir in ne bo nikoli sodelovalo v napadalni vojni. Hruščev je baje odgovoril: «To je prav, toda kaj se bo zgodilo, če pride do incidenta?«
Curran je dalje izjavil, da je dobil vtis, da hoče Hruščev zmanjšati važnost incidenta z letalom «RB-47».
WASHINGTON, 14. — Ameriška vlada je obvestila sovjetsko vlado, da je bolje odložiti na ugodnejši čas začetek pogajanj za sklenitev letalskega sporazuma med ZDA in SZ. Začetek pogajanj je bil določen za 18. julija v Washingtonu.
Kennedv demokratski kandidat za ameriškega predsednika
Za podpredsedniško mesto bo kandidiral senator Johnson
LOS ANGELES, 14. — Senator John Kennedy je bil izvoljen za kandidata demokratske stranke za predsedniške volitve. Izvoljen je bil pri prvem glasovanju. Dobil je 845 glasov. Senator Johnson je dobil 409 glasov, Ste-venson 79 in pol, Symigton 37, Humphrey 41 in pol. Kalifornijski guverner Brown je dobil en glas in pol.
Takoj po tem glasovanju je vseh 1521 delegatov imenovalo Kennedyja za uradnega kandidata stranke.
Eno uro po izvolitvi je Ken-nedy prišel na kongres, kjer se je osebno zahvalil delegatom. Zahvalil se je senatorjema Johnsonu in Symingtonu, ker sta omogočila njegovo soglasno izvolitev. «To je jamstvo, je dejal senator, da bomo prišli pred ameriško ljudstvo kot enotna stranka na vseh področjih države. Sedaj se moramo pripraviti za izvolitev, ki bo verjetno najvaž-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiHniiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiniiiniiiiiiiiiimiiiiinimimiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiinnmniMinii,,,,,,,,,,,
Varnostni	svet OZN
naj umakne	svoje vojaštvo
V Kongo bodo poslali varnostne sile OZN pod poveljstvom švedskega generala Van Horna - Belgija se upira umiku iz Konga in pošilja nove padalce v Leopoldville Napad belgijskih civilistov na Kasavubo in Lumumbo ob navzočnosti belgijskih padalcev - Kongo prekinil diplomatske odnose z Belgijo
NEW YQRK, 14. — Varnostni svet je pozval Belgijo, naj umakne svoje čete iz Konga, ter je odredil vojaško pomoč Kongu. Zadevno resolucijo je predložila tunizijska delegacija. Zanjo je glasovalo 8 delegatov, 3 pa so se vzdržali. Za resolucijo so glasovali SZ, ZDA, Cejlon, Tunizija, Poljska, Ekvador, Argentina in Italija. Vzdržali so se Velika Britanija, Francija in Čangkajškov predstavnik.
Resolucija poziva belgijsko
vlado, naj umakne svoje čete iz Konga, ter pooblašča tajnika OZN Hammarskjoelda, da sprejme ukrepe ob posvetovanju z vlado Konga, zato, da se tej državi nudi vojaška pomoč, ki bi bila potrebna, dokler ne bodo domače varnostne sile z napori kongoške vlade ob tehnični pomoči Združenih narodov lahko po mnenju vlade v celoti izpolnile svoje naloge. Resolucija poziva Hammarskjoelda, naj zatem poroča Varnostnemu svetu.
Pred glasovanjem je Varnostni svet zavrnil tri sovjetske spreminjevalne predloge. Prvi je zahteval obsodbo oboroženega napada Belgije proti Kongu. Drugi je zahteval, naj se od Belgije zahteva takojšnji umik iz Konga. Tretji pa je zahteval, naj vojaško pomoč OZN Kongu nudijo neodvisne afriške države.
V Leopoldvillu je Ralph Bunche izjavil na tiskovni konferenci, da bo prvi oddelek čet prišel v Kongo v prihodnjih 48 urah. Sestavljen bo iz čet Gane, Gvineje, federacije Mali in Tunizije' ter bo pod poveljstvom švedskega generala Van Horna.
Bunche je izjavil, da bodo te čete oborožene samo z • obrambnim* orožjem in bodo na podlagi resolucije OZN nadomestile belgijske čete v Kongu. Proti koncu prihodnjega tedna bodo v Kongu štirje bataljoni OZN.
Bunche je tudi izjavil, da bo ostal v Kongu, da nadzoruje akcijo varnostnih sil OZN. Dodal je, da je edini namen OZN pri tej operaciji pomagati vladi Konga za vzpostavitev reda. Na koncu je dejal, da ne more napovedati časa umika belgijskih čet ter da bo zadevni sklep sprejet po posvetovanjih in sporazumno z beljgijsko vlado.
Švedski general Karl von Horn, ki bo poveljeval četam OZN v Kongu, zapušča mesto poveljnika skupine OZN za nadzorovanje premirja v Palestini in bo odpotoval jutri skupno z desetimi častniki in desetimi civilisti iz Jeruzalema.
Namestnik sudanskega zunanjega ministra je danes sporočil vladi Konga ,da je Sudan pripravljen poslati vso potrebno pomoč Kongu, da si zaščiti svojo neodvisnost.
Amerški departma za obrambo je sporočil, da bodo ZDA prevažale čete OZN v Kongo, če bodo za to naprošene.
Danes pa je prispelo v Leopoldville drugih sedem oddelkov padalcev, tako da je sedaj v Leopoldvillu 2.500 belgij. skih vojakov.
V belgijskih krogih so izjavili, da bo Belgija verjetno zahtevala, naj se v kontingente OZN vključijo tudi kanadske, libanonske in skandinavske čete.
Belgijska vlada pa je po današnji seji sporočila vladi Konga, da sprejema resolucijo Varnostnega sveta in da jo mora sprejeti tudi vlada Konga. »Belgijska vlada, je rečeno v noti, ki so jo poslali vladi Konga, bo umaknila svoje čete v njih oporišča v Kongu, takoj ko bodo čete OZN prišle na mesto in bodo lahko vzdrževale red.»
Belgijska vlada pa je zavrnila zahtevo Konga za takojšnji umik čet iz Konga. Zato je vlada Konga prekinila diplomatske odnose z Belgijo. Prekinitev teh odnosov je sporočil belgijski zunanji minister Wigny na seji po slanske zbornice, ki je bila takoj prekinjena. Takoj zatem se je sestala vlada in poiočala sta tudi ministra za afriške zadeve, ki sta se pravkar vrnila iz Konga.
Na seji vlade je minister De Schryver izjavil, da bo Kongo potreboval mednarodno po-
mm minimum m limiiiiiiiimiiii n m um iinitmiifi 1111111111 n iniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnii imi i n iiiHiiiiiimiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
Včeraj atentat na ki danes zapušča
T/ • v • •
Jvisija
vlado
65-letni pristaš skrajne desnice ga je zabodel z bodalom, a ga je le laže ranil Ikeda določen za Kišijevega naslednika
TOKIO, 14. — Japonski ministrski predsednik Kisi je
postal danes žrtev atentata, in to prav dan pred napovedanim odstopom. Ko se je Kiši vračal s kongresa liberalne stranke, na katerem je bil za njegovega naslednika imenovan Hajato Ikeda, ga je 85-letni moški šestkrat zabodel z bodalom v stegno. Kiši se je zgrudil, ne da bi izrekel besedo. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, dg rane niso smrtno nevarne, in računajo, da bo ozdravel v desetih dneh.
Atentator se imenuje Tai-suke Aramaki, ki so ga takoj aretirali. Policija je javila, da je bil gotovo zelo pijan. A-ramaki se je tudi smehljal ter se nastavil fotografom, golicija je dalje javila, da je
atentator (dan skrajno nacio-1 razil predsednika izvršnega
nalistične skupine «Genjoša» ter druge skrajno nacionalistične skupine v Tokiu ((Aika-kai«. Pozneje so pa javili, da je atentator izjavil, da ima 50 let in da je član liberalne stranke.
Hajato Ikeda je bil izvoljen na kongresu liberalne stranke v Tokiu in jutri se bo predstavil poslanski zbornici ter zahteval mandat za sestavo nove vlade. Ce bodo poslanci njegove stranke, ki imajo v zbornici absolutno večino, e-notno glasovali zanj, bo Ikeda izvoljen. Kiši bi moral formalno podati odstavko jutri.
Ikeda je bil že minister za zunanjo trgovino in industrijo. Izvoljen je bil pri drugem glasovanju, kjer je po-
odbora stranke. Zunanji minister Fudžijama je bil izločen že pri prvem glasovanju.
Taisuke Aramaki, ki je napadel Kišija, je izjavil policiji, da je hotel s svojim dejanjem pokazati zgražanje nad načinom, kako je Kiši prevzel funkcijo ministrskega predsednika. Dodal je, da ni imel namena umoriti Kišija, ter da je a-eba zadnje dogodke na Japonskem, kakor na primer spopad v poslanski zbornici, odpoved Eisenhowerjevega o-biska itd., pripisati ((nesposobnosti Kišija«. Priznal je, da je nameraval izvršiti atentat na Kišija že junija. Pripomnil je, da nima nobene politične preteklosti, toda policija je mnenja, da ima neko vlogo v liberalni stranki,
moč v živežu in drugih potrebščinah. Dodal je, da ni mogel stopiti v stik s Kasavubo ‘n Lumubo ter se je skupno z Van De Meerschem sestal z drugim; ministri vlade Konga. Nadaljeval je: «Rekli smo jim, da je belgijsko javno mnenje zaskrbljeno zaradi Belgijcev v Kongu. Sporazumeli smo se c skupni izjavi, ki so jo podpisali kongoški ministri. V izjavi je bilo rečeno, da bodo belgijski in črnski vojaki sodelovali. Toda v ponedeljek so se raje obrnili na OZN, kar je v tistem trenutku pomenilo morebitno sodelovanje med Evropejci, Kongožani in mednarodnimi četami. Diplomatski za-pletljaji nam ne smejo preprečiti, da pomagamo našim sc-patriotom v Kongu«.
Van De Meersch pa je izjavil, da je «upor izbruhnil v raznih krajih Konga skoraj istočasno«, ter je pozval zbornico, naj ((ostane odločna«.
Po seji vlade je ministrski predsednik Eyskens izjavil,da na podlagi poročil, ki so jih debili, je v vsem Konku položaj »precej zadovoljiv* in d» ni bilo novih hudih incidentov. Na seji so govorili tud; o koordiniranju ukrepov za sprejemanje beguncev iz Konga, kar se tiče resolucije OZN, je Eyskens izjavil, da jo je treba tolmačiti takole: »Za nas pomeni pošiljatev čet OZN, da bodo te čete dejanske in učinkovito nadomestile belgijske zaščitne čete, ki se bodo samo v takih pogojih vrnile v svoja oporišča.* Do-aal je: »Z velikim zgražanjem smo zvedeli za sovjetske in poljske izjave v Varnostnem svetu.*
Radio v Leopoldvillu je nocoj preneha; delovati. Vlada Konga je obtožila Belgijce, da so izvršili sabotažo. Ti pa se izgovarjajo, da gre za «tet> nični incident«.
Predsednik republike Kasa-vubu in predsednik vlade Lu-mumba sta zvečer prišla na letališče v Leopoldvillu, od koder sta odpotovala z letalom v Stanleyville. Ko sta čakala letalo, -se je okoli njiju zgrnila večja množica belgijskih civilistov. Eden od teh je Lumumbo tudi udaril. Vsi skupaj pa so vpili na Kasavubo in Lumumbo. Belgijski padalci, ki so bili navzoči, niso posredo vali in so pustili Belgijcem, da se izdivjajo.
Sovjetski delegat v Varnostnem svetu Soboljev je namreč med razpravo pred glasovanjem o resoluciji izjavil, da so za dogodke v Konga krivi belgijski imperialisti in majhna skupina predstavnikov Katange. Obtožil je Belgijo, ZDA, Francijo, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo, da so povzročile vojaško intervencijo v Kongu, potem ko so organizirale mrežo izziva-čev. Pozval je Varnostni svet, naj začne odločno akcijo, da rapravi konec belgijskemu napadu.
Sovjetski delegat je tudi obsodil solidarnost kolonialnih držav, ki se je pokazala v Varnostnem svetu. Francoski in angleški predstavnik ter predstavnik Cangkajšeka so namreč izjavili, da ne morejo glasovati za resolucijo, češ da pomeni obsodbo Belgije, ker jo poziva, naj umakne svoje čete iz Konga. Ameriški delegat pa je izjavil, da je glasoval za resolucijo, ker jo tolmači v smislu, da pod-lejuje umik belgijskih čet prihodu čet OZN,
Tunizijski delegat Mongi Slim pa je poudaril, da intervencija belgijskih čet v Kcngu pomeni napadalno dejanje, ki ga nobena stvar ne more opravičiti. Razen tega pomeni kršitev suverenosti m neodvisnosti Konga in prav
teko tudi kršitev pogodbe med Belgijo in Kongom.
Seji Varnostnega sveta je prisostvoval tudi belgijski delegat, ki je trdil, da je bila belgijska intervencija potrebna ker da je osrednja vlada pokazala, da ni sposobna obvladati svojih varnostnih sil. Trdil je, da je bil edini vzrok intervencije »ščititi življenje Evropejcev, ki je bilo v nevarnosti*. V pokrajini Katan-gi pa je do intervencije prišlo sporazumno s pokrajinsko vlado.
V Londonu je urad visokega komisarja Gane objavil izjavo, v kateri poudarja podporo vladi Konga ter obsoja odcepitev Katange. Izjava poudarja, da bi sleherni vojaški ali drugačen poizkus intervencije bližnjih britanskih ozemelj v Kongu resno načel enotnost Commonvvealtha. Izjava dodaja: »Sedanje težave v Kongu je treba predvsem rešiti z napori neodvisnih a-friških držav v okviru Združenih narodov. Po mnenju vlade Gane bi intervencija neafriških držav lahko povečala napetost, namesto da bi jo zmanjšala.*
Predsednik vlade v Katan-gi Combe pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da ne bo dovolil prihoda čet OZN v Katango. Izjavil je, da je poslal tajniku OZN Hammarskjoeldu pismo, da mu to sporoči ter da poudari, da so belgijske čete prišle v Katango na njegovo osebno zahtevo. Nadaljeval je: »Belgijske čete morajo ostati v Kutangi. Drugače bomo imeli anarhijo in zmedo, kakršni vladata v republiki Konga.*
Dalje je Combe izjavil, da je »odločno protestiral* pri Hammarskjoeldu zaradi sklepa Varnostnega sveta, ki poziva belgijske čete, naj se umaknejo. Combe je izjavil, da je presenečen, ker je za sklep OZN zvedel samo iz tiska. Dodal je:	»Moja vlada
je rezultat svobodnih in demokratičnih volitev. Presenečen sem, ker nam Združeni narodi niso sporočili svojega priznanja. Nameravam osebno voditi delegacijo v OZN in zahtevati to priznanje. Upam, da bomo lahko dopotovali v 24 urah s posebnim letalom.*
Sovjetski protest zahodnim državam
MOSKVA, 14. — V obve-
nejša izvolitev v zgodovini ZDA. Dati bomo morali vse od sebe in bomo zmagali.«
Takoj po Kennedyjevi izvolitvi je senator Johnson prebral časnikarjem izjavo, v kateri poudarja, da podpira sklep kongresa in dodaja, da bo z vsem srcem in z vsemi silami deloval, da zagotovi izvolitev Kennedyja za predsednika.
Tudi Stevenson je pozval svoje pristaše, naj se trudijo, da zagotovijo zmago Kenne-dyja pri novembrskih volitvah. Pripomnil je, da «z navdušenjem« podpira sklep kongresa. Podobne izjave je podal tudi senator Symington.
Zvečer je senator Kennedy sporočil, da je izbral senatorja Lyndona Johnsona za demokratskega kandidata za podpredsedniško mesto pri prihodnjih predsedniških volitvah.
Kennedy je to sporočil na tiskovni konferenci nekaj pred novo sejo kongresa, na kateri bodo izvolili kandidata za podpredsednika. Dejansko je skoraj gotovo, da bodo odobrili izbiro Kennedyja. Johnson ima 51 let.
K»nnedy je izbral senatorja Jacksona iz Washingtona za novega predsednika demokratske stranke. Dosedanji predsednik je bil Paul Butler.
Senator Kennedy je objavil v «New York Journal American« članek, v katerem pravi, da mora prihodnji ameriški predsednik dobro pojasniti Sovjetom, da ne bo «nobene sprave«, da se ne bo «v nobenem primeru žrtvovala svoboda ber. linskega ljudstva« in da #ne bo nobenega popuščanja pri življenjskih načelih«.
((Vsak Američan, naj pripada kateri koli stranki, piše Kennedy, je užaljen zaradi prezira proti našemu predsedniku v Parizu«.
J. Kennedy dodaja, da obe stranki nasprotujeta komunizmu doma in v tujini in da N. Hruščev ne bi smel »zamenjavati volilne debate z narodna neenotnostjo«. Kennedy zaključuje, s poudarkom, da prihodnji predsednik »mora tudi jasno predočiti, da so ZDA pripravljene storiti vsak mogoči korak za nadzorovanje oboroževalne tekme in za preprečitev svetovne atomske vojne«.
John Kennedy se je rodil 29. marca 1917 v Brooklynu v državi Massachusetts Njegova družina je irskega porekla. Njegov oče Joseph Kennedy si je nabral veliko bogastvo z različno dejavnostjo: z uvažanjem whiskyja, pri konjskih dirkah in na borzi leta 1929. Določil je milijon dolarjev za vsakega od svojih sinov.
John Kennedy je študiral na Harvvardski univerzi ter na fakulteti za politične vede v Londonu. V zadnji vojni je bil dvakrat odlikovan. Nekaj časa je bil časnikar. Sest let je bil član predstavniške zbornice, leta 1952 pa je bil izvoljen za senatorja za mesto Boston. Mnogo je potoval po vseh krajih sveta; pred vojno privatno, pozneje pa
■ ItllllllMIIMIlilllllllllllJIlllllllllimiMiH,mil,|||||„|||,|„|,|,,||,|t|,||||tn|,g,!'!,,!,,,""!
