Štev. ii.
jublja^sKi^
¦   *   ¦   j__i   ¦   «   >   t   t   i   i____t
T—i—]—i—i—i—i—i—i—j—r—|—i—t—t—i—i—r-
-i—i—i—i—i—i—i—r
Leposloven in znanstven, list:
V Ljubljani z. novembra 1887.
Leto VII.
Poroka.
L
topila sta ravnokar pred oltar, Oj, belega mesta najlepši par.
Prelepa je ona ko cvet rosan, Pogled ji veder ko beli dan.
Saj tudi on je čvrst in krepak, Na čelu leži pa mu tajen mrak.
Množina ljudstva se zbira zad, Saj  vsakdo  bi njiju videl rad.
V temotnem kotu dekletce kleči, Zakriva z  rokama solzne oči.
Iz cerkve Po cerkvi
»Oj, k tebi drhtim, zavetje sirot, Usliši mi prošnjo, nebeški Gospod!
»Nekdaj pač bil je moj up, moj žar. Ostavil je mene, odšel za vsekdar.
»A bodi! Nikar se ne srdi nanj, Uprl pogled zdaj milostno vanj.
»In s sreče vezjo" njiju dahes ovij In jasno radost nad njiju razlij.
»Iz srčnih njegovih  globočin Izbriši mu temni na mene spomin!«
hitelo dekletce bledo, odmevalo petje glasno.
Rad in s k i.
Mr
R6žica.
$
rani v knjigi majka   mlada Rožico   iz prošlih dni — In v molitvi srčnove*rni Cesto  vpira v njo  oči.
Spomni časov se ljubezni, Srce bije ji gorko, Na cvetoče pa ji lice S61zo porosi oko. —
Ko pa  čuje »srček mali« Porodice vzdih in stok, Dvoje src se žalost loti, Dvdje  src pretresne jok.
SI avomir.
-^
Mf
41