Inserati «» soreinmajo >n v«l;i tristopua vrsta: » ur., fo «« tisku 1 krm ...... .. - - 10 ,1 ji it )j * i .-»i večkratnem tiskanji »h cena primarno »manjša. Rokopisi .e ue vračajo. nefranknvana pisma ne sprejemalo Naročnino prej«ma opravnisrvo adminisirariiai 111 ekspediciia t a Starem trt.ni b. »U 16 Političen lisi za m\ i liani Po poiti prejeman veite: Za eeic letu , . 10 gl. — kr na poi itia . . 6 ,, — , za i'etrt inia 'J , 50 V administraciji velia' Za eelo leto . . f gl. *0AiC> la poi ieta 4 ,, 'iOj ' ea eetFt it-ta . . - ,, 10 V Ljubljani na dom poailf velja 60 Kr. več na jeto, Vredništvo je na Bregu mana itev. 190. izhaia po trikrat na teden in ticer v toren . četrtek in soboto. Hrvati in Slovenci. ii. Kakor v Rimu, tako se po vsem katoliškem svetu pripravljajo kristjanje, da posla-vijo petdesetletnico škofov a nja P ija IX., ktera se ima obhajati 3. rožnika ali junija. V Zagrebu so se že preteklega meseca v ta namen sošli, na čelu nadškof J. M i h a-1 o v i č sam. Po kratkem njegovem pozdravu spregovori vseučiiiški profesor Vojnovič, čegar ogovor je bil tako krasen in prisrčen, da je navdušil vse pričujoče. Prof. Vojnovič je razlagal, zakaj se ima slaviti papežev jubilej ali petdesetgodišnjica biskupovanja Pija IX. Slaviti ga ima ves katoliški svet, ki ve in veruje, da je papež namestnik Jezusov. In prav sedanji papež je to zaslužil, ker se tako mučno, pa vendar tako stanovitno bori proti tolikim silnikom za naj-veče blago človeškega društva, za svobodo svesti ali prepričanja. On je to zaslužil, ker je po spričevanji najbolj ljutih neprijateljev in >ovražnikov velik mož. Kdor jn mogel od blizo opazovati 1'ija IX., pripoznava v.-ak, da so v njem zedinjene vsi' kreposn ali prednosti, ki človeka poveličujejo. Pij IX. je potem starček že nadosemde-setletni, kteri je v svojem življenji pretrpel /e tolikanj bridkosti, da se imenovati sme spri-čevalec ali mučenik. Toda Bog, ki si ji' izvolil Pija, da zanj toliko trpi, tudi njega ni pustil brez tolažila. V Pijevem življenji vidimo ja-no, kako mu je Bog časih dovolil kak od-dihljej ali odpočinek. Tako si je odpočil po vrnitvi svoji iz Gaete ; kedar je v sredi med škofi katoliškimi za versko resnico razglašal brezmadežno spočetje matere Božje ; kedar je slavil osemnajststoletnico sv. Petra; kedar je imel Vatikanski zbor; kedar je ves katoliški svet z njim -bhajal najprej petindvajset- iu potem tridesetletnico njegovega uajvišega cerkvenega vladanja. Tudi letošnjo slavnost nakloniti hoče dobri Bog svojemu zvestemu služabniku, da mu bode v sredi tolikih borb mali odpočinek. Bog ne daj, ali — vendar, morebiti je ta oddihljej poslednji v njegovem živ Ijenji; dejmo, da ga mu osladimo tudi mi, kar bode tudi nam v prijeten spominj. Mi vsi slutimo. da stojimo na pragu velikih dogodkov; Hrvaška posebej ide naproti neznani, srečni ali nesrečni bodočnosti. V takem položaju je silno treba vsem narodom, treba posebej Hrvaški. blagoslova od Jezusovega namestnika. Ali Hrvaška irna še posebnih razlogov slaviti papeževo slavje. Papež Gregor VII. v/.dignil je Hrvaško na isto viSino z drug mi krščanskimi državami poslavši Zvonimiru krono; ti>ti papež j" zaznamnjal HrvaMti vzvišeno nalogo, ktero ima izvrševati na svetu; Hrvaška ali bo to nalogo izpoln la ali bo propadla. In Zagreb ima še poseben razlog hvaležen hiti Piju IX. , ker je zagrebško škofovsko stolieo povzdignil vnadškofijo, in s tim dal naši cerkvi samostojnost, iu da ta dar ostane narodu tim globoče v spominu. ogrnil je bil pokojnega nadškofa Havlika s škrlatnim plaščem kardi-nalskim. — Pa ko bi tudi ua Hrvaškem bili kristjanje, kteri v papežu ne spoštujejo na-mertuika sina božjega, vsaj ue bodo prezirali blagoslova sivega starčeka. Govor prof. VojnoviČev je bil sprejet z veliko pohvalo, in izvoljen je bil koj odbor, kteremu predsednik ostane nadškof, podpredsednik pa Vojnovič, iu kteri se shaja v nad-škofovem poslopji. Imena veljavnih gospodov odbornikov, pravi na to „Kat. List-' br. 9, so nam dostojno poroštvo , da izvrši se kaj izvrstnega. Sostaviti se ima najprej program za to slavnost, in nektere točke že sedaj lahko