65. številka. Trst, v sredo 20. marcija 1901. -1—111--T lil- Tečaj XXVI Edinost I i*.* enkrat n» dnn. razun nedelj ;« tahiov. oh 4. ari rvećer. 7« celo leto........24 kron » rol let*.........12 - tu četrt let*........ 6 - 7a en me*ec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na ou-ročbe brn priložene n»rr>Anin* »e ooruvs te ocira. _ Po tohakarnah t Trutu i»e prodajajo po-BamecDe številke po «» etotink >3 nvč : zven Ti»t» pa po 8 »totink (4 tit^.i Telefon It«. Hi®. Edinost ' Oglaal se računajo po vrstah v petitu. Za \eCr kratno naročilo s primernim poptiHtom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. <*e računajo po pogoiibe Vsi dopisi naj «e pošiljajo uredništvu Nefrankovani <1 o nisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godn \ J T Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč: Naročnino, reklamacije in ogltinc sprejema upravniStvo. Naročnino in otrlaa« je plačevati loro Trst. Uredništvu hi tlakama se unliMjatH ? ulici Carintia šiv. 12. Iprarništvo. Id •prejemanje inscratov v ulici Molin piccolo siv. 3, 11. tiadstr. Lastnik konsorcij lista „Edinost" 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Naš internacionalizam.*) t kithjntf inr liojH* »/ntrrmtrHHtnl tzftt* u>*'ti nforemikimi dijaki«.) V Pragi, dne 1 marca 11*01. Dopis iz Prage : Interna^ionalizem med - iovenskimi »lijaki« v iKdinosti« od dne 14. marcija t. 1, je po ovojem duhu in v j»osa-mezooetih potreben |»opravka in pojasnila. Meionalizml| i Dopis je prikrojen v ta namen, da udari |*> nterna«-ionalizmu, in v ta namen je dobra -; i < 11 nere-n'*a. I z vsega more vsakdo posneti tem oziru prof. Chodounskv sam, ko podpira slov. »lijake brez reklame in brez zahteve t. 7.v. slovanske vzajemnosti. Kaj sem hotel s tem reci, je jasno: ti me podpiraš, ker veš, da sem podpore potreben in vreden, ne zahtevaj pa od mene, tla t: za to prodam svoja prepričanje ! To je bilo jedro mojega govora. A sedaj k glavni sporni besedi: k inter- Nimam navade metati gesel v svet, dokler nisem razložil, kaj si mislim pod tem ali onim pojmom. Vreči med svet kako geslo, ? , temeljno misel: Prof. < hodounskv je | ne tla I)remi9ij|t kaj v 9V0jem bistvu ta ►venskim dijakom pomoč v .meni. wesne proti 9tvari> kaU?r<) bi sami mi ne kil v imenu odbora | vzprejeraali ako ne imeli zmešanih poj-/ahvalil. V|rliliji je tore'j, kaj sem govoril ? j mov a,; j>a b- jo vgaj umevali in si 4,ali kaj Praski ll| l lir je vsebino mojega Kovom dopovedati. Naj povem torej naše naziranje . svoje prikrojil, da je napeljal vodo na q Mnj<1 ti in mednarodnosti ali internacio- >k •il men, ki ga v resnici nima, to je sicer jako svoj mlin. Pravil sem približno to-le: Vzajemnost r;: re biti različna, -laba in dobra. Slabo v/aje nri odklanjamo, dobro gojimo. Seda-n~a naša jnditična vzajemnost je slaba, vidimo pa dobro delovanje »"»e-ke podružnice slov. ttian. društva, zato jo to dobro vzajeramrat vzprejemamo. > »ven-ko dijaštvo naj IhmIi na Vf-e.i«"-:l :-če v Prago. ker -i more osvojiti nalizmu. Narodnost mi ni nekaj, ka» bi bilo izven mene, recimo nekje v zračnih višinah, m kak fetiš, kateremu bi se klanjal. Ne, mali kovanje zavračam, tudi narodno. Narodnost mi je nekaj, kar je v meni, kar je tesno združeno z mojo osebnostjo. To je naraven element, naravni delokrog mojega s o c i al- mnogo dobrih naprednih misli, ki naj jih .nega delovanja. Kakor človek sem se narod i 1 in kakor tak imam gotove urodi našim razmeram : edino v napredku , . , . ... 1 1 dolžnosti »-mn«»st v dobrem in n a-p re d n e m. Glavni nagib, da zahajamo v Prago, nam l*>di to, da je češki narod v svoji «*«-loti n a j i z o !» r a ž e n e j s i in na 'naprednejši -lo\ansk: narod, a -amo ta nagib, ker je to slovanski narod. Zahvaljuje se /a obljubljeno pom*»č, sem ile-a'. da treba jM»vedati, kako daje vzgled v rodil kakor abstrakten človek; to ni mogoče, prišel sem na svet kakor konkreten človek — Slovenec. S tem je dano naravno torišče, oa katerem mi je izpolnjevati svojo nalogo kakor človek. Toda jaz vem, da slovenski narod ni edini na svetu, tla je P"leg njega velika • n ,- < —i'iat'j n^n t lank.i nam množica drugih narodov, ki imajo isti namen, pdi -o; . mej drugim: »Vem. da -h Vi jgtj smoter. Posamični ki kakor narodi imamo u. -trinj;'t»- / v.mi nu.jii.n dajanji, at..,^^, skupnega, kar morem«» dosezati le z r*»t*- t>rioW-iti - -vojo rezervo. Prosim Va- pa, da ' . , , . . .. zdruzenirai mocnn. Udtod m e d 11 a r o d- ; nrK»b«-ite oairovor tako. kakor ira \ am po- — > tenai besedami je dopisnik L I E K • ste Križevačkeia pastirski list. (Dalje.) Tako je v enem in istem letu vsklilo . vo dušobrižništvo v Pergomelju: a po če-*r -*oietnem mrtvilu je iz raz . alin \>tala župnija dišaiška, ko se je sijajno obnovila tudi na-a *>t »!na cerkev. Kakor krona hrvatskim župnijam je došlo »jenje na^e župnije v «rlavn»-m mestu hr-it-ke domovine, v Ijelem Zagrebu, s krasno, semde-eth letih prezi«lano cerkvijo sv. 1 r;ia IntMetoda. Znamenito je bilo za našo -•i »fijo leto P.*ono-ni Bosn: naseljenih ira-- ii in na~ih Malortuov grkokatolikov. Ta siromašni narolagostanja, pri-i- • n zapustiti svoje o*rnjišče, svoj rcnl, svojocer-ev. kateti je bil vsikdar t<»ii zvest, ter gnan »e»le, s pruffjaško palico v roki a živo vero i , -e preseluje v Bosno, da -i s težkim *fid in svojih rok >luži vsakdanji kruh. Me-l tujim svetom, brez svojega duhov-Katerega -e je bil doma tako oklenil in • privržen, brez verske tolažile, si gol-~»lr težko pri-Iuženo škorij'*^» kruha — a vendar je »rstal zvest cerkvi vzlic raz- . 