TITO IN AB1ID V SPLITII
Maršal Tito se je sestal v Splitu tudi z VVmstonom Churchillom, ki potuje kot Onassisov gost v Odeso
da poslala danes protestno noto diplomatskim predstavnikom ZDA. Velike Britanije, Francije, Kanade, Norveške in Danske zaradi preletavanja letal nad sovjetskimi ladjami.
Nota podrobno našteva primere preletavanja letal naj Sovjetskimi ladjami na raznih krajih sveta in obtožuje ameriško vlado, da so Smeriška letala nad 200-krat nizko letela nad sovjetskimi ladjami; Francozi pa so pri teh poletih sodelovali 35-krat. Velika Britanija je obtožena zaradi 12 takih preletavanj, Danska pa zaradi dveh.	v
. WASHINGTON, 14. — Na-celnik tiskovnega urada Bele tuše Hagerty je sporočil, da se Eisenbower in Mac Millan strinjata glede revizije angleško - ameriškega sporazuma o ameriških letalskih oporiščih v Veliki Britaniji. Hagerty je pripomnil, da sta se predsedmic in Mac Millan odločila za to še pred sestrelitvijo ameriškega letala «RB-47» in da ta incident nima nič opraviti s to odločitvijo.
kot član predstavniške zbornice.
Trdijo, da velja za zmernega liberalca. Med volilno kampanjo je prepotoval okoli 400 tisoč kilometrov. Napisal je dve knjigi. Prva ima naslov «Cemu je Anglija spala« ter obravnava razdobje Monako-va. Druga ima naslov ((Profili pogumnih mož«. V njej objavlja opis številnih senatorjev ZDA. Za to knjigo je dobil Pulitzerjevo nagrado.
 «»-------
Položaj v Turčiji
ANKARA, 14. — Predsednis turške republike in turške vla. oe general Gursel je podal naslednjo izjavo: «Tudi mi želimo, prav tako kakor predsednik ljudske republikanske stranke Ismet Inonu, naj bi volitve bile čimprej. Toda potrebno je tudi, da se še prej sestavi nova ustava. Na drugi strani so procesi proti bivšim turškim voditeljem. Tudi kar se tiče tega, ne moremo naglo začeti procesov. Kar se tiče c-cenitve Ismeta Inona glede svo bodne dejavnosti strank in nji. hovega organiziranja na vaseh. Pa mislim, da je dobro, da smo vsaj za sedaj sklenili nasprotno. Stranke so namreč ustvarile v vaseh tako ozračje, da jp prišlo do tega, da člani republikanske stranke in člani demokratske stranke niso hoteli hodit; v iste mošeje in niso dovoljevali porok med se* boj.
Kar se tiče gospodarskega življenja v državi, je mogoče, da hočejo nekateri politikantski industrijci sabotirati naše napore. Sprejeli bomo odločne ukrepe tudi proti njim. Mislim, da bomo kljub hudemu položaju našega gospodarstva našli izhod. Skušali bomo biti zelo previdni pri naši akciji in bomo ustanovili urad za načrtovanje, pri čemer se bomo obrnili tudi na pomoč tujih strokovnjakov.*
Na raznih krajih Turčije so zadnje dni izvršili številne aretacije, da preprečijo pristašem bivšega predsednika vlade Menderesa sleherno dejavnost. Ti so začeli namreč braniti bivše voditelje, ki so internirani ali zaprti v pričakovanju procesov. Aretirali so več članov tajne organizacije, ki je delovala na področju Smirne z namenom, da vod; partizansko borbo proti sedanji vladi.
BEOGRAD, 14. — Predsednik sudanske vlade gen. Ibrahim Abud je danes prispel iz Zagreba v Split, kjer mu je prebivalstvo priredilo prisrčen sprejem. Na železniški postaji je gen. Abuda in njegovo spremstvo čakal maršal Tito, ki je sinoči dopotoval v Split. Tito in Abud sta danes obiskala vojno-pomorski šolski center v Divuljah, kjer študirajo tudi nekateri bodoči mladi sudanski, oficirji, s katerimi se je gen. Abud zadržal dalj. časa v razgovoru. Oba predsednika sta nato obiskala ladjedelnico »Mosor* v Trogiru in prisostvovala polaganju gredlja za prva dva patrolna čolna, ki ju bo ta ladjedelnica izdelala za sudansko vojno mornarico.
Popoldne pa je gen. Abud obiskal tovarno plastičnih mas »Jugovinil* v Kaštel Sučurcu pri Splitu in si ogledal na-ščenlh diplomatskih krogih -elpiave ladjedelnice »Split*. Naje zvedelo, da je sovjetska vla- to st je ogledal Dioklecijano-
vo palačo v Splitu.
Danes popoldne je prispel v Split tudi bivši predsednik biitanske vlade Winston Churchill s soprogo na jahti »Chri-stina*. Popoldne sta odšla na jahto generalni tajnik pred-seonika republike Leo Mates in kontraadmiral Ljubo Tuta, ki sta v imenu predsednika republike Tita pozdravila Win-stena Churchilla. Pozneje pa se je Churchill s soprogo izkrcal na pomol pred vilo »Dalmacija*, kjer sta ga sprejela predsednik republike Tito in njegova soproga. Tito in Churchill sta se zadržala v prisrčnem razgovoru okrog eno uro. Pozneje se je Churchill vrnil na jahto »Chn-stina*, kjer sta ga na njegovo vabilo obiskala maršal Tito in njegova soproga.
Kot smo že poročali, potuje Churchill na jahti kot gost bogatega grškega brodarja O-nrssisa v Odeso.
iiBJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
225 ljudi je zgubilo življenje med silnim požarom v norišnici
Številni pacienti so se branili, ko so jih boleli rešiti
GVATEMALA, 14. — V poslopju norišnice v Gvatemali je nastal velik požar, ki je popolnoma uničil poslopje. Pri požaru je zgubilo življenje 225 pacientov, od katerih 175 žensk in 50 moških. V bolnišnici je bilo 1600 umobolnih. Požar je izbruhnil ob 1 ponoči (ob 8 zjutraj po srednjeevropskem času) iz neznanih vzrokov.
Plameni so se tako naglo razširili, da gasilci in policijski agenti niso mogli pomagati vsem ljudem v poslopju. Mnogi, ki so jih skušali rešiti, so
se upirali. Številne paciente so morali imobilizirati s prisilnimi jopiči, preden so jih lahko odnesli iz poslopja v plamenih. Gasilci so morali preluknjati zidove poslopja in so na ta način lahko rešili nekaj sto pacientov.
Na nekem notranjem dvorišču je zgubilo življenje 31 žensk. Mnogo trupel so našli pod posteljami ali pa na kupih. Oko’i 300 rešenih pacientov je dobilo opekline in so jih odpeljali v bolnišnico,
MANILA, 14. — Pri dveh letalskih nesrečah, ki sta se dogodili včeraj na Tihem oceanu, sta zgubili življenje dve osebi. Sporočili so namreč, da se je 56 od 58 potnikov, ki so bili v letalu družbe «North-west Airlines«, rešilo na rešilne čolne. Letalo je pristalo na morju v bližini majhnega otoka Jimalog, 150 milj od Manile.
Rešilo je tudi vseh 30 potnikov, ki so bili v letalu družbe ((Philippine Airlines«, ki je pristalo na morju blizu Zamboange, 500 milj od Manile,
Francoski ultrasi in Kongo
PARIZ, 13. — Francoski ultrasi so izkoristili dogodke v Kongu za začetek nove ofenzive proti politiki de Gaulla v zvezi z fflžirijo. 9*vši predsednik vlade Bidault je objavil v reviji »Carrefour« članek, v katerem pravi med drugim: «Ce se hoče z »alžirsko Alžirijo« ponoviti desetkrat pomnoženi ((kongoški Kongo«, ne bo dovolj debelih zidov i ntudi ne dovolj trdnega prestiža, da bi mogli kljubovati jezi naroda«.
Moskovski radio o sestreljenem letalu
MOSKVA, 14. — Moskovski radio je danes sporočil, da ima SZ dokaze, da je ameriško letalo »RB-47*, ki je bilo sestreljeno 1. julija letelo nad sovjetskim zračnim prostorom. Radio je obtožil ZDA nove laži pri poročanju kraja, kjer naj bi bilo letalo, ter je dodal, da sta dva preživela _ člana posadke, ki sta v sovjetskih rokah, priznala, da je letalo imelo informacijsko nalogo.
»Ameriška vlada, je pripomnil komentator, je pred dnevi izjavila, da je letalo izginilo 300 milj od sovjetske obale, sedaj pa trdi, da je bilo se-streljeno 30 milj od sovjetska obale. To desetkratno zmanjšanje števila ima očitno na-men napraviti bajko bolj verjetno, toda dokazuje samo, da Washington sploh ne ve, kje je bilo letalo dejansko sestreljeno. Toda mi to vemo in imamo dokaze, da je letalo »RB-47* prodrlo v sovjetski zračni prostor. Cemu se je ameriškemu letalu zdelo potrebno proučevati elektro-magnetne pojave na sovjetskem ozemlju? Cemu — če je to bilo njegovo poslanstvo — je šlo za 'bombnik, oborožen z majhnimi topovi in s potrebnim strelivom? Končno, čemu je imelo letalo s seboj naprave za zbiranje informacij? IVasbington seveda ne od-govarja na ta vprašanja, toda odgovorila sta dva preži, vela člana posadke. Nadalje-v'anje ameriških izzivanj je zaključil komentator, lahko pripelje samo do nesreče.*
Bomba v Costantini
COSTANTINA, 14. — Davi j« po končani vojaški paradi ob praznovanju 14. julija eksplo-dirala bomba, pri čemer »o bili trije ubiti, 72 pa ranjenih. Bomb* je bila odvržena med mnoiloOi Ja m m raabejsl*
Vreme včeraj: na/višja temperatura 26 8, najnižja 17.7 stopinje. Zračni tlak 1015.9 stalen, veter 6 km jugozahodnik, vlaga 61 odst., nebo 1 desetinka pooblačeno, morje lahko razgibano, temperatura morja 24 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes PETEK, 15. julija Justa
Sonce vzide c j 4.29 in zatone ob 19.52. Dolžina dneva 15.23. Luna vzide ob 23.45 in zatone ob 12.14. Jutri, SOBOTA, 16. Julija
Skoti je umrl dr. Josip Agneletto
Sinoči je n Trstu umrl dr. Josip Agneletto, slovenski odvetnik in politik. Pokojnik se je rodil 8. novembra leta 1884 v Truškah v Slovenski Istri, kjer je preživel prva leta svojega življenja. Realko je obiskoval v Ljubljani, visokošolski študij pa je nadaljeval na Dunaju, kjer je tudi doktoriral.
Pokojnik se je že kot študent udejstvoval u javnem življenju. Leta 1906 je bil tajnik slovenskega akademskega društva «Slovenija* na Dunaju. kasneje tudi predsednik •Kluba hrvaških in slovenskih akademikov*. Po končanih študijih je odšel v Pazin, kjer je bil odvetniški pripravnik. Tu je sodeloval v • Klubu prosvete* in pazinski •Čitalnici*.
Leta 1913 se je preselil v Trst in naslednje leto predse-aoval protisocialistični •Narodni delavski organizaciji*. Leta 1915 je kot vojaški av-ditor odšel v takrat okupirano Srbijo, kjer je ostal do konca vojne.
Ko se je vrnil v Trst, je dr Josip Agneletto spet posegel v javno življenje. Leta 1921 je bil med ustanovitelji • Zadružne zveze* v Trstu, ki ji je načeloval do razpusta v letu 1929. Istočasno je bil tudi podpredsednik »Tržaške hranilnice in posojilnice* in je to funkcijo opravljal do leta 1940, ko je bil interniran.
Leta 1945 se je vrnil iz E-gipta v Trst, kjer je leta 1941 začel borbo proti tedanji U-svovodilni fronti in postal eden od soustanoviteljev •Slovenske demokratske zveze* ter njen predsednik. Dve leti kasneje je bil izvoljen za občinskega svetovalca kot nosilec skupne liste s Slov. katoliško skupnostjo — tako tudi pri vseh naslednjih volitvah.
Kot občinski svetovalec je bil večkrat sopodpisnik spomenic, ki so jih predstavniki vseh slovenskih političnih strank tn gibanj naslovili vladnim predstavnikom in predsedniku republike ter v tem smislu sodeloval tudi pri raznih intervencijah pri krajevnih oblasteh.
Vedno je vodil odločno pro-
Pokojnine 1NPS so vedno pereče vprašanje
Povprečna pokojnina znaša komaj 12.000 lir mesečno
Zaradi zelo nizkih pokojnin so upokojenci po upokojitvi prisiljeni iskati kako zaposlitev, ali pa morajo živeti v breme otrok Akcija levičarskih strank in poslancev za povišanje pokojnin
Pokojnine vsedržavnega za-1 Glavni vzrok za nizke povoda za socialno zavarovanje kojnine in glavni argument
so vedno pereče vprašanje, ker se upokojenci ne morejo niti skromno preživljati z njimi, Zato so odvisni od pomoči svojih otrok, raznih podpornih ustanov, ali pa se skušajo po upokojitvi še zaposliti, če jim moči to dopuščajo. Iz tega pa nastaja vrsta drugih vprašanj, saj vpliva to na družinske odnose in na zaposlitev delavstva sploh, kajti delovni trg je že prenatrpan za razpoložljivo delovno silo in tako pritiskajo nanj še u-pokojenci.
V vsej državi je okrog 5.600.000 oseb, ki s0 presegle starost, predpisano za upokojitev, pokojnino pa jih prejema le 3.690.000, kar pomeni, da ostaja 1.910.000 oseb brez nje. Za to so razni vzroki, kot na primer skoraj trajna brezposelnost, tako da niso prizadeti sploh plačevali prispevkov, ter dejstvo, da nekateri gospodarji niso plačevali prispevkov zg zaposlene delavce, kar se je dogajalo zlasti na Jugu v malih podjetjih, kjer ni bilo strogega nadzorstva itd. Preskrbeti pokojnine vsem, ki so presegli določeno starost, je torej prva naloga vseh tistih, ki lahko o tem odločajo, predvsem pa vlade in parlamenta. Seveda je za to potrebna vztrajna in dolgotrajna borba.
Nadalje so pokojnine, kot smo dejali, zelo nizke. Povprečje pokojnin INPS znaša v državi 12.000 lir na mesec, kar zadostuje komaj za skromno hrano, samega upokojenca medtem ko je treba skrbeti za stanarino, obleko, obutev itd. Cesto pa mora skrbeti u-pokojenec tudi za ženo ali celo otroke. To povprečje je tako nizko tudi zato, ker so
proti njihovemu zvišanju je pasivni pokojninski sklad. Z zakonom št. 218 («Rubinacci») od dne 4. aprila 1952 se je država obvezala, da bo prispevala za kritje primanjkljaja pokojninskega sklada, toda kmalu je opustila to svojo dolžnost. Sedaj dolguje država skladu že okrog 240 milijard lir, ki jih je potrošila v druge namene. Ker ni drugega izhoda, se zatekajo pač k najlažjemu, to je k višanju prispevkov. Tako so 2. februarja letos s predsedniškim odlokom zvišali skupni prispevek v pokojninski sklad od 11.60 odstotka, na 15,75 odstotka delavskih prejemkov, od katerih plačuje podjetje 10,50 odst., zaposlenec pa 5,25 odstotkov (prej delodajalec 7.75 odst. in uslužbenec 3,85 odst.). To pa še ni dovolj; da bi opravili kronični primanjkljaj sklada, so določili za dobo treh let še posebni
dodatek 1,06 odst. prispevka, od katerega plača delodajalec 0’70 odst., delavec pa 0,35 odst; tako da znaša sedaj skupni prispevek delodajalca in uslužbenca pravzaprav 16,80 odstotka plač in mezd.
No, primanjkljaj pokojninskega sklada INPS pa stalno narašča. Leta 1958 je INPS izdal za pokojnine 560 milijard, inkasiral pa 516 milijonov lir prispevkov. Primanjkljaja je bilo torej 44 milijonov in računajo, da ga je bilo lani še več. Pri vsem tem pa uživa 70 odstotkov upokojencev minimalne pokojnine, ki pa so pravzaprav le nekake podpore, za katere bi morala torej predvsem skrbeti država, ki pa ne izpolnjuje svojih obveznosti in dolžnosti. Zaradi tega sta za izboljšanje pokojnin pač le dve poti: država mora končno izpolniti svoje obveznosti do pokojninskega sklada, same zavarovalne ustanove pa se morajo preurediti.
1. oktobra začetek pouka na nižjih srednjih šolah
Minister za šolstvo senator Medici je izdal odredbo, na osnovi katere določa, da se pouk na nžjih srednjih šolah začne 1. oktobra. Obenem minister priporoča šolskim ravnateljem, naj ne čakajo 1. septembra za začetek vpisovanja dijakov, ampak naj o-mogočijo, da se bodo vpisovanja začela takoj po končani poletnih izpitih. Zato bodo morali šolski ravnatelji določiti urnik vpisovanja dijakov med počitnicami. Vpisovanje se ne bo smelo prekiniti niti med jesenskimi izpiti.
Z isto odredbo je tudi določeno, da se morajo vpisovanja zaključiti 25. septembra. Ravnatelji pa so pooblaščeni, da na osnovi obstoječih predpisov, sprejmejo prošnje za vpis tudi po omenjenem datumu, in sicer le v izrednjih primerih.
 »r--------
70 novih doktorjev
Na tržaški univerzi so se zaključili poletni izpiti za doktorate v raznih vedah. Doktoriralo je 70 študentov. Največ, to je 19, je bilo promoviranih iz književnosti in filozofije, 9 iz prava, 5 iz političnih ved, 8 iz gospodarskih in trgovskih ved, 11 iz kemije, 8 iz fizike in matematike, 9 iz tehnike (elektrotehnike, gradbeništva in prevozništva). Na univerzi je letos prvič diplomiral tudi en študent v panogi šolskega nadzorstva.
derna, saj so jo končali v teh dneh v Kraljeviči, v ladjedelnici »Titovo brodogradilište*. Ladja je dolga 106 m, široka 14.20 in visoka do zaščitne palube 8 m, polno naložena razvija 15.5 milje na uro. O-premljena je z Diesel motorjem, ki so ga izdelali v Pulju Tudi vsa ostala oprema je domače — jugoslovanske pioizvodnje, kot na primer dvigala izdelek »Rade Končarja« in »Vulkana«. Opremljena je z najmodernejšimi navigacijskimi napravami in med drugim z radarjem, žiro-kompasom itd. Na ladji je vkrcanih 33 mož posadke.
