XIII. letnik.
V	Gorici, dne 7. decembra 1905.
49. številka.
ilovetiaKo ljudstvo na fr;
so liska ,«^ikrat vin., dvakrat 12 v trikrat, 10 viji. V krat po pAjudbi,
■ta verodomotijn,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bnit v Gorici.	TiskH	»Narodna	TiHkarna“	(odgov. J.,Mnrušič) v Gorici.
...   . _ 11   —    1
Naloga duhovščine u sedanji družbi.
h.
Kdo vmešava vero v politiko ?
Liberalci in njihovo časopisje vedno slepijo Ijndetvo, da ne nasprotujejo veri, da pa se bore edinole proti podtikajočim duhovnikom. Duhovniki vmešavajo vero r politiko. Saj vendar politika nima z vero nič 'opraviti.
Je-li to resnica ? Kedo meša vero s politiko, kdo cerkvene z državnimi zadevami ? Ali ne dela to ravno država sama, ali ne dela to liberalizem, ali ne delajo to ravno in pred vsemi nasprotniki cerkve in krščanstva I V državnih zbornicah, v ljudskih zastopih knjejo in Bklepajo ljudski zastopniki zakone, ki se tičejo cerkve in nje zadev, zakone o strogoverskih zadevah. Avstrijski državni zbor je I. 1867 sklenil medverske zakone, ki jih je obsodil papež Pij IX., je odpravil versko šolo ter vzakonil medversko šolo. Avstrijski državni zbor je razveljavil pogodbi med papežem in avstrijsko državo glede cerkvenih zadev. Vlada, ki se sestavlja iz zastopnikov zbornice, upravlja cerkveno premoženje, imenuje škofe itd. V raznih državah so protikršč&nake večine zastopnikov vpeljale civilni zakon, uvedle razporočitev in druge naredbe, ki segajo globoko v verski čut ljudstva. Nemški državni zbor je I. 1873 sklenil zloglasne majeve postave, s katerimi so je pričel v Nemčiji strašni verski boj proti katoliški cerkvi. Kake postave proti cerkvi sklepa francoska zbornica, smo že omenili. Da, da, v državnih zborih, v ljudskih zastopih se razpravljajo in odločujejo čisto verske cerkvene zadeve. Politika ima z v?ro veliko opraviti, in države same ter na sprotniki krščanstva vlačijo vero v politiko, ne pa duhovniki.
Ko cerkev zadobi za izvrševanje svoje svete naloge potrebno svobodo, ko se bodo zbornice bavile edinole ač svet-
USTEK.
Po zmoti k pravi poti.
vi.
Beneš je bil v veliki zadregi. Spoštoval in ljubil je dobrega očeta, ki je tako silil na to, da bi vzel on nevesto rajnega hrata, in zato se ni upal razodeti mu skrivnosti svoje zveze ; na drugo stran se pa tudi ni mogel odločiti, da bi zapustil izvoljenko in sina ter prelomil prisego in bi storil obema tako veliko krivico. Kaj naj tedaj stori? Po resnem preudarjenju sklene poprositi sveta g. župnika.
Nekega dne po sv. maši stopi k njemu. Župnik ga prijazno vsprejme :
„0 dobro došel iz ptujine, Beneš!-
—	„Lepo zahvalim 1“ d6 Beneš. „Rad bi govoril nekaj posebnega z Vami, g. župnik. Prosil bi Vas sveta in pomoči.“ — rNu, kar povej brez okolišajer, kaj je to. Svetoval in pomagal ti bom, kolikor morem.-
Beneš razodene župnika svoje znanje z Agato, kako je to bilo in kako sta se obljubila; pa kako Bta sklenila, da se nočeta več videti, dokler se ne bosta mogla poročiti. Zato da je bil sam tri leta na ptnjem, da bi se izuril v svojem rokodelstva. Pove dalje, da je pridobil s
nimi, gospodarskimi zadevami, ki se izključno tičejo državo, tudi duhovniki ne bodo siljeni v zbornicah in v javnosti branili pravice vere in cerkve. Ko bodo državni zbori prenehali biti nekaki cerkveni zbori, ko Be v njih ne bode odločevalo o veri in cerkvi, odtegnili se bodo tudi duhavniki javnosti ter ostali v zakristijah.
Dokler pa ni tako, je izdajalec vere in cerkve duhovnik, ki svoje delovanje hoče omejiti samo na zakristijo in štiri cerkvene stene.
Duhovnik Ima pravico politiko vati.
Duhovnik je državljan kakor vsaki drngi, ima državljanske pravice kakor drugi. Ko ga je škof posvetil za mašnika, zadobil je nove pravice, prevzel nove dolžnosti. Toda sv. zakrament mu ni odvzel niti ene njegovih starih državljanskih pravic, in on aam se ni odpovedal nobeni prejšni pravici. Sme se torej kakor vsaki drugi državljan baviti s posebnimi zadevami svoje občine, dežele, ali z javnimi zadevami svoje države.
Naj nasprotniki povedo, kateri vzroki naj dandanes opravičijo izkljnčenje katoliškega duhovnika od javnega političnega delovanja ? Jalova trditev nasprotnikov je, da duhovnika kot takega politika prav nič ne briga, zato naj se v njo ne vmešava. Mi pa pravimo, da politika advokata kot advokata prav nič ne briga, in ravno tako ne zdravnika kot zdravnika, učitelja kot učitelja, tiskarja kot tiskarja, trgovca kot takega itd., ter naj vsi ti gospodje puste politiko v miru in ostanejo lepo vsak pri svojem poslu. Kak vihar bi pač nastal v liberalnem taboru, ako bi kaj takega zahtevati od nasprotnikov.
Ali je pa tudi resnica, da državljana z ozirom na njegov stanovski poklic politika prav nič ne briga? Zakoni, ki se sklepajo v zbornicah, vpli-
pridnostjo in varčnostjo letni prihod (rento) otroka, ko bi umrl sam pred časom. Zdaj pa, da ga nagovarja oče, naj bi vzel bratovo nevesto. On da bi ne imel nič zoper ono osebo ; ali da njegovo srce ni več prosto in da je dolžan krivico poravnati, dasi bo to žalilo očeta, lteneš torej poprosi župuika, naj ga pouči, če je njegov nazor zoper božjo postavo. On da je namreč te misli, da sta-riši ne smejo siliti otroka v zakon s kako osebo, ampak le svetovati; misli, da ne greši otrok, če dela zoper voljo starišev pri zbiranju zakonske tovarišice.
Župnik ga pouči, da je treba sicer otrokom resno ozirati se na nasvete starišev, če je to ie mogoče. Ali v tem slučaju je prvič zadržek spodobnosti, da ne more kar tako poročiti nevesto svojega ‘ brata ; drugič pa je dolžnost, da popravi | storjeno krivico do svoje ljubimke Agate.
; Njeno uboštva tu ne odločuje, ker to je 1 imel prej vedeti, in pa saj bo sam dovolj premožen.