1 nira skušnjam, in ni se mogel pomiriti, dokler ni dobil zaželjenega in zahtevanega duhovnika, katerega mu je dala naša škofija. Kar nas more le veseliti, da smo tako mogli pomagati siromašnim našim bratom v tujini. Ne samo mi. ampak srečni so tudi on', ker so se prepričali o tem, da niso prepuščeni samim i sebi niti v tujem kraju, daleč od svojega stanja loma; sveta pravoslavna katoliška Cerkev jih je kakor skrbna mati poiskala tudi tu, zbrala in jih vsprejela v svoj topli naro-1 r-aj, v katerem jim, ako ostanejo verni, sine tudi v novem kraju lepa bodočnost in ne bo i jim težak spomin na rodno grudo. Sveto je bilo to leto vsaki krščanski duši, ker je nosilo obilje nebeških darov. Sveto je i bilo tudi naši škofiji, in svet mu ostane spo-min v njenem srcu, ker jej je doneslo mnogo milosti in tolažbe ter jo napolnilo toplim zaupanjem v novi vek. Kakor viden spomin n*u ie ostalo malo škofijsko sirotišče, ustanovljeno to leto v Križevcih. ožno prebivalstvo je — odbivši vse navale razkolniskih zape-Ijivcev — in ostavši verna deca na sladkih prsih sv. mm sladke Matere katoliške cerkve -- zaželelo prestopiti iz latinskega obreda v je sredstvo, s katerim dosezamo skupne fn-terese^kakor je narodnost sredstvo, s katerim uveljavljamo svojo osebnost v človeštvu. Oboje, narodnost in mednarodnost, se dopol-njujeti, ne izključuje jedna drugo, toda oboje je samo sredstvo, ne pa namen. Kdor smatra narodnost kakor cilj, pri njem govorimo potem o šovinističnem nacionalizmu, ki je brez etične podlage, ki sovraži drugo narodnost in jo zatira. Nasproti temu je mednarodnost narodnostna strpnost in solidarnost. Mislim, da s tem soglašate, praški dopisnik; toda ločiva se najbrže v naziranju kdo je vse narod in kako treba delati za narod ? (Zvršetek pride.) V TRSTU, dne 20. marcija 1901. Josip Juraj Strossmayer je slavil včeraj imendan. »Obzor« pravi v svojem slavnostnem članku, da besedi »Živio Stross-maver!«, ol>9ezati v sebi najsijajnejo slavo naroda hrvatskega, najmilejo njegovo nado, najtrdnejo njegovo vero. Kar je biskupovo, to je hrvatsko. Zasluga biskupova je, da se more govoriti o jedni hrvatski duši, ojednem hrvatskem srcu. Ker pa tudi mi Slovenci s ponosom in neizmerno hvaležnostjo smatramo slavnega biskupa svojim zaščitnikom in dobrotnikom in ker vemo, da on tudi naš narodič nosi v srcu svojem in je on posvojili deli h glavni nositelj ideje h rvatsko-slo venske skupnosti, kličemo tudi mi, da je Strossmaverjev imendan dan naše narodne slave ter se narod naš združuje v molitvi, da bi Bog Josipa Stross-maverja ohranil še dolgo iet zdravega in krepkega. In naša vera je trdna, da Bog usliši to jedinstveno molitev našega naroda. Biskup je potreben cerkvi, je potreben SIo-vanstvu. Včeraj se je velikemu biskupu poklonila deputacija »Matice Hrvatske«, ki muje izročila prekrasno knjigo, naslovljeno »S p o-mencvieće iz hrvatskih i slovenskih <1 11 b r a v a«. — V tej sijajno opremljeni knjigi se predstavlja biskupu se svojimi umnimi darovi 72 hrvatskih in slovenskih pisateljev in 18 hrvatskih in slovenskih umetnikov. Pravaška »Hrvatska« pravi: To počeščenje je dostojno hrvatskega in slovenskega naroda — a tudi moža, kateremu velja to počeščenje. mili naš grški obred staroslo venski m jezikom, v o b r e <1 sv. Cirila in M e t o ti a. Z ozi-rom na preveliko važnost in izrednost ter ne-običajnost tega dogodka — priobčil sem to Sv. Očetu radi potrebnih navodil! Po OČe-tovski odredbi svete Stolice so ti verniki, prijavivši svoj izstop iz latinskega obreda — »In spiritualibus< začasno poverjeni moji upravi in pastirstvu. In tako so — hvala Bogu — ti vsikdar pravoverni potomci dičnih svojih dedov in zvestih učencev s v. slovanskih apostolov Cirila in Metoda ostali tudi nadalje v pravoslavni katoliški cerkvi kakor verni podaniki ri ra-k e g a p r v o p r e s t o 1 n i k a. Tako se je torej dovršilo devetnajsto stoletje, polno izrednih dogodkov in doživljajev v življenju narodov vsega sveta in tako tudi naše škofije. Njegova zgodovina bo beležila mnogo tolažljivih momentov in radostnih dogodkov ; pričala bo potomstvu tudi o težkih brezkrajnih borbah, o hudih napadih in mnogem trpljenju, ki jih je morala prestati siromašna naša škofija. Posebno so neprijateljski valovi od vseh strani pljuskali v otociče sv. Unije v Dalmaciji — sedaj besno udarjajoči ob nje, sedaj na tihem rušeči na njih. Tudi siromašni naš maloruski narod skupno z baškimi brati je imel mnogo borbe za svoje svetinje. (Pride še.) Politični preg-lecL V TRSTU, dne 20. marca 1901. Stara pesem. Na vozovih tram\vaya v Pragi — ki je v upravi občine — so uvedeni le češki napisi, zbok česar se seveda Nemci neprestano pritožujejo in kriče o krivici, ki se jim godi s tem. Sedaj pa javlja »Neue Freie Presse«, da se je c. kr. namestnik grof Coudenhove zaupno obrnil tlo več merodajnih oseb mestnega zastopa praškega in jih je skušal pridobiti za to, da bi isti iz lastne volje na tramuavu uvel dvojezične napise. Dobil pa tla je odgovor, naj stvar, ako meni, da za njegovo zahtevo govori kakov zakon, reši potom naredbe. Mi nismo nasprotni načelu dvojezičnosti, kjer je mešano prebivalstvo in bodi tudi, da je manjšina neznatna, ali tu imamo zopet staro pesem: kjer so Nemci v manjšini in bi bila dvojezičnost po želji Nemcev, tam je vlada vsikdar navdušena čuvarica — manjšine ; kjer pa so Nemci ali Italijani v večini in se kruto gazita pravica in jezik manjšine, tam ga ni nobenega c. kr. namestnika, ki bi skušal u plivati na večino, naj bo pravična. V Pragi se pač trudi namestnik za dvojezičnost na javnih napravah, ali kdo je še kedaj Čul, tla bi se vladni organi potegnili podobno, recimo Celju in Trstu, v katerih dveh mestih živi razmerno veliko več Slovencev, nego pa Nemcev v Pragi?! Taki so tudi Nemci sami: kjer so oni v majšini, tam zahtevajo za isto popolno varstvo in še nekaj privilegijev po vrhu, a kjer so oni v večini, tam pa niti čuti nočejo o načelu varstva