Tovor bodo nalagali v 4 skladišča, ki so opremljena s petimi dvigali, med katerimi sta dve dvojni z nosilnostjo po 10 ton.
Zlasti je zanimivo, da ladja razpolaga tudi s šestimi kabinami prvega razreda, ki so zelo luksuzno opremljene. Vsaka kabina sestoji iz salona, spalnice z dvema posteljama in ločenimi higienskimi prostori s prho. Poleg sta tudi dve rezervni kabini m bolniška soba z vsemi potrebnimi napravami, čitatelje bo nedvomno zanimalo, da stane vozni listek za kompletno krožno pot (45-50 dni), v katerega je vključena tudi pre-hiana, 90.000 dinarjev.
iiiiMiiiitiiiiiiiiiiitiHiiiiiniiiitiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiMiniimiHtHiiitiiiimMiiiniiiHMiHniiiniiiiiitntiiiiHiiMiHiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiinitiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiinititiiiiiiiiiitiiiii
Otvoritvena vožnja ladje «Omiš» na progi Jadran-Rdeče morje
Kapitan nove motorne ladje je včeraj priredil sprejem, katerega so se udeležili zlasti predstavniki pomorskih krogov
Včeraj je priredil kapitan motorne ladje »Omiš« Jakov Mardešič sprejem ob priliki otvoritvene vožnje na novi progi med Jadranskim morjem ir. Rdečim morjem. Sprejema so se udeležili številni predstavniki tržaških gospodarskih in zlasti pomorskih krogov.
V razgovorih z novinarji ;e ljubeznivi kapitan pojasnil, da gre za novo redno progo pomorske družbe »Jadranska slo-
bodna plovidba    Split«,
na kateri bodo vozile poleg ladje »Omiš« tudi motorne ladje »Varaždin«, »Pirot«, »Zemun« in parnik »Sava«, ki imajo po 1500 netto ton in katerim se bosta septemb;a pridružili se motorni ladji »Vareš« in »Zenica«, ki imata po 3750 ton in ki sedaj vozita na redni progi med Jadranskim morjem in velikimi ameriškimi jezeri. »Omiš« se je odpeljala na otvoritveni vožnji z Reke v Trst, od tu bo odplula v Benetke, Split, Izmir, Limasol, Bejrut, skozi Sueški prekop v Port Said, Geddo, Port Sudan, Aden, Gi-buti, Asan in Masauo. Omenjene ladje bodo načeloma vozile na isti progi, odnosno se bodo ustavile v Izmiru in Saloniku le v primeru, če bo za ti dve pristanišči potreben tovor.
Motorna ladja »Omiš« jemo-
Letna skupščina Združenja industrijcev
Kriza v podjetjih IRI negativno vpliva tudi na druge dejavnosti
Zanimanje tujih industrijcev za carine prosto področje v industrijskem pristanišču
tisocialistično in protikomuni-l zelo pičle minimalne pokojni-slično politiko, pri čemer pa ne, čeprav so jih pred dvema
mu tržaško slovensko delovno ljudstvo ni sledilo. Zmotno je bil namreč prepričan, da bo tudi ti povojnih letih nadaljevanje stare liberalno-klenkal-ne politike lahko uspešno. Kljub temu pa je sodeloval v stanovski nepolitični organizaciji slovenskih pravnikov v Trstu, v društvu •Pravnik, ki se je večkrat zavzelo za izvajanje pravic, zajamčenih Slovencem v posebnem statuti. londonskega memoranduma.
V tržaškem občinskem svetu bo pokojnikovo mesto prevzel dr. Teofil Simčič, ki je na zadnjih občinskih volitvah leta 1958 za dr. Agnelettom prejel največ preferenčnih glasov, in sicer kot predstavnik klerikalne Slovenske katoliške skupnosti na takratni kandidatni listi.
Svojcem poojnika izražamo iskreno sožalje.
letoma nekoliko zvišali. Do takrat so znašale minimalne pokojnine za upokojence izpod 65 let starosti 3.M0 lir, nad 65 let starosti pa 5.000 lir; sedaj pa znašajo 6.500 oziroma 9.500 lir.
Zarddr ffejta So začele delavske stranke In njihovi parlamentarci ter sindikati akcijo za zvišanje pokojnin. K temu pa je treba pri nas dodati še zahtevo, da se uredi vprašanje socialnih prispevkov med leti 1820 in 1926, ko jih delavci in uradniki tu še niso plačevali, ker še ni bil raztegnjen sem zakon o socialnem zavarovanju, ki je začel veljati v starih italijanskih pokrajinah 1. marca 1920. Končno je treba upokojencem na našem področju priznati za računanje pokojnine tudi medvojna leta službe v avstro-ogrski vojski.
Sinoči je bila redna letna ruških organizacij v Evropi.
skupščina tržaškega Združenja industrijcev (Confindu-stria), na katerem je prečital obsežno poročilo o položaju tržaške industrije v preteklem letu predsednik Doria. Poročilo v vseh podrobnostih v bistvu ponavlja stališče, ki ga je izrekla že tržaška trgovinska zbornica v svojem letnem poročilu o tržaškem gospodarskem položaju v lanskem letu
in o čemer smo v dveh član- j včeraj ob 5.18’03” zabeležil pokih že obširno poročali.	tresni	sunek v daljavi kakih
Snov bodo obravnavali z raznih plati, in sicer teritorialnih, gospodarskih, juridičnih in organizacijskih v zvezi z odnošaji med evropskimi državami v razvoju gospodarske integracije.
Potresni sunek
Tržaški geofizikalni zavod je
MiiiiiiiiiittiiiMiiiit mini mu n im tiiiitiiiHiiitiaiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiif iii tiiiiiHiiiiiiitiiiii mu
Danes začne nepreklicno veljati cestni zakon
Toda mnoge ustanove in zasebniki še zdaleč niso poskrbeli za vse spremembe, ki jih zakon določa
Danes opolnoči začnejo veljati vse določbe, ki jih vsebuje nov cestni zakonik. Kljub temu, da je bilo na razpolago leto dni časa, v katerem r i morali zasebniki in ustanove poskrbeti za določene spremembe, ki jih predvideva cestni zakonik, pa je položaj tak, da bi bilo potrebno vsaj še nekaj mesecev, preden bo vse tako, kot zakon zahteva.
Predvsem je treba omeniti nerešeno vprašanje cestnopro-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 569
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. rrr Tal. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vaak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Malt oglasi 30 Mr beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 Hr. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun:	Založništvo	tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki n Ljubljani 600-70/3-376
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
metnih znakov. Medtem ko je ustanova ANAS poskrbela, da so bila cestišča državnih cest opremljena z raznimi črtami m so bili na križiščih postavljeni ustrezni prometni znaki, pa to ni moč trditi za pokrajinske, zlasti pa ne za občinske ceste. To je sicer razumljivo, kajti občinske uprave so šele v teh dneh dobile odobrene občinske proračune, v katerih so predvideni določeni zneski tudi ta nove prometne znake in napise. Toda zgodilo se je, da so bili v ta namen predvideni zneski močno skrčeni, tako da je vprašanje, če bodo občinske uprave sploh lahko zadostile novim predpisom.
Vsekakor pa bo treba pohiteti, kajti če velja popolna a-plikacija določil novega cestne, ga zakonilka za zasebnike, tedaj mora veljati tudi za ustanove.
Glefle zasebnikov velja omeniti, da na primer avtomobilisti niso pravočasno poskrbeli za nadomestitev raznih luči ,n smernih puščic, tako da je sedaj skoraj nemogoče dobiti na ve naprave, ki so v skladu i določili častnega zakonika. Potem je treba poudariti tudi velik kaos, ki se danes vlada na cestah; zlasti zaradi nediscipliniranosti pešcev in vozačev, ki še kar po svoje tolmačijo naj-! osnovnejša pravila o prehodih (•sat itd. Nedvomno je temu kri-I vo predvsem zadržanje prometnikov, ki v številnih primerih ' dopuščajo, da se ta pravila kr-' sijo. Zato tudi posebna okroi-; nica, ki jo je izdal minister za : javna dela, poziva vse prometnike in člane prometne policije, da z vso strogostjo kaznujejo kršitelje cestnega zakonika. V okrožnici pa je še po-I sebej poudarjeno, da je treba zlasti ostro paziti na nepravilno vožnjo motociklistov, ki po-; vzročajo tudi največ nesreč.
Zanimivo je še. da lahko tudi funkcionarji uradov za jav na dela, ki so v civilu, naložijo globo kršiteljem določil cest nega zakonika. Ti funkcionarji imajo posebne izkaznice in ko se legitimirajo, mora kršitelj plačati globo ali pa — če se mu zdi, da se ni pregrešil I zahtevati zapisnik.
Predsednik Doria je med drugim govoril o kritičnem položaju podjetij IRI v Trstu, ki se , negativno odraža tudi na druge industrijske dejavnosti, ki so v veliki večini povezane z delovanjem lad-jedelniške in kovinarske industrije. Vendar pa položaj ni kritičen, ker je ostalo število zaposlenih v industriji v bistvu neizpremenjeno. Ugodno je ocenil položaj v nekaterih panogah predelovalne industrije in zlasti glede novih podjetij tekstilne industrije, ki zelo ugodno obratujejo. V tej zvezi je predsednik industrijcev poudaril pomen industrijskega pristanišča in zlasti novega carine prostega področja, za katero so zlasti zanimajo tuji industrijci.
Predsednik industrijcev se je v glavnem izognil obravnavi političnih vprašanj in je samo potrdil odločno negativno stališče tržaške #Confindu-strie» glede ustanovitve deželne uprave Furlanija - Julijska Krajina.
 «»---------
Tečaj o organizaciji evropskih prevozov
Rektor tržaške univerze prof. Origone je včeraj sporočil, da priredi tržaška univerza od 22. avgusta do 10. septembra prvi višji študijski tečaj o organizaciji prevozov v okviru evropske gospodarske integracije. Prof. Origone je lani predsedoval mednarodnemu sestanku izvedencev. na katerem so položili temelje prevozni ustanovi. Tečaj bo na univerzitetni ravni in se ga bodo lahko udeležili poslušalci z doktoratom ali ustrezno poklicno sposobnostjo. Na tečaju bo predavalo okrog 30 docentov, ki so jih izbrali iz vrst profesorjev ali najvišjih in najbolj sposobnih funkcionarjev uprav prevoz-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiili
Tatovi na delu
Mlekarni so ukradli
avtomat za žvečilni gumij
Vdrli so v neko klet, v skladišče gradbenega podjetja in odnesli beguncu uro in zlat prstan
100 km od Trsta v smeri se-ver-sever-zahod. Domnevajo, da je bil epicenter potresa na področju Tolmeča.
 «» —
V Tržiču so zvarili pod vodo dva dela plavajočega doka
V Tržiču so zvarili pod vodo dva delg plavajočega doka, ki ga grade za potrebe neapeljskega pristanišča. Pri tem so prvič uporabili originalni tehnični postopek po nemškem patentu, saj je skupina delavcev delala v posebnem podvodnem rovu. Gre za nekak rov, ki je v tesnem stiku s podvodnim delom doka in ki je širok 1.30 metrov, visok 1.80 metrov in v katerem je delalo štiri ure trideset delavcev. Močne črpalke So v rov stalno potiskale kisik in izsesavale pokvarjen zrak, tako da je bilo možno delo z varilnimi aparati. Isti tehnični postopek bodo tudi uporabili za pleskanje podvodnega dela doka.
Dok so gradili v dveh delih in je dolg 233 metrov, zunaj širok 45 metrov in v notranjosti 35 metrov. V kratkem bodo dok preizkusili, ko bodo z njim dvignili 28.000 tonsko ladjo.
Zaključek knjižnega sejma
Sinoči se je zaključil knjižni sejem, ki je trajal 10 dni od 5. t. m. Predsednik vsedržavne ustanove knjižnega sejma poslanec Schiavello je izjavil, da je sejem v Trstu dcsegel lep uspeh. Nadalje je dejal, da imajo Tržačani radi predvsem knjige, ki imajo tu-
Neznani tatovi so v prvih dneh tega meseca okradli Romea Seconija iz Ulice Catullo
17. Udrli so skozi vhodna vrata v klet poslopja, v katerem stanuje. Odnesli so mu 2 steklenici likerjev, 1 cigaretno dozo, 20 škatlic cigaret, 1 aktovko in 1 kg gnjati. Se-coni je prijavil tatvino komisariatu javne varnosti v Ulici Celogna, toda do sedaj se policijskim organom ni posrečilo. da bi izsledili tatove.
Tudi Giovanni Grenzi se je zglasil včeraj na komisaria'u javne varnosti v Kolonji. Prijavil je tatvino v škodo gradbenega podjetja CIME, ki ima svoj sedež v Ulici GiustinelU 6. Nekega dne tega meseca so neznanci odnesli iz skladišča podjetja v Ulici Catullo plinski kuhalnik, 1 angleški ključ in dva posebna ključa za hidravlična dela.
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ukradli Nerlni Planinec, stari 40 let, iz Ulice Appiari 27, en avtomatski aparat za prodajo žvečilnega gumija, ki ga je lastnica imela na zunanjem zidu svoje mlekarne v Ulici Montorsino 11. Aparat je vseboval 800 kroglic žvečilnega gumija znamke »Dag«,
• • *
27-letni Luciano Riccobon, slanujoč v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, je bil tako nepreviden, da je pustil v stranišču taborišča svojo uro znamke »Roaner« in zlat prstan z rdečim kamnom, ki nosi vrezano podobo starega rimskega vojščaka. Oddaljil se je samo za nekaj minut; teda ko se je vrnil, ni našel niti ure niti prstana. Utrpel je okoli 20.000 lir škode.
Skušnjava •lit	je s Ui In
Na ovinku pri čistilnici «Aquila» je mladenič iz neznanih vzrokov trčil v železni drog in si razbil lobanjo - Umrl je takoj po prevozu v bolnišniko
di umetniško vrednost in da se na splošno ne zadovoljijo s kakršnokoli plažo. Tudi sama razstava knjig je imela namen prispevati k vzgoji U-teiarnega okusa čitateljev, saj so prodajali večinoma leposlovne knjige cenjenih pisateljev zlasti iz preteklega stoletja ter poljudnoznanstvene kr.jige. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so šle kriminalke le bolj malo v prodajo. Prodali so nad 30.000 knjig in ne-kcliko presegli lansko število prodanih knjig. Nagrado zbirke knjig v vrednosti 10.000 lir je dobila uradnica Maria Soft.
Kaznovanje kršiteljev javnega miru
Od 6. do 10. t. m. so policijske epike, ki imajo nalogo, da zatirajo kršenje javnega miru, posebno v urah počitka, kaznovale 8 kršiteljev predpisov cestnega zakonika.
iHiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilfiiiiiiiiiiiiiiliilii
Sinoči ob 22.10 so na II. ki rurški oddelek sprejeli 16 let starega Nevia Monda iz Štra-marja 897-b, ki je bil že v a-goniji. Zdravniki so mladeniču ugotovili hude poškodbe na glavi s prebitjem lobanje in res je nesrečnež že pet minut po prihodu v bolnišnico umrl.
Agenti prometne policije so sporočili, da se ie Mondo ponesrečil z motorjem, in sicer na ovinki v Savljah, ki-.r je upravno prsloj.je rafinerije «A-quila». Mondo ni imel svojega motorja, toda sinoči je k njim prišel na obisk znanec, ki je pred stanovanjem pustil svoj «Aermacchi». Mladenič se m mogel upreti skušnjavi in se je — ne da b- komu kaj povedal — vsedel na motor ter se odpeljal po cesti prot Irt u. Toda na že omenjenem ovinku v Žavljah je iz neznanih vzrokov trčil v štet er, ki rosi tr> lejbusno eleHi ično napeljavo ter si ob njem razbil glavo.
Nesre'e ni r hče videl in so
mlade-iia ::asl: šele nekaj m nut kasneje, ko je ’cžaj nezavesten na *,eh. Pripeljali »n ga v boinišnic.' a kot rečeno, je bila vsa I omoč zaman.
—«»-------
Deklica se je oparila z vrelo kavo
Ob 8. uri zvečer so pripeljali na dermatološki oddelek splošne bolnišnice 6-letno Mario Vurchio s Kolonkovca 968, kateri so zdravniki ugotovili opekline druge stopnje na trebuhu in prve stopnje na levem stegnu. Deklico je pripeljala v. bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa njena 2V-!etna mati Angela Ardilu. Dekletce se je opeklo dobro uro prej v domači kuhinji, ko je hotelo zapreti plinsko pipo. Po nesreči je zadelo ob kuhalnik za kavo ter ga prevrnilo. Vrela kava se ji je razlila po telesu ter ji prizadela hude opekline.
Iz sodnih dvoran
Potrjena obsodba finančnega stražnika ki je vdrl v zasebno stanovanje v Botača
Prizivni sodniki so potrdili tudi precej stroge obsodite goriškega kazenskega sodišča, ki je preteklega maja obsodilo tri mlade tatove
Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi, so včeraj ponovno razpravljali o primeru 23-letnega Francesca Pierantonia, bivšega agenta finančne straže iz Berceta v okolici Parme, ki je bil obtožen, da je 16. junija 1958 ukradel 14.500 lir v hiši Marije Godina por. Žerjal. Skupaj z nim je sedel na zatožni klopi tudi 27-letni podbrigadir Nicola Lo Monaco, katerega so dolžili, da ni prijavil sodnim oblastem podrejenega a-genta, čeprav je vedel za njegov prestopek.
Kazensko sodišče je 28. januarja 1960. leta obsodilo Pierantonia na 2 leti in 1 mesec navadnega in 10 dni vojaškega zapora ter odredilo njegovo degradacijo. Lo Mo-r.aca pa so oprostili, češ da ni izvršil dejanja.