povemo. Na večer 3. junija v isti čas zapojo zvonovi po vsej nadškotiji; dan sam naj se obhaja s slovesno sv. mašo, preti ktero naj se v krepkem pristojnem govoru razloži ljudstvu pomen praznikov. Lepo bi bilo, da se napravi tedaj primeren koncert, ali svečana beseda na pr. v bogoslovnem semenišču. Potrebno je, da se pobira po vseh cerkvah penez sv. Petra ter ob pravem času pošlje. V Zagrebu morda vstroji sc odbor iz blazih gospa v ta posel. Oglasijo naj se oni, kteri bi šli v deputaciji ali poslanci iz Hrvaške v Rim, tla se-poklonijo v njenem imenu sv. Očetu, ter mu izročijo darove nabrane in čestitajo sv. Očetu Pij« IX. v dokaz, da se vzbuja Hrvaška svesta si svoie vzvišane naloge, da prejme od namestnika Jezusovega blagoslov v njen pospeh. Ker se. potovalo bode v družbi, ne stalo bi tako Bibljija. II. (Dalje.) Tretji značaj, po kojein bi še ogledovali zgodovinski zlog biblije, jo priprosti pastirski ali selski značaj; a o tem bolj natančneje govoriti, bode nam prilika v naslednjem. Glede drugega glavnega zloga v svetem pismu, namreč glede sv. poezije, poprijelo se je vže mnogo kritikarjev tega predmeta, zato bi bilo odveč, se Še dalje tu muditi. Kdo ni čital korov pri Estri in Ataliji, od Rousseau-ovih in Malherbe-ovih? Tretji in poslednji zlog sv. pisma je zlog novega zakona. Tu nadomcstuje vzvišenost prorokov ne manje vzvišena nežnost.; tu govori božja ljubezen, tu je Beseda resnično meso postala. Kakšna miloba! kakšna pri-prostost! Vsak evangelist ima poseben značaj, razve sv. Marka, kojega evangelij se nam dozdeva, da je samo posnetek evangelija sv. Matevža. Sv. Marka je bil učeuec sv. Petra, in več jih je bilo mnenja, da je pisal pod vodstvom tega apostolskega glavarja. Vredno je opomniti, da je pripovedal tudi pregrešek svojega učitelja. Nam je to vzvišena in ginljiva skrivnost, da je Jezus Kristus za glavarja svoje cerkve izvolil ravno onega, ki ga je zatajil. To je po- Jpolnoma duh krščau>tva : Sv. Peter je Adam jnoviga zakona; on je grešni in skesani oče i novih Izraelcev. Njegov pad nas dalje uči. da )e krščanska vera vera usmiljenja, in da ni Je/.us Kristus svoje postave med zmotjavara podvrženimi ljudmi toliko zu nedolžnost kolikor za spokornost utemeljil. Evangelij sv. Matevža je poeben zaklad morale. Kajti ta apostol nam je v pregovorih največe število onih zapoved zapustil, ki so tako obilo iz Jezusovih ust prihajale. Sv. Janez ima nekaj milega in nežnega. V njem spoznamo učenca, kterega je ljubil Jezus; učenca, kojega je hotel na vrtu na oljski gori v dušnih bolečinah zraven sebe imeti. Nedvomljivo veličastno odlikovanje! Kajti le prijatelj naše duše jo vreden, da pozna skrivnost naših bolesti. Janez je bil tudi edini apostol, ki je spremljal sina človekovega do križa. In tukaj mu je izročil odrešeuik svojo mater. „Zena, glej tvoj sin! Po tem reče učencu: Glej tvoja mati!" (Jan. 1!), 20.) Nebeška, neizrekljiva beseda! Prisrčno ljubljeni učenec, ki je počival na prsih svojega mojstra, hranil je od njega v sebi neizbrisljivo podobo: spoznal ga je on prvi po vstajenju. Srce Janezovo ni se moglo motiti v potezah svojega nebeškega prijatelja; in vera mu je prihajala iz ljubezni. Duh celega evangelija sv. Janeza je zapopaden v onem načelu, ktero je vedno po navijal do svoje starosti: ko ta apostol, bogat na letih in dobrih delih ni mogel več na dolgo n široko pridigati novemu ljudstvu, ktero je prerodi! za Jezusa Kristusa, zadovoljil se je z besedami: „Moji otročiči! ljubite se med seboj.-' Sv. Hieronim poroča, da je bil sv. Lukež (zdravnik umetnost tako plemenita in lepa v starodavnosti — in da je njegov evangelij dušuo zdravilo — animae languentis medicina. Jezik tega pisatelja je čist in vzvišen: vidi se mu, da jc od moža znanstveno — izobraženega ter razmere in ljudi svojega časa pozna-jočega. Svojo povest začenja po načinu starih povestničarjev; mislili bi da čujemo Ilerodota: „lvo so mnogi jeli opisovati reči, ki so popolnoma gotove med nami; kakor so nam izročili oni, ki so od začetka sami videli ter bili služabniki besede, namenil sem se tudi jaz, ki sem od začetka vso na tanko poizvedel, po