.Me veseli, g. župnik, da potrjujete moje nazore. Prosim pa lepo, izvolite pregovoriti še mojega očeta, da privoli v najin zakon; sicer bi mn moral biti nepokoren, dasi nerad.-
Župnik obljubi, da hoče govoriti z očetom o tem. Upal je, da ga prepriča v
vnjo pogosto prav globoko vplivajo na gospodarske koristi posameznih stanov. Opomnimo samo, kako učinkujejo trgovinske pogodbe in carinski tarifi, ki jih države sklepajo med seboj in potrjajo državni zbori, na kmetijstvo in trgovino. Koliko zla je n. pr. vinska klavzula z Italijo provzročila našim vinogradnikom. 1 Prebivalci vseh vinorodnih dežel so soglasno zahtevali odpravo vinske klavzule pri sklepanju nove trgovinske pogodbe z Italijo. Kmetovalci, obrtniki in trgovci ! torej smejo in prav pogosto morajo se 1 vmešavati v javne zadeve ter se brigati za zakone in naredbe, katere, če so tudi narodnogospodarske, niso prav nič manj politične. Ako ima torej državljan že z ozirom na svoj stanovski poklic pravico, vmešavati se v politične zadeve, edinole da varuje svoje gmotne koristi, ima ravno tako in še večjo pravico duhovnik, da brani svoje verske koristi, in sicer ne samo svoje, marveč posebno verske koristi svojih vernikov. Njegova dolžnost je v besede polnem pomenu dušno p a-s t i r o v a n j e.
Duhovnik torej ima pravico vmešavati se v politiko.	I.	D.
Boj za volilno pravico.
(Dalje.)
Kar se tiče Trsta ni »Politik- najboljše informirana. Po najnovejši statistiki ima Trst 196.000 prebivalcev, računajrč torej na 50.000 prebivalcev enega poslanca, bi morali biti v Trstu štirje poslanci, a ne trije. Da bi bili Slovenci od vseh štirih mandatov izključeni, ni mogoče, ker upoštevaje tudi dejstvo, da nam ni tržaška gospoda ravno naklonjena, vendar spravi na dan toliko Slovencev, ki bi tvorili zadostno število glasov za en mandat. — To se vidi uže iz tega, ker so tržaški Slovenci zahtevali ustanovitev samostojnega glavarstva za oko-
tem pogleda ; Raj je vedel, da je dober kristjan in vesten, pošten mož.
Potolažen pozdravi Beneš župnika ter gre domov poln nade, da se bo to dobro izteklo.
VII.
Vojteh je odmenil zvečer vsakemu svoje delo, zjutraj pa je odšel proti vasi, kjer je bila Agata na žetvi. Ko je šel mimo župnišča, pozdravil je župnika. „Kam pa tako zgodaj, prijatelj ?“ vpraša ga župnik. — „Na pot sem se namenil.“
—	„Pridite k meni za četrt ure, povem vara nekaj važnega.11 — „Oprostite, g. župnik, mudi se mi; v nekih dnevih pa vas hočem obiskati.- — „Nu, torej pa ko se vrnete. Srečno pot 1“ — .Zdravi bodite, g. župnik 1“
Vojteh je stopal urno dalje včasih kar po bližnjih cestah. Pot je bila dolga šest milj, in zvečer je prišel v vas. kjer je delala Agata. Oprav so šli delavci od dela. Vojteh jih pozdravi. Agata je šla tužna zadej. Vojteha je spoznala od daleč in se je zelo začudila, da ga vidi ta. Zdblo se jej je, da je prišel radi sinove stvari; ali kaj je neki hotel ? Toda pomirila jo je njegova nenavadna prijaznost.
nBog te sprejmi, Agata 1“ reče jej prijazno ter jej stisne roko. „Kaj ne, trudna si, uboga deklica 1“ — .Da, dan je bil vroč in hitele smo, da končamo
lico, kar bodo gotovo tekom časa tudi ! dosegli, ako smemo zaupati njihov vstrajni žilavosti. — Če se pa ozremo na zadnjo državnozborsko volitev in pre motrimo število oddanih glasovnic obema kandidatoma, tedaj vidimo, da je dobil italijanski kandidat le neznatno večino glasov (10 600 : 8 400). To je jako značilno za »italijanski14 Trst, tor upoštevaje zgoraj navedeni številki, bi morala pripasti Slovencem v Trstu 2 mandata, a ne nobeden, kakor poroča »Politik-.
Ako vse te številke reasumiramo in preštudiramo, uvidimo, da bi imeli i Slovani v državnem zboru 306 (ali celo več) poslancev, Nemci, Italijani in Rumuni pa skupno 196, torej bi imeli Slovani večine čez 100 prstancev, kar je uže ogromna premoč. — Tem potom bi prišli torej Slovani do vladnega korita, iz katerega se nam mečejo sedaj samo oglodane kosti, medtem ko se Nemci mastijo pri polnih jaslih ; — vreteno bi se zasukalo, Nemci bi stopili v ozadje, daBi neradi in Avstrija bi pokazala Bvoje faktično slovansko lice. — Dasi se Gautsch in droge .državnopravne modrosti* polne glave trudi o, da bi obdržali dosedanjo posest Nemcem, vendar se jim ta zvita nakana ne bode posrečila, ako bodo slovanski poslanci badnim okom pazili na dobrobit slovanskih narodov. — Tudi t. zv. pluralni z i s t e m volilne reforme, katerega so hoteli npeljati na Ogerskem, ne bi bilo za nas nobene koristi, ker se s tem pomaga na noge samo boljšim a ne tlačenim slojem. — Iz navedenih podatkov je jasno kot beli dan, da se bijemo sami sebe v obraz, ako smo proti splošni in enaki volilni pravici.
Kdo pa ne more uvideti tega? Naši liberalni matadorji, žalostna jim majka. Oni liberalci, ki so hoteli vzeti v zakup našega Prešerna, oni liberalci, ki se toliko ponašajo s svojo naprednostjo,
do večera ; zdaj smo vsi trudni.11 — „Nu, če boš mene poslušala, ti ne bo treba v prihodnje toliko trudu.-
.Kaj mi neki pove, da me reši truda?11 misli Agata. Pogleda ga v obraz, da bi brala ž njega odgovor; to jej ni prišlo na um, da bo govor o njeni poroki z Benešem.
„Čaj, da gredo drugi naprej,11 reče Vojteh, „govoriti moram s tabo na štiri oči.- — Ostala sta torej zadej toliko, da drugi niso mogli nič razumeti. »Prikrivala si mi nekaj, kar me zelo skrbi, to mi ne ugaja; poznala si me, zakaj si mi zamolčevala, kako je z mojim Benešem in s tabo?11 Agata zardi kot rak, pobesi oči in se začne tresti, in niti odgovoriti ni mogla.
.Nič se me ne boj, Agata. Govorim ti kot prijatelj, kot oče.- — „Kdo vam
1 je povedal to skrivnost: Beneš ali mati?-
— »Izvabil sem to iz tvoje matere, ali prav za prav sem to sam uganil.* — »Odpustite nama, oče I Poznala sva se že kot otroka, in ... Da bi se pa ognila priložnosti v bodoče, sem pregovorila Beneša, naj gre na ptuje.- — „Ali sta še dobra z Benešem ?“ — „Še zmerom.-
— „Pa on ?“ — „Tudi on tako, vsaj do novejšega časa.- — »Pa kar je doma, ali sta že govorila kdai?- — »Nič še, ogiba bo me I-	(Ddlje pride.)
Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi so no vračajo. Nofraiikovann piHina ho no sprejemajo.
Cona listu znaSa. 7.a colo loto 1 krono, za pol lota 2 kroni. Za manj {prcmo7.uo za colo loto H krono, za pol lota K 1‘5(). Za Nemčijo jo cona listu & K, za druge deželo izvon Avstrijo 6 K.
Rokoplso 8projoma „Narodna Tiskarna11 v Gorici, ulica Vet-turini 81. 9.
■	[PV"—
Naročnino in naznanila s pr oj oma upravnistvn, Gorica, Semonttka ulica št.
10. Posamezno Številko so prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kalisču nasproti mostnemu vrtu in ua Korenjakom bregu (tliva Corno) St. U po 8 vin.
Oglasi in poslanico so računijo po potit vrslali, in sicer: če 14 12 vin., Več- t,
oni liberalci, ki hočejo povsod nositi veliki zvonec narodnosti načela —oni liberalci, čnjle Slovenci! — oni I i b o r a 1 c i nastopajo kot n a j h u j š i n a s p r o t n i k i volilne reforme. — Ali moremo smatrati take liberalce že za Slovence? Nikdar! Kdor se upira takim sredstvom, po katerih bi prišli Slovani do svojega smotra — ta ni več Slovan, ta ni Slovenec, ampak oproda nemških in tajih vitezov, ki bi radi tirali Slovence v ma-terijalno, nravno in politično pogubo. — Kdor nasprotuje splošni volilni pravici, je politični pri tli kov ec, ki ne more slediti teku časa, je tepec, ki ne misli s svojo lastno glavo, je narodni izdajalec, ker se ustavlja narodnim pridobitvam. Takega lažiliberalca mora obsojali vsak zaveden Slovan in se s studom obrniti od njega, kakor od kake mrhovine.
In res smo videli, kako so vsi trezno misleči ljudje vstali proti tem liberalnim kukavicam, ki se boje za svoje krivične mandate. — Povsod vidimo, kako se prirejajo manifestacijski t hodi v prilog volilne reforme, najlepši vzgled sta nam bela Ljubljana in cela kranjska dežela, kjer se na impozanten način bije boj za splošno volilno pravico. Vse ljudstvo je na nogah in se trdno zaveda važnosti predmeta, le zaspani liberalci tiče v svojih brlogih in spuščajo od časa do časa kako slabo pšico na škofa, na duhovnike in na sv. cerkev. — Med tem ko slovensko ljudstvo bije ljuti boj za svoj obstanek, bruha iz sebe liberalizem smrdeči ogenj o klerikalizmu in tira vedno svojo umazano osebno politiko.
—	Taki so vsi slovenski liberalni listi brez izjeme. — V boj gredo brez načel in zato tudi tavajo po temi kakor slepci. Ali njih pristaši sami so spoznali jalovo politiko svojih voditeljev, zato bo vstali zavedni liberalci proti Tavčarju, njegovim kolegom in zaslepljenemu libt ralnemu časopisju. — Ne bodem navajal raznih resolucij proti dr. Tavčarju in njegovemu umazanemu žurnalu, nočem naštevati moralnih klofut, ki jic dobiva kot voditelj liberalne stranke, dan na dan, ne I navedem naj vam samo resolucijo liberalne rJednakopravnosti“ v Idriji, ki je soglasno sklenila na svojem shodu ti-le nezaupnici dr. Tavčarju in izdajalskemu listu „Slov. Narod11.	(Konec	pride.)
Politični pregled.
Državni «bor. — V pondeljek je posl. zbornica nadaljevala deDato o Gau-tschevi izjavi.
Kubik je govoril za splošno volilno pravico, ki jo pretežna večina poljskega ljudstva želi kakor rešitev iz političnega hlapčevstva.
Posl. Šuklje je izjavil, da želi Bplošno volilno pravico ves slovenski narod.
Posl. Lenassi je dejal, da so Italijani, ki so bili vedno za napredek in liberalne težnje, odločni sovražniki vsakega privilegija in tako tudi zastarelega zistema kurij, vsled česar simpatično pozdravljajo vprašanje splošne, enake in direktne volilne pravice. Njegova stranka je z izvajanji ministerskega predsednika popolnoma in brez vsacega prigovora zadovoljna, in ne samo o principu, kar te tiče uvedbe splošne volilne pravice, marveč tudi glede glavnega načrta, ki
Sy. Lucija.
To pravi Sv. Lucija nebes deviška hči ; kako ljubiti Jezusa, človeški rod uči.
Pognala roža lepša ni na zemeljskih še tleh, kot ti, ki dala svojo kri si zanj, črteča greh.
Kaj meč, kai spone, ognja moč, kaj bič, kaj trpki strup, kaj mračnih ječ pregrozna noč njim, ki jim Jezus ljub.
To pravi Sv. Lucija nebes deviška hči:
Kdor tu verjel je v Jezusa, tam zrl ga bo vse dni.
Oj ti presveti učenik, ti naš rešitelj, naš vodnik, v te upajoč kdor tu trpi, pri tebi tam se veseli.
M o h 6 r o v.
l’"lasLil za mešan zbor viiokoSolcc Stanko Premrl.
ga je napovedal ministerski predsednik baron GauUch. S posebnim zadovoljstvom je govornik pozdravil izjavo ministerskega predsedniku, da se treba ozirali na narodne in kurturelne silo raznih narodno-stij. Specijelno so govornik nadeja, da se bo ob tern popolnoma oziralo na narodne interese Italijanov ter da se jih ne bo preziralo, kakor se je to dr.godilo glede vseučiliščnegti vprašanja. Mi nočemo prinašati žrtev in trpeti krivice. V takem slučaju so bodemo branili z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Kar se tiče reforme poslovnika, je menil govornik, da bi bilo primerno, da se isto prepusti bodočemu ljudskemu zastopstvu. — Posl. Strancher je govoril tudi za splošno volilno pravico. — Posl. Dzieduszycky je svaril pred naglo uvedbo splošne volilne pravice, pokazaje na veliko nevarnost za državo in družabni red ter je izjavil, da večina poljskega kluba je naklonjena razširjenju volilno pravice, vendar pod pogojem, da se istočasno menja ustava, v kateri bi so zagotovilo obširno avtonomijo in bi se omejilo kompetenco državnega zbora ter bi se izvedlo reformo poslovnika. Ob tem naj se volilna pravica za deželne zbore razširi na vse sloje prebivalstva.
Nadvojvoda Fran Fcrdlnaud. — Praški „Narodni listy“ poroča, da je Gautschevo volilno reformo provzročil prestolonaslednik Fran Ferdinand.
Ljubljanski knezoškof dr. Anton
B.	Jeglič je, kakor javljajo z Dunaja, izstopil iz kluba desnice gosposke zbornice, ker je načelnik kluba grof Thun govoril proti sptoini in enaki volilni pravici. Knezoškof dr. Jeglič je svoj izstop že naznanil pismeno predsedstvu desnice gosposke zbornice.
