Poštnina plačana v gotovini	Posamezna številka 5 din
Z vplačilom davkov bo treba pohiteti
Upravičeno moramo pričakovati, da »odo nekatere zadnjih sprememb v na-gospodarstvu ustvarile tudi prelomnico v odnosu do vnovčevanja proračunskih dohodkov, posebno dohodkov od Prebivalstva, t. j. predvsem dohodnine. Ekonomska povezanost v novi trgovini, v novi odkupni politiki, v vprašanju obroka denarja mora biti vsakomur jasna in poznana, še bolj pa ljudem, ki se ukvarjajo s finančno politiko, kaj pomeni v odnosu do stanja na trgu, do cen, 4o odkupov, do čuvanja blagovnih fondov itd. Uspehi, ki jih v tej novi politiki dosegamo z intervencijo blaga, nas ne niorejo zadovoljiti vse dotlej, dokler dol-faie prebivalstvo še visoke zneske na davkih — in če je dosežen emisijski efekt, je to izključna posledica intervencije z blagom, v nikaki meri pa ni Posledica naših ukrepov v davčni politiki.
Trdili bi napačno, če bi zanikali vsak )®peh v izterjavi. Res je, da so vsi kra-ievni ljudski odbori na splošno dosegli lOO-odstotno realizacijo odmere dohodnine za leto 1950, toda dosti slabše je z izterjavo dohodnine za prvo polletje 1951, pa bilo si to z izterjavo dohodnine kmečkih gospodarstev ali pa obrtnikov. 0e upoštevamo, da so kmetje dobili sa-9 nio letos za svoje pridelke okrog 15 in 1 ■ Pol milijona dinarjev, da je bilo obrtnikom izplačano samo od socialističnega Rektorja skoraj 6 in pol milijona dinarjev in končno, da je prebivalstvo tudi samo od socialističnega sektorja prejelo prevozih nad 4,3 milijone dinarjev, nikakor ne moremo biti zadovoljni z izterjavo dohodnine za tekoče leto, saj je plačal ves privatni sektor na račun prve ja« jn druge akontacije v letu 1950 samo do-'hrih 6 milijonov dinarjev. Najboljši kra-„ jevni ljudski odbor na območju OLO Tr-ye| navije glede izterjave dohodnine je KLO Dole pri Litiji. Če uooštevamo, da je bilo Prebivalstvo tega KLO med okupacijo Vseljeno, naselja požgana, pridemo do ^ključka, da je davčna komisija pravilno Cmerila davek in ga tudi izterjala. Pripomniti moramo, da je davčna odmera v m® KLO proti drugim KLO uravnove-®na ter da so izterjali zaostalo kakor 'Udi tekočo dohodnino 100-odstotno od P0‘J| ®eh davčnih zavezancev. Dobro so se 'hol!	izterjave tudi KLO Dobovec, Za-
vj Sorje, Loke-Kiisovec, Trojane, Zidani * *&ost in Ra zbor, ki s o n a spl ošno dosegli Prav tako 100-odstotno izterjatev, ne pa udi individualno.
L Imamo pa krajevne ljudske odbore, ne polagajo nobene važnosti za izterjanje dohodnine ter imajo še velike ^ostanke, na drugi strani pa zahtevajo ?d OLO dotacije za izpolnjevanje prora-cUna. Tako 60 izterjali tekoče dohodnine ^d kmetov n. pr. KLO Jagnjenica samo -jn- ,d%, Izlake 27%, Mlinše 37%, Podkum 0p» Loka pri Zidanem mostu 65% in Ioni!* Ceče 66%. Prav tako slabo ali pa še ij 6™bše je z izterjavo tekoče dohodnine pri °“rtnikov. Najslabši so KLO Jagnjenica -ori11' ru,, izterjano 0%, Čemšenik 0%, Trojane lužUf tj ' Izlake 11%, Radeče 18%, Dol pri „ rii<j fpustniku 27%, Trbovlje 56% in Zagorje OP 60 odstotkov.
. Če upoštevamo, da je bilo treba do je n* ?■ julija razpisati že III. akontacijo, kar
aiil’
oi>
D
ir!
oht
ro*1
><#»
re'
e
ne
nie11
jaše ' J Večina KLO že napravila — izjema so jml pri Hrastniku, Gabersko, Izlake, Jllinše, Radeče, Trbovlje in Turje — in j® bo ta akontacija zaradi sprostitve od-fUpov in višjih cen višja, potem bodo bo^‘1 u krajevni odbori, ki izterjavi niso po-k.^tili zadostne pozornosti, v težkem poli. j! t aiu, če bodo hoteli izterjati davek ■°lijta1'0 rekoč za tričetrt leta skupaj. Po-1 111' !edica bo kopičenje zaostankov — ker Mon moramo davke realizirati 100-odstot-J V, bodo pač ljudski odbori prisiljeni oiln ^terjavo zaostriti.
i brez realizacije dohodnine ljudski od-ne bodo mogli izvajati v redu svo-proračuna, ker ne bodo imeli domkov, dotacij iz višjega proračuna pa 1 ne 6mejo pričakovati, tj krajevni ljudski odbori morajo stori-n V, da bodo te dolgove izterjali, kajti fre le za to. da dokončno razčistimo t0v^Ue zaostanke, marveč predvsem za O pomagamo na podlagi teh elemen-Vv Utrditi nove ukrepe v gospodarstvu. j6 e to nam nalaga težke naloge, vendar t Uueditev teh zaostankov nujna in peli, T ker nam zaostanki kvarilo gotovin-situacijo, kvarijo pa tudi pravilno f^m.crje med kupnimi in blagovnimi
ifi
Občni zbor Društva upokojencev
eS
jjA
kratkim Jo imelo društvo upoko •efli" žii0f6v v Zauorju letni otiSnl zbor. Udeleži. Otih Se Ka naf* Du<ti- Delegat glavnega ftl) Jo ?’'a 'Z Ljubljane, tov. Andrej Škulj, *** heo ro,la' o delu kongresa upokojencev v atei4 tefeKra<lu v mesecu juniju. Iz njegovega prtioUij gi, ,rn,n upokojenri videli, kako se danes Tj^ll llnsa na izboljšanje življenja upokojencev, Trj,idšJ	klede Izenačenja staroupokojencev z
p'*SS5 ,°jcnci po novem zakonu.
a 7,Eeru pa smo pogrešali politični re-.rtek j t>oPri' hi v mnogih vprašanjih moral jiede" dojene " na,,afno mišljenje nekaterih upo-Uaše <BV’ nlao na tekočem o problematiki uocialistične graditve.

szLm.- Kak« se Trbovlje pripravljajo na praznik oborožene vstaje
V Trbovljah bodo počastili dan vseljudske vstaje slovenskega naroda s prireditvami v tednu pred tem praznikom in na dan 22. julija. Skoraj po vseh terenih bodo priredili odbori OF slavnostne seje, prav tako pa bo imel mestni odbor OF v Trbovljah slovesno sejo, slavnostno zasedanje bo tudi na OLO Trbovlje, poleg teh prireditev pa primerne proslave v teku celega tedna pred 22. julijem.
Proslava v počastitev desete obletnice oborožene vstaje slovenskega naroda se bo pričela v Trbovljah že dne 14. julija s slavnostno akademijo rudniškega gasilskega društva v Trbovljah, ki slavi 70-letnico svojega obstoja. V nedeljo 15. julija bo slavnostni dan tega društva s pričetkom slovesnosti ob devetih dopoldne. Dne 18. julija bo slovesna podelitev spomenic svojcem padlih borcev v NOB in pogostitev teh 6vojcev. Naslednji dan, 19. julija, bodo odprli društvene prostore OF na Dobrni. V petek 25. julija bo na stadionu S ŠD Rudarja derby tekma SK Amater : SK Trbovlje, kot predtekma pa Suhi: Debeli.
Pred tekmo bo imela delavska godba iz Trbovelj promenadni koncert.
Na predvečer praznika, 21. julija, bo na Vodah promenadni koncert trboveljske godbe. Ob nastopu mraka po 20. uri bodo izstrelili raketo — ta trenutek bodo zagrmeli po vseh hribih okrog Trbovelj možnarji. Centri predvojaške vzgoje bodo uprizorili napad. Od teh ’6e bo od- I cepilo 12 tovarišev, ki bodo tekli s pri- | žganimi baklami do Povšeta. t kjer 60 padle prve žrtve Orjune, ter bodo ob I spomeniku teh žrtev prižgali -žaro: Prav I tako bodo prižgali žaro pri »Figabirtu«, kjer so bili v Trbovljah ustreljeni med vojno prvi talci, od Partijskega doma pa bo hitela štafeta v kamnolom v Zgornjih Trbovljah, kjer so Orjunaši ubili heroja Fakina.
Nato bo slovesnost z govorom o pomenu oborožene vstaje slovenskega ljudstva leta 1941. Na gričih in hribih okrog Trbovelj bo mladina prižgala kresove. Tudi sam izgled Trbovelj bo dobil tega dne drugo lice. Pred začetkom zborova-vanja bo poleg koncerta delavske godbe nastopil mešan pevski zbor bivših trbo-
Rudarski dom v Trbovljah, požgan pred 27 leti, od fašistične Orjune. V počastitev 22. julija, bo ▼ njem otvorjen zgodovinski muzej iz NOB na dan 22. julija
Tudi v Zagorju se dobro pripravljalo
V Zagorju se živahno pripravljajo na proslavo dneva vstaje, 22. julija. Spored te proslave so sestavili na posebnem sestanku zastopnikov množičnih organizacij, društev in ustanov.
Dne /7. julija bo pohod od Boriška do skupnega groba žrtev NOB, kjer bodo položili vence. Nato bo koncert sindikalne godbe v Toplicah. V četrtek 19. julija bo v fizkulturnem domu kulturna prireditev, na kateri bosta sodelovali dramska skupina in gasilsko društvo s pevskim in
V	nedeljo 22. julija bodo vsa društva in množične organizacije priredile izlete v partizanske kraje, kjer bodo javni nastopi zagorskih kulturnih sekcij.