vrsti pisati tebi, preljubi Teofil! da spoznaš resnico besed, v kterih si bil podučen." Naša nevednost je dandanes tolika, da se morebiti nahajajo učeni, ki strmfi slišijo, da je sv. Lukež jako znamenit pisatelj, da veje v njegovem evangeliju duh grškega in hebrejskega veka. Kaj je še lepše od celega odstavka, ki stoji pred rojstvom Jezusovim? drago; potujejo lahko in oni, ki ne znajo laški ali latinski; videli bi slavni Rim, velikega Pija IX., toliko blagih in slavnih možakov, ki snidejo se lakrat ondi ne le iz Evrope, iz Amerike, iz vsega katoliškega sveta, s kterimi bi se soznali in sklenili prijaznost na korist dobri stvari katoliški. — V odborovi seji bila sta v nedeljo potem vpričo tudi grofa J. Je-lačič in Nugent. Dubrovniški škof Ivan Zafron izdal je na svoje duhovništvo lepo poslanico, v kteri govori o preslavljevanji Pijevega jubileja. Škof zahteva vzlasti troje: i. da si o tej priliki verniki s spovedjo očistijo in s sv. obhajilom okrepčajo dušo; 2. da se po farnih cerkvah nabira v to ime Petrov novčič ali denar; 3. na sam dan 3 junija voditi hoče biskup sijajno procesijo k bližnji cerkvi Madonna delle grazie. K tej procesiji imajo priti iz vseh dekanatov zastopniki občinski, na čelu jim eden ali dva duhovna, s svojimi zastavami. Kako pa bodo preslavljali omenjeno svečanost verni Slovenci? Nekoliko je priobčila o tem doslej katoliška družba v Ljubljani. Namesti pretežavnega in v sedanjih razmerah malo koristnega pobiranja podpisov naj bi razpisalo se le pobiranje darov za sv. Očeta ali peneza Petrovega, kar bi na obe strani bilo lože in hvalnejše. Kar se je nam posebej ria-svetovalo, naj bi „Slovenec" za-se pobiral darove. za sv. Očeta ter jim poslal jih v svojem imenu, ne kaže. Tudi tukaj velja: Sloga jači, neaklad tlači! Interpelaciji slovenskih državnih poslancev. Državnim poslancem slovenskim nihče ne more očitati, da bi bili gluhi in slepi za razne težnje, ki tarejo narod slovenski. Poslužijo se vsake prilike , da bi odvrnili od njega to ali uno zlo ter mu pripravili koristna polajšanja. Nedavno je g. Ilermau živo slikal nesloge, ki teže kmeta, iu pretekli teden sta se ravno v tej zadevi oglasila gospoda dr. Vošujak in Pfeifer. Prvemu so silno drage eksckutivne cenitve kmečkih posestev, ki kmeta spravljajo na beraško 'palico, notarjem pa dajejo preobilen zaslužek, dale priliko, da je stavil 16. marca do ministra prava to-le interpelacijo : ,,V okraju višje sodnije graške se že od septembra I. 1875 v mnogih sodnijskih okrajih in v nekterih celo izključljivo notarji rabijo za sodnijske komisarje zlasti pri eksekutivnih dražbah zemljiš zarad zaostalih cesarskih davkov. Vsled tega ravnanja, ki se opira na neki ukaz c. k. višje sodnije, so komisijski stroški dvakrat in trikrat veči, kakor prej, ko so te komisije opravljali c. k. sodnijski vradniki, in včasih presegajo celo zaostali davek, da je kmetu vsled tega še bolj nemogoče plačati in da po neizogibljivi eksekutivni dražbi pride ob hišo iu posestvo. Občine sodnijskega okraja brežiškega na Spodnjem Stajarskem, kjer se splošno notar odpošilja za sodnijskega komisarja, so v tekočem letu c. k. višji soduiji v Gradcu izročile pismo, v kterem natančno dokazujejo, da sedaj vsaka eksekutivna cenitev zarad zaostalih davkov stane 20 do 35 gld., med tem ko so ti stroški po prejšni navadi znašali le 8 do 15 gld. Tamošnji (brežiški) notar je na pr. 23. junija 1876 zavoljo 3'J gld. 44 kr dolžnih davkov cenil posestvo ter si zaračuuil 34 gld. 74'/,2 kr., in sicer 12 gld. za zamudo, 2 gld. 50 kr. za potuiuo, 2 gld. 50 kr. za izpisek iz zemljišnih knjij;, 2 gld. 50 kr. za izpisek iz katastra, ki so mu bili vsled naznanila višje sodnije od 23. oktobra 1876, št. 9230 tudi priznani. Ravno tisti dan, t. j. 23. junija 1876 je isti notar cenil še neko drugo kmetijo zarad dolžnih davkov v znesku 30 gld. 36 kr. Tudi za to cenitev se mu je pripo-znalo 31 gld. 3'/,2 kr. in tako je en dan za sodnijske opravke zaslužil 65 gld. 78 kr. na stroške dveh ubogih zarubljenih posestnikov, ktera sta bila na davkih dolžna le G9 gld. 76 kr. Občinski zastop brežiški v imenovani pritožbi