Čndne vojaške odredbe za Češko.
—	Z Dunaj« pribajaio vesti o nekih vojaških odredbah za Češko, ki napravljajo nu človeka jako čuden utis, posebno ker niso bili zadnji norniri, ki so se dogajali v Pragi in po drugih mestih, nikakor taki, da bi bilo potreba takih vojaških odredb, o kakoršnih se ravnokar poroča z Dunaja. — V torek so dobili namreč povelje, in sicer na Dunaju se nahajajoči 4. pešpolk, 4. bosanski polk, 14. lovski bataljon, železnikarski polk, 6. dragonski polk v Dunajskem Novemmestu, 13. in 56. polk iz Krakova, 18. polk iz Olomuca, cesarski lovci iz Solnograda in polk nadvojvoda Rainer iz Lines, da se takoj pripravijo na odhod na Češko, in sicer po največ v Prago. — Te odredbe so jako razburile vso javnost in posebno pa češke poslance, zaradi tega, ker vlada zadnje dni na Češkem popolen mir. Vladni listi, kakor tudi nemško-nacijo-nalni listi pišejo sicer o nekih nemirih, ki se pa na Češkem baje šele pripravljajo, ne da bi natanjko označili te pripravljajoče se nemire. Res, da so v zadnjem času v Pragi pobili nekaj šip na nemških poslopjih, ali kolikokrat niso Nemci razbili v mestih, kjer se nahajajo Čehi v manjšini, šipe na čeških poslopjih, a padlo ni nikomur v glavo, da bi zaradi tega pošiljal bataljone v taka mesta. — Vzroki o zadnjih vojaških odredbah morajo torej tičati kje drugje.
Pasivna rezistenca poštnih uslužbencev. — OJ mnogih strani se čuje, da nameravajo avstrijski poštni uslužbenci dne 16. t. m. pričeti s pasivno rezistenco, ako se do onega dne ne ugodi njih zahtevam. Poštni uslužbenci bodo ovirali poštni promet s tem, da se bodo natančno držali obstoječih predpisov, ki bo dandanes taki, da, ako bi se hoteli natanjko izvrševati, bi trebalo še najmanj 4-krat toliko poštnega osobja, nego ga imamo dandanes, da bi se poštni promet tako hitro opravljal, kakor se opravlja sedaj, ko se poštni uslužbenci ne drže točno raznih predpisov, ki so večkrat popolnoma nepotrebni in nepraktični.
Novega pasivnega odpora železničarjev na državni železnici baje ne bo, ker je vlada zagotovila, da izide tekom tedna odlok ministerstva, ki izvrši dane obljube.
Iirnski socialni deinokratje proti
Čehom. — V soboto so se vršile v Brnu občinske volitve v splošni kuriji. Zmagali so Nemci in ž njimi zvezani socialni demokratje. Nemški meščanski volilni odber je postavil štiri kandidate, ki so prodrli, in priporočali pet socialno-demokraških kandidatov, med njimi dva žida, ki so tudi zmagali. Tako je dobilo po krivdi mednarodne socialne demokracije mesto Brno v splošni kuriji nemški znrčaj.
Agitacija socialistov med avstrijsko arinndo. — Iz Kladnega poročajo ,.Pravo Lidu“ : Nenadoma sta bila odpoklicana iz Kladna polka št. 94 in 7&, ker so se družili vojaki z delavci in celo prepevali delavske posmi. V Kra-lupu je kakih 2000 oseb pozdravljalo neki vojaški vlak. Vojakom je govorilo več govornikov.
Proti medverski postavi se je oglasil v ..Hrvatstvu- senjski škof Mav-rovič, ki trdi, da izpodkopuje ta zakon določila, ki jih je mogoče preklicati le na podlagi konkordata med cesarjem in papežem. Agitacija proti temn zs.konu v katoliških krogih sploh narašča, in odbor za organizacijo hrvaških katolikov v Zagrebu je izdal oklic za proteste.
Kriza na Ogrskem. — Rosno so mislili rešiti krizo tako, da prevzame vlado Szell, a koalicija ni pritrdila Sze-lovim načrtom. Baron Fejorvary upa, da pritrdi cesar njegovim načrtom o razpustitvi zbornice po novem letn.
Sl raj k na Ogreskem za 19. decembra. — Socialistična stranka je sklenila za dan 19. decembra, povodom otvoritve državnega zbora generalni štrajk, ako ae vse stranke ne Izjavijo za splošno volilno pravico.
Izjava črkostavcev v Budimpešti. — Budimpeštanski časnikarski stavci so imeli v nedeljo shod, na katerem so sklenili, da ne bodo toliko časa več stavili časnikov, ki psajejo socialiste ter so proti splošni volilni pravici, dokler ne dobe od interesovanih založnikov garancij za to, da dotični časopisi opuste socialistično-sovražno vedenje.
Ločitev cerkve od države na Francoskem. — Francoski Benat je vsprejel dne 5. t. m. zakonski načrt glede ločitve cerkve od države.
Pomorska demonstracija proti Turčiji. — Dne 5. t. m. je dospel oddelek demonstracijskega brodovja v Kastron na otokn Lomnos.
iz Carigrada pa so dne 5. t. m. brzojavili, da se Turčija zopet udaja. Turška vlada je namreč baronu Calice dostavila noto, ki vsprejme finančno kontrolo, vendar obsega mnogoštevilne modifikacije pravilnika.
Dopisi.
Sovodnje, dne 5. decembra. — Sicer jako norad, a vendar ne morem odmanje, da bi ne prijel za pero ter po vrednosti ožigosal nelepo igro, ki se igra s kapelico, namenjeno za kip brezmadežne D. M., ki se je sezidala lansko leto ravno v tem času. 8. decembra mi-nolega Ma je bila kapelica blagoslovljena, in v njo je bil z vso slovesnostjo, b procesijo, b petjem, s pritrkovanjem zvonov, z razsvetljavo, s pokanjem topičev in s spuščanjem umetelnih ognjev ob ogromni udeležbi ljudstva postavljen kip Brezmadežne. Ker pa kapelica ni bila še popolnoma končana, seje moralo vzeti kip M. B. spet ven ter ga shraniti v cerkev. In od takrat do danes se nahaja kip še vedno v shrambah cerkvenega blaga.
In kaj je vzrok temu? Zidarskega mojstra noče noben plačati. Po trmoglavosti enega ali dveh takrat odločujočih faktorjev je prišla ta zadeva že dvakrat pred sodišče, in obakrat je tožitelj (zidarski mojster) pravdo zgubil, po našem mnenju, ker ni tožil pravih provzročite-Ijev cele te nelepe komedije. Blagajna gospodarskega sveta noče plačati, ker ni bilo pravega sklepa v ti zadevi, kakor trdijo nekateri. Kolikor zamoremo mi sodili, zidarski mojster ne bo prišel toliko časa do plačila, dokler ne toži tistega, ki mu je ukazal zidati. Ako se ne motimo, tiste osebe pa ni več med živimi, ki se je zanašala na možatost nekater-nikov.