Sodniki prizivnega sodišča so včeraj delno spremenili prejšnjo razsodbo. Pieranto-uiu so znižali kazen na 1 leto, 4 mesece navadnega in 27 dni vojaškega zapora, V pogledu Lo Monaca so potrdili prejšnjo razsodbo
Dogodek, ki je pripeljal oba finančna stražnika pred sodišče, se je odigral 16. .junija predlanskega leta v bližini obmejnega prehoda II. kategorije pri Botaču, v dolinski občini. Na bloku je bil tistega dne v službi Pierantonio, ki se je pa oddaljil od službenega mesta ter vlomil v stanovanje imenovane Marije Godina. V eni izmed sob je našel ključ, s katerim je odprl omaro ter ukradel 13.000 lir. Potem je stopil še v klet, kjer je našel 1.500 lir. Za Pierantoniov pre-kišek je podbrigadir Lo Mo-nace zvedel že naslednjega dne, ker ga je o tem obvestil agent obmejne policije Giovanni Causi. Lo Monaco ie sicer pripravil neke vrste zapisnik, ki pa ga ni utegnil izločiti svojim predstojnikom kei so le-ti zvedeli o Pieran-toniovem prestopku po drugi poti, in sicer šele 24. istega meseca. Včeraj je obramba obtoženca Lo Monaca trdila, da njen varovanec pravzaprav ni zagrešil nikakršnega kazenskega prekrška, ker ni bi-.a njegova dolžnost, da prijavi Pierantonia sodišču, temveč da samo obvesti svoje predstojnike. Ce tega ni takc-j stcril, to ne predstavlja ka zei rkega prekrška, temveč samo administrativnega.
Pred istim sodiščem so se morali zagovarjati tudi trije mladeniči iz Ronk, ki so bili obtoženi, da so ukradli več avtomatskih aparatov zzr prodajanje amerikanskih lešnikov. Gre za 20-letnega Gior gia Carlonija (v priporu), za 18-ietnega Alfreda Sorga in 17-letnega Sergia Dona.
Carlonija in Sorga so dol-žiii, da sta okradla fliperje v javnih lokalih Nelle Don-da v Tržiču, Attilia Borina, Guida Calligarisa, Arga Zonte ir. Guita Frentija v Ronkah in še neki drugi aparat. Te tatvine sta zagrešila med 31. decembrom lanskega leta in 25 januarjem letošnjega leta. Scrga so tožili nadalje, da je ukiadel 5.000 lir Mariji Furlan in grozd banan v trgovini Lidije Mania. Prekrška ie izvršil v juliju in november lanskega leta. Nadalje so dolžili Sorga in Dona, da sta ukradla par hlač Giorgiu Bel-trameju, ki jih je pustil ia obali, 8.000 lir Giuseppu Tre-visanu, in sicer v njegovi trgovini, kamor sta vdrla s silo. Ta dva prestopka sta bila izvršena v januarju in fe-biuarju Jetos.
6. maja letos je goriško kazensko sodišče sodilo mladeničem ter prisodilo Carloniju 1 leto in 8 mesecev zapora ter 12.000 lir globe, Sorgu 3 leta, 2 meseca in 20 dni za-pera ter 26.000 lir globe in Donu 1 leto zapora in 8.00(1 lir globe Prizivno sodišče je včeraj skoraj popolnoma po-tictilo prejšnjo razsodbo,
« * •
Sodnik Brenči je včeraj so-1 dil 36-letnemu Edmondu Dc ! Polu z Elizejskih poljan 55 [ ki je bil obtožen, da je razžalil čast javnega funkcionarja. Sodnik je spoznal De Pola | za krivega ter ga kaznovan i pogojno in brez vpisa v ka- j zenski list, na 5 mesecev in ' 10 dni zapora.
Dogodek, ki je De Pola pri-1 peljal v zapor, se je odigra! j 3. t. m. malo pred poldne- j vom. De Pol se je bil napil ter se je doma silovito prepiral z ženo. Telefonično so p< klicali policijske agente in neki podčastnik je opozoril De Pola, da ga bo odpelja v zapor,	če	se ne	bo	pomiril
Pol	ure	kasneje	pa	so spet
klicali agente, ki so povabil: De	Pola	s	seboj	na	komisa- j
nat	Ta	pa	ni hotel	nič sli-
šati ter jih je začel zmerjati j
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMHTl IN HOHOKI:
14. julija se je v Trstu rodilo 3 otrok, umrle so 3 osebe, porok pa je bilo 14.
UMRLI SO: 64-tetni Zotti Carlo, 49-1 etn i Bernuzzi Grimaldi Italo. 53-letni Damico Antonino.
POROČILI SO SE:	mehanik
Brevieri Tullio in gospodinja Randis Gaetana, učitelj Corbatto Mario in bolničarka Gašperini Matilde, kuhar Canciani Massi: miiiano in gospodinja Benedetti Luigia, inženir Zerboni Marino in učiteljica Marši Annamaria, tiskar Arnoldi Gicva-nni in gospodinja Abatangelo Renata, uradnik Fo-schi Cesare in go-podinja Minius-si Angela, nameščenec Tonon Francesco in gospodinja Gigante Maria, učitelj Casali Diego in gospodinja Carboni Alda. učitelj Zeriali Virg lio in Ban Ada, delavec Filipčič Giovanni Paolo in gospodinja .Trebicianl Giovanna, mehanik Zanin Sergio in uradnica Grdovic Lucia. bančni uradnik Kauten Francesco in gospodinja Quarantotto Maria, železničar Barbetta Fulvio in učiteljica Slivar Luisa, uradnik Bonucchi Li-vio in gospodinja Ciambra Ro-salia.
Poletni program Radia Trst A
S tednom, ki se je začel z nedeljo 10. julija, so bile v sporedu Radia Trst «A» uvedene precejšnje spremembe in novosti. Z njimi so oddaje slovenske radijske postaje v Trstu dobile lahkotnejše lice in poletnemu času primernejšo vsebino.
Tako srečujemo vsak delavnik, ob 18.10, novo oddajo «Glasbeni kalejdoskopu. Le-ta je prevzela mesto prej ob tej uri običajnega sporeda resne, simfonične ali komorne glasbe. Traja povprečno po 50 minut in je sestavljena iz petih krajših sporedov, med katerimi so zastopana vedra dela simfonične in komorne glasbe, folklorna, jazz in druga lahka glasba.
Prej običajne velike četrtkove simfonične koncerte deloma nadomešča oddaja po ene simfonije ob sobotah zvečer, ob 22. uri. V četrtek, ob 21.15 pa se bodo vse poletje vrstili cikli, s katerimi se bo slovenska radijska postaja ob letošnjih obletnicah njihovih rojstev oddolžila spominu velikih glasbenikov:	Chopina.
Schumanna, Pergolesija in Cherubinija. Oddaje, ki bodo obsegale primere najznačilnejših del imenovanih avtorjev, bodo komentirane. Omenimo še, da bodo v avgustu, namesto oper, ob ponedeljkih, ob 21. uri, slišali štiri operete: Straussovega •.Netopirja'*, Lebarjevo sVeselo vdovo*, Suppejevega eBoccacc ia» in Gobčevo ePlaninsko rožo*, slednjo v izvedbi naših tržaških igralcev in pevcev.
Med novimi mešanimi, to je govorjenimi in glasbenimi sporedi, opozarjamo na oddajo «Turistični razgledi«. Na sporedu je ob nedeljah, ob 18. tiri in je namenjena predvsem tistim, ki preživljajo počitnice doma.
Novi so v poletnem programu štirje cikli. Inž. Miran Pavlin prikazuje v enem ((Znamenita dela mojstrov starega veka«. Franc Jeza je avtor zanimivega niza o »Novih a-friških državah«, prof. Martin Jevnikar je pripravil zbirko '(Slovenski književniki v njihovih pismih«, dr. Franc Orožen pa «Cudovito zgodovino ceste«, v kateri bo prikazal razvoj teh prometnih žil od najstarejših časov do danes.
V poletnem sporedu bo z zaključkom posameznih tečajev začasno ukinjena Radijska univerza, ni več »Sestanka s poslušalkami«, »Zdravstvene oddaje«, doslej običajnih opoldanskih predavanj in »Pisanih balončkov«. V delno nadomestilo pa imajo poslušalke, vsako soboto ob 18. uri, svojo oddajo «2ena in dom«, najmlajši pa lahko poslušajo, ob sredah, ob isti uri, v oddaji #Z začarane police«, njihovo priljubljeno pravljico.
V poletnem sporedu Radia Trst «A» ni več nedeljskih ponovitev radijskih iger, zato pa si ob sredah sledijo nove izvedbe raznih del in ponovitve najuspelejših nastopov. Novost letošnjega dramskega sporeda slovenske radijske postaje je tudi v tem, da se od srede julija pa do srede septembra, ob torkih in petkih ob 21. uri, vrstijo oddaje fantastične radijske zgodbe Charlesa Chiltona ((Potovanje na Mars«. To je drugi del, oziroma nadaljevanje «Potovanja na Mesec», kateremu so pred dvema letoma z zanimanjem sledili p oddajah naše radijski postaje tako mladi kot tudi starejši poslušalci.
Za zaključek omenimo še, da so izvedbe radijskih igric za najmlajše tudi v poletnem času na sporedu vsak ponedeljek, toda ne več ob 18. temveč ob 19. uri.
Zvedeli smo nadalje, da se poročevalski oddelek Radia Trst »A« že temeljito pripravlja, da nam bo v času olimpijskih iger v Rimu posredoval čim popolnejšo sliko vsega dogajanja. V ta namen bodo v spored uvrščene posebne oddaje, kar bodo poslušalci gotovo z veseljem pozdravili.
jojcoonoo 00 jsasas
V soboto 16. julija 1960 ob 20.30 priredi orkester «VESNA« IZ KRIŽA v dvorani na KONTOVELU
kulturno zabavni večer slovenske moderne pesmi
ob sodelovanju kriške, proseške in kontoveiske mladine. Orkester vodi Mario Bogateč, napovedovalec pa bo Lucijan Tence
( PREDSTAVE M GRMl)
V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic — za katere so bile določene znižane cene — za otvoritveno predstavo v okviru Glasbenega poletja 1960, ki bo jutri * začetkom ob 21. uri na gradu Sv. Justa.
V prvem delu baletnega programa bodo nastopili solisti milanske Scale. Izvajali bodo Prokofjeva »Izgubljenega sina* in «Capriccio Spagnolo« R-Korsakova. V drugem delu «Carmina Burana«, koncert za soliste, zbor in orkester Karla Offa, bodo nastopili Rai-mondo Botteghelli, Guido Mazzini in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Adolfa Fanfa-nija.
Dirigent Gabor Oetvoes.
KINO
J
Fenice 16.00 «Križni ogenj«.
Excelsk>r 16.00 »Moj sin«, Jean Gabin.
Filodranunatico 16.30 «Hiša pošasti«. Prepovedano mladoletnim,
Grattacielo 16.00 »Bitka na Ko-ralskem morju«, Cii« Robertson.
Supercinema 16.00 «Dve oči in dvanajst rok«. Film nagrajen s «Srebrnim medvedom« na berlinskem festivalu.
ArcobsPeno 16.00 «Tiste».
Aurora 16.30 »Divji veter«. John Wayne.
Alabarda 16.30 «Zlodej v zrcalu*.
Dirk Bogard.
Capitol 16.30 »Cerasella*. Claudio Mori, Mario Girotti.
Garibaldi 16.30 »Ljubezen je krasna stvar«. VVilliam Holden.
Cristallo 16.30 »Žolto nebo«, Grf gory Peck.
Impero 16.30 «Velikii valovi«, Sandra Dee.
Italia 16.30 «Zenske v pričakovanje«. Film J. Bergmana. Anita Bjork. Prepovedano mladoletnim.
Moderno 16.30 »Zaseda na Karai-b:h». Audie Murphy, Patricia Ovvens.
Massimo 16.30 »Zarota v Monte-
earlu«, R. Clarke.
Vtttorio Veneto 16.00 »Nenadoma preteklo poletje«. Elizabeth Taylor. Prepovedano mladoletnim.
Marconi 16.30 »Drevo maščevanja« Randolph Scott.
Savona 16.00 »Groza teče po reki«. Gordon Scott.
Odeon 16.00 «Raztrgana obleka*.
Astra 16.30 «Otočje v plamenih*-LETNI KINO
Marconi 20.15 »Drevo maščevanja«. Randolph Scott.
Garibaldi 20.15 in 22: Glej zgoraj.
IZLETI
IZLET SPOT Opozarjamo že sedaj, da priredi SPDT tudi letos planinski izlet za veliki šmaren v soboto, dne 13., v nedeljo 14. in v ponedeljek 15. avgusta v Trento, kot izhodišče za izlete na Vršič, Jalovec. Kriške pode Triglav, Bavški Grintavec.
J
LJUDSKA PROSVETA
Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo * petek 15. julija t.l. ob II. uri o« sedežu v Ul. Geppa št. 9-11 Prosvetno društvo »Igo Gruden« v Nabrežini obvešča svoje članstvo, da je društvena čitalnica odprta vsako sredo in soboto od 28. do 23. ure
( KAZNA OBVESTILA ^
Narodna in študijska knjižnic* v Trstu bo zaprta od 11. Julij* do 11. avgusta t.l.
^RAKOVI IN PBIHPKVKIJ
Ob obletnici smrti Sonje Budal daruje družina dr Andreja Budala 5.000 lir za Dijaško Matico.
( MALI OGLASI )
PODI IZ FURNIRJA po 330 lir
kv.	m —	se	prodajo	v	Ulici
Ganvbinl 3.
Prodam motor Bianchi 175, dvotaktni šport. Melillo Trg Giambat-tista Vivo 9.
 «»---------
NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAMA1 Camello. Drevored XX. septembra 4; Godina. Trg sv	Jakoba	1;	Sponza.	Ul.	Mon-
torsino 9 (Rojan); Veinaci, Trg Valmaura	10;	Vielmetti, Borzni
trg 12
Globoko potrti sporočamo žalostno vest, da je sinoči po kratki in težki bolezni umrl naš nepozabni soprog in oče
Dr. JOSIP AGNELETTO
odvetnik
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 16. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti, Ulica San Lazzaro št. 17.
Žena NINA, »in BRANKO in hčerka LTLIANA z možem dr. FABIJEM RE1SOM
Trst, 15. julija 1960
V letu svetovne borbe proti lakoti
Znanstvene slutnje izobilja na svetu
Napori za umetno proizvodnjo klorofila, ki bi lahko zagotovila prehrano za vse človeštvo
Pred nedavnim je — kot Mre tudi nu že poročali — 'prišla iz Organizacije združenih narodov pobuda za borbo proti lakoti v svetovnem merilu. Predvidena je vrsta akcij — praktičnih in raziskovalnih — da bi se vsaj v najbolj zaostalin delih sveta u-blažile težave, k: so nastale zaradi naglega porasta števila prebivalstva pri zaostali proizvodnji človeške hrane.
Proučujoč vprašanje prehrane strokovnjaki ponavljajo stara in odkrivajo nova dejstva. Človek ž’vi od rastlin tuai tedaj, ko se hrani z mesom. Velik del energije, ki jo uporablja za svoje življenje in delo, dobiva iz rastlin
Rastlina — nenadkriljivi laboratorij
Bilke so edina živa bitja, hi so sposobna svoj organizem zgraditi iz maloštevilnih anor. ganskih osnovnih stvari.
Gglikov dioksio in voda se P’i zelo zapletenem sintetičnem procesu pretvarjata v grozdni sla Ikor (glukozo) m kisik. Toda rasihne lahko to naredijo le v primeru, če dobivajo dovolj svetlobnih žarkov in £e nj;hove celice vsebujejo listno zelenilo — kio-luiii. Zato na pr glive niso sposobne iz anorganskih snovi sestavljati organske in jin ' kijučevati v svoi organizem. Glive so /ajedaike, ki svojo glusozo dobavljajo od drugm živin bitij.
2 zapletenim kemičnim procesom pretvarjanja ogljikovega dioksida in pri ustvarjanju kisika ob istočasni sintezi rastlinskih snovi, rastlina npiavlja to, kar skušajo kamnarji in fiziki že od davna doseči. Bilka namreč izkorišča sončno energijo, vendar de njene toplote pač pa svet-•"bo. Zaradi teca imenujeio Učenjaki ta kemični proces fotosinteza,
Katalizatoi cz.ioma snov, ki Povzroča to reakcijo, ki pa Pri tem sama ne vstopa v kemični proces je prav listno zelenilo - klorofil
Osnov* vsake hrane
»iMJh le sloiot:) najvažnejši ®*<I katalizatorji, je lahko fetumeti, če človek pomisli, °a je fotosinteza v rastlini Pravzaprav osi cva vsega na-5®ga življenja C e jemo sadje. Povrtnino aii krompir — o-suovna stvar v vsem tem je .vedno glukoza, ki je nastala * fotosintezo s pomočjo klorofila. Beljakovine in mast 5Preimemo posredno preko ži-Vai1. ki se hianijo z rastlinstvom. Premog, nafta, šota niso nič drugega kot ostanki rastlin izpred mnogo milijonov let, ki so v sebi ustvari-® glukozo, proizvajajoč jo samostojno iz ogljikovega dio-ksida in vode in s pomočjo *vetlobe in klorofila kot katalizatorja.
Rastlinstvo Je spremenilo atmosfero za človeka
fotosinteza ima odločilni tudi glede sestave sa-mega zraka. Pri fotosintetič-
nem procesu mulekule vode razpadajo v atome vodika in kisika. Atomi vodika se vključujejo v nastajajoč, se grozdni sladkor, kisik iz vode pa se osvobaja in odhaja v zrak.
To je pred mnogo milijoni let. začelo proces sestavljanja naše atmosfere. Količina kisika je stalno rasla, količine ogljikovega dioksida pa so se manjšale. Uhajanje kisika v zrak je omogočilo najprej živalsko, pa tudi človeško življenje, ;orej življenje organizmov, ki za izgorevanje svo. jih «pogonskih stvari* potrebujejo kisik, zato da dihajo.
Brez klorofila človek ne bi samo umiral od lakote, temveč ne b. mogel niti dihati. Brez klorofila ne bi mogel nastati not živo bitje.