manjšine ! Taki so Nemci, a stara {tešem je, da si vlada rada prilašča njihove nazore o pravu in morali ! Ljudsko štetje v »kraljestvu ogrskem«. Uradni list v Zagrebu je objavil predbežni rezultat ljudskega štetja, a je zagrešil državnopravni) falzifikacijo s tem, da govori o »kraljestvu ogrskem«, v katero uključuje tudi Hrvatsko in Slavonijo. Falzi-fikacija je to, kajti po v zmislu obstoječega in veljavnega državnega prava takega »ogrskega kraljestva« ni ; Hrvatska živi pač v državni skupnosti z Ogrsko, ali je samostojna in jej je svečano zagotovljena avtonomija. In če Madjari, oblastniki vendar le kršijo to avtonomijo Hrvatske, potem pomenja le, tla gazijo pogodbe. Publikacije v »Narodnih novinah« podajajo veležalostno statistiko. Narastek na prebivalstvu je v primeri z narastkom v prejšnjem desetletju padel za celih •» odstotkov. Nekaj okrajev je celo, v katerih se je število prebivalstva absolutno zmanjšalo. V ti veh okrajih je naraslo le za en odstotek. Povprek je prebivalstvo seveda naraslo, ali ne v normalni progresiji. V Banovini je n. pr. prirastek 45.000, ali ob normalnem razvoju bi moral znašati 60.000 duš. A vzroki ?! Uradna publikacija si prizadeva, tla bi svojim žalostnim podatkom podala kolikor možno tolažljivo tolmačenje. Epidemije, influenca ; itd. so tudi krive. Hrvatski opozicijonalni listi pa prigovarjajo po vsej pravici: tla influenca ni ravno hrvatska specijaliteta in je I tudi drugod zahtevala žrtev. Resnica pa je na dlani: dežela propada gospodarski vsled nesrečnega vladnega zistema. Siromaštvo in slaba vzgoja, ki porajata nemoralo in zločine proti naravi - to sta glavna vzroka, o katerima govori »Hrvatska«. Slavonija je n. pr. jedna najbogatejih pokrajin pod solncem in vendar nje prebivalstvo propada vsled — siromaštva. Kakor v Italiji, so tudi tu velike latifundije rak-rana. Veleposestniki nimajo srca za narod ; privlačujejo madjarske nase-Ijenike, katerim ustvarjajo ma d jarke šole, narod hrvatski pa puščajo, tla gnije v neznanju. Ti veleposestniki uničujejo malopo- sor-tnike. Na jedni strani pri tika na siromaka ogromni davek, na drugi strani pa ne inore tekmovati glede kvalitete s proizvodi lati-fundij, velikih posesti, urejenih jm> vseh modernih zahtevah. Seljak komaj da živi in nima — denarja. Človek brez denarja ]»a je žrtva vsakogar, ki hoče izkoriščati njegovo zadrego. Drugi glavni vzrok je veležalosten : matere v Slavoniji greše rade — prot naravi, uničuj«* sad svojega telesa. Tudi to je poeledica neznanja, siromaštva in — lenobe, «i je hči nevednosti in mati vsega greha. Preopravieen je vsklik v »Hrvatski« : ali ne pada ta greh na one, ki so krivi, da narod vensko!! Vprašanje o občevalnem jeziku je pa ostalo — rešeno! Tako jim treba posvetiti ! Ker pa se še nadalje lovi in šikanira — prosimo vse našinee, da, ko so povabljeni na dotične sekcije, govore le slovensko! Tako rešijo najprej sebe in svoj jezik! Ljudsko štetje. Pišejo nam: Te dni (šele !!) se je vršilo ljudsko štetje v tukajšnjih finančnih kasarnah. V ta namen so hodili okolo razni magistra tovi uradniki, noseči sabo neke rubricirane knjige. Popisali so vse, kakor se jim je diktiralo. Vprašali so tudi vsakega moža, kateri jezik da govori (che iingua la parla) in tudi to vestno zapi- ni moralneje vzgojen in bolj izobražen ?! j sali; ali obžalovati moramo, da se je vse to Slavna vlada in prešlavna večina v hrvatskem vpisovanje vršilo se — svinčnikom I Je-li saltom naj Iti razmišljali enkrat, koliko tega tako pravilno? Ne, ker ne daje nikakega greha pada na njiju račun ! jamstva, da tudi ostane vse tako, kakor je Tiskovna sloboda na Ogrskem, bilo zapisano. Zato pozivljemo slav. vlado, Društvo tnadjarskih novinarjev je te dni sla- naj da — ko vdobi v roke potrebne doli u- vilo obletnico tiskovne slobode. Na banketu inente — verificirati to vpisovanje, tem povodom je bil navzoč kakor zastopnik Kakorsnja setev, taka žetev. Lz Ro- vlade minister Hegedfis. ki je proslavljal jana nam poročajo, da je tamošnji od vseh navdušenje vlade za slobodo tiska. Minister- velespoštovani novi gospod kapelan predmi- ski predsednik SzelI pa je rekel v svojem do- uole nedelje tožil s propovednice doli, da poslanem pismu, da so novinarji vojaki na- udeležba na službi božji postaja pičleja in rodnega dela in mogočen faktor na reševanju pičleja. Gospod kapelan je govoril resnico, velikih narodnih nalog bodočnosti. On je jhi svoji dolžnosti posvaril župljane, < > da, na Madjarekem imajo res slobodo ali to posvarilo naj bi bilo v resen me- tiVka kakor inaiokje drugje ali le za — Ma- mento cerkveni oblasti. Kakor ima vsaki do- djare. Novinarje druge narodnosti pa tirajo godek svoje vzroke, tako jih ima tudi dej- radi vsake besede najopravičoeje kritike na stvo, konstatirano po gospodu kapelanu, postopanju Madjarov pred porotna madjarska Politika v cerkvi je sejala in — žanje sedaj ! sodišča in jih neusmiljeno mečejo v ječe. Zi- Domovinska pravica. Kdor hoče ulo- dovski psevdo-liberalizem je povsod enak. On žjti prošnjo za pridobitev domovinske pra- hoče imeti same liberalne institucije, ali le vice v naši občini in ne zna sam sestaviti te — za se. Drugim pa je pravi srednjeveški prognje ali želi dobiti kaki pojasnil, naj se t!ran- potrudi v prostore »Del. podp. društva«, via Dogodki na Vstoku Vsa pokornost violin piccolo št. 1. Tam je nastavljen poje obrnjena sedaj dogovoru med Rusijo in gej*^ organ, čegar uradne ure so vsaki Kitajem glede Mandžurije in pa konfliktu, dan 00r«. Zlasti je to prizor za bogove, ko vi-parlamenui je naznanil minister za kolonij«, jimo ^a dva ekstrema, kakor sta »Primor-< harnfierlain. .la je B<»tha odklonil |k>- g^i ijgt«, jn ,Kdeči prapor«, lepo združena v goje za predajo, katere mu je v imenu