Kako torej to stvar razvozlati, ki je že v sramoto Sovodenjcem? Nam bi se zdelo najpametneje, da se prepreči nadaljno vlačenje te zadeve pred sodišče, kajti to nikakor ni častno, da se posvečeni kraj na tak način profanuje. Zidarski mojster pa seveda ne more delati zastonj. Naš nasvet jo ta: Zbereta naj se dva moža, ki naj gresta po občini nabirati prostovoljne doneske za plačanje kapelice. S tem pokažemo Sovodenjci, da znamo po vrednosti ceniti sveti kraj. Sicer se je že enkrat nabiralo, a nabrana svota, kakor se nam dozdeva, se ni popolnoma porabila za ta namen ...
Ta je naš nasvet Ako kdo ve pa-metnejega, pa na dan ž njim. Saj je že
odveč smešno gledati napis na mramor-nati plošči : »Slava Brezmadežni 1“ kipa Brezmadežne pa nikier ni. Mislimi, da se ni kapelica sezidala, da bodo v nji čivkali vrabci. Zidoiti je torej bilotoža-renja in vlačenja 9vetega kraja pred sodišče. Vsak naj žrtvuje nekaj, saj nar daruje, daruje v čast božjo !
Iz Mirna. — Javon shod za volilno pravico se je vršil prepreteklo nedeljo ob obilni udeležbi mož in mladeničev (kakih 200). mirenskih delavcev. Shod je sklical J. Citič, predsednik „Kat. delavskega društva", ki je bil izvoljen tudi za predsednika shodu. Nato je dobil besedo povabljeni g. dr. Dermastja. Govornik je v svojem primerno obširnem govoru, s krepkimi izrazi pojasnil pomon in pravičnost enake volilne pravice, ter prav jasno osvetlil sedanji nad vso krivični državni volilni red, C) so po zakonih, ki jih državna zbornica sestavlja, moramo vsi enako ravnati, imejmo pri sestavljanju teh zakonov tadi vsi pravico sodelovati. Tako je povedal g. govornik, in poslnšalci so ga pazljivo poslušali ter s ploskanjem in burnimi klici „ven z volilno pravico !u kazali svoje navdušenje za dobro stvar. Govornik je zaključil svoj govor s klicem „ven s splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico," nakar je zagrmel gromoviti : „Ven z volilno pravico !“ — Govoril je tudi g. kaplan I. Podobnik v prilog volilne pravico. Omenil je, da ae na Goriškem med nižjimi aloji ni nič storilo v dosego te slednje, pohvalil je mirenske delavce, ki so prvi na Goriškem sklicali shod za volilno pravico ter s tem pokazali svojo zavednost. — Nato je še g. dr. Dermastja priporočal vstrajnost v tem boju, vsakdo naj gre s shoda kot agitator za volilno pravico. — Predsednik je, ker se nihče ni oglasil za besedo, shod zaključil z vsklikom : „Ven z volilno pravico !“ nakar so se vsi navzoči odzvali temu vskliku.
Ustanovni občni zbor strokovnega društva stroiarjev se je vršil v nedeljo 3. t. m. Shod je bil združen z javnim društvenim shodom »Kat. delavskega društva11. Udeležba je bila precejšna. Shodu je predsedoval J. Cotič. Prvi je dobil besedo g. dr. Dermastja, ki je v svojem govoru priporočal delavcem, da se izobražujejo. V ta namen naj ima vsaki delavec naročen svoj dober, delavstvu prijazen list. Poreče kdo: „Jaz bi se že naročil, ali denarja ni.14 Predragi, to je prazen izgovor. Vsakdo naj vsaki mesec enkrat manj prestopi vrata gostilne, pa ima svoj časopis, katerega naj z veseljem tudi čita. V . na-daljnem govoru je g. dr. Dermastja priporočal boj pijanstvu, kajti le trezen delavec se zna za svoje pravice boriti. Govoril je tudi o namenu in pomena strokovnih in izobraževalnih društev. Priporočal je Btrojarjem, da se vsi oklenejo novoustanovljenega društva. — Nato je nastopil tovariš M. Moškerc iz Ljubljane. Govoril je čez eno uro in sicer izključno
o	strokovni organizaciji. Pojasnil je prvo namen organizacije ter nato dajal navzočim strojarjem razna navodila, kako naj društvo vodijo. V društva naj ne vlada politika, politično nasprotstvo naj v društva izgine, v društvu bodi vsak delavec in nič druzega, bodi pa delavec, ki zna in hoče znati se boriti za svoje pravice. Izogne naj se v društva vsakega prepira, vsakdo naj se podvrže večini in naj se ne čuti užaljenega, če mogoče kak njegov predlog propade. Dobro mu je služil zgodovinski dogodek kralja Leopolda, kako je dal Leopold sedmim sinovom butarico sedmih palic katere ni mogel noben vseh sedmih prelomiti, kako je nato siv starček Leopold butarico razvezal in vsako palico posebej zlomil, tako bode tudi vas veliki kapitalizem zlomil, ako bodete narazen. Ako ste pa v strokovnem društva organizirani, vas noben ne zlomi. Pojasnil je še, kako naj se draštvo vodi. Vsak mesec naj bodo predavanja, ker dragače bo draštvo vsahnilo, društvo je treba zalivati s predavanji. Odbor imej pogoste seje. Morebitne krivice, ki se gode delavca, naj isti odboru naznani, da bode ta potrebno ukrenil, da se krivice odpravijo itd. Govornik je še enkrat priporočil vstrajnost v boju za pravice delavstva ter s tem končal. Barno ploskanje je pokazalo, da je govoril delavstvu iz srca. Želimo si več takih shodov.
Tudi abstinente imamo v Mirna. Oinoval se ]3 namreč pri *Kat. delavskem društvu1* „abstinentni krožek-4, ki šteje 10 abstinentov, samih mladih junakov. Le vstrajno naprej, kajti dokler bode alkohol avetovni gospodar, bode njegova soproga socijalna beda. U >rno
starega oderaha alkohol, in ž njim je pokopana takozvanu socijalnu bbJa.
Umrl jo 25. m. m. društvenik »Kat. delavskega društva11 Vincenc Vižintin, stanujoč na Peči. Društveniki so se v obilnem številu udeležili pogreba z zastavo in vencem. Počivaj v miru, blagi naš društvenik !
Veliko šolsko poslopje se zida za občino Miren, in sicer na prav lepem prostoru.
Imamo še mnogo ne prav zrelih novic za drugič.
N o v i č a r II.
Srednje, dne 28. novembra. — Dan 26. novembra je bil za nas v Srednjem jako žalosten. Ta dan seje namreč od nas poslovil naš dosedanji vikar, preč. g. Ivan Kunšič, katerega smo vsi visoko spoštovali in ljubili, in to po vsi pravici, ker smo imeli v njem pravega očeta, ki je neumorno delal za naš dušni in telesni blagor. Za časa Bvojega triletnega bivanja pri nas šel je vsem z dobrim svetom na roko, skrbel je za olepšanje naše cerkve, in dobili smo tudi, vsled njegovega potegovanja, zagotovilo, ■ da se bode zgradila k nam iz Ročinja tako potrebna cesta. — Srpeničanom pa čestitamo na tem, da so dobili tako dobrega dašn°ga pastirja v osebi preč. g. Kunšiča. — Konečno se priporočamo visokočastitemu nadškofijskemu ordinari-jatu, da nam preskrbi kmalu vrednega naslednika.