Človek se je privadil prirodi
Ze več desetletij je eden največjih ciljev kemičarjev ustvariti umetno fotosintezo v laboratoriju. To doslej ni uspelo predvsem zaradi ega, ker se klorofil kot mešanica barvne snovi nahaja v telescih listnega zelenila v tako imenovanih kioroplasteh. Ena sama celica vsebuje 10 do 100, kvadratm centimeter iistne površine pa od od 50 do 60 milijonov kloroplasti. Izolirati jih iz celic, da pri tem sama celica ne razpade, je praktično skoraj nemogoče.
Pred 5 leti je uspelo v ZDA znanstveni skupini pod vodstvom prof. Daniela L. Ar-nona helirati nepoškodovane kloroplasti iz zelenih celic rastline in skupno vzeti klorofil ter nato ta material u-porabiti v laboratoriju .n u-stvariti sladkor iz vode ter ogljikovega dioksida
V epruveti jim je tako u-spelo nekaj, kar je doslej lahko ustvarilo samo življenje. Toda poskus *e bil tako rom-pliciran, da ni bilo izgledov, da bi mogel doseči stopnjo proizvodnje na veliko; V primeru, da bi laka pretvorba v velikem nekoč bila mogoča, je prof. Arnon dejal, da bi »nastopilo novo razdobje neomejenega izobilja, v katerem bi človek bil sposoben neposredno načeti energijo sončne svetlobe. Tedaj bi za svojo prehrano in energijo ne bil več odvisen od zelenja i ustitn.»
Hrana brez rastlin in živali — iz aparatov
V maicu letošnjega leta je nemškima profesorjema dr. Antonu Kalojanovu in dr. Martin i Strellu iz Muenche-na in tri mesece nato ameriškemu raziskovalcu Woodwar. du iz Masascussetsa uspela sinteza klorofila A, ki se pojavlja trikrat pogosteje kot k/orofi 8. Na ta način bi bilo mogoče proizvajati hrano brez udeležbe živih rastlin, brez kmetijsiva, direktno :z tovarne s predpostavko, da ktmičarjem uspe fotosinteza \ velikem obsegu. S tem bi se pr.biižal dan, ko bi bila lahko lakota na vsem svetu premagana. Z dnevnega reda bi bila odpravljena skrb za piehranc danes 2 in pol mili-
jarde, ekrog leta 2000 pa 4 nalijviu ljudi.
Neracionalna priroda
Kaiojanov je previdno dodal; ((Seveda bi v začetku ne bi.u mogoče misliti na serijsko proizvodnjo klorofila v tovarnah. Za sedaj je naravni koiofil znatno cenejši.*
f«i.. pri prejšnjih važnih (okriljih, kakršno je bila na pr. umetn' sinteza amonijaka, se ni moglo računati na pro-i vednjo na veliko. Pri klo-roi lu j>a je treba poštevati tudi dejstvo, da žive bilke ne izkoriščajo sončne svetlobe v ve kem razmerju, em-več samo en odstotek. Ce bi s« v rastlinah kot prirodnih tovarnah mogel ta «neracio-r.nni* učinek prirode dvigniti vsaj na 2 odstotka izkoriščanja sončne svetlobe, bi to znatno povečalo proizvodnjo živil v svetu. V tem primeru bi se mogli kriti tudi v soki stroški umetnega u-stvarjanja klorofila.*	]
Avto bodočnosti?
/V ;
y-v:M
Zdravnik iz Los Angelesa Nathan Ostich je skonstruiral avtomobil, s katerim namerava doseči hitrost 800 km na uro. Za ustavljanje bo opremljen s posebnim padalom, poganjala pa ga bo zračna turbina
V Moderni galeriji v Ljubljani (od 1. do 12. julija)
Iz razstave jugoslovanskega baleta diha nadarjenost za plesno umetnost
Doživetje, ki odtehta doživetje ene cele baletne predstave
V enem c-d svojih prejšnjih festivalskih poročil sem o razstavi jugoslovanskega baleta zapisal, da je svojevrstno doživetje. Danes bi dodal, da to doživetje odtehta doživetje ene cele baletne predstave. Za človeka, ki ima že dobršen kos življenja za seboj in je že marsikaj videl, naj bi bil ogled razstave takole razporejen (in morda razstava tudi po tem principu razvrščena);
Najprej dokumetnti, fotografije, sline m kipi, koreografski in scenski osnutki, skice kostumov, plakati itd. iz sedanjosti vseh jugoslovanskih baletov. Osrednji prostori nam dai«>jo tak pregled, ki kaže obenem stilne smeri jugoslovanskih baletov od najmodernejših koncepcij do trene oslooitve na folkloro. Ogled nas V-po v na restival-skih prireditvah nam oživi fotografsko in drugo gradivo na razstavi da si obiskovalec razstave more živo predočiti po.amezne ansam. ble in soliste tudi v baletih,
ki niso na festivalskem sporedu. Razširitev vpogleda v sodobno baletno umetnost pridobi obiskovalec razstave z razstavljenim gradivom nastopov tujiii, sovjetskih, francoskih in drugih ansamblov v naših mestih.
Tako okrejiljen s pogledi na sodobno baletno kreativnost v jugoslovanskih kulturnih središčih se obiskovalec polagoma spušča najprej v neposredno in nato postopoma v zmerom bolj oddaljeno preteki ist, za katero pa je gradivo b gato predvsem za slovenski del. Tl se bo srečal v fotografskem in v slikarskem in kiparskem gradivu z obrazi naših baletnih ustvarjalcev, ki jih srečuje še danes, v njihovih različnih razvojnih stopnjah tja do njihovih umetniških početkov in podvigov. Umetniški otrok, e. tenčna Veronika Mlakar, ki nam je, komaj razvita, odbrzela nekam v tujino. Njeni starši prof. Pino in Pia Mla-kai v svojem mladostnem e-iai.u, ki se zdita, obraz ob
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiifftiiiiitiiiiiimNiiiuiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiu
Takrat ko je bilo še «luštno» na svetu
Pred petdesetimi Barkovljani	s
pili
vino
Kako je Tone Orel «0ro» v rihemberških Brjah kuhal juho iz samih kamnov in še o tem in onem
Ce te zanese pot do Bar-kovelj in se ti oglasi želodec s svojo praznoto, je najbolje, da se zatečeš v prvo gostilno, ki je pri rokah, in si naročiš krožnik ocvrtih gužev. Guževo meso je najboljše in ko ne bi imel guž toliko koščic, bi bil prav gotovo izvoljen za kralja nb.
Vsi barkovljanski vrabci vedo tudi, da mora guž plavati točno trikrat. Za prvo kopel mu služi barkovljan-sko morje. Drugo kopel mu preskrbi barkovljanska kuharica, ko ga povalja v moki in nato pošlje v vrelo semensko olje. Tretjo kopel pa mu preskrbiš ti, ko ga boš zalil z manj ali bolj pristnim vinom.
Sediš pri mizi in pravkar si pojedel zadnjega guža in sreča ti je bila mila, kajti v grlu ni ostala niti ena koščica. Pa si naliješ kozarec. Kaj se je zgodilo? Vino le nekam grdo gleda, a tudi ti ga ne gledaš preveč prijateljsko. Umazano je in motno. Tudi njegova barva je vse prej kakor vinska. Naposled se vendar ojunačiš in napraviš prvi požirek. Najmanj kar se ti more zgoditi, je to, da se ti obrnejo oči. Pri drugem požirku se ti spačijo usta, a pri tretjem se ti obrne želodec. Naletel si namreč na vino, ki je ((pridelano* z ueslom in po-
štufiio	in
Radio Trst A
730; Jutranja giasoa m ko-r u.30:	Brezobvezno —
drobiž od vsepovsod; 12.10: Za vsakogar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Orkestra Ratph Marterie in Herman Clebanoff; 13.30: Glasba po željah; 17.20: p®Sem in ples; 18.00: Predavali®:	Boris Mihalič:	«Brigltfe
Uardot ,idoi in resnica*; 18 10: glasbeni kaleidoskop - Sarasa-Zlngaresca, op. 20 št. 1; Brahms:	Caprlccio v a-molu;
T***3*3 Helmuta Zachariasa In Armarida Sciascie; Vokalni ter-®. Metuljček; Gershvvinovi mo-Ansambla Toni Jacques in -leesus; 19.15; italijanski skla-**U1 devetnajstega stoletja; r0-®®: Spori; 20.30: Pevci, ki-ar* in ritmi; 21.00: Umetnost
£ Prireditve v Trstu; 21.20: {'•*• juke-box; 22.00: Znanost in tehnika - Mario Kalin; »Indu-2-rjisko izdelovanje krme*;
Koncert pianista Andreji Pregerja - Bjelinski: Sona-*•	22.35:	Kmečki ansambel
»Silvo Tamše*;
Trst
12.10; Tretja stran; 14.20: Russo pri klavirju In Album za violino tn klavir -Inltnlat Carlo l-acchlor:; pri »“»vlrju Guido Rotter;
Petek, 15. julija 1960
Prenos RL; 19.00: Igra jazz orkester iz Ljubljane; 19 30: Prenos RL; 22.15: Klasične kompozicije v priredbi Lellija Lutaz-zija: 22.35. Glasba za lahko nač.
Nacionalni program
6.30: Vrem« za ribiče; 7.; jutranja glasba; 11.50: Komorna glasba; 1?.10: Pojejo Peppino di Capri, lsabella Fedell, Roby Guareschi, Carlo Pierangell, Tonnina Tortelil; 13.30: Operna glasba; 16.00:	Lahka	glasba;
glasba Iz opere Faust; 8.35: S popevkami po svetu; 9.00; Veseli zvoki iz Bostona; 9.41: Ob obalah Španije; 10.10: Pojeta tenorist Mitja Gregorač in mezzosopranistka Marija Bltenc-Samčeva; 10.40: Rober Facnom Igra za vas; 11.00: Trio Avsenik s pevcema Danico Filipčič in Francem Korenom; 11.15: Naš podlistek - Kralj Pariza, II.; 11.35:	Franz Schubert:	Peta
simfonija; 12.00: Dobra volja je najbolja; 12.15: Kmetijski nasve-
vmes cilj etape Tour de Fran- U - šole Kregar: Zelenjadni so-
Koper
,7d3: Glasba za dobro Jutro; ,0°: Prenos RL- 12.00: Glasba ?? vas; 13.30:	Poročila; 13.40:
p^etijska nasveti: Kako pove-mlečnost krav; 13 45: Po-5?^* in ritmi od tu in tam; JJ-30: Domače aktualnosti; 15.40: zibor RTV Ljubljana; 15.10: r*J>*vn» glasba; 15.30: Od me-”®je do melodije; z orkestri Ahdre Kostelanetz, Ciril Staji'™51'' in Roger Roger, 16.00: r“J*jo za vas; 16.45: Plesna ča-JW«a; 17.30: Mali koncert; 18.:
ce v Bezanconu; 18.30: Orkestra pod vodstvom Teda Heal-ta in Michella Legranda; 19.00: Glas delavcev; 19.30: Filmske novosti; 21.00: Simfonični koncert, dirigira Sergio Celibida-ohe,
ii. program
10.00:	Orkeser Angellinlja;
11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Plesni motivi; 15.40; Solist dneva: Stephan Grappelly; 16 00: Galerija Bel canta; Ebe Stignani; 16.20; Fantazija motivov; 20.35: Predstava za vas: »Prenos iz Sanrema*; 21.50: Dokumentarji Itala Orta.
III. program
17.00: Manuel De Falla: Lirična drama Sarlosa Fernande-zaShavva; 18.30: Komorna glasba (Luigi Cortese, Franco Mar-gola, Angelo Paccanlnl); 19.30. Georg Philip Teleman - Datirata za glas, flavto in klavicem-bal; 20.00: Vsakovečerni koncert (Mozart, Bizet); 21.30: «A-gamemnon mora umreti* - radijska drama Rudolfa Bayra; 23.05: Komorna glasba (Glorgio Federlco Ghedinl, Igor Stravinski); 23.50: Slovo (lirika Bene-detta Varchija, Uga Foscola In Glacoma Leopardija).
Slovenija
8.05:	Ch. Gounod:	Baletna
ki; 12.25: Po Skandinaviji z orkestrom Helmuta Zachariasa; 12.40: Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30: Melodije po vašem okusu; 14.35: Arije Iz manj znanih oper; 15.40: Komorni zbor RTV Ljubljana; 16.: Humoreska tega tedna - S. Mrožek: Proces; 16.20: Parada plošč; 17.20: L. van Beethoven: Trojni koncert za klavir, violino, violončelo In orkester v C-duru:	18.00:	Kanadski pevec
Tennessee Ernie Ford; 18.15: Poslušajmo Kmečko godbo; 20.; Na avignonskem mostu: spored francoskih otroških pesmi; 20.15: Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30: Balet skozi stolet-ja - IV. oddaja, Gioacchino Rossini, Ottorino Respighi: Fantastična prodajalna; 21.10: J. Ph Rameau: Princesa; 21.15: Oddaja o morju In pomorščakih; 22.15: Od comba do big banda: 23.10: Medigra z godali; 23.20: Pojte z nami; 23.50: Prijeten počitek!
Ital. televizija
17.00; TV za otroke; 18.30: Popoldanski dnevnik; 18.45: Evropski muzeji . mestni muzej v Llonu; 19.40: Simfonija - pisma TV; 19.45: Tiskovna konferenca; 20.30: Večerni dnevnik; 21.06: «V Kirkvvallu se ne spi* dvodejanka Alberta Pierrlnlja). Na koncu nočni dnevnik.
vrhu še starim. «Pridelovanjem takega vina je čisto e-nostavno. V večjo kad se nalije eno četrtino pristnega vina, tri četrtine pa vode. Stegneš roko do police, kjer so postavljene vrečice s praški, na katerih je napisano: teran, refošk, merlot, rabo-sa, ko gre za črno vino, malvazija, traminec, rizling in rebula, ko gre za belo vino. Ko si potresel zadostno količino praška, začne mešanje s starim veslom. Mešanje mora trajati toliko časa, dokler se evinos tako peni, da se ne more tako peniti ne budjevičko ne plzensko pivo, in vino je «pridelano». Tako vino spada v tretjo kategorijo in ga najdeš skoraj v vsaki gostilni.
Lahko pa naletiš na vino druge kategorije. V tem je za spoznanje več naravnega vina in zato manj vode, kakor tudi praška. Takemu vinu se pravi, da je narejeno z novim veslom, ker ti ne obrne oči in ti ne spači ust, pač pa ti obrne želodec, in čutiš, da imaš na vratu škaf ko se abudiš proti jutru, namesto glave, in dobro je, da stiska ta škaf debel obroč, drugače bi škaf-glava počila.
Sicer dobiš v Barkovljah tudi naravno vino. Ce ne vsi, se najdejo vsaj nekateri gostilničarji, ki skrbijo za tvoje zdravje s tem, da ti dolijejo zadostno količino vode. Ko se poslavljaš, se stegneš in si predstavljaš, da si korenjak, ker si ga potegnil šest četrtov, v resnici pa so šli skozi tvoje gilc samo štirje. Gostilne v hribu so v tem pogledu malo bolj poštene in v teh te postrežejo z res pristnim vinom.
Ce hočeš biti stoodstotno gotov, da piješ najboljše vino na svetu, moraš znati, kdo je Frlinka in kdo je Češko. Osmičarja sta oba. Ce te ne muči naduha, greš malo više, do koder te popelje tri sto stopnic, in tedaj si pri Gašperjih. Tam toči Mi-ček Zamaričev črno vino, ki je bilo nagrajeno, nekaj korakov oddaljeno pa pretaka svoje belo vino, ki je bilo tudi nagrajeno, Marička Mežnarjeva. Kaj misliš, da ne bi dobil nagrade Milanič v Judovcu, ko bi se potrudil s steklenico svojega do razstavišča? In tako bi odnesel nagrado tud i Zorko od Cja-kov. Pri obisku teh osmi-čarjev pa moraš računati tudi na povratek. Sam se niti ne zaveš, kdaj ti odpovedo nope. Kar naenkrat poljubiš mater zemljo in dobro, da te drži pod pazduho tvoj sodrug, kar mu boš v krat kem času poplačal, kajti tudi njemu bodo prej ali slej odrekle noge.
Ko so se Barkovljani pred petdesetimi leti najedli gužev, niso bili nikdar zaskrbljeni, če bo ali ne vino dobro.
V Judovcu je stal na vratih stari gostilničar Jure, ki je bil dolg kakor kol pri njegovi trti, navihal si je -od at ut a3fjq adjop ‘afijop vabil na kozarec svojega. Malo niže je točil svoj pridelek Edvard Scheimer, a o-bema se je smejal iz svoje trese Joško Cjak, ki se je hvalil, da toči najboljše vi-
no na svetu. Debeli Drejcek Pendla je molčal, a zvečer so ga v njegovi gostilni «.Pri rumeni hiš 1» bolele roke od točenja.
Profesorji vina pa so se zbirali v gostilni Obrtnijske-ga društva blizu barkovljan-ske cerkve. Pekli bi lahko v barkovljanskem narodnem domu, kajti tam so imela svoj sedež vsa kulturna, politična in gospodarska društva. Predsednik teh profesorjev vina ^,bt brl lahko Francelj Srnuc, po poklicu poštni nadzornik, ki bi lahko v svojih prostih urah predaval na univerzi kemijo, posebno če bi šlo za enologijo.
Ko je prišel Francelj v večernih urah na svoje četrte in je zagledal v veži kak sod novega vina, ki ni bil še postavljen na svoje mesto, se je sodu lepo priklonil, se odkril in ga tako pozdravil: «Ave cupa! Expeta-mus bonum.n Pozdravljen sod! Upamo, da vsebuješ dobrega. Pobožal ga je in se odpravil na svoje mesto, kjer je sledila vinska pokušnja. Franclju je prinesel gostilničar kozarec novega vina, da ga je kot enolog precenil. Francelj je vstal, se odkril in priklonil kozarcu, nakar ga je približal ustom. Sledil je dolg požirek, nato večkratno pljun-kanje po ustih, na posled pa sodba: sHabemus b onum.» Večkrat je Francelj vzdignil visoko kozarec in klobuk in tedaj se je slišalo po sobi: sHabemus optimum.m Nekajkrat na leto se je celo dogodilo, da je Francelj posebno povzdignil glas, ko je šlo za: «Est, est, est.» Vsi, ki so bili prisotni pri tej vinski pokušnji, so šli na svoje prostore in na dolgo in široko diskutirali o novem vinu. Tisti večer je bil za Barkovljane majhen praznik.