an- ^v raž ni pozituri proti nam. S »Primorskim anirležke vlade predložil Kitchener. Hotha je ijstom« lK>mo še križali sabljo ozirom na uni-prijH»mnil, da v tem soglašajo žnjim vsi členi jatojco vprašanje, ker hočemo, da postanejo vlade n visi častniki. Ta novica je napravila ra5uni povsem jasni in ker ne odjenjamo po-na vse parlamentarne in vojaške kroge zelo j,rejf nepo ^ zmlg, resniea na vsej črti in mučen uti^. O Deuetu (»oroeajo vesti, daje kyjo, >trašijo in slepe! Te dni je bil gosp. «lenj, pripovedovali, kako lepa je pot, ki vodi Josip Znldaršič klican na sekcijo. Na pova- v — Barkovlje. bilu mu velevali, naj prinese seboj doku- Le na ne|M>šteno prizadevanje »Rdečega mente o d omovinski pravici. Prišel je. prine- praporja«. da bi osmešil slovenske voditelje, sel ali kmalu se je uveril, da magistra- češ, da so si izmislili to vprašanje, ker ne vedo, tovcem ni toliko na dokumentih, kakor pa na s čem bi sicer čas ubijali, na prizadevanje občevabieni jeziku -tranke! Cim je prišel, so torej, da bi vzbudil mnenje, da se voditelji ga začel i/praševati, kako govore on in nje- tržaških Slovencev ne bavijo z ničemer drugova družina? Gosp. X. je povedal, kar je gina in tla nimajo drugih skrbi — na to mo-moral povedati, namreč. orja«, naj nam navede vendar enkrat, koliko kom pa ni |>o volji, d* se jim odgovarja je stranka socija'istov ustvarila dosedaj z a tako, zato s«» vprašali stranko, kako da g-o- gospodarsko o samosvoje nje navori, ko je v službi ! < )d govor je bil: »Kako šega ljudstva v Trstu in p o o k o-govorim v službi ali kje drugje — je m o j a lici?! V čem sestoji prav za prav nje »so-stvar! Doma ffovorim in bom govoril vedno cijalno« delovanje? Koliko je zasnovala slič-le slovensko!« — Tako se jim zavežejo jeziki uih koristnih ustanov, kakor jih je ustvarila — treba le malo odločnosti ! naša stranka, se zanima zanje in jih bo — Se Uj»ša nego ravno kar povedana je pa ako Bog da —snovala dalje! »Rdeči prapor« ta. da tudi našega Kolba skušali pridobiti pravi, da se Slovanstvo ne bo »najedlo našega zu — Lah-! Poklicali so ga na sekcijo radi Slovanstva« ; z veliko večo pravico pravimo dokumentov. Za dokumenti je prišel na vrsto mi, da se slovenski delavec v Trstu »ne bo občevalni jezik ! Kateri je vaš občevalni je- najedel« od tistega samega kričanja po »oci- zik? — gaje vprašal uradnik. Stranka je jalističnih shodih! Tudi krik socij al isto v proti odgovorila: slovenski. 1'radnik pa je (ali s? »vampirjem«, »hijenam«, »izsesevalcem« jele prebrisani !i menil: »Kako je to, saj z mano — krik in dejanje je ono, ki oživlja!! De- govorite laški?!!« Stranka pa je — ne bodi janj pa ne vidimo nikjer. Mi pa moremo ka- lena — zabela na to opazko govoriti — slo- zati tudi na dejanja. \ čem sestoji vendar venr-K.., kar je spravilo uradnika v nemalo tisto varstvo, ki je nudi socijalistiška stranka zadrego! Prosil je potem. naj mu stranka našemu delavcu?! Do sedaj jedino le v uiolku govori laški, ker on (uradniki ne zna slo- v očigled dejstvu, da so tega delavca začeli, kjer le morejo, odrivati od dela !! Ubogi »Rdeči prapor« je res v veliki nevarnosti. Pravi namreč, da si bo moral — ako pojde ori nas tako dalje — naročiti par obročev, da mu ne poči trebuh. Ganljivo je res, da je glasilo naše socijalne demokracije v takih skrbeh za — trebuh ! Važnost Trsta. Sklicujč se na članek v »Jugu«, ki je govoril o veliki važnosti Trsta zlasti za narod slovenski in katerega smo doslovno priobčili tudi v našem listu, pišejo iz Trsta v spletsko »Jedinstvo« : Jaz mislim, da bi se v obče vsi Slovani, posebno pa bratje Cehi, morali oziriti na Trst, našo borbo in naše odnošaje. Danes lii nikomur več tajno, da gre za to, kako bi Trst postal nemški, a Reka madjarska ; ali vsaj v Trstu bi se moglo priti temu v okom. Naša borba je radi položaja, katerega za-vzemlje Trst, najznamenitejša od vseh, kolikor je vojevalo do sedaj avstrijsko Slovanstvo. Trst, je točka, na kateri se križajo interesi Hrvatov, Slovencev in Cehov. Češka trgovina in industrija se razvijati neverjetno iu kmalo pride čas, da bodo Cehi prisiljeni na svojo roko iskati si svetovnih tržišč. Cehe pa od svoje strani obkrožujejo slovanski protiv-niki, Prusi in Madjari, ki jim onemogočujejo izvoz, tako, da jim ostane še jedina pot izvoza na jug — v Trst! Nočem se spuščati v vprašanje, kako akademijo naj bi osnovali v Trstu, veliko ali srednjo, ali vsakako je skrajni čas, da se. kaj stori, zlasti pa, da z akademijo hkratu zasnujemo tudi penzijonat, da bi se mogli okoristiti tudi otroci siromaš-nejih rodbin. To bi bilo veliko vredno tudi za siromašno Dalmacijo, ker bi se s tem mnogim mladičem nudila možnost, da se izobrazijo za trgovino, da se priuče več jezikom in si za goto ve grižljej kruha, kar bi osobito pomoglo tudi slovanski stvari v tem eraporiju, katerega si sedaj prilaščajo Nemci in Italijani. V Trstu, kakor v vseh trgovskih središčih, uradniki ne štejejo mnogo, ampak največ trgovci. V trgovskih mestih veljajo v narodnih vprašanjih deset trgovskih mladeničev več, nego štirideset uradnikov. L'rae se, da prvi mor-'jo začeti rodoljubi v Trstu. H vala Bogu, dosti nas je. Italijani naraerjajo s prispevki osnovati vseučilišče, istotako bi mogli tudi mi začeti s prispevki, v čemer naj bi nam pomagale tudi druge slovanske pokrajine; a najbolj, upamo, češki bratje. A ni dvoma, da bi za to svrho, toli lepo — ako bi se vlada delala gluho — dobili pomoči iz vsikdar darežljive roke vitežkega nam vladarja. Čitamo tu, kako tudi k vam v Dalmacijo zavlačujejo germanizem. Vi v Dalmaciji pa vsaj nastopate in protestirate; k nam p a se je že ti a v n o zavlekel. V sredi Trsta imamo nemške ljudske šole in sređuje zavode, dočim se skoro prek uraduje nemški, česar ne vidijo »Piccolo«, »Indipendeute« in drugi listi ; oni besne le tedaj, ako se v kaki cerkvi retjiiiem poje hrvatski ali slovenski. In potem pa še pravijo, da smo mi krivi na tem, tla se nemščina zavlačuje sera, ker se borimo proti njim ! Mi se borimo za svoje ; in ako bi bili Italijani malo pametneji, morali b; nam oni prvi priznati, kar je našega, ter ponuditi nam roko, ti a s o s k u p n o upremo germa-n i z in u. Ali oni niso nikdar im eli pameti in je ne bodo imeli nikdar. Ako bi v Rimu umevali stvari, kakor jih treba uraevati, bi bili, mesto da so ga častili, uredniku »Pic-colovemu« obrnili hrbet, kajti nikdo ne čisti bolj poti germanizmu, nego »Piccolo«, — in to tudi Italijanom na škodo — se svojim poznanim napadanjem na vse, kar je slovansko, se svojim širjenjem razdora med Slovenci in Italijani, ker se v tem razdoru mi koljemo mej seboj, pa ne vidimo in se ne brigamo za to, kar dela g e r m a n i z e m za našim h r V) t o m ! Žalosten povratek v domovino. V ponedeljek zjutraj se je pripeljala na parniku »Maria Valeria« iz Hongkonga 52-letna Lucija N. iz Kotora. Odposlal jo je v domovino tamošnji avstrijski konzul, ker se je revici zmešalo. V Hongkongu je zapustila moža in dva otroka. Konji in voz v morji. V ponedeljek popoludne je padel na pomolu pri sv. Andreju v morje voz »Koprophora« s konji vred. Iz voza bo bili ravnokar spraznili smeti v ladijo in medtem, ko se je voz obračal, da se odpelje s pomola, zdrsnil je v morje in potegnil seboj tudi oba konja. Uslužbenci »Kopropnorja« so odpregli takoj konja, katera sta bila, ker ni morje tam zelo globoko, le do trebuha v votli. Uslužbenci so se kake tri ure trudili, da bi izvlekli konja iz morja in so morali slednjič telefonirati pilotom, kateri so kmalu prišli in spravili oba konja na kopno. Voz je pa še sedaj v morju. Izpred naših sodišč. Predvčerajšnjem se je vršila razprava prtiti 17-letnemu Romanu Kosmina iz Nabrežine radi žaljenja Nj. Veličanstva in verske institucije. Obtoženec se je izgovarjal, da je bil takrat, ko jcto zakrivil v neki koperski gostilni, pijan. Branitelj, gosp. odvetnik tir. Rvbar je dokazoval, da s tem, ker je žalil papeža in škofa, nikakor ni žalil verske institucije. Sodni dvor je upošteval braniteljeva izvajanja in je obsodil Kosmina samo radi žaljenja Veličanstva na 3-mesečno težko ječo. Istega dne je bil obsojen na 14-mesečno težko ječo, poostreno z jednim postom vsakega tlruzega meseca, Peter Bettio, kateri je, kakor smo svojeČtsno poročali, v družbi z sednimi dragimi tovariši, napadel stražarja Prodana in Verso na voglu ulic Fontane iu Con ti. Povožen deček. Na voglu ulice Ca-staldi je prišel včeraj pod voz '.♦-letni Aldo Trinca. Odnesli so ga na zdravniško postajo, kjer mu je tlal zdravnik prvo zdravniško pomoč na kar so ga potem spraviti v bolnišnico. Tatvina. Predsinoči so udrli neznani tatovi v gostilno Degaetomo. v ulici Crosada in odnesli 'J kroni v drobižu, britev in samokres. Poskusen samomor. Predvčerajšnjem se je na pomolu San Carlo hotela vreči v morje 50-Ietna Marija P. iz ulice Bosco. Pridržal jo je stražar, ki jej je sledil, ker se mu je nje vedenje zdelo 'sumljivo. Aretiran dijak. Sinoči ob uri je policijski oiicijal Schabl aretiral na južnem kolodvoru 1 »»-letnega dijaka Josipa L. z Dunaja, kateri je ukradel svoj« materi goldinarjev in zbežal. Našli so pri njem še 68 gld. Poiiočni tatovi. Predsinoči splezali s». neznani tatovi čez zid v zalogo lesa gospoda Ivana Abrama v ulici Rosini št. 1. Meti tem pa, ko so hoteli udreti vrata, prijel je jed-nega izmeti njih za roko težak tvrtlke, Mihael Cotič. Dva izmed njih sta na to j ustila svoje orodje na tleh in zbežala, ali tudi tretji se je slednjič isirgal iz rok Cotiča in pobegnil. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 21. marca ob 10. uri j»redpolud ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: na Korzo št. 23, steklena omara: v. ulici S. I^azzaro št. 1, tiskarniški stroji, oprema v zalogi in vizitnice: v ulici Ponziana 22, hišna oprava: v ulici Michelangelo št. 7, hišna oprava; na Prošeku št. 112, prešiči. Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 10.'*, ob 2. uri popoludne 14.0 C°. — Tlakomer ob T. uri zjutraj 75»5.4. — Danes plima ob 9.40 predp. in ob *,).4.'J pop.: oseka ob Ji..'»4 predpoludne. in ob ."i..'J:> popoludne. Koncert Ondrieek, ki seje imel vršiti danes zvečer v Schillerjevi dvorani, je prenesen na soboto dne 23. t. m. zvečer. Vesti iz ostale Primorske. * Predsednikom kranjske odvetniške zbornice je bil izvoljen te dni gospod tir. Danilo M a j a r o n. Čestitamo gosp. odvetniku na zasluženem odlikovanju in priznanju. X Praznik sv. Jožefa v Kicraa-n j i h so praznovali na slovesen način. Udeležba je bila impozantna vzlic slabemu vremenu. Obljubljen nam je podrobneji dopis. X Srečni P a z i n c i. Deželni odbor v Poreču je dovolil upravnemu svetu v Pazinu, tla more najeti posojilo 1OO.000 kron od deželnega kreditnega zavoda /.a zidanje poslopja za tamošnji italijanski gimnazij, lo razmerno ogromno posojilo obremeni davčno občino Pazin, h kateri ne pripada le mesto, ampak tudi nekaj vnanjih vasi, ki so čisto hrvatska in bodo morala plačevati velike do-klade le radi muh in kljubavnosti signorov. Naši kmetje bodo morali plačevati za zgradbo, v katerem se bodo odgajali ljuti mu protiv-niki. Je-li to pošteno? X Grozna nesreča. Na železniški progi v pomorskem arsenalu v Pulju je povozil včeraj zjutraj železniški vlak tiO-letneg* kotlarja Martina Ladovaca iz Visa hšt. 23* : kolesa so ga popolnoma zmečkala in je nesrečnež ostal takoj mrtev. Nesreča se je zgodila vsled teg-a, da Ladovac zbok, skoraj popolue gluhosti, ni slišal ropota bližajočega se vlaka. (M sv. Antona pri Kopru nam ska zbornica ima v ta