V	tednu pred 22. julijem bodo v Zagorju okrasili vse spominske plošče in grobove vojnih žrtev z venci, na predvečer 22. julija pa bo mladina prižgala kre sove na krajih, kjer so se odigrali znameniti dogodki med narodnoosvobodilno borbo.
veljskih Slavčkov — med tem zborovanjem pa bodo posebne delegacije položile vence na spominska mesta padlih žrtev.
Na sam dan 22. julija bodo razni izleti v partizanske kraje našega okraja, v Trbovljah pa bo na ta dan na stadionu SŠD Rudarja slavnostna parada centrov predvojaške vzgoje okraja Trbovlje s tekmovanjem teh centrov v vseh vojaških disciplinah.
VSI MORAMO SODELOVATI V PRIPRAVAH ZA PROSLAVO 22. JULIJA
Ne samo s pospešenim tekmovanjem mladine, obveznikov predvojaške vzgoje ter raznih organizacij, društev in delov--nih kolektivov — tudi drugače bodo v trboveljskem okraju počastili 22. julij, dan vstaje, praznik slovenskega ljudstva. V času od 15. do 22. julija bodo po centrih okraja, v Zagorju, Radečah, Hrastniku in v Trbovljah kulturne prireditve na prostem, na predvečer praznika pa slavnostne akademije po vseh središčih okraja.
Dne 21. in 22. julija bodo kulturno-umetniške skupine našega okraja nastopile 6 kulturnimi prireditvami v Dolah pri Litiji, Razboru, Loki pri Zidanem mostu, Turju, Čečah, na Kalu, Mrzlici, Partizanskem vrhu, v čemšeniku, Mlinšah, na Dobovcu, v Podkunru in na Čebino-vem. Vsi ti kraji so te6no povezani z dogodki naše narodnoosvobodilne borbe; 6 kulturnimi prireditvami in izleti v te kraje se bo oživel spomin na vojne dni.
Poleg teh kulturno-umetniških prireditev bodo dne 21. in 22. julija po naših KLO slavnostne seje z udeležbo množičnih organizacij. V dneh od 18. do 20. julija bodo obvezniki izven armadne vzgoje priredili partizanski marš, Štafeta bo odšla 18. julija iz Razbora ter se prebijala skozi zapreke do cilja, kamor bo prispela 20. julija ob 14. uri. Ta mar* bodo napravili podnevi in ponoči na progi 50 do 60 km, in to predvsem skozi partizanske kraje našega okraja. Pohod bo razdeljen v dve etapi, in sicer iz Razbora do Šmarjete, kjer bo miting in sprejem, nakar se bo marš nadaljeval proti Mlinšam, kjer bodo zopet organizirali sprejem.
Na dan pred 22. julijem bodo v Trbovljah odprli v Rudarskem domu okrajni muzej. Vsa dela vodi pripravljalni odbor, ki mu načeluje predsednik MLO Trbovlje, tov. Alojz Borštnar. V muzeju bodo razstavljene slike in arhivi borbe Partije v 6tari Jugoslaviji in narodnoosvobodilne borbe.
Dne 22. julija bo na stadionu SŠD Rudarja v Trbovljah revija obveznikov predvojaške vzgoje, na katero 6e posamezni predvojaški centri pripravljajo že sedaj z medsebojnim tekmovanjem.
Tri}e rudarji (delo kiparja St. Batiča)
Spomenik padlim borcem v Trbovljah
Mestni odbor Zveze borcev NOB v Trbovljah je sklenil, da izvede v počastitev desete obletnice JA vsa pripravljalna dela za postavitev spomenika padlim borcem NOB iz Trbovelj. Spomenik bo stal na prostoru pred rudniško re stavracijo na Vodah, v centrumu Trbo-so se vedno zbirale množice proslavah, manifestacijah ali pa demonstracijah že v 6tari Avstriji, prejšnji Jugoslaviji, pa tudi danes, kadar so v Trbovljah proslave, manifestacije in druge prireditve večjega obsega.
Osnutek za ta spomenik dela mladi kipar Stojan Batič, trboveljski rojak. Spomenik bo velik simboličen prikaz rudarskega dela ter okras Trbovelj. Ker pa bodo stroški za ta spomenik veliki, je mestni odbor ZB sklenil, da bo v ta namen priredil dne 16 septembra t. 1. v Trbovljah veliko tombolo. To bo ena izmed največjih tombol v zadnjem času s preko 70 glavnih dobitkov, ostalih dobitkov pa bo 3000. Skupno vrednost vseh teh dobitkov cenijo nad 3 milijone dinarjev.
OF v Prapretnem dobro dela
Frontovci v "Prapretnem eo vse naloge, ki so si .iih zadali v tekmovanju v čast 10. obletnice OF, častno opravili in niso prenehali s tekmovanjem. Dozidali so zadružni dom in napravili strešni krov, tako da je dom sedaj pod streho. Tudi v notra njosti doma so si uredili frontni lokal, kjer se zbirajo k sejam in sestankom. Pretekli teden so imeli širšo sejo in napravili načrt za nadaljnje delo. Sklenili so, da bodo v počastitev desete obletnice JA dokončali vsa dela v notranjosti doma v .pritličju. Pri deiih sta se najbolj prizadevala sekretar OF. tov. R. F. in tov. K. J. — Vsi naj sledijo zgledu obeh tovarišev, pa bo obljuba kmalu izpolnjena.
velj^ kjer ob raznih
tamburaškim zborom.
V soboto 21. julija bo zaključna akademija z izbranim sporedom. Ob tej priliki bodo sprejeli resolucijo o izročitvi vojnih hudodelcev Paveliča in Artukoviča.
V KDZ trboveljskega okraja je treba zboljšati organizacijo dela
Kmetijskih delovnih zadrug v trboveljskem okraju je samo pet, med katerimi je najboljša KDZ na Trojanah. Tudi po organizaciji dela prednjači pred ostalimi in je edina zadruga, ki ima urejen brigadni sistem dela ter gradi letos poleg drugih naprav velik svinjak za povzdigo svinjereje. S pritegnitvijo ostalih okoliških kmetov bi ta zadruga lahko postala ena izmed najboljših zadrug v Sloveniji.
KDZ v Podkumu je gospodarsko slaba. Vzrok je predvsem v tem, da ima težkoče s skupinskim delom in e skupnim vskladiščenjem poljskih pridelkov. Tudi organizacija dela je slaba.
V KDZ v Loki pri Zidanem mostu, ki ima drugače vse pogoje za razmah, je iskati vzroka njenega slabega delovanja v tem, da kmetje niso zložili svojih posestev v zadrugo za skupno obdelovanje, marveč se obdeluje zemlja posamezno. Le z razširitvijo bo mogoče izvesti arondacijo zemljišč. V zadrugi je treba vpeljati boljšo organizacijo dela in stfogo disciplino. Zamisel, da bi se del industrijske ekonomije v Loki, ki je drugače v sestavu industrijske ekonomije Hote-mež, vključil v to KDZ, ni slaba. S to potezo bi bil omogočen zadrugi boljši in hitrejši razvoj.
KDZ »1. maj« v Hotemežu ne žanje takšnih uspehov kot bi jih lahko po svojem obsegu in gospodarski moči. Ta zadruga ima vse pogoje za razvoj socialističnega kmetijskega obratovanja.
Z največjimi težavami 6e bori KDZ v Izlakah, akoravno ima vse pogoje za uspešen razvoj. Vzrok je iskati v tem, da «o gospodarstva preveč raztresena, na drugi strani pa okoliščina, da je v upravnem odboru zastopano v preveliki meri ožje sorodstvo, zaradi česar se uveljavljajo v zadrugi osebni momenti
Pred desetimi teti V HRASTNIKU IN OKOLICI
Pred desetimi leti je imela hrastniška dolina videz mirnega, tihega naselja, ki se je pokorilo okupatorju in njegovim ukrepom. Toda v resnici ni bilo tako. Narodnoosvobodilno gibanje se je začelo razvijati tamkaj že meseca julija 1941. Prvi zametki OF so bile sabotažne trojke, ki so uprizarjale razne sabotažne akcije v rudniku z namenom, da zmanjšajo njegovo produkcijo. Te trojke so poleg številnih sabotažnih dejani razpečavale propagandno literaturo proti okupatorju med rudarji in kmečkim prebivalstvom v okolici, kot na primer na Kalu, Čečah, Marnem in Turju — da, celo do Svete Jedrti nad Laškem je segalo to njihovo propagandno delovanje. Vodstvo teh sabotažnih skupin so sestavljali tovariši Mirnik, škobme, Tršek, Ernest Babič, Jože Babič in še drugi. Do odhoda prve skupine v partizane je na sektorju Hrastniku delovala močna mladinska organizacija, ki je s pomočjo starejših zbirala za partizane razni material, orožje in denar.
Prvi partizani, ki »o odšli iz Hrastnika, so bili Babič, Marjetka Kastelic in še nekateri. Politično delo pa v Hrastniku tudi potem ni prenehalo, ko je bilo zaradi izdajstva ustreljenih veliko število Skojevcev, prav tako pa poslano v internacijo mnogo najboljših hrastniških družin, od koder se marsikdo ni več vrnil.
Kljub divjanju okupatorja se je osvobodilno gibanje tudi v Hrastniku in okolici naglo širilo, tako da v rudniku Hrastnik-Ojstro ni bilo niti ene etaže, ki ne bi imela svojega zaupnika ali pa aktivista 0F. V času od novembra do leta 1942 je vodil prav dobro vse politično delo ilegalec, politični aktivist Gvido Pavlič, ko je bil ta aretiran, je prevzel politično vodstvo sektorja Hrastnik tov. Lojze Ribič.
Prva večja akcija hrastniških partizanov je bil napad trboveljskih in hrastniških partizanov na strojne naprave na Blati, odkoder je rudnik dobival zasipni
material za jamo. Napad je dobro uspel, uničili so te naprave, pri kateri akciji sta bila ubita neki rudniški »Werk-schutzc in še en izdajalec. Ta prvi partizanski podvig je dal na tem terenu pobudo za nove sabotažne akcije in za večji dotok novih borcev. Vedno več sabotaž je bilo izvršenih na rudniku, število partizanov pa se je povečalo.