V Narodnem domu se je pilo tista leta belo vipavsko in črno istrsko vino, ki sta ga navadno preskrbela u-radna enologa Karlo Kara-mav in Francelj Dejačev, blagajnik prvi in odbornik drugi, S konjsko vprego je bila pot do rihemberških Brij in koprskega Manžana nepopisno dolga in zato sta Karlo in Francelj navadno povabila s seboj kakega bar-kovljanskega navihanca, ki jih je bilo takrat na desetine. Tak hudomušnež se je moral spoznati na vino, sko-
zi vso dolgo pot pa je moral skrbeti za kratek čas. Med večkratne takratne povabljence je spadal Tone Orel, ki so ga vsi Barkovljani poznali pod vzdevkom Oro. Ta jih je imel več pod kapo kakor Bertoldo tn v njegovi družbi ni imel prostora dolgčas. Oro je vstal v smehu jedel v smehu, se jezil v smehu in šel spat v smehu. Njegov trikratni ha, ha, ha se je ponovil najmanj stokrat v enem dnevu in kjer je bil Oro, se je takoj zbrala večja družba, ki st je zaželela smeha in smeha.
Tako sta šla Karlo in Francelj v rihemberške Brje in Oro z njima.
Sodi so stali pred Stefanovo hišo že napolnjeni in se poslavljali od svojega gospodarja. kajti njihova pot je šla do Barkovelj, kjer so morali skrbeti za žejo vseh Barkovljanov.
Mati Marjana je že oskubila piščance, kajti ko gre vino od hiše, pride denar v hišo, in zato je pri hiši praznik.
sVideste, gasp udje,« je rekla Marjana, «še malo boste počakali jen piščance bojo na mizen «JVe, ne, mate Marjana,» je rekel Oro. «Sej nam buo-ste napraula ano malo žiip-ce. Vsej taku delamo mi doma. Najprej žiipo jeno pua-le pej peščance.*
«Me je žou,» je rekla mati Marjana, ma dan's so zaprte mesnice jen ni mesa.s «Ma mate Marjana,» je rekel Oro, «ma kej misleste de mure bet prou mesu za napravet nomalo žiipe. Sej sez mesom jo zna napravet vsake, ma ta prave kiinšt je skuhat žiipo brez mesa.s uPosliište gospud Oro,» je rekla mati Marjana, sje res, de ste večkrat rjeko, de so Krašovce furbaste, ma tiide mi Jepavce nismo za vrč pruač. Huate jemet za norico k'šno drugo in ne mene.* «Posliišajte mene, mate Mrjana. Huate lepu dještro do patuoka, jeno prneste me aneh desjet kamnov, de bojo vogale prbližno pu kila
(Nadaljevanje na 4. strani) R. P.
Poljubi me, Kato
Baletni prizor iz muzikalne komedije Cola Portera, ki jo je v zagrebški »Komediji* pripravil broadsvejski koreograf H. Harrison
iiiiiiiiiiiiiiiikiiHiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiuiimiiiiuiiiiiiiitiiiiiniMiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odpirajo se nove perspektive v trgovskem poslovanju. Z voljo boste premagali težave v družini. Zdravje zelo dobro.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce hočete, da bo vaše delo u-spešno, morate upoštevati nasvete drugih. Doživeli boste veliko moralno zadoščenje. Nekoliko nervoze.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nekdo spletkari proti vam, vendar pa ne bo uspel. Odnosi z osebo,	ki	jo	ljubite,	se
bodo izboljšali.	Prehodne	bo-
lečine v hrbtu.
RAK (od	23.	6.	do 22.	7.)
Dobili boste pomoč, ki jo boste iskali pri znancih in prijateljih. Nova prijateljska zveza vam bo omogočila uresničenje načrtov.
LEV (od	23.	7.	do 22.	8.)
Bodite podjetni, toda ne izzi-
HOROSKOP
 ZA DANES--
vajte sreče. Vaša darežljivost vam bo prijetno poplačana. Zdravje in radost v družini.
DEVICA (od 23. 8. do 22.
9.) Poplačali boste velik del dolgov, ki so se vam nakopičili. Zelo verjetno boste šli na zanimivo potovanje. Dobra fizična in moralna kondicija.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Le s težavo boste pridobili vaše nadrejene za vaše izvirne ideje. Prehodni spori z nekom v družini. Zdravje odlično.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Potrebovali boste pomoč prijateljev, če boste hoteli biti kos neki nalogi. Bo-
dite prizanesljivi do okolice, v kateri živite.
STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) Finančne težave z zadovoljivim izhodom. Obeta se vam prijetno letovanje. Nova spoznanja in koristni razgovori.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne pretiravajte v ambicijah in ne delajte korakov daljših od nog. Razumevanje in soglasje v družini glede dokaj važne stvari.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaše zamisli so precej dobre, toda težko uresničljive. I-meli boste skrbi z zdravjem, toda s potrpljenjem se bo vse dobro končalo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne pustite se vplivati od dema-goške propagande. Donosno potovanje. Sentimentalno zadovoljstvo. Zdravje nežno, bodite previdni.
obrazu, kako- dvojčka. Naša prva plesale? Gizela Bravni-carjeva, s:daj ravnateljica Bjietne srednje šole v Ljub-l ani, tudi v kiparskem portretu Fran* Goršeta. Lidija W;siakova, sedaj profesorica na isti šoh, v raznih plesnih nastopih, pa v plastičnem portretu Lojza Dolinarja. I-sfotako nj( t nekdanji partner Vaclav Vlček ki sem ju I jed 34 leti srečal na umetniškem pohodu v Parizu. In še ta in on-i uu etniška oseb-rost iz polpretekle dobe — in spet daUe naprej, kot da (iroim po vrvici, gledam like m kretnje plesalcev in plesalk, ki sem jih spoznal, dozorele, v svojin študentovskih letih in ki j’h danes telesno ni vec, a -a: nam je njihova osebnost ohranila v podobi, fotografiji ali skici. Tu s.o plakati, ki sem jih gledal na oglasnih dtskah kot dijak in sem bil siečen. če sem spravil toliko denarja skupaj, oa sem mogel k predstavi na dijaško stojišči. Spomini, dav. 70 pozabljeni liki se dvigajo iz teme pozabe in ponovno zaživijo pred mano.
In tu je naenkrat prepad, preko katerega re.zpneš nevidno vrvico in zdrkneš po j je.; čezenj. To je doba, ki je nisi več živel, ki je bila pred tabo. i’u ‘e prevzame ti. sto čudno, ns pol grozljivo, na pol vzvišeno občutje, v krterem se ti neznana preteklost pripoji znani in zaplavaš vanjo rot da si jo resnično živel. V svojih spominih in v nekaterih esejih sem poimenoval to čudno svojevrstno občutje — zpo-dovinski čut Brez njega, naj ji bilo zavestno ali nezavedno, trdirr n. nastala niti ena lirična pecem niti en tam roman ali drama, niti ena sama slika ali kip, niti ena sama gledališka ali ba-etna predstava ki imajo upanje na •-»ianie Po tej nevidi.i čustveni vr-vrci drčiš darie in dalje v tuje in ne’nane dobe. ki ti jih oživljajo podobe in lepaki, na katerm nastopajo ce. sarsko kraljeve in cesarske gledališke skupine z gospodi in demoazelami vseh nerodnosti nekdanje monarhije tja do leta 1662, ko je Ljubljana, menda prvs med jugoslovanskimi mesti, doživela prvič baletno predstavo Ko si prišei sem, na ono zgodovinskega spomina, ti svetujem, gledalec, da se povzpneš navzgor po isti vrvici v manj pretekle, v polpretekle in v novejše dobe. Na tej poti tu čaka vnovič marsikaj prcsenetijivega. Ka. kor da bi se s skokom potopil globoko v morje in plavaš zdaj zopet proti površju: zopet ti zaživijo znani obrazi. Tu zagledaš sliko im. presionističnega mojstva Ivana Vavpotiča, ki je upodobil svojo hčerko Rut, ki pošilja, kot izvemo iz kataloga razstave, iz Pariza svoje pozdrave Festivalu. Nekoč se je morda zdela nekomu ta slika modri podoba:	dane«
je važen dokument naše kulturne zgodovine. Pa ponoven kiparski portret Lojza Dolinarja, tokrat ing. arhitekta Rada Kregarja, v mladih letih in brez brade, kakršen je bil tista kratko dobo, ko je upravljal Slovensko narodno gledališče v Ljubljani in si pridobil zasluge za dvig našega opernega baleta. (Da. res je ing Kregar eden izmed organizatorjev te razstave.) Ko se tako dokoplješ na površje do najnovejših dni začutiš naenkrat, kako se ti premica, čudežna nit, ki si jo potegnil iz preteklosti sk.'Z. sedanjost, sama podaljšuje v bodočnost, v skorajšnji čas. ko bo jugoslovanski balet pri vsej svoji raznolik: individualnosti narodov, vendarle našel svoj skupni imenovalec, svoj skupni umetniški izraz, ki ga bo predstavljal pred svetom.
Ko si se tako v glavnem seznanil z razstavnimi predmeti, hodiš svobodno od enega do drugega objekta, gledaš poleg slik tudi grafikone, ki ti ponazarjajo, kje je ta ali oni jugoslovanski balet gostoval in kako daleč v svet je prodrla naša baletna umetnost. In vidiš, kako izredno so jugoslovanski narodi nadn jeni za plesno jmetnosl in trdno zaupaš, da si bodo naši umetniški baleti v doglednem, času o-svojili svetovne občinstvo in doprinesli svoj delež pri u-•‘varjanju občečloveške baletne kulture Zasluga za to lepo razstavo gre vodstvu Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani, se prBvi njegovemu ravnatelju Jarku Travnu, ing. arh. Rauu Kregarju, ki je bil z Jankom Travnom aranžer — projektant razstave, in eksekuterju aranžma ja Zlatu Valentinčiču.
VLADIMIR BARTOL
v sve
Kreditni sporazum Jugoslavije s Švico
V Beogradu je bil te dni podpisan kreditni sporazum s
švicarskim industrialcem Sul-zerom, predstavnikom znanega podjetja «Brueder Sulzer* iz Winterthura. Na podlagi tega kredita v višini 20 milijonov švicarskih frankov bodo lahko jugoslovanska podjetja dobavljala pri tem podjetju razno opremo, ne pa samo motorje, kot na pr. za plinarne, toplarne in druge tovarne.
Sovjetske pošiljke Indiji
Po pisanju zapadni listov bo Sovjetska zveza dobavila Indiji okrog pol milijona ton kerozina (posebnega gorivi) in diesel-olja. Prišejo, da bo SZ v prvem letu novega sporazuma z Indijo izročila 200 tisoč ton korozina in 75 tisoč ton diesel olja, preostali del pa v teku dveh ali treh let.
Povečana proizvodnja čala
Predvida se. da se bo svetovna proizvodnja caja brez Kitajske in Sovjetske zveze letos dvignila na 1.720 milijonov liber, kar je za 2 odstotka več od lanske proizvodnje, ki ,-e znašala 1686 milijonov liber. Nad 90 odstotkov čaja na sve. tu pridelujejo v deželah Daljnega vzhoda, največ pa v Indiji m na Ceylonu.
Nezaposlenost v jeklarnah ZDA
Po besedah predsednika »-meriškega sindikata delavcev jeklarske industrije, je več kot tretjina članov tega sindikata, ki šteje v celoti 1 milijon
250.000 članov, brezposelna ali pa dela s skrajšanim delovnim urnikom
Prve silicijeve diode v Kranju
V tovarni Iskra v Kranju so po dvoletnem proučevanju izdelali prve sicilijeve diode (elektronke). V tovarni je zdaj že vse pripravljeno za serijsko izdelavo diod, ki so zaradi izredno majhnih dimenzij zelo odporne proti temperaturnim in atmosferskim vplivom in ki jih bodo lahko na široko uporabljali v avto-matizacijski in telekomunikacijski ter drugih podobnih napravah.
Rudninska raziskovanja v Turčiji
Skupina francoskih speciali. stov za nuklearna raziskovanja se že nekaj dni mudi v Turčiji v zvezi z iskanjem ra-dio-aktivnih rudnin. To je ze tretja skupina francoskih strokovnjakov, ki je prišla v Turčijo po podpisu sporazuma o sodelovanju med francoskim komisariatom za atomsko energijo in Inštitutom za rudninska raziskovanja Turčije.
Razširitev japonske kemične industrije
»Sumitomo Chemical Co. Ltd.* namerava investirati 49. milijard jenov za zgraditev novega petrolejsko-kemičnega središča pri Nagoyi in za razširitev dveh ze obstoječih naprav v Miihami. Družba bo svoj program razširitve zaključila leta 1962. Nov center v Nagoyi bo lahko proizvedel
50.000 ton etilena na leto, 0-premljen pa bo tudi z napravami za proizvodnjo ilola n benzola. Objekti bodo zrasli na površini 1,5 kvadratnih kilometrov. Načrt razširitve tovarne v Miihami predvideva povečanje produkcije etilena od sedanjih 13.000 ton letno na 28.000 do aprila 1961 :n na 50.000 ton v letu 1962.
Trgovinska pogajanja med Iranom In Zahodno
Nemčijo
Iranska vlada je predlagala Zahodni Nemčiji trgovinska pogajanja za izpopolnitev blagovne izmenjave med obema državama. Pobuda izraža željo Perzije, da bi dosegla sporazum, ki bi znatno povečal prodajo njenih proizvodov Zvezni republiki. Negotov valutami položaj sili namreč vla. do v Teheranu k ukrepom za zmanjšanje deficita trgovske bilance z Nemčijo, ki je že nekaj let zelo pasivna. L. 1959 je Zahodna Nemčija u-vozila iz Perzije za okrog 410 milijonov mark, izvozila pa za 515 milijonov mark.
Grško-kitaiskj sporazum
Grški trgovinsk. minister je zaključil s Kitajsko sporazum, ki predvideva blagovno izmenjavo na kompenzacijski la-eun v vrednosti 4,2 milijona dolarjev. Na osnovi sporazuma bo grška družba «Weisa-nex» izvažala na Kitajsko tobak iz državnih zalog v vrednosti 2 milijona dolarjev in tobak privatnikov za nadaljnjih 2.2 milijona dolarjev. Kitajska bo v zameno poslala Grčiji 100.000 ton premoga n nedoločeno količino sladkorja.
Pomoč vzhodnega bloka nerazvitim deželam
Po ugotovitvah Welt-Wiert-schafts-Archiva v Hamburgu so dežele vzhodnega bloka vključno s Kitajsko, dale od leta 1953 do junija letos nerazvitim državam pomoč v znesku 3 milijarde dolarjev. Gre seveda za »obljubljeno pomoč*, ki pa v veliki meri še ni bila konkretizirana. Računajo namreč, da je bil šele peti del omenjenega zneska dejansko nakazan v obliki pošiljk blaga in nudenih usluž-nosti. Pretežni del pomoči (v skupni vrednosti nad 2.5 milijardi dolarjev je zagotovila Sovjetska zveza, ČSR je sodelovala z 225,6 milijoni dolarjev, Kitajska s 143,7 milijona dolarjev, Poljska z 81.6. Vzhodna Nemčija z 31,5 in Romuni, ja z 12.1 milijoni dolarjev.
fiiorlšbo-benešhi dnevnik
Imena nagrajencev natečaja za zboljšanje kraških pašnikov
Častne diplome bodo prejeli tudi številni sadjarji iz Steverjana in društvo neposrednih obdelovalcev iz Štandreža za vrtnarske pridelke
Kakor smo že poročali v našem listu, bodo v nedeljo dopoldne razdelili nagrade v znesku enega milijona lir 38 kmetovalcem, ki prebivajo na Krasu, zaradi njihovega uspeš, nega sodelovanja na natečaju, ki ga je razpisalo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo .v sodelovanju z zbornico za industrijo, trgovino in kmetijstvo za zboljšanje kraških pašnikov in travnikov.
Prvo nagrado v znesku 100.000 lir bo prejel Anton Gergolet iz Doberdoba, drugo nagrado 80.000 lir Josip Kro-šelj od Vižintinov, tretjo nagrado po 50.000 lir Josip Celja iz Doberdoba in Ivan Lavrenčič s Poljan. Štiri nagrade po 30.000 lir bodo prejeli: Karel Semolič iz Jamelj, Gio-vanni Mazzucchini iz Ronk, Josip Pahor iz Jamelj in Andrej Pahor prav tako iz Jamelj.
Vsi nadaljnji nagrajenci pa bodo prejeli po 20.000 lir, in sicer iz Jamelj: Josip Pahor, Anton Pahor, Alojz Pahor, Anton Pahor; iz Doberdoba: Anton Ferletič, Josip Ferfolja, Miroslav Ferletič, Andrej Zu-žič, Josip Gergolet, Josip Colja, Peter Ferletič, Andrej Gergolet, Karel Jarc, Hubert Jarc, Josip Ferletič, Valentin Marušič, Ivan Gergolet, Josip Gergolet; od Vižintinov; Ru-doll Peric, Franc Vižintin, Karel Peric, Albert Visintin; ,s Poljan: Franc Juren; iz Mar-tinščine; Izidor Vižintin, Julija Vižintin; od Devetakov: E-mil Peric; z Vrha: Karel Černič; Fogliana: Rudolf Samsa; od Mikolov: Stefan Vižintin.
Ob tej priliki bodo razdelili tudi častne diplome XVIII. razstave sadja in povrtnine v Veroni, ki je bila od 11. do 15. oktobra 1958.
Diplome za sadje bodo podarili poskusni kmetiji za gojenje sadja in zelenjave v Gorici, SATCA v Krminu, Ginu Cosolu iz Fogliana, baronici Tacco iz Steverjana, Vojmiru Žnideršiču iz Skrljevega. Iz Uklancev: Ivanu Cigliču, Antonu Stekarju, bratom Mužič, z Valerišča: Jpsipu Komjancu, Zvezdanu Komjancu, Brunu Stekarju in Antonu Humarju; s kraja Golinšče; Mariu Dorniku, Valentinu Juretiču, Francu Planinščku; s Sčedne-ga; Karlu Gravnarju in Josipu Gravnarju ter Josipu Gravnarju in Steverjana.