Novice.
Za .Slovensko sirotiSče44 : P. n. gg. Jožef Figelj iz Št. Mavra (št. 43) 10 K, Ivan Valentinčič 40 v, F. Lavrenčič, kaplan 5 K, Matija Legiša 10 r, Josip Godnič, knrat 1 R.
Bog vsem dobrotnikom stotero povrni I
Za »Alojzijevišče44 : Preč. g. Jos. Skočir 10 K, preč. g. Got. Pavletič 10 K, preč. g. Fr. Lavrenčič 5 K, N. L. za kip M. B. 2 K.
Bog povrni i
Darovi. — Uprava »Primorskega Lista11 je prejela za »Šolski Dom“: Sau-nig & Dekleva, trgovca v Gorici 10 K ; preč g. Fr. Lavrenčič, kaplan v Devino š K, za »Alojzijevišče 5 K in za »Slov. Sirotišče11 5 K.
Smrtna kosa. — V Renčah je umrl na svojem posestvu v pondeljek ob 1. uri pop. g. Josip pl. Degrazia, bivši tamošnji župan. Pogreb je bil včeraj ob 3. uri po-poludne.
V Gorici je umrl v soboto sodni sluga g. Miha Cvetrežnik. N. p. v m.
V Šmarjah pri Ajdovščini umrl je te dni posestnik g. Adolf Kodrič v 60 leta svoje dobe.
Gosp. namestnik princ Jloheu-lohe je v ponedeljek zvečer radi službenih poslov odpotoval na Dannj, kjer ostane več dni.
Imenovanje v sodni stroki. — Simeon L e 11 i c h, viši sodni svetovalec, pridodeljen c. kr. deželnemu sodišča tržaškemu in dosedaj voditelj c. kr. okrajnega sodišča je premeščen v istem svoj-stvu na više sodišče; Henrik Cazafnra, c. kr^svetovalec na deželnem sodišča je imenovan višim svetovalcem na istem sodišča. — C kr. sodni pTistav v g. Sežani dr. Biasotto je stopil v pokoj. C. kr. avsknltant g. dr. Ščitomir Dolenc je premeščen iz Kobarida v Sežano. V Kobarid pa pride c. kr. avskultant g. dr. Peter Caneva.
PoStni ravnatelj v Trstu, g. dvorni svetnik Felicetti je vložil prošnjo za upokojenje.
Semenj sv. Andreja. — V pondeljek, na semenj sv. Andreja, smo imeli v Gorici prekrasno vreme. Zato pa je prišlo v Gorico vse polno ljudi iz vseh delov dežele. Tudi prodajalcev najrazličnejšega blaga je bilo letos več kot lani. Živine so prignali na semenj prav lepe in jako mnogo glav. Posebno je bila živahna kupčija s prašiči. Da je bilo tudi za razvedrilo dovolj preskrbljeno z raznimi »komedjami* in dragimi takimi rečmi, razume se samo ob sebi.
Tatvina v cerkvi. — V noči od nedelje na pondeljek udrli so neznani tatovi T cerkev sv. Ivana. 7 cerkvi so razbili šipo, ki pokriva kip matere Božje, ter odnesli dva uhana. Nato so ti malopridneži vžgali 17 sveč, odprli s silo ta-bernakel, vzeli iz monštrance sv. hostijo, jo pojedli ter nadomestili monštranco a križem. Lopovi s tem niso bili še za-
dovoljni, ampak ponesnažili so povrhu še cerkev. Ni to lop sad današnjega napredka, ki dela vso čast vsem pridgarjem modernega napredka, ki pa ni pravzaprav nič drugega, nego zdivjanost in poživin-čenje?!
Požar. — V pondeljek popoludne je zgorel v Škodovaki bratoma Scarel velik hlev, ki je bil šele prod kratkim sezidan. S hlevom je zgorela vsa krma, nahujajoča se v njem, kakor tudi mnogo kuretine in mnogo poljskega orodja. Škoda se ceni na 5000 kron. Hlev je bil zavarovan.
Nasilen berač. — V pondeljek zvečer je prišel v gostilno »pri Zvezdi' berač Vervic iz Ozljana ter si naročil tam vina. Hkralu, ne da bi mu kdo kaj rekel, zagnal je steklenico v jedno svetilko, v drugo pa kozarec. Poklicali so redarje, ki so spravili impertinentnega berača pod kljnč. O tem beraču se govori, da ima v Ozljanu še precej lepo premoženje.
Zaprli so v torek nekega Miroslava Cacagno, rojenega v Trstn, a pristojnega v Komen. Cncagna je znan postopač in { dolgoprstnež in je bil že večkrat izgnan
iz Gorice.
Malopridnež. — Pri 75-letnemu Andreju Boškinu in njegovi ženi 73-letni Magdaleni je bival neki Peter Medved, mlad človek, ki se mu neče nič delati, pač pa dobro živeti in pohajati. V petek po kosila zahteval je Medved od stare Magdalene, da mu da ista kakih 70—80 novcev, da bi šel za nje pit. Ker mu stara Magdalena ni hotela dati denara, začel jo je malopridni Medved pretepati. Da se ji ni kaj hujšega pripetilo, sta morala stara Boškin k sosedovim, in še tje je prišel Medved ter jima žugal, da ju ubije. Ta stvar je prišla do ušes policije, ki je Medveda zaprla.
Ncsrečn. — Železniškemu delavca Tomažu Doljanu od Sv. Lucije padel je pred osmimi dnevi velik kamen na desno nogo ter močno poškodoval prste na njej, tako da nm je svetoval zdravnik, naj bi šel v Gorici. Doljan pa ni ubogal zdravnika, ampak delal je naprej še kakih osem dni. V soboto pa ga je zmagala bolečina in pripeljali so ga v tuk. bolnišnico, kjer mu bodo morali nogo odrezati.
Iz Ročinja nam pišejo: »Marijina družba*4 je priredila preteklo nedeljo igrokaz »Dve materi44. Udeležba je bila naravnost ogromna, posebno iz Kanala jih je prišlo veliko.
Gospodom iz Kanala se družba v prvi vrsti zahvaljuje, i za povoljen ma-terijalni uspeh.
Poskušen ulom. — 7 sredo po noči so hoteli neznani lopovi udreti v poslopje usmiljenih sester »Rudečega križa44, nahajajočem se na Fran Josipovem tekališču. Jedna usmiljenih sester, ki je čula ropot, je šla k oknu ter ustrelila z revolverjem klicavši obenem na pomoč, nakar so tatovi zbežali.
Zmešalo se mu je. — 7 petek zjutraj okolo 8. ure je poročnik Katusič tukajšnjega pešpolka št. 47. hkratu na Travnika vrgel od Bebe sabljo, kapo in se je hotel celo tudi sleči. To videvši, je hitel k njemu nadporočnik g. Schobert, ki je stal ravno takrat na vratih vojašnice. Njemu se je posTečilo spraviti nesrečneža v voz, b katerim so ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Popoludne pa ga je spremil neki častnik v tržaško vojaško bolnišnico.