Partizani so se leta 1941 in 1942 zadržali največ na Dolu pri Hrastniku, Marnem in Turju, in sicer pri kmetih Fr. Zoretu, Martinu Orožnu, Ivanu šunti, Petru Šerganu in še drugih. Sami kmetje in ostali so podpirali partizane s prehrano, denarjem in drugim, pomagali pa tudi pri organiziranju obveščevalne službe in celo pri raznih akcijah. Mnogi teh tovarišev, ki so bili med prvimi pri pomoči partizanom, so bili izdani in ustreljeni, tako n. pr. učitelj Emil Ameršek na Dolu, kmečka sinova Peter in Jože Šergan. kmet Martin Orožen in drugi.
Leti 1942 in 1943 sta bili za narodnoosvobodilno delo najtežji. Organizatorja tega sektorja, tov. Lojze Ribič in Maks Jakopič sla imela zvezo s centri le po tovariših Konradom Pevcem, Ernestom Babičem in Drnovškom, širši stiki so bili v tem času nemogoči, ker je okupator pazil na vsak korak. Na sektorju Hrastniku v tem času večjih vojaških akcij ni bilo, vršile pa so se razne sabotažne akcije in kaznovanja narodnih izdajalcev.
Značilne so razne akcije za preskrbo partizanov z materialom, tako n. pr napad na pisarno rudniške direkcije v Hrastniku, kjer so partizani odnesli nad 300 kg pisarniškega papirja, več pisalnih strojev in še drug material. Vse to je bilo potrebno za organiziranje partizanske tehnike >Lojzeta Hohkrauta« na Kalu. To tehniko so vodili Lojze Ribič, Jakopič in Dušan Poženel ter partizanka Janja, ki je padla leta 1945 v Rečici nad Laškem.
Ta partizanska tehnika je bila velikega pomena, sej je redno razširjala
Radio-vestnike, poleg tega pa Izdala na tisoče okrožnic in raznih brošur OF. Za vzdrževanje tehnike so dobivali potreben pisarniški in drug material iz Hrastnika, Laškega, Savinjske doline in drugod. Partizanska tehnika »Lojzeta Hohkrau-ta< je v tej dobi s svojimi sodelavci opravila veliko propagandno delo in odigrala veliko politično vlogo ne samo v revirskih krajih, marveč tudi v Savinjski dolini in Moravški kotlini. Kljub vztrajnemu iskanju okupatorju ni uspelo, da bi izsledil nahajališče te tehnike, kajti bila je dobro skrita. Zaslugo za to ima tov. Franc Golouh, po domače Lokavčan, ki je skrbno maskiral vse dohode k tej tehniki.
Večje vojaške akcije pa so napravili partizani na tem sektorju leta 1944, ko so minirali rudniške jame na Ojstrem. Uspeh te akcije je bil tako velik, da je produkcija premoga na tem obratu do osvoboditve popolnoma prenehala. Po miniranju ojstriške jame je imel okupator še vedno možnost pridobivanja premoga v jamah obrata Hrastnik, ki ga je po ši-rokotirni železnici spravljal na železniško postajo v Hrastniku. Treba je bilo porušiti še železniški most pri Riicklu v Hrastniku, kar je partizanom tudi uspelo.
V vseh letih od 1941 do 1945 je bilo izvršeno nešteto takih sabotažnih akcij. Leta 1944 pa se je dotok borcev iz revirjev močno povečal. Glavna zbirališča partizanov so bila v vasi Ravne, Goveji potok, pod Mrzlico pri Kaitni, centralno zbirališče pa je bilo pod Mrzlico v Gorenji Rečici. Z mobilizacijo strokovnega kadra z rudnika v partizane in z odhodom večine rudarjev in ostalih z rudnika ter po uničenju jamskih naprav okupator ni imel več možnosti pridobivanja premoga v večjih množinah. Vse to je trajalo do osvoboditve. Po osvoboditvi pa so hrastniški rudarji v kaj kratkem času. obnovili svoje jamske nanrave in vrše danes skupno z ostalim; delovnimi kolektivi Jugoslavije veliko bitko za iir gradnjo velike socialistične države.
Dogodki po Svetu v preteklem tednu
KOREJSKO VPRAŠANJE
Možnost mirnega razpleta korejskega spora je razumljivo v ospredju svetovnih političnih dogodkov. Razumljivo zaradi tega, kar so narodi zemeljske oble v zadnji svetovni vojni preizkusili preveč grozot, ki jim jih je povzročila nasilnost blaznega nemškega fašizma in ne želijo, da nov imperializem, pa najsi ho od koder hode, zaplete človeštvo v še večje strahote nove svetovne vojne. Predigra za možnost ponovnega svetovnega požara je vsekakor korejska vojna. Svet se je oddahnil ob vesti, da bo le dana možnost mirne ureditve tega spora, dasirav-no zveni paradoksno, da je pobuda za to prišla ravno od strani, ki je ves čas podpihovala korejski spor. Ravno zaradi tega 6e čujejo z raznih strani glasovi previdnosti, češ: vojaška pogajanja se bodo morda končala sporazumno in v doglednem času, razgovori o ureditvi splošnih političnih vprašanj Daljnega vzhoda pa bodo vsekakor težaven problem. V zvezi s tem so značilne izjave zastopnikov zahodnih velesil, da se oborožitveni načrt v državnem merilu kot v onem Atlantskega pakta nikakor ne more zmanjšati in da mora vojaška moč Zahoda ostati na sedanji višini priprav. Zahod se zaveda teikoč in eventualnih zapletljajev v zvezi s korejskimi mirovnimi pregovori in je v tem 6mi«lu dal izjavo tudi generalni sekretar OZN,
Trygve Lie. Ni dvoma, da je Sovjetska zveza pretrpela na Koreji politični in vojaški poraz. Vprašanje je le. ali ni bil ta predlog za mirovna pogajanja le taktična poteza Moskve, da nepričakovano izzove mednarodne konflikte na drugi zunanjepolitično občutljivi točki?! Zahod je na to vsekakor pripravljen.
Po vesteh s pristojnih mest so predhodni razgovori za pogajanja napredovali zadovoljivo. Predlog, naj bi se vojaška pogajanja vršila na danski sanitetni ladji »Jutiaudiji«, se je 6 privolitvijo generala Ridgwaya spremenil v toliko, da bodo predhodni razgovori v Kesongu. Po ukazu poveljnika ameriških vojaških sil so 7. julija ob 4. uri zjutraj prenehala bombardiranja prometne črte Fenjang—Ke-song in vseh severnokorejskih mest na tej črti. Ta ukaz je bil izdan v skladu jamstva generala Ridgwaya za svoboden prehod kitajske in severnokorejske de-
legacije v Kesong, Kesong je v območju km2 razglašen za nevtralno cono. Uve-
dena bo stroga cenzura. V«a poročila se bodo stekala v Seulu, ki er se bo javnost obveščala o poteku razgovorov.
Na korejskem bojišču vlada v pričakovanju pogajanj relativno zatišje. Letalske sile ZN so pač še precej aktivne in 60 bombardirale sovražna zbiral išča na osrednjem in vzhodnem delu Severne Koreje,
Perzija še trdo fabol^ o
V kolikor vlada glede Koreje do neke mere optimizem, pa se vprašanje bri-
tansko-perzijskega spora zaradi nacionalizacije petrolejskih vrelcev še vedno zaostruje. Perzijska vlada še nadalje vztra-
a na svojem nepopustljivem stališču. Po vesteh se sicer opažajo v perzijskih krogih nesoglasja glede možnosti rešitve perzijskega spora, Prva skupina izraža bojazen, da Perzija sama ne bo mogla izkoriščati svoje petrolejske industrije in svetuje previdnost v boju z mogočnim britanskim podjetjem. Nasprotna skupina, ki jo podpira javnost, pa je ostro naperjena proti britanskim interesom in zahteva odhod britanskih strokovnjakov. Policijska preiskava v predstavništvu anglo-iranske družbe je baje zaplenila važne dokumente o odnosih med to družbo in perzijskimi političnimi osebnostmi in tiskom. Mosadik obtožuje na podlagi tega svoje nasprotnike, da jih je dražba »podkupila«.
Spor je povzročil zastoj proizvod-Perzi' ‘
nje nafte v Perziji in bo s iem posredno vplival na finančno zmogljivost države, kajti dohodki od industrije nafte so v dobršni meri držali v ravnotežju perzijski državni proračun Spričo zaostreno-sti položaja v Perziji kupuje Britanija s svojim dolarskim fondom velike količine nafte na V6eh koncih sveta, da bi na ta način izenačila eventualno izgubo v Perziji. Ob odločitvi mednarodnega razsodišča v Haagu o zaščiti interesov anglo-iranske družbe je bila sklicana izredna seja britanske vlade ter se zlasti v krogih opozicij« poudarja potreba po -strejši vladni politiki brez popuščanja. Britanska vlada je priznala odločbo te-gi razsodišča o imenovanju petčlanskega odbora, ki naj bi nadzoroval delo rafinerij in petrolejskih polj do končne rešitve spora Uradni perzijski krogi pa izjavljajo, da je sklep mednarodnega raz-
Nemška oborožitev
Ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy, je izjavil, da se o nemški oborožitvi ne bo odločalo vse dotlej, dokler ne bodo znane možnosti o ustanovitvi evropske armade. Nemška armada pa ne bo samostojna, temveč sestavni del ev-
sodišča nezakonit in da bo vladna politika v pogledu spora ostala nespremenjena, Možnost, da bi Britanija predložila ta spor Varnostnemu svetu OZN, se zaenkrat v uradnih britanskih krogih šteje še za prenagljeno. Vsekakor je položaj spričo nasprotnih stališč Anglije in Perzije resen in se omenja ponekod celo možnost oborožene intervencije. Vendar bo treba tukaj upoštevati vsekakor tudi zadržanje Sovjetske zveze, ki menda komaj čaka, da dozori novo jabolko mednarodnega spora in da ona tudi tukaj vplete svoje svojstvene Intrige. Zaenkrat »Mauritius« še ni mirovna ladja » Jutl-andija«.