občin do c. k. višje sodnije graške omenja, da vsled pravosodja, ki se je silno podražilo, morajo kmetje obožati, da pravosodje je mnogo krivo splošnega pomanjkanja denarjev in da notarji z vnaujimi komisijami na nezagovorljiv način, ki se jim ne more odpustiti, občinstvu na kvar zamujajo svoje prave opravke. Ker se tedaj sodnijska opravila strankam na škodo nezmerno podražujejo. če se notarji pooblaščujejo za komisarje pri eksekutivnih cenitvah zemljiš, da bi se iztirjali zaostali davki, si podpisani drznejo vprašati: Je li Nj. ekscelencije, pravnega ministra, volja o porabi notarjev kot sodnijskih komisarjev pri eksekutivnih cenitvah zemljišč v nekterih okrajih višje sodnije graške zarad iztirjatve zaostalih davkov pozvedovati in odvrniti hude nasledke, ki vsled zdatnega po-vikšanja komisijskih stroškov prihajajo zarub-Ijenim posestnikom, ki že skoro drugih reči ne morejo plačevati ?" Podpisali so to interpelacijo: Dr. Vošnjak, Herman, Pfeifer, Nabergoj, Biirnfeind, Stern-bach, Barbo, Schrems, Fanderlik, Webcr, Hohen-wart, Mildschuh, PHiigel, dr. Graf, Pražak, Lienbacher, Srom, Zeilberger, dr. Oelz, Bran-dis, dr. Kronavvetter, Sandner, Bradcr, dr. Valussi, Hormuzaki, Neumayer, dr. Vitezič, Fischer, Zallinger, Pavlinovič, Greuter, Wurm, \Veiss- Starkenfels." Interpelacija slov. poslanca g. Vilj. Pfei-ferja iu tovarišev na nj. vzvišenost gospoda finančnega ministra o b r e z o b z i r 11 e m izterjevanji davkov na Dolenjskem, ki je po mnogih slabih letinah obožalo, pa se glasi: „Znano je, da so letine uže več let na Dolenjskem jako slabe. Razdrle so vse blagostanje in podkopale premoženje in gospodarstvo kmečkega ljudstva. Znano je dalje, da sc je posebno v čr-nomeljskem, metliškem, novomeškem, kosta-njeviškem in uekaj tudi v krškem sodnijskem okraji žc od leta 1873 slabim letinam pridružila še toča, povodenj in druge elementarne nesreče. V takih razmerah, zaradi te dvojne nesreče, ljudstvo čedalje ubožnejše postaja. Znano je konečno, da če ima kmet Blabo žetev, nema nič dohodkov, začne se pomanjkanje, ktero le več dobrih žetev lahko popravi, nikakor pa tega ue morejo popraviti vedne slabe letine. „V dneh Heroda, kralja Judejskega bilje neki duhovnik imenom Zaharija, od rodaAbi-jevega, in žena njegova od hčeri Aronovih, in ime jej je bilo Elizabeta. „Bila sta pa oba pravična pred Bogom .... ,;Ali otrok nista imela, ker je bila Elizabeta nerodovitna; oba pa sta bila vže priletna." Zaharija žrtvuje; angel se mu prikaže na desnej strani kadil nega oltarja, 111 naznani, da bode dobil sina, da se bode ta sin imenoval Janez, da bode predhodnik Mesijev ter da bode srca očetov in otrok zedinil. Isti angelj je obiskal pozneje Devico, bivajočo v Izraelu 111 jej je rekel: „Češena! milosti polna, Gospodje s teboj." Marija se poda v gore Judejske; pride k Elizabeti in otrok, kojega ta pod svojim srcem nosi, poskakuje pri glasu Device, ki bode o svojem času rodila Zveličarja sveta. Elizabeta, napolnjena svetim Duhom povzdigne svoj glas in vsklikue: , Blažena med ženami in blažen sad tvojega telesa! „In od kod meni to, da je prišla mati mojega Gospoda k meni? Kajti glej! ko jc prišel glas tvojega pozdrava v moja ušesa, zaigralo je dete radostno v telesu mojem." Marija zapoje na to prelepo, prevcličastno hvalnico: ,,Duša moja poveličuje Gospoda. In duh moj se je oveselil o Bogu, Zveli-čarju mojem; da se je ozrl na nizkost svoje dekle; kajti glej! odslej me bodo blagrovali vsi rodovi: ker mi je storil velike reči On, ki je mogočen in katerega ime je sveto; in usmiljenje njegovo od roda do roda onim, ki se ga boje. Pokazal je moč z roko svojo: razkropil je ošabne v mislih njih srca. Vrgel je mogočne s prestola ter povišal ponižne. Lačne je napolnil z blagom, bogate pa odpravil prazne. Sprejel jc Izraela hlapca svojega, ter se |spomnil usmiljenja svojega (kakor jc govoril . očetom našim) Abrahamu in semenu njegovemu vekomaj." Za tim sledi povest o jaslicah in pastirjih. Nebrojna množica nebeške vojske prepeva v noči: ,,Slava Bogu na višavah iu na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje." Ta beseda je vredna angelov