Poročnik Katusič je ljubil redno življenje in je bil znan kot človek jako mirne nravi.
Radi goljufije so v nedeljo bili aretovani v Trstu G. S., blagajnik gradbene tvrdko Kupka, Orglmeister in Su-pančič — ki gradi železnico, — bivši magaziner iste tvrdke imenom I. H., in neki sluga omenjene tvrdke. Goljufali so pa s tem, da so pisali več dnin, nego jih je bilo v resnici, ali, drugače povedano, da so devali v račun več delavcev, nego jih je bilo v resnici na delu.
Poskušeu samomor. — V pondeljek si je na svojem stanovanju v Trstu prerezal 7rat 47-letni Kotlar Fran Batagelj. Rana je sicer nevarna, a vendar ni izključeno, da ne bi ozdravil.
Demonstracije v Trstu.— Tržaški posestniki trgovin na drobno so sklenili, da bodo imeli tri nedelje v decembru dopoldne odprto. Trgovski pomočniki in prodajalke so pred takimi trgovinami v nedeljo priredili hrupne demonstracije in pobili izložna okna. Nekega aretiranega dečka, ki je vrgel kamen, je mno-
žica oprostila in policaje pretepla. Konečno so trgovski pomočniki in prodajalke demonstrirali po mestn. Aretirane so štiri prodajalke in šest trgovskih pomočnikov. Ob pol desetih so bile vsled demonstracij vse trgovine z jedili zaprte, opoldne pa vse trgovine.
Na naslov sl. c. kr. glavnega nadzorstva avstrijskih železnic. — Na Drogi južne železnice med Trstom in Mariborom imamo še vedno večini uslužbencev malo umljiva, ali celo nenm-Ijiva samonemška službena navodila (Instrnktionen). Tudi nemški jezik ni deželni in ne v rabi. Najlepše je pa še, da muogo pomožnega osobja niti nemški čitati ne zna! Kako naj še le umeje? Naše življenje je — tako pravijo — z jedno nogo v grobu z drugo pa v kriminaln. Gospoda — mi to drugo sedaj najod-ločnejše odrekamo I Z ozirom Da vedno rastoči promet, na lastno varnost potnikov zahtevamo odločno, da sl. c. kr. glavno nadzorstvo avstr, železnic — nemudoma odredi in uvede vsem umevna, vsaj dvojezična službena navodital Do odstranitve teh plesnjivih razmer pa protestiramo proti vsakemu zvračanju odgovornosti na naB za nesrečo, ki bi nastala zbok slabega, ali celo nezadostnega poznanja službenih navodili
C. in kr. eskadra. — 7 pondeljek popolndne je dospela v tržaško luko c. in kr. zimska eskadra pod poveljstvom kontreadmirala vit Jedina.
Varnost na tržaških ulicah. —
V	Trstu se od dne do dne vedno bolj množe tatvine in ropi. Človek ni varen pred tatinsko zalego niti po belem dneva in tadi na najobljndenejših ulicah ne. 7 soboto n. pr. je šla gospodična Gorgo, liči policijskega komisarja v Miljah ob 8. nri zjutraj po niici S. Lazzaro, ki je jako obljudena. Hkratu pristopi k nji neki človek, ji segne z roko v žep ter ji odnese denarnico, v kateri je bilo 32 kron. Popoludne so prijeli nekega težaka, ki je na snmu, da je izvršil omenjeni rop. —
Žalostna poroka. — Dne 23. novembra se je v Poreča poročil neki Ivan Colautti, ki se nahaja tam v preiskovalnem zaporu, ker je štirikrat z nožem nevarno ranil kmeta Antona Ritošo. Iz zapora spremila sta v cerkev Colanttija dva orožnika in spremljal ga je tudi jeden stražar. V cerkvi ga je čakala nevesta. Po dokončanem cerkvenem opravila odvedli so Colaattija zopet v zapor, dočim je šla nevesta sama domov.
Morilec svoje žene, 30 letni Franc Plohl, doma iz Gabernika pri Sv. Lovrenca v Slov. Gor., je bil dne 27. nov. pred mariborskim porotnim sodiščem obsojen na smrt na vislicah.
Poplava Save. — Iz Osjeka poročajo dne 5. t. m: Poplava Save je provzročila ogromno škodo. 7 Gunji je povodenj zahtevala človeških žrtev; te dni so našli trnpla štirih oseb in 3 zibelbe z mrtvimi dojenčki. 7 poplavljenih krajih vlada velika beda. 71ada namerava priskočiti na pomoč z večimi Bvotami.
C.	kr. finančno mlnisterstvo je z odlokom z dne 26. septembra 1905 št. 60 978 odredilo, da morajo biti pobotnice o vzgojevalninah uradniških sirot potrjene v zmislu § 8. predpisanih določb zakona z dne 14. maja 1896 (drž. zak. Št. 74). Ta namreč določa, da župnišča, ki dajajo taka potrdila poleg drugih merodajnih okoliščin tadi še izrečno potrdijo, da so bile sirote takrat, ko so se podpisale pobotnice, resnično v preskrbi matere.
Snežilo je v nedeljo ves dan po kamniških in koroških planinah. V Ljubljani je padla temperatura od 16 na 1 stopinjo R.
Maščevanje varanu žene. — Neka mlada novoporočena gospa v Či-kagi po imenu Weightman je zvedela, da jo je poročil njen mož samo zaradi denarja. To jo je tako užalilo, da je vzela zavoj bankovcev, ki jih je prinesla v zakon kot doto, v vrednosti 15000 dolarjev in vrgla vse v ogenj. Mož se hoče zdaj od nje ločiti.
Dolgari učakajo visoko starost.
—	Zdravstveno ravnateljstvo v minister-stvu notranjih stvari v Soliji je izdalo izkaz, iz katerega je razvidno, da živi v Bolgarski, ki ima 4 milijone prebivalstva 430 stircev v dobi od 100 do 110 let. Omenjeno ravnateljstvo je konstatiralo, da se imajo ti stari ljudje zahvaliti za svoje dolgo življenje zdravim zobem in dobrim prebavnim organom.
■ Koliko tobaka se porabi na
i	vsem svetu? — O tem je sestavila vlada Zedinjenih držav precej natančno statistiko. Številke povedo najprej težo porabljenega tobaka v posameznih deželah, potem pa težo tobaka za posamezno osebo: Zedinjene države 410,000.000 fantov skupno — 5 40 funtov na osebo; Nemčija 201,753.000 — 344; Rusija 150,244000—110; Francija 84,393.000
— 216; Anglija 83,278000 — 1 95; 'Avstrija 78,755 000 — 3 02; Ogerska
47.905.000 — 242; Belgija 45,373 000
— 6-11; Italija 34,549 000 — 105; Mehika 18,870.000	— 1 39; Kanada
15.400.000 — 2‘74 ; Avstralija 10,158 000
—	2*59. Konzum vseh 12 dežel
1.209.678.000 funtov povprečno 2 79 za osebo.