Pomembna izjava Trumana
Ob 175. obletnici proglasitve ameriške neodvisnosti je predsednik Truman izjavil upanje, da bodo razgovori o premirju uspešni. Če pa ne bi bili, bo temu kriv nasprotnik, ki noče miru. Poudaril je, da nevarnost sovjetskega napada še vedno ograža vse svobodoljubne narode sveta, pa tudi Združene države Amerike.
Grotewohl se je vrni! iz Moskve
Predsednik vzhodnonemške vlade je bil preko dva meseca na »informacijskem obisku« v Moskvi in se vrnil te dni gotovo s točnimi navodili glede bodoče sovjetske politike do Nemčije in sklenitve separatnega miru med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo.
Mož norveško trgovske mornarice
1,655.000 ton novih trgovskih ladij izdelujejo za norveško trgovsko mornarico. Od tega gradijo angleške ladjedelnice 613.000 ton. Dosedaj šteje norveška trgovska mornarica 2126 ladij s to-nažo 5,121.988 ton.
Število divizij Atlantskega pakta bo povišano na 70
Povečanje števila divizij Atlantskega pakta 6labo napreduje in se izraža bojazen, da oborožene sile Atlantskega pakta do konca tega leta ne bodo do-
segle 25 divizij, kaji Eisenhower raz-
JlE
polaga trenutno komaj z 12 divizijami. Vzrok počasnega napredovanja je iskati v tem, da se članice tega pakta dosedaj še niso sporaizumele glede prispevka in o finančnih obveznostih. Plan oborožitve pa določa, da bo treba do konca prihodnjega leta sestaviti do 60 divizij, poleg 10 divizij, ki jih bi moral* dati na razpolago Zahodna Nemčija.
Sovjetska zveza nože vrniti ZDA posojenih ladij
Sovjetska zveza 6i je med vojno na temelju zakona o posojilu in zajmu izposodila od ZDA 670 ladij. ZDA so sedaj že v tretjič zahtevale, da SZ vrne te posojene ladje. Poleg tega so ZDA zahtevale, da 6e reši spor glede izplačila preostalega materiala, ki ga je SZ prejela med vojno in zahteva, da mora plačati odškodnino v višini 800 milijonov dolarjev. SZ je ponudila le 240 milijonov dolarjev s plačilnim rokom 55 let.
• • •
in doma
Akcija za pomoč Jugoslaviji
Delegacija ženskih organizacij ameriške pr esb it er lanske cerkve se je nedavno mudila na obisku v naši državi. V poročilu, ki so ga dale zastopnice, se poudarja potreba pomoči jugoslovanskim narodom. Presbiterianska cerkev je po Rdečem križu poslala že za 1000 dolarjev zdravil. Delegacija je izrazila svoje občudovanje nad prizadevanjem Jugoslavije za razvoj kulture in nad delavnostjo žensk in mladine pri graditvi lepše bodočnosti naše države.
Surovine iz ZDA za Jugoslavijo
V začetku tega meseca je prispela naša ladja »Korenica« iz Amerike in pripeljala, na Reko 5840 ton koksa na račun pomoči, ki 6o jo ZDA dodelile v znesku 29 milijonov dolarjev Jugoslaviji. V kratkem bodo nove ladje pripeljale bombaž, tehnične maščobe, farmacevtske surovine in drugo.
Prvi ženski dekan fakultete v naši državi
Za dekana filozofske fakultete je bila te dni imenovana Vera Šnajder, profesor na filozofski fakulteti v Sarajevu. Profesorica Šnajder, ki je diplomirala na filozofski fakulteti v Beogradu, je prva žena v naši državi, ki je dobila naslov dekana fakultete.
Tobačni izdelki na denarne bone
Po objavljeni odredbi oredsednika Sveta za blagovni promet FLRJ bodo potrošniki lahko kupovali tobak, tobačne izdelke in vžigalice na denarne bone industrijskih nakaznic ter na denarne kupone za nakup prehranbenih predmetov.
Kanada pomaga Jugoslaviji
Kanadska vlada je dala Mednarodnemu dečjemu fondu na razpolago suhih rib v vrednosti 210.000 dolarjev, Ta pošiljka bo kmalu prispela v našo državo.
Iz Tjohe pri Zidanem mostu
ropske armade._To izjavo so z zadovolj-
edlem ko
stvom sprejeli Francozi, medlem ko so Nemci bili razočarani. Sicer pa se je stališče Zahodne Nemčije, ki je bila do pred kratkim proti nemški oborožitvi, spremenilo v prilog sodelovanja z državami atlatnskega pakta tudi glede postavljanj'! nemških oboroženih sil.
toka pri Zidanem mostu se je zadnje čase zelo razgibala v kulturnem življenju, poživil pa se je tudi šahovski krožek. Predvsem je treba pohvaliti tov. Mlinarja in Vebra, ki ves svoj prosti čas porabita za dvig kulturnega življenja v I/oki.
Za 22. julij, dan vstaje našega naroda, pripravlja SKUD Loka pisan spored. Tega dne bodo odkrili spominsko ploščo žrtvam fašističnega terorja v Loki, KLO Razbor
noosvobodilni borbi padlih žrtev.
V juniju je imel Okrajni dom onemoglih
a /v Vi' • 1-n orm a V a nnhllrln nnodendo i »A
III (Moste), obiskale pa so onemogle tudi žene iz Hrastnika. Obe organizaciji »ta pri-
nesli starčkom raznega peciva, pa tudi" na dobro kapljico nista pozabili. AF2
____________________________________iz Ljubljane je prinesla starčkom tudi 10 parov copat, ki so jih te žene napravile v prostem času. Sekretarka iz Ljubljane je napravila starčkom lep nagovor, na kar so se žene pogovarjale z njimi do 12. ure, nato pa napravile izlet v okolico Loke. — Žene iz
TT«_.š.:L. .a e* __l_.1i.1 _   i  m_________•
Hrastnika so se pripeljale z avtom. Tovari-isek je st
dva obiska žena. Na pobudo predsednice AF2 Loka, tov. Tavčarjeve, je ta dom obi-
A*Z Loka, tov. Tavčarjeve, je ta dom obiskala organizacija AFZ iz Ljubljane, rajona
Sica Fani \ izovišek je starčkom napravila prav tako lep nagovor, nato pa so jih razvedrile s petjem in glasbo.
Uprava doma se v imenu starčkov zahvaljuje obema organizacijama za obisk in darove, kajti niso jih razveselile samo z darovi, marveč so starčki presrečni, da se jih kdo spomni z obiskom. — F. 1.
Na Cvetežu je padel naš Lojze Hohkraut
V dneh, ko se slovensko ljudstvo pripravlja na svoj največji praznik, dan vstaje — 22 julij, se spominjamo s spoštovanjem in ljubeznijo tudi v našem okraju naših najboljših borcev, ki so dali svoje življenje za našo svobodo. Tak prvoborec je bil naš nepozabni Lojze Hohkraut, ki je lahko vsem komunistom n aktivistom naših revirjev svetel zgled. Lojze Hohkraut sodi med začetne borce za svobodo slovenskega delovnega ljudstva. Njegovo ime je neločljivo povezano z borbo revirskega proletariata za njegove pravice.
Lojze Hohkraut je kot sin rudarja že ............ih ‘
v svojih mladih letih okusil vso grenkobo izkoriščanega delavskega razreda. V družini je bilo šest otrok. Komaj 12 let star je šel služit za pastirja, da si s.m služi kruh. Gospodar, pri katerem je služil, mu je dajal samo hrano in obleko. Delal je pod najtežjimi pogoji. Ko je bil star 16 let, se je šel učit za kovača. V Komunistično partijo je vstopil v revirjih med prvimi. Po prvi svetovni vojni
1 I t	•	_____’,	' VT%T ____
e delal pri ustanovitvi KPJ s pokojnim -	"	‘	Mihor ”
Salomonom, Tončko Čečevo, Mihom Marinkom, Lidijo Sentjurfevo in drugimi. Leta 1930 je bil sekretar SKOJ. V času največje gospodarske krize je odšel tudi on z ostalimi iskat kruha v tujino. Sodeloval je uspešno pri vseh stavkah. Leta 1934 je zapustil revirje in odšel v Rusijo. Vrnil se je l, 1935 in aktivno sodeloval v nadaljnji borbi delovnega razreda. Na Zgodovinskem ustanovnem kongresu KPJ
na Čebinovem nad Trbovljami je zastopal revirje kot delegat. Lojze Hohkraut je bil večkrat preganjan in zaprt, Leta 1940 je bil ponovno v ječi in interniran v Bilečah. Leta 1941 je bil med prvimi uporniki proti okupatorju.
Pod Sv. Goro so ustanovili prvi revirski bataljon, ki se je uspešno boril proti okupatorju. Kot drugod po Slove-
Marjetho
so imeli vsi radi
Že več kot šest let je preteklo, od-' kar je padla partizanka-aktivistka Marjetka. Ko sem pred dnevj obiskal njen grob, nad katerim je v marmor vklesano ime Ivanka Vresk (Marjetka je bilo njeno ilegalno ime), mi je živo stopila v spomin vsa nasmejana, kakršna je bila Marjetka .vedno. Tako tudi v zgodnji »pomladi leta 1945, ko sem jo zagledal na kurirski javki v Savinjski dolini, na kar sva oba odšla proti Partizanskemu vrhu. Kurirju v družbi Marjetke ni bilo dolgčaa. Tudi tistega
O delu krajevnih ljudskih odborov na področju okraja Trbovlje
Kaj se obravnava na sejah naših KLO, ve lahko dame« vsak naš volivec, medtem ko so 6e v stari Jugoslaviji taka posvetovanja držala v tajnosti. Analiza dela ljudskih odborov- na območju okraja Trbovlje v mesecu juniju kaže, da te ustanove zadane si naloge vrše v večini primerov uspešno.