Za razstavljeno povrtnino pa bodo razdelili štiri nagrade, in sicer kmečkemu posestvu salezijancev, društvu ne-
[*>srednih obdelovalcev iz Štandreža, Giuseppu Zoffu in Michelu Culotu, vsi iz Gorice.
Vsi nagrajenci se bodo zbrali ob 10.30 na sedežu kmetijskega nadzorništva v Ul. Du-ca d’Aosta, kjer jim bodo predstavniki te ustanove prikazali pomen njihovega dela tako za dvig življenjskega nivoja njihovih družin kakor tudi za dvig kmetijstva na splošno.
Poletni urnik trgovin
Objavljamo imena trgovin in obdobje, ko bodo te trgovine zaprte zaradi poletnih
iiiiiifruiiiiuiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiittfiifiniiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiim
počitnic:
Oreste Celso, Ul. Mamelli 6 — od 18. do 22. julija in od 8. do 26. avgusta.
Oskar Podgornik; Ul. Aqui-leia 39, od 15. do 22. julija in od 8. do 26. avgusta.
Enrico Tommasini, Ul. Brigata Casale 46, od 15. do 22. julija in od 8. do 26. avgusta.
Aldo Visintin, Martinščina 29, od 18. do 22. julija in od 18. do 26. avgusta.
Renato Gorjan, Ul. Garibaldi 9, zaprto bo imel vse nedelje 17., 24., 31. julija 7., 21., 28., avgusta ter v torek 16. avgusta.
V soboto bodo izvolili najlepšo Goričanko
V soboto zvečer bodo izvolili na Gradu goriško lepoto co za leto 1960, ki jo bo pokrajinska ustanova za turizem poslala na enotedensko brezplačno letovanje v Gra dež Najlepšemu dekletu bodo podarili več daril goriških podjetij in trgovin. Lansko lete je bila izvoljena prodajalka veleblagovnice Standa v Gorici Cralli.
 «»——
Prvo grozdje na goriškem trgu
Te dni se je pojavilo na goriškem trgu prvo grozdje, ki je prišlo s Sicilije. Doslej je trg potrošil le nekaj stotov tega blaga na dan, povpraševanje se bo prav gotovo povečalo, ko se bo cena znižala. 300-400 lir, kolikor je stal kg grozdja prva dva dneva, to je kar preveč za žepe večine potrošnikov, ki si sedaj raje privoščijo dobre domače breskve.
Sindikalna kronika
Danes se zaključi
stavka lesnih delavcev
— l.l.M.M I	.M	■	—
V ponedeljek se bodo nadaljevala pogajanja za rešitev spora
Včeraj so se delavci lesnih podjetij še polnoštevilne je odzvali pozivu na stavko, ki so jo proglasile tri sindikalne organizacije. Polnoštevilno so v njej sodelovali delavci podjetij:	Montiglio	iz Mariana,
IFL, SILES, Parchettificio Uo-riziano, Prinčič iz Krmina, mizarska delavnica v Ulici Leoni, 75-odstotna pa je bila udeležba v OCILD in IGLEA. Stavka, ki bo trajala tri dni, ae bo zaključila danes. V ponedeljek se bodo na uradu za delo sestali predstavniki industrijcev in sindikalnih organizacij, da nadaljujejo pogajanja.
Včeraj se je pričela v go-riški pokrajini dvodnevna stavka kmečkih delavcev in dninarjev za obnovo pokrajinskega delovnega sporazuma. Pozivu na stavko so se skoraj stoodstotno odzvali delavci vseh velikih zemljiških pesestev. Stavka se bo zaključila danes.
 «»-------
Izlet na Koroško za veliki šmaren
Goriške žene organizirajo t4. in 15. avgusta avtobusni izlet na Koroško. Vožnja, hrana in
V tem tednu bo gostovala po Goriški
FOLKLORNA SKUPINA
TINE ROŽANC
iz LJUBLJANE
Spored njenih gostovanj bo naslednji:
PODGORA (v parku): sobo tu, 16. julija ob 20.30; DOBERDOB (ob jezeru): nedelja, 17. julija ob 17JO: RONKE (Excelsior): ponedeljek, 18. julija ob 20 JO.
40-članska skupina, ki je spomladi z velikim uspehom nastopila v Prosvetni dvorani v Gorici, bo nastopila tudi na tradicionalni,
prireditvi ub Dobcnfobskera jezeru
ki jo organizira moški pevski zbor prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu pod okriljem Zveze slovenskih prosvetnih društev. Njen pisan spored bo vseboval pesmi in plese jugoslovanskih narodov. Po prireditvi v nedeljo zvečer in v ponedeljek, bo ples na «brjarju». Deloval bo dobro založen bife.
Prosvetno društvo vabi Goričane m Triačane k obilni udeležbi.
prenočišče stane 4.000 lir. Vpisovanje, vključno do 16. ju>l-ja, na ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. Pri vpisu naj prinese vsak s seboj novo osebno izkaznico, vidirano od kvesture za potovanje v inozemstvo.
 «r»-----
Pes ugriznil dečka
Mali Gianfranco Milotti, ki stanuje na Gradu, je včeraj zjutraj hotel dati ovčjaku, kij je bil privezan na vrvi. nei kaj bonbonov; toda pes gaj je v zahvalo ugriznil v stegnq leve noge. Starši so dečka ta j koj z avtom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnif co, kjer so mu zdravniki o vezali in razkušili rano. Zdri viti se bo moral sedem dni.' «»-----------------
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 26.9 stopinje ob 13.30, najnižja 12.6 stopinje ob 5.40, vlage 50 odst.
Zastrupitev s plinom
V civilno bolnišnico so včeraj ob 8.45 sprejeli 65-letno Angelino Graziani s Korza Verdi št. 75. 2ena se je po nesreči zastrupila s plinom. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju.
Kino v Gorici
CORSO. 16.30: »Luknja*, M. Sostantin.
VERDI. 17.30: »Šanson in Da-lila», H. Lamarr, V. Mature, v barvah.
VITTORIA. 17.30:	»Grešnim
gledajo v nebo*, J. Gabin, M. Vlady.
CENTRALE. 17.00: »Tolpa zelenega zmaja*, J. Kellv, M. Wynn.
MODERNO. Zaprto.
&
n
Evropski finale za Davisov pokal
Po prvem dnevu v Wimbledonu Italija-Velika Britanija 2:0
Najprej je Pietrangeli premagal WHsona s 6:4, 6:3, 4:6, 7:5, nato pa Sirota Daviesa z 9:7, 7:5, 1:6, 2:6, 6:4
WIMBLEDON, 14. — Danes se je tukaj pričel evropski finale v tekmovanju za Davisov pokal. V finale sta se plasirali Velika Britanija in Italija. Prva sta nastopila Italijan Pietrangeli in Anglež Wilson. To je bilo do sedaj njuno tretje srečanje. Pred dvema letoma je Boby Wilson premagal Pietrangelija v četrtfinalu prvenstva v Wimbledonu v treh setih. Letos sta se ista
ZAHVALA
Ob smrti našega nepozabnega sinčka in vnuka
Borisa Sancina
se najtopleje zahvaljujemo darovalcem cvetja ter vsem tistim, ki so ga pospremili na zadnji poti in ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami.
Družini Sancin in Komjanc
Gorica, 15. julija 1960
pred petdesetimi leti
(Nadaljevanje s 3. strani)
Mrjana, v’n b’n
iHiiiiliimiiiitiMliiiiliMiiiiiitimiiiiiiHiiiiiiiiMiJiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitliiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiHn
vsa zmedena hodila gor in dol po kuhinji in govorila: «Znala sem, da je Oto an velik nuare, ma de je tilde cupernik, tega pej nis’n znala. Meni se zdi, da jema hudiča v sebe.*
Oro je namreč prinesel s seboj kocke za juho, ki jih v tistih časih Vipavci še niso poznali. Med mešanjem in žviiganjem je skrivši vrgel kocke v lonec in tako je lahko postregel z juho iz kamnov.
Pri odhodu mu je rekla mati Marjana:	eSlište ga-
spud Oro. Ano b'rigelco vina v’n dam, če mi poveste, koku se skuha čiipa brez mesa,« nato pa Oro: «Eh. mate, ni miga taku. Znaste, de če čjeste skuhat žil po brez mesa jeno sez sameh kamnjov, je treba znat zmualt ono tako molitveco. ke me jo je navadla muaja ranča mate, ke je tilde raz-govarjala rožo pilo. Jest s’n jc mogo uobliibet, de ne b’n nobenmo poveu tje molitve-ce. Me je žou mate Mrjana. ma res ne muoren.«
In odšel je Oro proti Bar-kovljam s polnimi sodi Vipavca, potem ko je dokazal, kako se da skuhati juha iz samega kamna. Skoda, da je Oro le več let pod zemljo, ko bi se lahko prepričal, da se kuha dandanes juha brez mesa po vseh boljših in slabših gostilnah.
B’ste vidla mate kašno fino liipo skiiho.»
«Ce jo znaste skilhat, pej huate se punj sam tje kam-nje. Jast prou res da ne bom šla.«
tiProu, prou, mate Mrjana,» je rekel Oro in šel sam do potoka in se umil z desetimi lepimi okroglimi kamni.
«Zdej b’ste vidla kašna fina iiipa bo pršla sez teh kamnov. Videste mate Mrjana! Kamnje ne sme bet ne belo jeno ne črno. Nrbulša žiiPa pride sez siveh kamnov, ku so tje.«
Oro je postavil lonec z vodo na ogenj tn začel mešati. eVideste mate Mrjanal Ce čjeste, de bo lupa dua-bra, treba med kuhanjem puaj’t j'en če ne znaste puaj’t, pej je treba lviig’t,* in Oro je začel Iviigati Ra-deckgmarš.
Cez dobrih pet minut je prinesel Oro lonec na mizo in ko je odkril pokrivalo, je zadišalo P o kuhinji po najboljši juhi nu svetu. Oče Stefan ni znal, kam bi pogledal, mati Marjana pa je
tekmovalca srečala v osmini f.nala v Wimbledonu in Pietrangeli je zmagal v petih setih.
Danes je imel Pietrangeli takoj v začetku srečo in osvojil si je prva dva seta. Videlo se je, da je v dobri formi, in travnato igrišče ga ni motilo. Wilson se v prvem setu ni mogel upirati Italijanu, ki mu je v petem gamu odvzel servis. Takoj nato ga je tudi sam izgubil, toda v sedmi igri ga je nasprotniku spet odvzel ter prevzel vodstvo s 4:3. Prednost je potem obdržal ter v prvem setu zmagal. Tudi v drugem setu je bil Pietrangeli močnejši. Pridobival je točke zlasti
voleii.
Tretji set se je začel v korist Pietrangelija, ki je že vodil 3:1. Toda Wilson je tedaj stisnil zobe in nasprotnika dohitel. Potem je prešel v vodstvo in zmagal. Tudi v četrtem setu je Wilson dobro začel. Videti je bilo, da ga je 10-mi-r.utni odmor osvežil. Vodil e že s 3:0. Potem pa je Pietrangeli spet prevzel pobudo ter si v dvanajsti igri priboril gam, set in dvoboj.
Po uspehu prvega italijanskega igralca je čakala Siro-lo odgovorna naloga. Njegov dvoboj z Daviesom je bil mnogo bolj napet kot prvi. Ko ,e w četrtem setu Davies izenačil, bi celo lahko zmagal. Dejansko je takoj prevzel voo-stvo ter si osvojil prvi dve igri. Ko pa je napravil zaporedoma dve napaki, je izgubil osredotočenje, kar je Sirola spretno izrabil ter pospešil ritem in pritisk, dokler je igro obrnil v svojo korist 4:2. Davies skuša potem zopet igro uravnovesiti, toda pozneje mora zopet kloniti pred močnimi
servisi Sirole. Dvoboj je trajal dve uri in četrt. Odločilni za rezultat so bili sploh Siro-lovi servisi, čeprav se je izkazal tudi z nekaterimi krasnimi voleji.
Po vodstvu z 2:0 takoj po prvem dnevu, bi se smelo prerokovati Italiji zmago, toda tako početje je lahko vedno neprevidno. Realne možnosti pa vsekakor obstajajo, da sl Italija v treh nadaljnjih dvobojih pribori vsaj eno potrebno točko. Ce bi Italija tudi to pot uspela, bi bila to njena
šesta zmaga od leta 1948 v evropskem finalu.
Rezultati prvega dne: Pietrangeli - Wilson 6:4, 6:3, 4:6, 7:5.
Sirola - Davies 9:7, 7:5, 1:6, 2:6, 6:4.
NOGOMET
SANTIAGO (Čile), 14. — V mednarodni nogometni tekmi je Španija premagala Cile s 4:0 (2:0).
* * *
MONTEVIDEO, 14. — V tekmovanju za atlantski pokal Južne Amerike je Urugvaj premagal Paragvaj z 2:1.
* • *
NEW YORK, 14. — Na med. narodnem nogometnem turnirju v New Yorku je švedsko moštvo Norkoeping premagalo dunajski Rapid s 3:1 (1:1).
Drugi dan prvenstva v vaterpolu
Pro Recco in Fiamme dOro v vodstvu po dveh tekmah
FIRENCE, 14. — Drugi dan tekmovanja za italijansko prvenstvo v vaterpolu se je pričel s tekmo med državnim prvakom Pro Recco in Camogli. Za prvo moštvo so nastopili:
Merello, Lavoratori. Guidotti Pizzo, za drugo pa: Ghelardi, lo, Viganb, Odaglia in Šanson. Gole so dosegli Lavoratori, Pizzo, Girardi in Guidotti za zmagovalce ter Odaglia in Viganč za poražence. S to drugo zmago so si prvaki države se bolj Utrdili položaj pred tekmo z moštvom Fiamme d’Oro iz Rima. Camogli se je tudi danes branil z »verižno* obrambo, s čimer pa je kvečjemu preprečil večje število golov, nikakor pa se ni mogel ubraniti poraza.
V drugi tekmi je moštvo Ca-r.ottieri Napoli premagalo mlado in še neizkušeno moštvo Lerici s 5:3 (3:1). Štiri g°le za zmagovalce je dosegel Manelli in enega Buonocore. Vsekakor so se morali zmagovalci bolj truditi, kot se je pričakovalo.
Girardi, Maraschi, Cevasco, Marciani, Siberna, Capraru-
Končno je v zadnji tekmi večera moštvo Fiamme d^ro premagalo Lazio s tesnim rezultatom 2:1 (2:1). Tekma je bila zelo napeta in zmagovalci niso imeli lahkega dela. Gola zanje sta dosegla Bardi in Mar-ra, za Lazio pa Guerrini iz šti-rimetrovke. Prav na koncu tekme pa je Guerrini drugo štiri-metrovko zgrešil.
Rezultati drugega dne:
Pro flecco-Camogli	4:2	(2:1)
C. Napoli-Lerici	5:3	(3:1)
Fiamme d'Oro-Lazio 2:1	(2:1)
LESTVICA Fro Recco 2 2 0 Fiamme d’Oro 2
C. Napoli Lazio Camogli Lerici
16:4
8:2
8:7
5:5
3:10
5:17
Gorske vožnje na Tour de France so končane
Manzanequeje	vo
in zmagal z znatno prednostjo
Španec se je odtrgal še pred 30. km ter se potem ni dal več ujeti Veliko gorsko nagrado si je osvojil Massignan
THONON-LES-BAINS, 14. -
po se je na startu javilo 84
dirkačev. V lepem vremenu (ki se je pozneje nekoliko poslabšalo) se je ob 10.49 skupina odpravila na pot proti Tho-non-les-Bains.
Za Gimmijem, ki je v eni pirenejskih etap pobegnil, vozil nato ves čas sam in tudi zmagal, ter za Marigilom. ki je včeraj ponovil podoben podvig, a sta mu dva defekta blizu cilja preprečila uspeh, se je danes našel tretji »dežurni* junak etape. Bil je to Manzanc-que, Španec kakor Marigil. So. deč po plasmaju v lestvici je bilo mogoče pripisovati današ-
tiiitmiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
Novi rekordi v plavanju
Za današnjo 215 km dolgo eta-: včerajšnjemu. In res si je Man-__	o.	2aneoue pridobil mhogo bolj
izdatno prednost, ki ga je varovala, da ga niso mogli zašle, dovalci dohiteti, ter mu obenem omogočila zmago.
Nekaj pobegov je bilo že takoj v prvih kilometrih in pri 9. km ima skupina 17 dirkačev nekoliko prednosti. Pri 26. km pa se spet vsi združijo. Takoj po Le Dissez se odtrga pet dirkačev:	P. Van Est, Wasko,
Brandolini, Darrigade in Man-zaneque. Toda samo Španec vztraja, medtem ko ostale štiri pri 28. km skupina dohiti. Kmalu nato se odtrga Bisil-liat in malo zatem še Milesi, obadva dohitita Španca. Pri 45. km imajo ti trije že 2’45” pred.
LEIPZIG, 14. — Med izbirnim tekmovanjem za nemško olimpijsko reprezentanco za plavanje je Ursel Kueper iz Vzhodne Nemčije izboljšala svetovni rekord na 100 m prsno s časom F19”. Prejšnji rekord je imela od letošnjega marca Wiltrud Urselmann iz Zahodne Nemčije z 1’19”1. Na tem tekmovanju je bila Urselmann druga s časom 1’20”1. Nova rekorderka ima 23 let, prejšnja pa samo 18.
Urselmann pa je zmagala na 200 m prsno s časom 2’51”8, medtem ko je plavalka Fuhr mann zrušila nemški rekord na 100 .n metuljček s časom 1’11 ”4.
Na 100 m prsno za moške je zmagal Tittes (Vzh. Nemčija) z 1’13”4 pred Henningerjem (Vzh. Nem.) 1’13”8.
• * *
WINNIPEG, 14. — Sara Bar-ber, 18-letna Kanadčanka, je preplavala 100 m hrbtno v 1’11”2, kar je za dve desetinki sekunde boljše od svetovnega rekorda. Vendar ta čas ne bo mogel biti priznan kot nov svetovni rekord, ker je Barber plavala v 25-metrskem oazenu. Plavalka je na olimpiadi v Melbournu plavaia v finalu.