namen na razj>olago V Rimu se ne spominjajo jednakega vspeha. pišejo: Tukajšnje ftevsko društvo »Sloboda« nad 300.000 K, (»stali denar si izposodijo od priredi, kakor že javljeno, svojo prvo vese- h i po teč ne banke. lico v nedeljo |>o veliki noči dne 14. aprila. - Sodelovalo l*o več sosednjih društev, a želeli —fc#r#Te ^ Slovenske šolske bi iskreno, da onega dne izleti k nam tudi M,t|ce< (Zvrfietek.) V. Za leto 1901. izda kako pevsko al: tamburaško društvo jz I rsta, j^ril-tvo knjige, ki izideta proti koaca oziroma njega okolice. To bi jako povišalo ^ ;n ^ . j , Pedagogi6ni letopis<, naj-zan,manje za našo vodico. Mimo tega b, se manj J(> ^^ ^ y njem ^ društva bolj ,h,bratila mej seboj in se navdu- pHoWijo Q |M>8ameznib |>redmetih, šila za tlelo v naš napredek. >• noge torej, j statJgtika slovenskill ^ t€rae Jn teze konfe- renčnih in društvenih referatov, pouk o prvi Vsi časniki so prinesli Kubelikovo sliko, italijanska glasbena društva so ga imenovala častnim členom. Trgovina in promet. Pošiljatve s poštnim povzetjem na Portugalsko, azorske otoke in Madeiro. Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva smo prejeli obvestilo, da je od Be-daj možno pošiljati poštne pakete (colis po- da bomo, združeni v bratskem kolu, delali za srečnejo lx>dočnost ! Ćas za prijavljenje na sodelovanje ie določen do 25. t. m. Bratska j . 5 i M razf>rsive : »«nJ» puoiiKacija se oooe I (400 mark) v prometu s Portugalsko, azor- društva so torei naprosena, da se prijavno . Knjiga za skimi . Madeiro, in to, ako so od- tetra dne. da bomo mogli pravočasno sesta- .. , . „ , . „ . , ___ i * ' - , 1 ()|»R()R reallJe' d?1: Zgodovina. Spisal profesor pravljeni preko Hamburga ali pa Bremena. pomoči pri nezgodali z ilustracijami in druge | ^^ obremenjene s povzetjem do 500 kron razprave : zadnja publikacija se bode kot viti in raz|M ►slati v*j>ored. OD BO K X I z K a n a 1 a smo prejeli : »Primorski list« št. 11 priobčuje moj račun za tista že tolikokrat! imenovana cerkvena oKna. Da, to je re«: takov je moj račun. Ali to ni res, kar je »Primorski list« j»oročal prvikrat, da sem namreč računal |»o X;"> gld. za okno in da sem za sedem oken prejel 595 gld. Ra- avoj j čun je bil za 6 oken po < H gld. = 4»> g d. /;j didaktiko> G. Bežek meni, da bi za eno okno 42 gld., skupno = .»10 gld. Tako sem tudi sporočil v »Edinosti«, le cena za posamične kose je bila nekoliko zgrešena Odpuščenje delavcev na hemškeiu- Industrijska podjetja zapadne Nemčije Josip A pili. Tudi ta knjiga bode obsegala najmanj 10 tiskanih pol. Določijo, oziroma nasvetujejo se poročevalci za latinščino in 0(i,mste v najkrajšem Vsu veliko število de- grščino, za matematiko, stenografijo, filozofijo, iavcev. k temu posiljena radi visokih een lej>opisje in ženska ročna dela. —, VI. Za- j prem0ga in radi povišanih proizvodnih stro- naprej izda društvo: Letopis, knjige za re- škm% yg|ed 5esar je konkurenca nemške in- alije. 2. del: Zemljepis, didaktiko in morda du8trije v inozemstvu zelo oteškočena. Železniški trg v Ameriki. Amerikanske tvornice jekla so z izvrše- DUNAJ 19. (B) Železniški odsek je v navzočnosti ministra za železnice in finančnega ministra začel splošno razpravo o investicijski predlogi. Železniški minister je izjavil, da vlada z vsemi simpatijami spremlja prizadevanja glede vodnih cest, ter se nadeja, da pride do zadovoljive rešitve tega vprašanja. Minister je prijavil nadalje, da v zagotov-Ijenje novih lokalnih železnic pridejo novi predlogi od strani vlade. Na to so razpravo prekinili. Kuga. MELBOURNE 19. (B) V Brisbone in Perth se je pripetilo več novih slučajev kuge. KAPSTADT 19. (B) Reuterjeva pisarna javlja: Danes je tu obolelo 5 oseb na kugi ; med istimi so trije Evropejci. ker v knjigi imam zabeležen skupen znesek. Resnica je torej ta — in to je glavno — da nisem prejel 595 gld., ampak 510 tri d. kazalo za sedaj preložiti Tuj»etzovo najnovejše ukoslovje. Sklene se. da pregledajo gg. odborniki načrt g. ravnatelja Sclireinerja in vanjem naročb zelo zaostale. Surovo železo ponujajo v Ameriki mnogo ceneje za poznejšo nego za skorajšnjo izročitev. V. K o f o 1. mu dodajo svoje opazke; potem se isti na- Posestniki rill»lasti, da stavi na prihodnjem občnem zboru primerne podloge glede na izdajo rudnikov je izročila gospodski zbornici in zbornici poslancev peticijo, v kateri se pro- Prva slov. žalna poliva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago lz prve roke. Vesti iz Štajerske, — Iz Gradca nam pišejo: V četrtek primerne »Slovenske slovnice« za srednje šole. Po na-j tivi akrajšanju delavnega časa v rudnikih. V svetu g. Bežka bon a na Unaj. 1 v , i- i . r - i i- -ii i. nastani v dvorni palac:, rovooom večdnevne vodstva in pregledovalcev računov; 3. voli- skem, zlasti v Ljubljani, mariborski na Sta-, v , -t • i> • t :,.k navzočnosti prestolonaslednika so namenjene te v oeflnos Celjsko pev-ko društvo« in tamburaški zbor nja odborova seja bode o binkoštih : ta čas 7a katero poplačanje ima Kitaj dovoljno »C eljskega Sokola«. Koncert lx> v prid za- bode predaval g. predsednik o prirodopisu. sredstev. Potem naj bi določili delež, ki bi Brzojavna poročila. Nemški prestolonaslednik na Dunaju. DUNAJ 19. (B.) Neka lokalna korespondenca javlja : Nemški prestolonaslednik pride vsled povabila, izrečenega mu povodom Monakovo, sredi m se, kakor gost cesarjev n n n n n n n n n n s xxxxxxxxxxxxxxx k ^f^^^SfSfSfStS^SfS^ lAlnUanfler Levi Minzil i s? m Sf Sf i i S m S Pozor na ta užig na zamašku T ! T Prva In največja tovarna pohištva vseh Trst -•J T R S T J« TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (Aolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje uaročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. kladu društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov. Razne vesti. Književnost in umetnost. od te svote pripadal vsaki posamični vlasti. WASHINGTON 20. (B.) Tu se hoje, da se pogajanja v Pekingu glede odškodnine razhijejo radi zahtev posamičnih vlasti. Amerikanski zastopnik v Pekingu pošilja poročila; ' kubelik r Italiji. Sloveči slovanski go Monumentalno palačo za trgovinski mu- slar Kubelik slavi velikanske vspehe po vsej ki jemljejo nade. Zdi se, da poslaniki ne mo- zej in trgovinsko zbornico bodo zidali v /a- Italiji. V triumfu gre po deželi in je povsod rejo priti tlo nikakega sporazumljenja. grehu. Ker pa za izvedenje te zgradbe treba odlikovan z najvišjimi častmi. Dosedaj je pri- Parlamentarne stvari, odobrenja od strani ministerstva — in sieer redil: v Milanu ."» koncertov, v Flerencu 5, DUNAJ 19. (B) Odsek za davek na zato, ker sredstva, s katerimi se vzdržuje v Rimu 6 in v Neapelju ♦». Vse italijansko žganje je v večerni sej' rešil splošno raz- komora, prihajajo iz javnih davkov — je časopisje ga slavi kakor druzega Paganinija. pravo o predlogi, tičoči se davka na žganje odšla v Budimpešto posebna deputacija, da Kubelik je dobil dosedaj, razven neštevilno ter je začel podrobno debato. Vsprejel je ministerstvu predloži načrte in troškovnik, j družili vence/, tudi še od vsacega mesta po člen I., izpustivši navedbo cesarske naredbe Tla za zgradbo je poklonilo mesto, a trgovin- : en srebrn venec in od Angležev zlate vence, od 17. julija 1899. Razpravo so odložili. t OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerkvi Sv. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko iolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne narorln* izvrše v tistem dnevu. Odpošiljsitev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo tih delalo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih renali. Za mnogobrojne naročite se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster kU * S 5 6 g> » i i fe <27* Velik grešnik. Povest- Ruski spisal h. S. M mm H - Sthinjak. Fosl I\-drac*kf I. »Stoj, orate... krepko stoj !« je spregovoril novi jetnik, obrnivši se do stražnika. »Ti... ne razgovarjaj se!« je zaklieal nanj Budzko. Prava jeea se je nahajala v velikexn krilu, zavzemajoeem središče grajskega dvorišča. Sestala je iz treh nadstropij z malimi Prijatelja so prevzele turobne misli. Škof, eeno »Kaj je to?... ba?« je zaliropel, dvigni vsi je be»iak, toda Akakij Seinenič je tudi vrl steklenico. »(>h razbojnik, kaj je to? ha?...« človek: saj je sam pretipaval. Pristav je vzel posajen v ječo, je že izgubil vso eeno; te-Jetnik se je nasmehnil s svojim tihim, steklenico moleč, je pozorno ogledal, odprl ter žavno je bilo izvleči kaj iz njega. Sicer pa povohal »Voda«, je zamomljal. prijaznim nasmehom ter spregovoril: »Blagoslovljena v .da«. »Kaj?... Mi poznamo tiča !...« Nadzornik seje zahehetal ter se \rgel na Hudzka, ki je bil pretipaval jetnika o spreoblačenj u. »Ti si ga pretipaval... ti?... ha?... Tako se mora pretipavati ?* »Vase visokorodje, on ni imel pri sebi čist, mene pa čaka odgovornost. je Afanasij Ivanič takoj umel, da še ni tako slabo in da se on Afanasij Ivanič s tem »Izboren nadškof!« se je hudoval Afa- lahko okoristi. Da... A pristav Akakij je bil nasij Ivanič. Tako bi v rokavu celo bokal bedak... Gotovo, žganjice donesel v grad. Kako si to opazil?! »Xu, resnica voda!« Osramočeni in II. razjarjeni Budzko je okni. zairrajenimi z železnimi mrežami. Pred- nikake steklenice«, se je opravičeval Budzko, je votla«. »A kdo bi bil odgovoren za to, ha?... sprovel jetnika v oddelek. Tu se je kmalu Ti si ga vjel ter predal v moje roke; ti si dal čutiti dusljivi, gnili zrak, kakoršen se Dobro, da nahaja v starih kopeljih. Na koncu hodnika je koraka! stražnik. Svetloba je dohajala na Afanasij Ivanič je vzel vodo na jezik,jo hodnik samo skozi jedno okno in radi tega izpljunil ter pristavil steklenico k materijal- je bilo težko tak.»j razpoznati podrobnosti, nira dokazom, katere so shranjevali v poseb- Oko se je le polagoma navajalo na ta mrak. lelile ječo j mi je zaslepil, vaše visokorodje. Toda stekle- nem predalniku. Pristav je s težkimi koraki Ob straneh hodnika so se podobno temnim hodil zamračen po sobi. nji del dvorišča so zavzemale ječa. pisarna, osramočen pred jetniki. »Naj se več ne ganem stanovanje nadzornika, ix>lnišnica in kuhinja, z inesta... Hvala Bogu. nisem še prvič pre- V glol>eli na levo se je razlegala visoka stena tipaval takšnega. Ni moglo biti drugače, oči z vdelanimi železnimi vratmi. ki so na polovico za /en~Ke. Tolpa jetnikov je na niče ni l>il<>; saj so ga pretipali že v hiši za dvorišču leno drsala čez noč zapadli snejr ter popotnike«. počivala vsaki hip. Ti bledi, utrujeni obrazi so »e ti pri odsevu l»elega snega zdeli še bledejši, a jetniki sami so bili |>odobni madežem iz blata, zatemnujočim s svojo navzočnostjo t i deviško l>elino. Prikazen novinca je vzbujala na|»eto pozornost in jetniki so se zgrnili v tolpo. V tem hipu se je j>okazal na dvorišču Afanasij Ivanič. I^e s težavo je do-šel novejra jetnika, prijel ga za ramo, otipal mu rokav desne roke ter izvlekel iz njega teklenico z nekako brezbarvno tekočino. »Ne Idebetaj !« je odvrnil jezno Afana-nasij Ivanič. »Kaki* pa sem jaz to zagledal ? Gledal sem skozi okno in rokav se mu je nategnil. Glej, meni pa nihče ne zaslepi očij !« Sedaj je pogledal skozi okno iz pisarne Akakij Semenič, opazuje ves prizor z malomarnim licem. Premeten tič, ki je tako zvito prekanil premetenega Budzka. Afanasij Ivanič se je vrnil v pisarno z zmagoslavnim licem ter molče postavil stekle- predorom kazale nesnažne, težke dveri z »Danes rano so poslali k meni posla od drobnimi oknicami. Vse so bile zaprte in za komunikove«, je izrekel naposled misel, ki ga njimi se je glasilo zamolklo vršenje kakor v je tlačila. »Nu-u?