in je kakor načrt krščanske vere. Upamo, da vsaj nekoliko poznamo stari vek; a vendar se drzntmo trditi, da bi se moralo pri naj boljših in lepših veleumih Rimskih in Grčkih dolgo izkati, predno bi se našlo kaj enakega zajeduo priprostega in divnega. Kdor sv. evangelij le nekoliko pazljivo prebira, najde v vsakem listu čudapolno lepoto, katere pa čitatelji sprva ne vidijo vsled njene posebne priprostosti. Sv. Lukež n. pr. seže pri rodoslovju Kristusovem do ustvarjenja sveta nazaj; prišedši do prvih rodov reče, nadalje-vaje število rodov: Kajnau, ki je bil sin Ile-nosov, ki je bil sin Setov, ki je bil sin Adamov in ta je bil Božji. Priprosta beseda: „ta je bil Božji" — tje vržena brez razložitve in pristavka, da bi pripovedala ustvarjenje, začetek, narav, namen in skrivnost človeka, zdi se nam, da je polna naj veče vzvišenosti. S kratkimi besedami opišemo lehko značaj evangelijskega zloga: on jc glas očetovske veljave; pomešan z nekakim Božjim bratstvom; z nekakim premišljevanjem Boga, ki se je ponižal, postati brat in sin ljudi, da nas odreši. Naposled čem bolj prebiramo liste sv, apostolov, posebno one sv. Pavla, tem bolj strmimo: mi ne znamo, kdo je ta, ki pripoveduje v navadnem govoru prav prijazne naj veličastnejše besede, ki pogleduje z ostrim očesom v človeška srca, razlaga narav božjega bitja in prorokuje bodočnost. (Dalje sledi.) Se ve daje potrebni nasledek vsega tega, da posestniki ne morejo svojih stroškov poravnati, iu da tudi s plačevanjem zemljiških davkov zaostajajo iu toliko bolj zaostajati morajo, ker tudi davki na Kranjskem niso prav odmerjeni po dohodkih, kakor po druzih deželah. Vlada ničesa ne stori, da bi to siroina-ščino olajšala. Človek bi mislil, ker tega ne stori, da bo vsaj pri izterjevanji davkov nekoliko bolj prizanesljivo ravnala z nesrečnimi kmeti, ki svoje nesreče niso sami krivi; kajti to bi morala, ko bi človekoljubna bila. Gospodarsko previdna vlada bi morala kmečki stan vedno varovati. Namestu tega pa so oni vradniki, 'kterim je izterjevanje davkov izročeno, tako delavni, da je res škoda, da nemajo bolj hvaležnega dela. V omenjenih okrajih dolenjskih se zemljišča vedno eksevirajo; pri okrožni sodniji v Rudolfovem je bilo 10. jan. t. 1. 15 dražb, 22. jan. 9, 1 febr. 13. Postavna triletna prijoriteta davkov, če tudi so zagotovljeni v vradnih knjigah, ne zadostuje več, in finančna direkcija kot vodilni vrad razglaša okrožnice, v kterih se davkar-skim uradnikom naroča, da vse zaostale davke na konci vsacega leta po realnej eksekuciji izterjajo, sicer pridejo v disciplinarno preiskavo. Pri davkariji v Rudolfovem so meseca novembra 1867 nad petsto goldinarjev za realne eksekucije zaračunili; vojake vkvartirajo za kazen kmetom, če ne plačajo davkov; vojaki pa poleg vsega še ošabno terjajo dobre postrežbe in jedi. Da bolj natanko pojasnim to brezobzirno izterjavanje davkov — ki v zasebnem življenji na trdosrčne oderuhe opominja — povem naj, da jc posestvo M. Kuntariča v Verhovski vasi, ki je bilo po sodniji cenjeno na 1130 gld., kupila kostanjeviška sodnija pri eksekutivni dražbi za dva goldinarja, in sicer 30. oktobra 1876. Ako bodo oni, ki davke izterjavajo, tako ravnali, potem si Dolenjska pač ne more opo-moči, in kmečko gospodarstvo prvo in najtrd-neje v državi, se bode zdrobilo pod težkimi vdarci eksekucijskrga kladva, in vrednost posestev se bode po silnem potratenji vničila. Zato podpisani stavijo na slavno vlado sledeča vprašanja: 1. Ali slavna vlada ve za to zlostanje, za ktero strašen izgled je omenjeno trdo okrožno pismo, pa da je kostanjeviška davkarija posestvo, ki je bilo na 1130 gld. cenjeno, kupila za dva goldinarja? 2. Ako vlada o tem ravnanji ve, kaj misli storiti, da to odstrani ? Ali vlada misli zmanjšati posestvene dražbe v obubožanih krajih na Dolenjskem, kteri so pogoji, da bi vlada odložila plačanje davkov do prihodnje žetve ali pa popolnem odpisala zaostale davke? 