NABIRALI BODO ZDRAVILNA ZELIŠČA
Na zadnji seji KLO Čemšenik so obravnavali obvezno oddajo mesa in masti. Kmetje bodo namesto masti oddali mesnate prašiče. Pri poročilu elektrifikacijskega odbora so se posvetovali o ponudbj žic po prostih cenah. Da pridejo do fnančnih sredstev za nakup potrebne žice, so sklenili, da organizirajo akcijo za nabiranje zdravilnih zelišč po KZ. Lansko leto niso izvršili plana poseka bukovih drv. Sklenili so. da posekajo ves ta zaostanek letos. Prav tako so sklenili, da bodo med počitnicami popravili in obnovili šolo.
V Dolah pri Litiji so gospodarska podjetja nerentabilna
niji, 60 tudi tukaj imeli 6voje prste vmes razni izdajalci in Lojze Hohkraut je padel na Cvetežu pod Sv. Goro. S svojimi tovariši je imel dogovorjen sestanek za neko akcijo in izvršitev nadaljnjih nalog, toda bil je izdan. Iz cerkve, božjega hrama ga je zadel rafal v levo nogo. S težavo se je zavlekel na bližnjo njivo, toda izdala ga je 6led, da 6o ga sovražniki našli. V zadnjem trenutku je Lojze Hohkraut zažgal vse svoje papirje in se sam ustrelil v glavo.
Padci je častno. Fašisti ni6o natšld pri njem ničesar, kar bi jim moglo koristiti, Dobili so samo mrtvega heroja, ki je storil ča6<tno 6mrt za svojo domovino.
Ko bomo 22. julija praznovali dan naše vstaje, se bomo spominjali tudi velikega borca naših revirjev, tov. Lojzeta Hohkrauta. Počastili bomo njegov spomin ob spomeniku na Plešah. Večna mu slava!
V Dolah pri Litiji je bil glavni predmet seje KLO vprašanje odkupa mesa in masti Ker se posamezniki izmikajo oddaji in se kljub opominom ne zganejo, so sklenili, da pokličejo še enkrat vse, da izvrše svoje obveznosti. Pri razgovorih o podjetjih, ki jih upravlja KLO, so prišli do zaključka, da so ta nerentabilna. Kovačnica ne dela, keT ji primanjkuje kvalificiranega kadra-Na seji so obravnavali tudi vprašanje pomoči KLO za popravo kolovozov in poti med vasmi, vendar se v tem pogledu ni storilo ničesar.
Ustanovili bodo sanitetni tečaj
V Zidanem mostu so na zadnji seji KLO obravnavali vprašanje cen mleka. Kmetje 6o se sami med seboj sporazumeli, da bo cena mleku 15—17 dim. Sklenili so nadalje, da bodo začeli s sanitetnim tečajem, napravili bodo vse potrebno glede šole, prav talko pa bodo vodili najstrožjo akcijo proti koloradskemu hrošču.
NAJBOLJE DELUJE KLO ZAGORJE
Ta krajevni ljudski odbor je med najboljšimi v okraju. Na sejah, ki so izredno živahne, sprejemajo prav dobre sklepe in jih tudi izvršujejo. Ob-
ravnavajo vsa pereča vpiašanja. Tako so v juniju razpravljali o potrebnih ukrepih proti tifusu, nadalje o zdrav niškem pregledu otrok, o delu upravnega odbora KZ, vprašanju in naloga® trgovine, poslovanju trgovskega omrežja ter o delu gospodarskih podjetij’ Posebno pazljivost so posvetili vprašanju dograditve vodovoda, ki je za' radi izbruha tifuseih obolenj še posebno važno. Obravnavali so tudi vprašanje rentabilnosti gospodarskih podjetij, delo društev in podobno. Od vseh naših KLO obravnava ta ljudski odbo1 vse probleme kraja najbolj življenjsko, vrši pa tudi dosledno kontrolo nad izvedbo sklepov. Vsi odborniki poročajo na sejah o stanju in izvršitvi prevzetih nalog.
Poživeli bodo predvojaško vzgojo
V Loki pri Zidanem mostu so na eni izmed sej obravnavali delo predvojf škega centra ter sklenili, da poživ« delo pred vojaške vzgoje. Uredili s° tudi vprašanje prostorov za Dom one-moglih. Odprli so v Loki mesnico, sklenil; pa tudi, da uredijo električno razsvetljavo, nakup žice in ostalega materiala. Da očuvajo gasilski dom. bodo prepleskali, posuli pa tudi ceste z gramozom. Prav malo pa so govorih na zadnji seji o zaostankih pri odkup1® rav tako o uničevanju koloradskega rošča.
e:
USTANOVILI SO SVET ZA KULTURO IN PROSVETO
V Lokah-Kisovcu so na zadnji sej* obravnavali kulturno-prosvetno del® Da se to delo poživi, so ustanovili sv® za_ kulturo in prosveto, ki bo vodi* račun o tem vprašanju in poročal n* vsaki seji. Med drugim so obravnavali pregled vseh posejanih površin. Izvrši* se bo še enkrat pregled vse neobdelana zemlje. Za uničenje koloradskega hP>' šča so postavili poseben odbor, vend*1 so za to vprašanje zadolženi vsi odboj niki. Obravnavali so tudi vprašani* pospešitve oddaje mleka, pregledali P* tudi rentabilnost podjetij in financ®1 poslovanje.
Na Bregu bodo gradili gasilski dom
Na zadnjj seji KLO Breg so gri vorili o ustanovitvi gasilske čete. P®1' čeli bodo z gradnjo gasilskega do®* ter so že ustanovili pripravljalni o®' bor. Mnogo so razpravljali o neizterjj' nih davkih, ki jih je plačati še 36.00" dinarjev. Za ureditev tega vprašanj1 so zadolženi posamezni člani KLO.
V Trbovljah je glavno vprašanje tlakovanje ceste
Skoraj na vsaki seji MLO Trbovlje
je na dnevnem redu vprašanje tlakovanja ceste. S tem v zvezi je storjeno vse potrebno za napravo novih kleti in drvarnic v koloniji pri Počivavšku, ker bo treba stare kleti in drvarnice zaradi razširitve ceste podreti. V okviru MLO so hoteli ustanovti »Veseli teater«. Ker je to nemogoče, so sklenili, da se ustanovi samostojno društvo, kj se registrira kot Mestni veseli teater. Odbor MLO se bo v kratkem lotil adaptiran ja šol. Na seji so obravnavali tudi vprašanje higiene v brivnicah in v drugih mestnih podjetjih. Prav tako so bila na dnevnem redu še druga lokalna vprašanja, med nijimi odobritev novih obrti in stanovanjsko vprašanje.
Splošen pregled dela naših krajevnih ljudskih odborov kaže. da so posvetili vso skrb vsem gospodarskim in drugim vprašanjem KLO Zagorje, I.oke-Kisoveec, Podkum, Trbovlje in Hrastnik, medtem ko so ostalf odbori obravnavali ta vprašanja le delno. Pri navedenih krajevnih ljudskih odborih je potek sej uspešen, ker so seje dobro pripravljene, medtem ko se pri ostalih opazi, da se na sejo nihče ali pa le slabo pripravi, zaradi česar so 'e j e neuspešne. Na splošno se opazi, da se odborniki KLO kot predstavniki ljudske oblasti svojih nalog ne zave-
dajo v polni meri ter se pri reševanj vseh gospodarskih, socialnih in kultuf nih vprašanj zanašajo vse preveč ** OLO in na njegova naročila, ne vidir in ne rešujejo pa krajevne problem1! tike. Tako je bil n. pr. v KLO Zid«!1 most glavni predmet dobesedno čit*nB dopisov OLO, niso pa obravnavali J1/, rečih krajevnih vprašanj, — v KL” Breg pa so zopet na seji govorili le gasilskem društvu in gasilskem dom1!' Na drugi strani pa imamo priliko vidri®
Na drugi strani pa imamo priliko »■«-kako podjetni in iniciativni so n. Pjj v KLO Čemšenik. kjer 60 sami rč®.. vprašanje nakupa materiala za eletkOT fikacijo. medtem ko zavzemajo v*. ostali KLO do tega vprašanja negatiB
no stališče zaradi visokih cen žic. .. Čemšeniku so sklenili, da bodo nabirl!j zdravilna zelišča, s čimer bodo pri?! sami do potrebnih deviz za nakup el® , tromateriala. Na podoben način bi 5, hko reševali tudi ostali krajevni lju“ ski odbori številna specifično krajevn vprašanja.	.
NAROČNIKOM IN BRALCEM »»ZASAVSKEGA VESTNIKA«
Vsem naročnikom in ostalim spercčsflL1 da .1» odslel dalje nača tekoča Številka JJu deča: KB M4-1-953J2-RS ter Je vsa vpl?«*1,. in terjatve, tičoče »e »Zasavskesra vestn'K vplačati na to Številko.
Uprava »Zasavskega vestni®*1'
materami ne samo mnogo sodela'1? marveč tudj zelo veliko odkritosrčni.
morvrv luuj zeio vpiiko ontrmn'" ,, prijateljic. Mnogo jih je, ki se spoPJ, njajo, kako je znala Marjetka dl if(a večkrat jo je kar s košem mah*1' s hribov v Trbovlje, da ne bi m1.-Nemci vzbudila pozornosti. Tak« napravila, ker je morala imeti z *eri mi v dolin-j zvezo.