« se je za< udil Afanasij Ivanič. | »Se-li tiče to tega nadškofa ?« »D:\... Starka je pobožna ter se gotovo ! čebelnjaku. *Nu nič, težko delo«, je zastokal novi jeinik, da bi se oddahnil. Namesto odgovora gaje Budzko občutno krepko drži svoje avstrijske (tako imenovana sunil s pestjo v bok. da je jetnik skoraj sekta) vere. Po ničemur bi jej ne bilo žal, ko padel. bi bil le jaz modrejši... Bedaka sem zalotil vi »Kak-* lahek je ta zlodej !* je zarentačil hiši za popotnike. Zlodej ga znaj, kakšen Budzko ter se razsrdil še bolj. človek je to! Sedaj je že vse zastonj. Xo, to nico na mizo. Resnica, Budzko je pokazal, da je bistveno...« (Pride še.) Dunajska filjalka ▼loge na knjiftlo« posredovanje, posojila enični eskompt, vi rmrvlnkuliranje obligacij. • 4V m vrod-fm Živnostenskš banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20.000.o00 K. Reservni zaklad nad 7,OGO.QGO BL* Centrala v Pragi. ^ Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcali^ Taboru, Banešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. Razglas! I>ne 1. aprila t. L «»1» .->. uri j>o-fHiludiH' oddala >v hode v olw"inski pi->;tmi«-i v St. Vklu nad Vipavo potom! zmanjševal ne javne dražite z g r a d b :i 'J k a p n i < ii a N a 11 o s 11. Ponudnik mora položiti 1t. ."> (Corsc. ii lij alka ulica Hiborgo 1:"> ima vel ko pekarno in slaščičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladfič v kosih in v skatljicah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema-tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Nepreirorlji ve mrežice. W!i.Q _ H v Trstu, Piazza Negoziantl St 1 ■ ® ■ priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor1' in vse-druge priprave za plinovo luč „Auer." Kava rn e. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commereio« in »Teilesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Oglje in drva. v ulici del Torro stev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Muha Josip Pohištvo. Prva slovenska izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe pc načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na ileželi v smislu gesla svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) Slovenec J. PsisMer jie otlvajalne Mm so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkuj« i'-e domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr- zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljie. ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Fserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kx\ — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razposiljalna zaloga J. Pserhofer-jeva lekarna E poštne znamke priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink. ulica S. Daniele -t. 2 . j M. U. Dr. Ant. Zahorsky » J prlpovois srujo ponž — porodi, »bor tih J * in v-eh ženskih i 1 i I 4 m vseh ženskih (»oleznili. kakor: ne-redno-ii v per jodi, krvavenje, beli tok. neredna le«ra maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. O rdi li nje ulica Carin t ia >tv. S. od !»-ll i n od Prva kranjska parna mlekarna i li sirarna Narodno-gosjMjdarskega društva v Starem tr^u pri Rakeku izdeluje najboljše surovo maslo, centrifugalno sladko smetano, dober sir 11 razpošilja fino sveže mleko. < ene za izdelke in mleko p<> dogovoru. prekupcen zdatno ceneje. I Are jhkI ugoflnimi [>«»guji d«d»er zastopnik za Primorsko in 1 >al-marijo si« sen ležem v Trstu. "^Hl I hi naj I., Siiiirerstrasse stev. 15. Prosi se izrecno, „J. Fserhofer-jeve odvajalne krogljice** zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica ~J'J kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. J. Pserhofer-je v I »nizam zoper rane, 1 %e,klkernica I a 1111 o c li i 11 i 11 - p o ni a da J. Pserhofer-jeva. najbolj-e sredstvo za rast las. 1 pušica '1 gld. Zdravilni oMiž za rane pok. prof, Steudei-a. 1 lonček ."»o kr.. s poštnine prosto pošiljatvijo T.'> kr. I ni verzal na eistilna sol A. "W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Raze u tu imenovanih preparatov s<> v zalogi vse v avstrijskih časnikdi Oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevan je točno in najceneje. PoŠiljatve po poiti izvršujejo se najhitreje proti temu. da se prej vpoSlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. Če se preje vpoilje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. Nabirajte že rabljene vseh dežčl in vrst, tudi najnavadnejše. S tem pomagate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spominke, zlasti križevniške tožric \cnce, svetinjice >v. Antona in praškega Jezuska d ; it za marke. — Pisati in poslati je pi-arni »Cctloh i " v Breg ene Predarelskoi. Balzam zoper ozeMino J. Pserhofer-Jev. 1 lonček 4<> kr., s poštnine prosto pošiljatvijo <>."» kr J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trp^ca^SSŽ&J. J. Pserliofer-jev balzam /oper restuje hranilne vloge, stalne, ki ^ nalože za najmanj jedno leto {><> o°/0, navadne |>n 4!/^°/0 in vloge na Con to - corrent po 3.60°/o. Š}»rejema hranilne knjižice družil: zavodov brez izgnlte ohresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletuo odplačevanje, / tekočem računu po d«»govoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po t>.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne: ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi. jako okusna in posebne redilne vrednos + : zatore naj se zahteva povsod le : KAVA DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI. MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR ZALOGA PRI IV JEBAČINU V LJUBLJANI Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava. najde pot v vsako slovensko hišo.