3. Posebej še: ali je davkarijam vradno dovoljeno ali pa celo naloženo, da pri dražbah tudi licitirajo, in ako je, ali bi ne bila uže naravna pravičnost iu dolžuost, ktero zapoveduje stališče c. kr. urada, da ponudi za posestvo, kterega cenilna vrednost zaostale davke presega, vsaj toliko, kakor znašajo zaostali davki se stroški vred, ne pa manj? Pfeifer, dr. Oelz, Šrom, Karlon, Pfiugl, dr. Vitezič, Zallinger, Neumaver, Brandis, Stern-bacli, dr. Valuss;, Webcr, Fanderlik, Schrems, Meznik, Pražak, Nabergoj. dr. Vošnjak, Ilohen-vvart, Herman, Zeilberger, Fischer, \Vurm, Mildscliuh, Ganz\vdhl." „Fortiter in re, suaviler in modo." To je izrek zlata vreden za vsacega človeka, ki se za kako reč poteguje, kakor tudi za cele stranke. „Fortiter in re" pomeni: v načelih nič ne odjenjaj, glavno načelo, katero te vodi, moraš trdovratno braniti, ne smeš nobenega važnega dela odstopiti. „Suaviter in modo" pomeni: da boš nasprotnika laglje pridobil za svoje nazore, bodi z njim vljuden, ne žali ga, odpusti mu malenkostne napake. Zoper ta izrek se je pri nas že dosti grešilo in se še. Naša zahtevanja glede narodnosti naše morajo celoskupna ostati, in zato je treba jako dolgo odločno nasprotovati vsemu in vsa kemu, ki nam eno ali vse točke uašega programa spodbija. Če je toraj znan slovensk poslanec hotel osnovati neko srednjo stranko med nami in med ustavoverci, ki so nam prin-cipijelni nasprotniki, to ni bilo „fortiter in re". Če. je hrvaška narodna stranka popustila skoraj da polovico svojega programa nagodbi z Ogersko na ljubo, to ni bilo ,,fortiter in re". Pač pa je bilo „fortiter in re" ravnanje madjarske opozicije do leta 1867, „fortiter in re" je češka opozicija, ki se že toliko let bori za svoj program, in je rajši nezastopana v državnem zboru, kakor da bi le za dlako odjenjala od svojega državnega prava. Naš program sicer ni oprt na historične pravice, pa opira se na obče narodno pravo, in živi v našem srcu. Mi si prizadevamo za združenje vseh Slovencev v eno upravno celoto s samoupravo (avtonomijo). Ko bi se pobotali za ravnopravnost glede jezika našega, pa bi združenje Slovencev čisto v nemar pustili, bi to ne bilo „fortiter in re." Kako pa „suaviter in modo?" Tudi to je potrebno. Nekteri imajo slabo taktiko nasprotnike, drugače misleče psovati in jih napadati z ojstrimi in surovimi besedami; pa taki naši reči več škodujejo, kakor koristijo; s tem se le ljudje oplašijo, to ni „suaviter in re." Če nemškutar nalašč nemški govori, ni se mu treba vdati in tudi nemški govoriti; treba mu je na nemško vprašanje odgovoriti v domačem jeziku, če se vidi, da nalašč neče slovenski govoriti, ali pa v nemškem jeziku, kedar se vidi, da težko govori našega; vseljej pa je treba odgovarjati vljudno pa nič popuščati od naše reči; prav mu dajati v malenkostnih stvareh, trdno stati, pa vedno vljudno v važnih, principijelnih rečeh. To 3e pravi potem „fortiter in re, suaviter in modo." Tako ravnanje ob enem imponira in se prikupuje, zmaguje in vabi, tepe in boža , rani in leči, in v nasprotniku ue zapušča nobenih grenkih ostankov (spominov). Mnogi so že prepričani, da imamo mi prav, a nekaka občutljiva zavest jim ne pripušča stopiti k naši stranki, ker ne morejo pozabiti, da so bili svoj čas slabim agitatorjem v roke prišli, kateri so jih zmerjali. Marsikdo pravi: „z lepim se nič ne doseže"; a tega ni treba napak umeti: popuščati od programa, bojazen kazati, priklanjati se ljudem, — če je to „lepo" — s tem se, se ve, da nič ne opravi; toda sablja, samokres, risanca je tudi lepa reč, pa z njo se več opravi, kakor s polenom. Samo nikdar ue pozabiti svarila .,fortiter in re", potem se tudi z vljudnostjo mnogo doseže. Ako jaz komu rečeni: ,,Gospod, ne zamerite, ako bi vi ka) tacega storili, kar ste sedaj rekli, moral bi od vas zadostenje zahtevati", mu bom iinpo-niral, pa ga ne bom ne žalil, ne osramotil; on tega ne bo storil, in šel bo od mene s spoštovanjem, pa brez sovraštva; jaz pa sem dosegel, kar sem hotel. Ako ga pa napadeni s surovimi besedami, ali s pestjo, napolnil ga bom z gujusom do sebe in do reči, katero jaz zagovarjam, in svoji stranki naredim dosmrtnega sovražnika. Še sedaj nekteri ne morejo pozabiti, da so jim nekdaj cilindre z glav zbijali, in vendar je to malenkostna reč, kakšno pokrivalo kdo na glavi nosi, in odveč je zaradi