Pri Zmrzlakovih (po domače P Iklinovih) je bila Marjetka tisto uso(j| nedeljo v marcu 1945 z nekaterimi p^ tizani. Nepričakovano so prišli Než, od Sv. Lenarta jn Sv Planine ter kolil) hišo. Marjetka je predobro ^ dela, kaj bi Nemci z njo napravili;-, bi jo u jeli. Zato je skočilo skozi o* \t toda zunaj so jo prestregli rafa'1 nemških brzostrelk. Kakšnih sto .> trov je še tekla obstreljena in rani ps po strmem hribu navzdol — pote®
je omagala. Ker so šli švabslcj
njo, si je sama pognala iz svojega A
ga samokresa kroglo v glavo, p!
večer smo jo pokopali pri cerk''*ci;pt-Sv. Planini. Odjeknila je salva H9/ja-
ki v zadnji pozdrav, solza se tl iep\\\* svetila v očesu, v srce se ti je žalost, tolažila pa te je zavest, d* ‘
večera je bila najina pot polna razgovorov o bližajoči se svobodi, kje in kako bomo po končanj vojni »prijeli« in sploh o vsem, kar je v tistih lepih spomladanskih dneh navduševalo vsakega partizana. Toda Marjetka žal ni dočakala svobode.
Kot okrožna funkcionarka med ženami je ostala nekaj dni v revirjih.
saj je krnel« tamkaj med ženami in
jetka in vsi ostali niso padli z«ria'?(,n(
Prav je, da se bodo trboveljska
ob deseti obletnici vstaje sloven^.jf
ljudstva spomnile z odkritjem J\igri hiše, kjer je padla Ivanka ' ki j1 jetka. Spomnile se bodo te žen®' z> ni več med naimi, je pa žrtvovs' našo svobodo vse.	• rad'.|
Marjetka, ki smo jo imeli vS t Jonami bo ostala v svetlem spom’'lj|'nanj^ bokim spoštovanjem bomo
AS/ C/TATELJ/
• ts
Nekaj misli ob koncu šolskega leta
šolsko leto 1950-51 je za nami. Vsakdo, ki se količkaj zanima za naše šole, se bo vprašal, kakšni so učni uspehi na naših osnovnih šolah in na gimnazijah. Namen teh vrstic je, da osvetlimo to vprašanje v merilu celega okraja.
Naš list je v začetku preteklega šolskega leta podal nekaj misli našim vzgojnim kadrom. Danes pa se lahko vprašamo, kaj smo v tem smislu napravili v preteklem šolskem letu.
Takoj v začetku je treba poudariti, da je bilo lete/šnje šolsko leto na nekaterih šolah kar za 14 dni skrajšano. Zamujeno pa je težko nadomestiti. Vendar pa to ni bistveno vplivalo na končni uspeh na šolah v naših centrih Trbovlje, Zagorje Itd., medtem ko se to na naših vaških šolah občutno pozna, zlasti še kjer so Imeli zaradi gripe daljše prekinitve pouka.
Preteklo šolsko leto so po naših šolah poučevali po novem učnem načrtu, ki se je po prvih preizkušnjah ob vestnem delu učiteljev dobro obnesel. Poudariti moramo, da se je učiteljstvo našega okraja v preteklem letu precej trudilo, da bi doseglo čimboljše uspehe, kar se mu je v glavnem tudi posrečilo. Gotovo pa je, da bi po naših, zlasti okoliških šolah, kjer je večina kmečkih otrok, bili ti uspehi lahko še boljši, a so starši svoje otroke u jeseni in spomladi v mnogih primerih zaradi poljskih del zadržali doma. Priču-kovati je bilo, da bodo uspehi na naših 'šolah zaradi strogega kriterija ocenjevanja znanja učencev še slabši. Bili bi pa gotovo boljši, če bi se za učence zanimali ne samo starši, marveč tudi množične
organizacije in naš sleherni državljan ter nudili pomoč šolam in učiteljstvu. Izkušnje prav tako kažejo, da so uspehi vedno boljši na tistih šolah, kjer so roditejski sestanki dobro obiskani, kjer je tesna povezavo med učitelji in starši. Vsak dober in prizadeven učitelj išče in si želi tesnejših stikov s star'ši svojih učencev. Plodovi takega dela so vedno razveseljivi za starše in učitelje. Lep primer takega koordiniranega dela med šolo in domom v našem okraju so šole v Zagorju, Radečah in še nekatere.
Poglejmo še statistične uspehe na vseh osnovnih šolah in gimnazijah v okraju. Osnovne šole je obiskovalo 4507 učencev, od katerih je razred skončalo uspešno 3345 učencev ali 74,7%, na nižjih gimnazijah pa je brez popravnega izpita od 1420 dijakov dovršilo razred 836 dijakov ali 58,7%; popravni izpit bo delalo 202 dijaka ali 14,2%, razred pa bo ponavljalo 102 dijaka ali 3,1%.
Na popolni gimnaziji v Trbovljah je od 630 dijakov dovršilo razred 356 dijakov ali 56,5%, popravni izpit pa bo delalo 166 dijakov ali 26,3%, razreda pa ni skončalo 105 dijakov ali 7,3%. Ko bodo popravni izpiti opravljeni, se bo odstotek dijakov, ki so razred dovfšili, še zvišal.
Ta povpreček letnih uspehov na naših šolah kaže, da je bil kriterij ocenjevanja znanja na splošno precej strog, kar je popolnoma pravilno, če hočemo, da bodo naši bodoči kadri stopili v življenje s solidnim znanjem, ki bo ustrezalo potrebam našega družbenega razvoja.
Kako ie s šolstvom v Zaqoriu
0 šolskem vprašanju smo v preteklem letu malo slišali, še manj pa brali. In vendar je v Zagorju šest šolskih ustanov, o katerih je vredno, da o njih spregovorimo obširneje.
Osnovna šola v Zagorju
V	Zagorju sta dve osnovni šoli, ki sta v svojih prostorih. Ker pa prebivalstvo kraja po osvoboditvi močno narašča, so ti prostori postali pretesni. Na topliški šoli zavzema precej prostora nižja gimnazija in je zaradi tega za obe ustanovi premajhna. V Zagorju je postalo vprašanje zidanja nove šole pereče že leta 1924, ko so ugotovili, da šolski prostori ne zadoščajo več stalnemu naraščanju učencev. Toda to vprašanje je ostalo od takrat na mrtvi točki. Zarto bodo morali odločujoči činitelji posvečati v bodoče Več pažnje povečanju števila učilnic.
V	obeh osnovnih šolah bo treba obnoviti šolski inventar, zlasti klopi, ki 60 v nekaterih razredih že preperele, nehigienične in tudi nesodobne. Tudi okna ho do morali prepleskati, zlasti na zagorski šoli.
V	preteklem šolskem letu so bili roditeljski sestanki bolj obiskani kot prejšnja leta. Starši so se začeli bolj zanimati *a učne uspehe 6vojih otrok. Žalostno in Šraje vredno pa je to, da na te sestanke niso prihajali starši najslabših in nediscipliniranih otrok.
Ob koncu šolskega leta je dobilo na l^pl iški šoli 78,2% učencev pozitivno Oc«mo, na zagorski pa 80%.
Učenci so dobivali v mlečnih kuhinjah obeh šol primerne obroke hrane, kar le ugodno vplivalo na njih zdravstveno •tanje.
V	prihodnje bo treba skrbeti za bolj Pogoste zdravniške preglede šolskih otrok. V tednu matere in otroka niso nili na primer zdravniško pregledani Učenci topliške šole, to pa baje zaradi prezaposlenosti obeh zdravnikov.
Med šolskim letom so učenci obiskali partizanske kraje. Učitelji 60 jih ob takih prilikah spominjali na narodnoosvobodilno borbo. Poučni izleti v industrijske obrate in v naravo so znatno pripomogli k boljšemu pojmovanju učne snovi in večji razgledanosti učencev glede na socialistično graditev v naši domovini. Šolarji so se pod vodstvom svojih učiteljev udeležili raznih proslav in aktivno sodelovali pri takih prireditvih. Sodelovali so tudi pri množičnem pregledu krompirjevih nasadov ter pri zbiranju odpadkov in zdravilnih zelišč.
ZAGORSKA NIŽJA GIMNAZIJA
Kakor smo že omenili, ima gimnazija svoje prostore v topliški šoli. Tudi za gimnazijo je postalo pretesno. Dotok dijakov je vsako šolsko leto večji. V urbanističnem načrtu je sicer že določeno mesto, kje naj bi stala bodoča gimnazija, toda pod sedanjimi okoliščinami se ta zamisel še ne da uresničiti.
V preteklem šolskem letu je imela nižja gimnazija tri razTede oziroma devet oddelkov 6 361 dijaki. Letos bo število dijakov še večje, torej se bodo morali v dosedanjih prostorih še bolj stisniti. — Pozitivno oceno je dobilo na gimnaziji 54% dijakov. Tretji razred je izdelalo 45 učencev ali 67,14%. Popravni izpit bo imelo 110 dijakov, 37 učencev pa bo ponavljalo razred. V višjo gimnazijo je bilo sprejetih devet dijakov. Iz teh podatkov vidimo, da so učni uspehi na gimnaziji slabi, kar je na eni strani posledica nezadostnega sodelovanja staršev 6 šolo, na drugi strani pa se sedaj znanje učencev strože ocenjuje kakor v preteklih letih. Tako je glede ocenjevanja dejal neki profesor v Trbovljah, da mora imeti dijak za oceno -»zadostno« že solidno šolsko znanje. In to je tudi pravilno, ka.jti le na ta način bomo dobili iz šole dobre kadre.
Roditeljski sestanki na gimnaziji so
/fudeftr
bili slabo obiskani, Povprečno lahko govorimo o entretjinski udeležbi staršev. Iz tega je razvidno, da se mnogo staršev prav malo briga Za učne uspeh« svojih otrok. Glavno je, da dobi otrok živilsko karto. Tak kriterij je popolnoma napačen in zgrešen in predstavlja le izkoriščanje šolskih ustanov za osebne namene.
Tudi vedenje dijakov na gimnaziji na splošno ni bilo zadovoljivo-, zlasti ne glede neopravičenih izostankov od pouka. Učitelji so si prizadevali, da bi izboljšali učni uspeh ter so v ta namen sodelovali v učnih krožkih.
V okviru gimnazije je bilo več izletov v bližnjo okolico.. Obiskovali so tudi gledališče v Ljubljani. Izvenšolsko delovanje dijakov smo imeli priliko opaziti pri vsaki prireditvi, kjer so nastopali pevski zbor, dramska skupina itd. Na splošno je bila pionirska organizacija na- gimnaziji najbolj aktivna, toda pri učnem uspehu šole se to ni pokazalo. O delu in uspehih pionirskih organizacij bomo poročali v posebnem članku.