Sicer pa je že pred dnevi dosegla nuv svetovni rekord — čeprav še ni potrjen — Ho-landka Ria Van Velsen z boljšim časom: 1’10”9.
AL2IR, 14.
Prvi dan tek-
movanja za plavalno prvenstvo Alžira je Heda Frost izboljšala evropski rekord na 200 m prosto s časom 2’21”3. Od 12. ju-nija je imela ta rekord Ho-landka Willie Lamboer z 2 minutama 21”5. Heha Frost je izboljšala tudi lasten francoski rekord, na 100 m prosto z 1 ’05”9 (prej 1'06”1).
* * *
Odkar je mednarodna plavalna zveza z uvedbo nove discipline 200 metuljček postavila tudi mejo, od katere bi se računali svetovni rekordi — bilo je to 1. 1957 — s časom 2’19”, je bila ta meja do sedaj že znižana za štiri sekunde. Pred dnevi je Američan Mike Troy spet izboljšal svoj svetovni rekord in postavil čas 215”. 2e lani je postavil rekord z 2’18”6, ki ga je kmalu izboljšal na 2’16”4.
* • •
BLACKPOOL — Na izbirnem tekmovanju angleške olimpijske ekipe v plavanju je 17-let-na Natalie Stevvart dosegla nov svetovni rekord na 110 y hrbtno s časom 1’11”1. Prejšnji rekord je imela Judy Grinham.
LAHKA ATLETIKA
BOČEN — Cristina Ruedl je po-tavila nov italijanski rekord v peteroboju s 3.748 točkami. V
njemu ubežniku več uspeha kot
Kadar privozi na cilj glavna ali pa tudi manjša skupina, v kateri je Darrigade (na sliki), tedaj se ta dirkač vedno prebije naprej in v sprintu vozi prvi skozi cilj. Včeraj pa mu to ni uspelo, dasi Je še malo |pred ciljem vodil. Graczyk se ni hotel cdreči drugemu mestu ..	.......	-ter	odbitku	pol	minute;	ta	mu
Uft&S .8	-«*>	-	v«™"'	**	-
cm, 200 m 27"2. 80 m zapreke 12”, daljina 4,94.
je zanj važno prvo mesto v lestvici po točkah
nosti, pri 55. km pa se prednost dvigne na 5’50”.
Ostala skupina ne pospeši vožnje in tako njen zaostanek ta prvimi narašča in doseže pri Les Fontaines d’Ugine (67 km) 9’20”. Cesta se je začela tu vzpenjati in Manzaneque pusti za seboj dosedanja tovariša; nato pa tudi Milesi pusti Bisilliata samega. V Flumetu je Manzaneque 2’55" pred Mi-lesijem, ki je moral menjati kolo, 5’30” pred Bisilliatom m 14’45” pred skupino.
Na Col des Aravis, ki šteje za gorsko nagrado (2. kategorija), ima Španec 5’15” prednosti pred Milesijem, H’30" pred Bisilliatom, 17’15” pred Massignanom, 18’ pred Marigilom in Rohrbachom ter 18’05” pred skupino. Na strmini proti Col de la Colombiere (1.618 m, tudi 2. kateg.) skupina dohiti Bisilliata. Manzaneque vozi čez vrh 8’20’’ pred Milesijem, medtem ko je skupina za spoznanje zmanjšala svoj zaostanek, ki znaša sedaj 17’50”.
Tik pred vrhom je Massignan potegnil ter kot drugi vozil skozi gorski cil". Takoj za njim je bil Holandec Van den Borgn ter nekaj sekund pozneje '-stala skupina. S tem gorskim ciljem so se na Tour de France končali gorski cilji. Massignan, ki je bij še včeraj na vrhu lestvice skupno z Rohrbachom, si je danes priboril nekaj točk prednosti pred svo. jim tekmecem in si tako osvojil veliko gorsko nagrado.
V spustu Van Geneugden pa de in se na več mestih ran:, vendar nadaljuje dirko.
V Cluses (139 km) ima Man-zaneque še vedno 8’15” prednosti pred Milesijem in 17’40” pred skupino. Medtem ko Milesi vedno Dol j zaostaja, se skupina vedno bolj približuje. Kakih 20 km pred ciljem končno Milesi popusti in skupina ga dohiti. Manzaneque pa ne popusti in uspe mu ohraniti skoraj nezmanjšano prednost, tako da privozi na cilj 14’ pred drugimi. Skupina privozi na cilj v velikem številu in v končnem sprintu zmaga Gra-czyk, ki s tem odvzame Darri-gadu skoraj stalno «funkcijo» zmagovalca pred skupino.
V splošni lestvici do desetega mesta ni sprememb. Odstopila sta danes dva dirkača: Anglež Sutton, ki ni mogel več vzdržati, ter Nemec Reitz, ki je preveč čutil posledice predvčerajšnjega padca.
Vrstni red
na cilju XVIII. etape Aix-Les-Bains-Thonon-Les-Bains (215 km)
1. MANZANEQUE (Španija) 6.2810” (z odbitkom 6.27’10”).
2. Graczyk (Fr.) 6.4207” (z odbitkom 6’41’37”), 3. Le Bu-hotel (O) 6.42’07”, 4. Bruni (It), 5. Strehler (Sv.-Luks.), 6. Ruby (CM), 7. Kersten (Holandska), 8. P. Van Est (Hol.),
9. Van Den Borgh (Hol.), 10. Everaert (Fr.), 11. Baldini (It.), 12. Le Dissez (PN), 13. Robinson (VB), 14. Wasko (PN), 15. Reinecke (Nem.), 16. Suarez (Sp.), 17. Simpson (VB), 18. Damen (Hol.), 19. Gainche (O), 20. W. Van Est (Hol.), 24. Baf-fi, 40. Brandolini, 44. Pambian-co, 45. Nencini, 51. Massignan, 52. Casati, 53. Ferlenghi, 54. Battistini, s časom Graczyka (6.42’07”), 65. Falaschi 6.48’58”. 65. Fabbri i.č., 67. Defilippi* 6.56’34", 68. Sabbadin i.č..
Splošna lestvica
1. NENCINI (Italija) 98.52’26”
2. Battistini (It.) zaost. 4’03”
3. Adriaenssens (Bel.)
4. Junkermann (Nem.)
5. Planckaert (Bel.)
6. Rohrbach (CM)
7. Pambianco (It.)
8. Anglade (Fr.)
9. Massignan (It.)
10.»Mastrotto (Fr.)
11. Manzaneque (Sp.)
12. Graczyk (Fr.)
13. Mahe (Fr.)
14. Geldermans (Hol.)
15. Darrigade (Fr.)
16. Rostollan (Fr.)
17. Delberghe (Fr.)
18. Suarez (Sp.)
19. Morales (Sp.)
20. Gimmi (Sv.-Luks.)
36. Baldini
39. Srbbadin 54. Falaschi 57. Casati 6». Drfilippis 70. Balli 7). Biunj 74. Ferlenghi 76. Fabbri 79. Brandolini
5’47” S’25” 1113” 14’16” 14’30” 15’35” 16’40” 17R8« 17’28” 21’59" 23’25” 25 08” 30’59" 31’56” 36’23’ 3913" 40’10” 40’13” 1.20’16” 1.31’38” 1.51’59” 1.54’34” 2.21’22” 2.25’42" 2.27’45” 2.32’l0” 2.40’21” 2.49’32”
KONČNA LESTVICA ZA
VELIKO GORSKO NAGRADO
1. MASSIGNAN 56 točk,
2. Rohrbach 52, 3. Battistini 44, 4. Ex aequo Nencini in Gimmi 36, 6. Manzaneque 28. 7. Van den Borgh 26, 8. Marigil 21, 9. Planckaert 20, 10. Pambianco 18, 11. Adriaenssens !*>• 12. Rostollan 15, 13. Robinson 14, 14. Junkermann 13, 15. Pa-vard 12, 16. Delberghe 11, 17> Milesi 10, 18. Ex aequo GraczyK in Simpson 9, 20. Ex aequo An-g Ude in Mastrotto 8, 22. Pau-wels 7, 23. Ex aequo Falaschi in Beuffuii 6, 25. Ex aequo Bol-zan, BisilPat, P. Van Est, Van Aerde in Groussard 4.
Ekipna lestvica
1. FRANCIJA	295.52’01''
2. Italija	296.08’05
3. Belgija	296.49 88”
4. Španija	297.4F55’
5. Holandska	297.49’19'
6. Paris-Nord	298.35’12’
7. Centre-Midi	298.46’53”
aas-anr-sife-sMEiMc- m »fr -gr«- -*«- ao* -*«-	■*<*	*ifr	-sat-
------------- MATEVŽ	HACE	---------
§{ KOMISARJEVI ZAPISKI
S ^	Prva	knjiga
*i* **■ **■
**• im *»«»4t!ie-4tgs--»&«i6-4t»40»KS-4Be*»«nt-»Hos-ass-aie**
0 G
1 «Tomši«evd, saj vemo, da ste jjobe...»
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
»Tovariš komisar, na sonce bi šla rada. Rada bi videla, kakšen dan je zunaj, temne bolnišnice bova že še okusila,* je rekel mitraljezec France, star okrog petindvajset let »Dolenjec sem in še bi si rad ogledal in se navzil toplega dolenjskega sonca, preden me bodo odnesli v hladne kočevske
8°zdm/e.»naša	je	lepa,» je otožno menil drugi mi-
traljezec in priprl oči.
Nagovoril sem domači dekleti, da sta šli sedet k ranjencem; nekaterih se je lotevala melanholija. Do podrobnosti so se spominjali domače hiše in vasi; čeden in postaven fant, imel je nekaj nad dvajset let, je vzdihoval; »Oh, Alenka, Francka, Julka, da bi bile ve sedaj pri meni in me obvezovale z mehkimi rokami. Oh, ste bile lahke, koliko nedelj sem preplesal z vami! Pa ti, muzikant Silvester, ali boš še igral na kitaro pod oknom moje male Julke? Pa domača jablana, oh draga moja mama, kdo jo bo obiral, če ne bo nikdar več domov vašega Julčeta? Pa njiva zavrtnica, kdo jo bo sedaj oral, kdo bo drva cepil na dvorišču in žvižgal? In kdo bo ob sobotah zvečer prepeval pred Trudnovo hišo? Oh, fantje, rekli boste: Kje je Potokarjev Julče, da jo urežemo? Julčeta pa bodo odnesli v temne kočevske gozdove — kdaj bo videl domačo hišo, vas, kakršne zlepa ni? Pa naša dekleta, ki so take, da bi jih kar gledal.*
V noči od U na 12. junij smo se premaknili čez Karte-ljevo in prišli na sektor Toplice—Podturn. V Toplicah smo
dobili Jana z deli brigade. Kmalu za njim je prišel tudi Daki. Gubčevci so bili tudi na tem sektorju. Križevski, komandant Gubčeve brigade, visok človek, je nosil po sobi veliki petlitrski steklenici lahkega dolenjskega cvička in kričal: «Tomšičevci, gubčevci vas gostijo, le sem, le sem!»
S Krtom sva najprej pogledala, kaj naši borci jedo. Videla sva, da ima vsak veliko porcijo žgancev in golaža. Nato sva vstopila in se usedla za veliko mizo. Križevski je še dalje nalival iz velike steklenice. Gubčev komisar Franček, visok, suh, vedno nasmejan človek, ga je spremljal in nas silil: »Tomši-čevci, saj vemo, da ste gobe, zato pa pijte, vam rečem* In res se ga nismo branili. Medtem so prišli v sobo tudi drugi bataljonski štabi Gubčeve brigade. Zagledal sem komisarko Marušo.
»Marušiča, sem pojdi! Boš povedala, kako ste se kaj vojskovali.* Maruša je že mislila oditi, pa sva jo s Krtom pridržala. »Komisarka si, naše krvi, zato boš z nami pila *
Sedla je in nezaupljivo zrla v nas. »Saj vem, Trebelno nam očitate, ali tudi mi smo večer za večerom hodili rušit progo*.
Ko je Maruša odšla, je rekel Krt: »Njo bi pa takoj vzel za ženo.*
»če že nima ženina,* sem pripomnil.
»Nima ga še, nima naša Marušiča,* je dejal Franček »Po vojski se bo oženila, ali toliko vem, da vsakega tomši-čevca ne bo hotela. Tako se mi zdi, da bo vzela gubčevca ali pa cankarjevca.* Franček je skomignil, se zasmejal in zaplesal s kozarcem. »En starček je živel tam na Dolenjskem...* V ta veseli vrvež je vpadel pomočnik komisarja glavnega štaba — Nande. Vsi smo ga pogledali. Poklical nas je v neko drugo sobo in kar brez uvoda začel: »Tomšičeva naj se še nocoj premakne na sektor Brezova reber—Rdeči kal—Dobrnič Gubčeva pa na sektor Žužemberk—Sela—Sumberk. Na teh sektorjih so močne sovražne koncentracije in ne želimo, da pridejo na sektor Stare žage—Podturn *
»Kaj, s tako izčrpano in zbito brigado ne grem nikamor.* je rekel ves rdeč od razburjenja Križevski in udarjal z roko po mizi.
«Tudi jaz mislim, da s tako brigado ne gremo nikamor,* je govoril Jan, mahal z rokami ter hodil hitro po sobi.
»Rečem vam v imenu glavnega štaba, da se še nocoj premaknete,* je vztrajal Nande in mirno obsedel za mizo.
»Tudi jaz mislim, da ne bi šli nocoj,* je pripomnil Daki.
»Ali, če je povelje glavnega štaba, potem pa bo ze treba iti,* sem nalahno pripomnil.
»Kaj ti veš, kako je z brigado,* se je obregnil obme Jan.
»Skozi najbolj zaguljen sektor smo šli, ko te ni bilo poleg,* sem odvrnil Janu.
»Ne grem	nikamoi nocoj,*	je odgovarjal Križevski in poudarjal: »Jaz	odgovarjam za	brigado.*
»Tako, tako je,» je hitel Jan. «Ne gremo nikamor, pa je.»
»Rečem vam, brigadi se morata še danes premakniti,* je vztrajal Nande, «sicer bodo posledioe.*
Končno sta obadva komandanta obljubila, da bomo šli. Samo prerekanje je trajalo celo uro. Dežurni je sklical bataljonske štabe in po kratkem posvetu smo sklenili, da se premaknemo na določeni sektor.
»Prokleti Ajdovec in Rdeči kal,* so kleli komandanti, »Zopet bo kup ranjenih.*
V mesečini smo se vzpenjali med vinogradi, nato dalje skozi gozd v Brezovo reber. Pri GlobodoJu se je neka četa zapletla v boje. Deževalo je ves dan, mi smo pa ležali na položaju. Prav nizko sta obletavali naše položaje dve letali. Tudi Italijane je precej namočilo, zato pa niso kdo ve kaj silili proti našim položajem, temveč	so jih sarpo	z	bacači zasipali
tako, da so se	kmalu zazibala	naša nosil*	In	prve ranjence
so odnesli s položaja.
Omeniti moram, da smo imeli pomočniki komisarjev kaj čuden položaj. Odgovoren si bil za organizacijo in delo partijske organizacije, odgovoren za SKOJ, pred vsako borbo si moral imeti po četah in bataljonih se6tanke s partijci in mladinci, moral si jih navduševati za botbo, ali če si kaj v štabu predlagal v vojaškem pogledu so te pa drugi člani štaba prijeli, češ kaj se vtikaš v gole vojaške stvari Tam imaš partijsko organizacijo in še politične ure povrhu, če je treba,
ali v razpored enot se pa ne vtikaj. Tako je bilo včasih po brigadah tja do konca junija 1943.
KRKA
18. junij. Krka. Dež je padal, ko smo se spuščali s sektorja Ajdovec—Brezova reber proti Krki. Namenili smo se na sektor Sv. Peter in proti dolini Kolpe. Zelo močno je deževalo, ko smo se bližali Krki. Motilo nas je tudi, da so se križali p? nebu dolgi, svetli bliski, ki so osvetljevali vso Tomšičevo brigado, ki je stala v vrtoglavi vrsti med cesto in Krko. Poslali smo dve četi v predhodnico, da sta se tolkli z zasedo in krili prehod čez Krko. Najbolj me je začudilo to, da so se nekateri naši borci tako bali vode. Bili so borci, ki se niso bali zasede, ne granat in ne boja, ali vode so se pa bali; to m« je tembolj čudilo, ker sem videl na Notranjskem ob Cerkniškem jezeru, kako so skakali v deročo vodo čisto navadni kmečki paglavci — pastirji...
šel sem ob brigadni vrsti, kar se skloni vodnik Reparjev iz Cajnarjev in mi reče: »Joj, ti komisar, ti ne veš, kako se jaz bojim vode! Oh, tako se bojim, pa nič ne vem, zakaj.*
»Kaj se boš bal. V vodo boš šel, no, potem te bomo Pa ven vlekli in drug drugega se boste držali,* sem mu dejal.
»Zenske naj gredo naprej v vodo,* je osorno dejal bataljonski komandant, bil je Efenko.
«Saj res, ženske naj gredo prve,* so govorili nekateri funkcionarji.
»Ne bodo šle, ne. Prvi bomo šli mi,» sem zarentačil in dobil nekaj konj, ki so prenesli ženske čez Krko.
Najprej je šlo osem kurirjev in pet komandirjev. Vzdihovali so, kot da bi se utapljali. Tisto noč je bilo pa res čudno: sovražno streljanje, nebesni grom, bliski po nebu, vzdihovanj® v vodi, ostri prepiri borcev, čofotanje po vodi, vsevzkrižn® zmerjanje, kriki žensk, ki so padale s konj v vodo. Ko sem nesel neko partizanko čez vodo, je na bregu vzkliknila: »Oh. takega moža bi rada, da bi me kar naprej nosil.* Rečem pada sem jo raje nosil čez Krko, kakor pa prenašal njen hudi Jezik v brigadi! Brigada je poldrugo uro brodila mrzlo in od poletnega deževja naraslo Krko.	(Nudaljevanje	sledi)