take malenkosti sovražnike delati si in hude nasprotnike celej domovini. Toraj zapomnimo si dobro stari in dobri latinski pregovor: ,,Fortiter in re, suaviter in modo." Politični pregled. V Ljubljani, 26. marca. Avstrijske dežele. Deželni Kliori se pričuo 5. aprila, češki in tirolski 9. aprila, bukovinski pa 11. aprila. Državni zbor, ki se je 23. t. m. raz-šel, bode počival do 23. aprila. Tirolski kmečki volilci so poslancem svojim poslali pismo, v kterem jim priporočajo, da naj se po dosedanji navadi krepko potegujejo za pravice deželne in za versko edinost. \ Uncu so pri mestnih volitvah 22. t. m. v III. volilnem razredu liberalci p ropali in izvoljeni so bili z veliko večino kandidati konservativne stranke: dr. Fodinger, Grnbbauer, Doppler in Ilorner. Vnanje države. Obravnave med llnwijo in Angleško glede izhodnih zadev so se razbile. Angleški državniki so zahtevali v protokol sprejeti določbo, da se bodo vlade pozneje dogovor.le, kaj bi bilo storiti, če bi se Turčija branila izpolniti želje vnanjih držav ; l?u-sija pa je hotela, da bi se v tem primerljeju v Turčiji dejansko posredovalo. Tudi so Angleži od Rusije tirjali, da naj razpusti svojo vojno, če hoče, da podpišejo od nje nasveto-vani protokol. Ker bi bilo to za mogočno Rusijo, ki je na noge spravila 600.000 mož, veliko ponižanje, se Rusija tej zahtevi ni mogla vdati in general Ignatiev je nemudoma zapustil London in se čez Pariz odpeljal na Dunaj. Rusija zdaj pozna misli evropejskih vlad in se bode po njih ravnala. Nemčija je odločno na njeni strani in Turkom na ljubo svojega starodavnega prijatelja in zaveznika ne bode zapustila. Avstrija bi pač Rusu pokazala zobe, če bi šlo po volji in želji Madjarov, toda merodajni krogi so sprevideli, da bi bila tako politika vsled tesne zveze med Rusijo in Nemčijo za Avstrijo nevarna , zato se je začelo krhati prijateljstvo med Avstrijo in Angleško, ktero sta Andrassy in Beust gojila, in državniki naši so se začeli bolj nagibati k Rusiji in Nemčiji. Priča temu je potovanje cesarjevega brata, nadvojvoda Karla Ludovika, v Berolin in neka napitnica Beustova v Londonu, kjer je napil cesarju nemškemu rekši, da kot zastopnik prijatelja in zaveznika cesarjevega in kot vitez črnega orlovega reda pruskega ima pravico cesarju nemškemu napiti. Angleška bo tedaj ostala najbrže sama, pa si boje tudi ne bo drznila Turku hiteti na pomoč, ker narod angleški s sedanjim turkoljubnim ministerstvom ni nič kaj zadovoljen in hoče o velikonočnih praznikih sklicati več ljudskih "hodov in javno izreči svoje mnenje. Itazua tega poroča se iz Petrogradu, da je prišla L'0. t. m. tje depatacija bosenskih kristjanov, da osodo svojo in svojih slovanskih sobratov pri poroči pomoči ruskej. Ob enem se naznanja iz Kavkaza, da so Perzijanci ob meji turški razpostavili svojo vojsko, pod poveljništvom Melika Mirze, v čigar generalštabu je 36 evropejskih častnikov. Vse to priča, da ne bomo1 imeli miru, ampak da se ima vsaki čas pričeti vojska. Črnogorski knez je bil 19. t. m. sklical starašine k posvetovanju, kterega so se vdeležili tudi nekteri vodje hercegovinski. Sklenilo se je, da Črnogora hoče s Turčijo mir skleniti, če ji Turčija razun že obljubljene zemlje, ki obsega okoli 8 □milj, odstopi še okraja N i k ši č e in K uče in del okraja K o 1 a č i n s ke g a , ter dovoli svobodno brodarstvo po reki bojanski. Tudi nikakor ne privoli, da bi se okraj vasoje-viški zedinil s Turčijo, luke Spice pa, kakor tudi desnega obrežja ob Morači iu otokov na skadrskem jezeru več ne zahteva. Vlada turška se odločno brani Nikšiše odstopiti Črnogorcem, in je to poslancema črnogorskima boje že razodela. Izvirni dopisi. Otl Velike nedelje, f 19. t. m. se je v boljšo večnost preselil Ilajmund Go-ričan še le v 21. letu svoje starosti, sin tu-kajšuega usnjarskega mojstra gosp. Ferdinanda G or i č a n a, iu absolviran kupčijski akademikar. Lep pogreb, kakoršuega uže dolgo tukaj nismo imeli, je kazal, da je bil ranji od vseh ljubljen, kteri so ga poznali, iu vdeležilo se je tega pogreba^ poleg štirih gg. duhovnikov mnogobrojno število domačih in tujih