Na gimnaziji so imeli mlečno kuhinjo, kjer je bilo dnevno razdeljeno okrog 200 obrokov hrane. V šolski kuhinji so dijaki, zlasti učenci iz oddaljenih krajev, dobivali opoldanski obrok tople hrane. Na gimnaziji bo treba urediti internat za učence, ki prihajajo v šolo iz oddaljenejših vasi, kot n. pr. s Trojan, z Vranskega in iz Moravč.
RUDARSKA INDUSTRIJSKA ŠOLA
Zdaj pa še nekaj besed o rudarski industrijski šoli. Mi smo o tej šoli pisali že večkrat kot o enem največjih zavodov te vrste v Sloveniji. Šola je štela v preteklem letu enajst razredov. Poučevalo je devet učiteljev. Praktični pouk so imeli učenci na deloviščih na rudniku. V kovinarskih oddelkih je bilo 63 učencev. Letos bo s,prejeto v rudarsko šolo samo okrog 60 učencev, v kovinarsko šolo ne mislijo sprejeti letos nobenega učenca, pač pa nameravajo sprejeti nekaj učencev v delavnico. Tu bi obiskovali šolo za učence v gospodarstvu. Javno mnenje v Zagorju se s tem ne strinja. Res je, da so dani v Zagorju vsi pogoji, da dobe učenci kovinarske šole dobro strokovno izobrazbo. — Učni uspehi ob koncu šolskega leta so bili zadovoljivi. Pozitivno oceno je dobilo 65% rudarjev in 57% kovinarjev, — Rudarska šola v Zagorju ima lastno šolsko poslopje in internat na Kisovcu. Šola je s končanim šolskim letom dosegla lepo razvojno stopnjo in jo štejemo med najboljše šole te vrste v Sloveniji. Problemi, ki zaenkrat ovirajo še boljši razvoj, bi bili v glavnem tile: šolo bo treba prestaviti na drugo mesto, kajti sedanji položaj učnih prostoreov v ne,po6rednji bližini separacije ni ugoden za šolski pouk. Razen tega bo treba internat postaviti bliže k šoli, skratka: zidati bo treba šolo z internatom na primernem prostoru, ki ne bo preveč oddaljen od rudnika,
SOLA UČENČEV V GOSPODARSTVU
Šola za učence v gospodarstvu ima tri razrede. V preteklem letu je bilo vpisanih 58 učencev. S pozitivnim uspehom je dovršilo šolo 77%. — Na šoli so imeli pevski odsek, ki je večkrat z uspehom nastopal pri raznih kulturnih prireditvah. Ustanovili so tudi dramski odsek, ki v preteklem letu ni prišel do izraza. Na razstavi vajencev v Trbovljah so učenci nastopili z lepimi izdelki, zlss-ti iz lesne stroke. Tudi v tekmah v šahu in nogometu so dosegli v Trbovljah lepe uspehe. Učenci bodo morali v novem šolskem letu pokazati več požrtvovalnosti pri učenju, kajti zahteve po solidnem znanju so vedno večje. Naloga predavateljskega zbora bo, da študij 6 šolskim kolektivom bolje organizira in učencem pomaga v učnih krožkih.
Izpred sodišča
V RADEČAH SO SLABO GOSPODARILI
V poslovanju krajevnih gospodarskih podjetij v Radečah ni bil-o potrebnega reda. To je prišlo na uho trgovski inšpekciji pri OLO Trbovlje, ki je pregledala poslovanje teh podjetij in ugotovila razne nerodnosti. Ena izmed prvih napak je bila, da so zalogo piva dali v upravljanje zasebniku Hanu, da se ne bi bilo treba ukvarjati s temi posli KLO. V poslovanju niso poznali nobene evidence o cenah posameznih artiklov. Za vse iz skladišča izdano blago so izstavljali dobavnice šele po enem tednu. Na ta način so bile možne špekulacije, ki so delale sicer na drobno, vendar se naberejo na večje množine.
Tako tudi v kuhinji hotela »Jadran« nišo imeli nobenih računskih kalkulacij in zapiskov za prevzeto in izdano blago, kar bi moralo to podjetje in druga seveda delati. Tudi v točilnici hotela ni bilo dnevnega obračunavanja in odvajanja iztržene gotovine. Posamezne uslužbenke so držale gotovino doma tudi po cel teden. Izdana pijača in drugo 6e gostom ni izdajala na bloke, aiko-ravno bi se pri tako velikem prometu, kot je v teh lokalih v Radečah, izplačalo imeti blagajničarko.
Kalkulant pri gospodarskih podjetjih v Radečah, tov, Nahbar, je s površnim delom povzročil podjetju 12.500 din ško-
de, ker je nepravilno skalkuliral ceno za 1250 litrov vina. Nevednosti so bile tudi v knjižbah in kartoteki.
Tudi poslovodja vinske kleti Ivan Strnad je z malomarnim poslovanjem v skladišču in kleti delal nepravilnosti. Izdajal je blago brez podpisanih dobavnic. Tako je bil ugotovljen pri njem primanjkljaj 92 litrov vina in 34 litrskih steklenic likerja.
Nerednosti so se ugotovile tudi v finančnem poslovanju. Tako je upravnik kar šel v gostilno in pobral denar. V6ak teden so na ta način napravili najmanj po pet finančnih prekrškov, posebno še, ker so denar zadrževali v blagajni ter ga niso odvajali po pošti v kreditno podjetje. Ugotovljeno je bilo prekoračenje blagajniškega maksimuma v višini 2000 din. Podjetje je vršilo izplačila iz svoje blagajne ter gotovino na ta način odtegovalo od iztržkov, za kar ni imelo dovoljenja od kreditnega podjetja. Iztržki, ki bi jih moralo podjetje odvajati, so se uporabljali za nakupe v višini 890.000 din, kar je seveda brez vednosti in dovoljenja kreditnega podjetja nedopustno. Skratka — podjetju se sploh ni zdelo važno poslovati s pomočjo Narodne banke. Za vse to nepravilno poslovanje 6« bodo morali prizadeti zagovarjati.
V Gabershem so imeli slabega lainiha
Akoravno se nudi danes pomoč posameznim funkcionarjem po naših KLO, se najdejo vendar med njimi nekateri, ki vidijo le sami sebe in svoje koristi, ne pa skupnosti, kot se je to pripetilo v KLO Gaibersko. Tamkaj so imeli tajnika Štefana Borštnarja, ki se je prav malo brigal za posle na KLO in je prepuščal vse delo večinoma administratorki KLO, Pavli Briclovi. Vedel je za to, da je administratorka izkoriščala svoj službeni položa j na ta način, da je dajala živilske karte neupravičenim, medtem ko jih upravičenj niso dobili. Prav tako je ta tajnik dopuščal, da je administratorka podpisovala razne aikte in razdelilnik podpor, kar seveda ni v skladu z zakonskimi predpisi.
Da tajnik vseh teh nerednosti ni videl in ni storil ničesar protj njim. ni prav nič čudnega, ker je sam delal v svojem poslovanju grobe napake kot na primer ponarejanje računov in prisvajanje ljudskega denarja, nadalje je prav tako grobo nastopal proti strankam, kar ni v skladu z dolžnostmi socialističnega uslužbenca, Ta tajnik je veljal v KLO Gaibersko za človeka, ki mu nihče ne more do živega. Bil je tipičen primer tajnikov v nekdanji Jugoslaviji. Dejanja, ki jih je storil, to še bolj potrjujejo.
Lansko leto so v Gaberskem sklenili, da elektrificirajo nekatere vasi. Da dobijo nekaj denarnih sredstev, so priredili dve veselici, tajnika KLO pa so pooblastili, da vodi vse priprave za
Zagorska glasbena šola
Omeniti moramo še glasbeno šolo, ki je v preteklem šolskem letu imela 142 učencev. Na šoli so poučevali trije stalni učitelji in devet honorarnih učiteljev. Učenci so med šolskim letom nastopili pri vseh prireditvah. Dali so dve produkciji in en koncert. Na šoli je orkester, ki šteje 16 učencev. S pozitivnim uspehom je dovršilo razred 41% učencev. Nekaj od najboljših, ki so izdelali šolo, bo odšlo na glasbeno akademijo v Ljubljano. Šoli primanjkuje strun, not in nekaj instrumentov.
Podali smo kratek pregled zagorskih šol. Poudariti moramo, da se šolstvo z vsakim letom zboljšuje. Krajevna oblast, t. j. 10 KLO Zagorje kakor tudi 10 OLO Trbovlje, sta v preteklem letu mnogo pripomogla k izboljšanju materialnega stanja in kvalitetnega pouka v vseh šolskih ustanovah v Zagorju.
te prireditve im nakupi vse potrebno. Obe prireditvi sta dobro uspeli in je vladalo splošno mišljenje, da sta vrgli lep dobiček. Temu pa ni bilo tako, kajti že na sami prireditvi je bilo opaziti, da nekateri funkcionarji preveč trošjo in da nad poslovanjem ni bilo pregleda. Ko je bilo treba podati natančen obračun, se je tajnik izgovarjal, da nima pregleda in da ne ve, koliko je čistega dobička, ki bi ga moralo biti okrog 30 do 40.000 din. Po vasi se je o tem mnogo govorilo, kar je prišlo na uho tudi varnostnim organom, ki so se za stvar začeli zanimati.
Odkrili so prav zanimive reči: našli so, da je tajnik ponarejal račune. Tako se je neki račun glasil na 15 kg salame, bil pa je popravljen na 35 kg. Prav tako je storil z dobavnico OOP za 23 kg klobas, kjer je račun popravil na 53 kg. Skupno je oškodoval volivce KLO Gabersko za 30.000 dinarjev.
Ker ni bilo pričakovanega denarja in so našli popravljene račune in še druge nerednosti, sedi zdaj ta mož v preiskovalnem zaporu in čaka na za-služenao kaizen.