Amerika za ruske Žide. — Za žrtve ruskih židovskih preganjanj se je nabralo dosedaj en milijon dolarjev.
Listnica. — Upravništvu je poslal nekdo 17. nov. t. 1. iz Biljane znesek 3 K po poštni nakaznici in sicer brez podpisa. Enako je poslal nekdo iz Grgarja dne 13. nov. 3 K brez podpisa. Upravništvo prosi po-šiljalca, da se oglasita.
Za kratek čas.
Skromna. Lina: »Moj bodoči mož mora imeti plave laso44 Tina: »Ah, jaz pa sem zadovoljna, ako bo moj še sploh katere imel.'
Hudomušnost. A: »Moj mož je vendar drugačen ko drugi možje.44 — B : »Seveda, on to je poročil, česar bi gotovo noben drug ne storil.'*
Splačal ga je. Dijak Zvitorog (k svojemu prijatelja): »Včeraj sem pisal svojemn stricu: »Samo še enkrat mi pošlji deset kron — da si morem kupiti revolver . ..“ B >š videl, na to limanico se vsede!“ — Prijatelj (čez nekaj dni); »Kako sporočilo si prejel od strica?44 Zvitorog: »Veš, kaj je stari skopuh odpisal?: Priloženih je dvajset vinarjev — z vrvico tudi opraviš l44
Prezgodaj: Dožnik (k ravno vstoplemu upniku): »Poglejte, mojster, ravno pišem poštno nakaznico na vas I44
— Upnik: .Konečno vendar 1“ — Dolžnik: »Kakor hitro bom imel denar, jo odpošljem !“
Dobro: A: .Slišal sem, da ste javno izpovedal, da sem jaz osel." — B: »Nikakor ne, jaz nikdar javno ne pripovedujem, kaj o koma mislim.44
Loterijske številke.
2. decembru.
Dunaj............... 35	90	78	79	68
Gradec.............. 45	76	36	78	36
Zahvala.
Najiskreneje se aahvaljujem neposabnim mi dobrim kronber-škitn duhovijanom za nczasluše-no eaupanje in ljubezen^TSro So mi pri vsaki priliki ves čas mojega tamkajšnjega enajstletnega službovanja tako eminentno skaaovali, oso bi to bi. gosp. Franu Vilharju, učitelju in vrli g.čni Heleni Prešern za laskave besede in podaritev vencev; enako vsem onim, ki so se me pri mojem odhodu nezaslnžno spominjali. V slovo vskliknem vsem: J spred oči sicer, pa ne ia spomina!
Sovodnje, 2 S. nov. njo j.
ANTON PAHOR,
vikar.
Kdor ljobč k.k.o ia čokolado, tonu l odi priporočan i
f	Ivana	Hoffo
Kandol-Kafcao
ki ima najmanj tol*č* v šahi, j* torej najlaie prebaven, n« provsro&M rukoli saprtosti in jo ob iem okusu izredno poceni.
Pristen gamo r. imenom Ivan Hoff in ■ lovjo varstveno mnamkn.
Zavoji po */« kg 90 vinarjev ^	»	»	*/■	•	50	>
W Dobiva r« povsod. v
..
Slab^
zlatar, ulica Iflorelli sfv. 13.
y
8x
Preč. duhovščini in slav. občinstvu sc ilnji1 n n znanje, iln se protlnjajocerkv. posode po znižanih eennli. Izdeluje sc vsakovrstne predmete iz srebra, alapke in medi po najnovejih vzorcih. Popravljajo se uže obrabljene cerkv. priprave, po-srebrl in pozlati se z ognjeni. Sprejemajo se tudi vsakovrstna dela v clze-liranju, v Izrezljanju posamnlk črk In monogramovitd. Ilustrovan cenik na zahteve brezplačno. Zaboji poštnine prosti.
■2fj	'VL
i(f-	Lekarna	^
CrishfilcUi f (joriei
Prave in edine žel. kapljice
k znamko sv. Antona Pado-vanakoga.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstven mamka) p0pije.— Okrepi
Selodec, atorč, da eginc v kratkem času omotica in Si-potna Idnost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. /S£)
 ____________  .	    (fr
Trideset njiv
z izvrstno ilovico za opeko je na prodaj v Št. Petru pri Gorici.
Da jc iz le ilovice napravljena in žgana opeka v resnici- izborna, se lahko vsakdo prepriča; na razpolago mu je vsaki čas. Gena zemljišča po dogovoru. Lega morebitne opekarne je krasna, ob okrajni cesli, blizo mesla in železnične postaje.
Hranilnica in posojilnica v Št. Petru
pri Gorici.
ir
?
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z iastno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorlol na razitavl I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva ! tndi najfinejega, za nove maše in godove j kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mesto in na deželi najnljndneje.
Najzanesljiveje izvrševanje
pleskarstvo
(slikarstva)
Mor izvrševanje napisov, sli-tanje soli in sploh vseh v lo strele spadajočih M imšije
Jos. Makovec
v Gorici, ulica Morelli št. 9
Specijalist v imitaciji na lesovjti.
e/. KO P Ji C
Odlikovana svečarna
na paro
v GORICI
ulici sv. Antona štv. 7.
Priporoča preč duhovščini, cerkvenim oskrbništ-vom, p. n. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega čebelnega voska kg. a 4*90. Za pristnost jamčim z K 2000. Sveče za pogrebe, za božična drevesa, zavitke *!lzf voska, med najfinejše vrste po jako nizki ceni.
m «■ n oiioi	^vrrr~
f
v (Dorici
v. Teatro 20
Velka zaloga oljknega olja #
j	.	•	J	tf®®®®®®®««®*
iz najugodnejših krajev. * ^Oorici
Jedilno .... kr. 82 ,,	fino . .	„	SiO
„	flneje .	„	40
„	bolje .	„	44
(lnlmatiiiNko . ,, 48 istrijansko , . „ r>0
Corfil kr. 50 ® v. Semiiiarlo
Harl................ (SO	«	10
Lucva „70	‘
Nizzn...............  80
Najflueje ... gl. 1
Priporočam 6č. duhovščini ... y y cerkvenim oskrbništvom.
hupujtcf narodni boleh
Priden in pošten
mladenič
j lepega zadržanja z dobrimi spričevali j išče službe kot sluga pri kaki trgovini I ali v kakem zavodu. — Več pove uprav-ništvo ^Primorskega Lista".
registrovana
H
posojil
lerioa, ul. Marini 9
Posojuje svojim članom od 1. nov. 1.1.
aa mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100Kglavnice2Knamemec.
Posojuje svojim lanom od 1. aprila 1.1.:
na menico po 5‘kt na vknjižilo po 5°|o
z 'V/o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
Dunajska cesta 19
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
- v Medjatov hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
vsprejema:
1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in S. za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dnnaji:
a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 60 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica11 deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ;
b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo zavarovalnico.
V	krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem —;—= popolno varnost.	~~	~=
Svoji k svojim!
Zastopnik za pokneženo grofijo goriško-gradlšflansko je vodja ^Centralne posojilnice" v tiorlci.
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!
jIk- 'nXk' viv	vlOiiOi