ljudi. čast. gosp. Kelemina, tukajšnji kaplan so raujemu imeli lep govor s prižnice, v kterem so stavili Rajmunda otrokom v izgled pokorščine proti svojim starišem; in vsem drugim navzočim so priporočali, tako potrpežljivo in mirno svojo bolezen prenašati kakor ranjki, kteri v svoji dolgotrajni in muke polni bolezni nikdar ni godrnjal. Njegovi bivši kolegi iz Maribora so mu po deputaciji poslali lep venec s tribarveniin trakom, kteri je imel naslov: ,,V spomin Tebi zvestih bratovskih dijakov"; iz Gradca, kder je višje kupčijske šole obiskoval, so dohajali telegrami. — Ker je bil ranjki odločen narodnjak, izgubili smo v tem nadepolnem izobraženem mladenču veliko, in potrebno je, da mu v .,Slovencu" postavimo mal spominek. — Bodi mu lahka žemljica, in počiva naj v miru ! Vt. fiioriee. 0. kr. kmetijsko društvo v Gorici javlja sledeči razglas: V namen, da bi se sadjereja in trtoreja bolje razvila , preskrbelo je c. kr. kmetijsko društvo, da bode tudi letos praktični poduk v sadje-, trtoreji in v kletarstvu za odraščeuc in sicer po sledečih pravilih: 1. Poduk bode javen v deželni kmetijski šoli; predavali bodo gg. profesorji iste šole. 2. Predavanja bodo dvakrat v letu, vsa-krat po tri dni zaporedoma; prva vrsta predavanj bodo prihodnjega meseca aprila, druga pa meseca septembra. Razpravljala se bodo sledeča vprašanja : Življenje, ceplenje, gnojenje in oskrbovanje sadnih dreves. Kupčija sc sadjem (1. vrsta.) O trgatvi. Kako se napravlja vino in kako je ž njim ravnati, dokler se v drugič pretaka ali presnema (2. vrsta.) 3. Da se bodo teh predavanj ložej vdeležili poljedelci, vinorejci in vrtnarji, katerim manjka za to potrebnih pripomočkov, razpisuje kmetijsko društvo, kakor lani, nekatere štipendije in to iz podpore, katero je v ta namen dovolilo ministerstvo za kmetijstvo. Štipendisti razun onih iz Goriškega okraja, bodo dobivali tudi potnino in sicer oni korminskega, gra- diškega, kanalskega, komenskega in ajdovskega okraja po 2 gl., oni iz drugih okrajev pa po 3 gld. 4. Kedor se misli za štipendij oglasiti, naj poda prošnjo po županstvu svoje občine vsaj do 10. aprila c. k. kmetijskemu društvu. Začetek predavanj se naznani deležnikom o pravem času. Županstva so uljudno naprošena, da predložijo njim podane prošnje v zgoraj navedenem obroku kmetijskemu društvu s plačano poštnino. Prošnjam, v kterih bodo navedeni posebni razlogi, na ktere se mislita ali oni naslanjati, naj se priložijo spričevala, da zadostujejo pro-sivci pogojem čl. 3, da se dobro obnašajo in da so se do zdaj praktično pečali s trto- iu sadjerejo. C. k. kmetijsko društvo v Gorici, due 12. marca 1877. \Viljem vitez Ilitter, podpredsednik. It. Sr*««, 25. marca. (Volitev.) Naša vrla „Edinost" piše: Za 6. okraj Kontovelj, Prosek in sv. Križ je razpisana volitev na 8. aprila, prvo nedeljo po veliki noči. Opozoru-jemo rodoljube 6. okraja, da stopijo v delo ter pripomorejo narodni stvari; nikar naj ne poslušajo magistratovih služabnikov, oni le za magistrat delajo, za korist, okraja jim ni mar, oni gledajo 1^, da vstrezajo svojim gospodom, ki so sovražniki našega jezika in naroda, ki bi radi polaščili vso okolico, pošiljajo mej vas svoje preroke, da bi vas odvrnili od naroda. Premislite, volilci G. okraja, koga bodete volili; ako si ne izvolite svojega domačina, ki je vže toliko storil za okolico, ki je za znižanje daca v okolici govoril iu bil uslišan, ki je za vaš komun tolikokrat svoj glas povzdignil ter nev-strašljivo tirjal, kar vam gre, obsodi vas narod slovenski. Priporočamo vsem volilceut, naj gredo po listke, in naj se ne dajo od nikogar preslepiti. Volite vsi enoglasno, s tem vse lahoiiako siljenje osramotite in pokažite, da v okolici živi krepki slovenski narod. Naj pojenjajo vsa osobna sovraštva, bodite složni, naj vam bode vaša čast v zmagi pred očmi, ki se bo daleč po svetu razlegala. Vsak naj zapiše ua listek ime: Ivan Nabergoj, s tem osramotite vse naše sovražnike ter j h vženete v kozji rog. Mi pa pričakujmo od rodoljubov 6. okraja zmage in kričali bomo iz rodoljubnih prs: Zivio naš poslanec, Ivan Nabergoj! Domače novice. V Ljubljani, '27. marca. (Sijajna zma