DELOVANJE GASILSKEGA DRUŠTVA PRI SV. JEDERTI
Gasilsko društvo pri Sv. Jederti nad Laškim je uprizorilo v nedeljo, 1. julija, dve gledališki igri »Medved snubač« in ♦ Goreča ljubezen«. Zamišljena je bila tudi skupna vaja z gasilci z Dol pri Hrastniku, ki pa so jo zaradi blatnega terena po dežju opustili. Po predstavi je bila prosta zabava z godbo in plesom. Čisti dobiček je določen za gradnjo gasilskega doma, čigar zunanji obod je že dozidan. Pripravljen je tudi že les za streho, tako da bo stavba verjetno že letos v glavnem dograjena.
Društvo je zelo agilno. Šteje 60 aktivnih in 60 podpornih članov. Društvo ima motorko in prenosno ročno brizgalno ter en in pol tonski avto. Po izjavah funkcionarjev ni bil društvu nakazan noben kredit, kar bi bilo umestno, da se društvu ne bi bilo treba ukvarjati s prirejanjem veselic, kjer imajo navadno največ dobička drugi.
OBVESTILO
Okrajni odbor Ljudske tehnike v Trbovljah opozarja vse interesente, člane in nečlane Letalskega društva v Trbovljah, ki imajo veselje do padalstva ip modelarstva, nai se zglase dne 16. julija v pisarni Ljudske tehnike ob 16. uri (v stavbi sodišča, 1. nadstropje).

Prosto po Scottu:
8
Orni bratje
} Ko se je začelo daniti, je Moravec v&tal in odšel proti zahodu. Najprej mo-*a menjati razcapano obleko, Bila mu je Prav tako nevarna kot jetniška obleka. Prej kot si je mislil, se mu je ponudila Priložnost za to.
Sredi neke jase v gozdu je bila majh-domačija. V bližini je bila neka baraka, v kateri je v svoje največje veselje ?a&el flanelasto srajco in stare vojaške maijg Preoblekel se je in vzel s seboj revolver in žepno svetilko, j Po daljšem iskanju je našel še neki ?e*ni plošč, ki so ca bržkone uporabljali *a konjsko odejo. Oblekel ca je kar Jrz srajco. Nato jo je ubral dalje. Oble-n je bil kakor kak pocestni klatež. .Kljub tej zunanji spremembi se je Podnevi skrbno izogibal avtomobilske ce-j-e. Čez nekaj česa pa je izgubil smer.
°d naj gre, da bo prišel prav?
Ob .Predvsem ne sme skozi Springfield, lo ■ -ea. mora- Tudi Hartford, ki je ma-, Južneje, je nevaren Ne smejo ga tam-’ v>deti, ker je gotovo vse zastraženo Poučeno o njegovem pobegu iz ječe. mu PrwR,®lo drugega, kot da se obema krajema v velikem loku. Sai • hrane mu n' treba biti v skrbeh, ba ’nia v žepu denar. Vzel je še enkrat hent ver iz žepa' da Pri dnevni svetlobi Ua kLVi nip8°vo vrednost. Pri pogledu ated ,nkovee Pa se ie prestrašil: bil je M ar*kl bankovec!
^Moravec se je grenko zasmejal. Pri mi: Ranljivi pomoči, ki so mu jo nu-
aeznani prijatelji, ao ga spravili v
novo zadrego. Tako velikega bankovca v tej obleki ne more menjati. Kdo bo verjel razcapancu, da je stodolarski bankovec res njegov, da ga ni ukradel. Za sedaj mu ne preostaja nič drugega kot — beračenje.
Moravec je stisnil zobe. Njegov obraz je bil trd. Obrnil se je proti jugu.
Ob devetih zvečer je bil na cesti, ne daleč od Hertforda; Še vedno je bil v stari obleki iz zapuščene ba.rake. Imel je* srečo. Pomagal je nekemu farmerju potegniti njegov avto iz močvirja. Za to pomoč je dobil kosilo in pol dolarja.
Nato je hodil dolgo po cesti in se sjalno izogibal avtomobilov, ki so vozili v obeh smereh. Včasih se je komaj mogel dovolj hitro skriti.
Na obeh straneh ceste je bila ograda iz bodeče žice. Kam naj se hitro skrije, če z naglico pridrvi avto? A skriti se mora, kajti vest o pobegu kaznjenca je bila gotovo po radiu vsepovsod razširjena.
Postal je lačen in vedno težje mu je bilo telo. Vedno bolj so se noge upirale hoji. Toda dragocenih večernih ur ne sme zamuditi za hojo. Spi lahko podnevi. Z edinim razpoložljivim denarjem, s pol dolarjem, mora varčno gospodariti. Kdo ve, če se mu bo sipet kmalu ponudila priložnost za zaslužek. Stodolarski bankovec, ki ga nosi s seboj, pa postane zanj lahko usoden. Ne sme ga menjati.
Visoko nad njim je svetil mesec skozi oblake. Njegov medli žar je razsvetljeval
oesto. Avtomobili so drveli mimo kot usoda. Tesnili so Moravcu srce.
Vedno bolj ga je postajalo strah, če niso v teh vozilih prežeče oči, vohajoči ljudje. Policijski uradniki na vso moč napenjajo možgane, da bi mu prišli na sled. Mora biti skrajno previden. Samo majhna pogreška pa bo v pasti...
No. četudi, saj ima revolver.
Mrtvo je stopal dalje. Vse se mu je zazdelo kot mučne, strašne sanje. Njegova nesreča in možje, ki so mu hoteli pomagati — kako strašno neresnično se mu je zdelo vse to. Pred štiriindvajsetimi urami je bil še v ječi. Dobil je tretji listek. Sledile so razburljive ure čakanja, ušel je iz celice, splezal skozi rov, skočil čez zid. Nato so ga neznani možje naložili v avto. Drug avto jih je začel preganjati in zgodila se je nesreča.
V duhu je spet videl ležati pred seboj ranjene prijaitelje. Dva sta bila menda že mrlva. Njega samega pa je usoda obvarovala. To že ni bilo več naključje. To je bil že nekak prst usode, bi ne dopušča, da bi hudodelstvo njegovih sovražnikov ostalo nekaznovano.
Uro so bežale. Globok Roadster je švignil mimo njega, nato jDa ga pol ure ni motil noben avto. Temna je ostala cesta, tiha in samotna. Nebo se je pooblačilo in mrzel severovzhodni veter je začel pihati skozi drevje.
Ko je prekoračil nek ostri ovinek, je presenečen obstal. Kakšnih 50 metrov pred njim je videl rdečo avtomobilsko luč. Moravec je ves prestrašen pogledal, če ne bi zbežal. Ali ni to policijska past? Zgrabil je za revolver. Nato pa je trezno premislil:	takšnega voza, kot
je bil ta pred njim, policija ne uporablja. Bil je močan Roadster, nizek in prav posebna znamka. Nedvomno je bil avto,
ki je pred pol ure švignil mimo njega.
Polnika ni Moravec opazil nobenega. Morda stoji kdo ob robu gozda? Toda vse okoli je bilo tiho in mirno, le veter je piskal.
Drzen up se je rodil v Moravcu. Če bi si mogel ta avto izposoditi, ne ukrasti ga, samo izposoditi in ga jx>tem proti jutru pustiti kje v New Yorku? Previdno je šel naprej. Avto je bil dvosedežen šjjortni model. Po znaku na njem je videl, da je iz New Yorka. Moravec se je zmagoslavno nasmehnil, ko je videl oba sedeža prazna. Takoj nato pa se je zdrznil.
Moravec je zagledal pred seboj mlado damo, ki se je sklanjala nad motorjem. Bila je bleda od skrbi ali pa utrujenosti. Nato je opazil, da je imela na sebi moderen, dragocen kožuh. Bila ie zelo lepa. V prvem trenutku je bila videti bolj nejevoljna kot prestrašena.
Moravec je stopil k njej in snel z glave svoj zamazan klobuk.
»Oprostite, milostljiva gospodična, če sem vas prestrašil. Zelo žal mi je. Ali vam lahko pomagam?«
Mlada žena je pomišljala. »Prosim, če ste tako dobri!« Mirno ga je gledala od nog do glave, ko je prišel bliže. »Mislim, da je motor v redu, toda ranila sem se na roko in ne morem spraviti več motorja v jx>gon.<
Moravec si je ogledoval voz. Najbrž so se v letih, ki jih je presedel v ječi, avtomobili že toliko izboljšali, da ne bo več spoznal njih ustroja.
»Ali je odpovedal zaganjač?« je vprašal.
»Da, pred kakšnimi dvajsetimi minutami. Oster ovinek me ie nekoliko zmedel, pa sem hitro ustavila Zaganjač pa nato ni hotel več delovati. Ko sem iska-
la napako, sem se močno udarila na roko. Zdaj res ne vem, kaj naj bi storile, če bi vj ne prišli po naključju po cesti. Že precej časa sem izgubila, moram pa hitro v New York.
Moravec je stopil pred motor, se sklonil in naglo potegnil ročaj navzgor. Takoj je bilo čuti tiho, enakomerno brenčanje dobro izbalansiranega motorja.
»No. saj gre,« je dejal in se nasmehnil. »Zdaj bo gotovo delal tudi zaganjač. Poskusiva!«
Bilo je res tako. Vse je bilo v redu.
»Zelo sem vam hvaležna!« Mlada žena ga je toplo pogledala. »Brez vas bi morala ostali tu na cesti in ne bi mogla naprej. Moram pa v New York, kjer je moj brat nevarno zbolel, kakor so mi brzojavili. No, zdaj lahko spet brez truda vozim, toda roka me še vedno boli.«
Moravec je šele zdaj opazil, da je bilo dekle res izredno lepo. Poskusite, kako bo šlo!« ji je svetoval. »Vozite počasi in preizkusite, če krmilo lahko ostro vrtite na obe strani!«
Smehljaje se mu je zahvalila, ko je stopila v voz. Šele zdaj ie opazila njegovo razcapano obleko.
»Ne vem, iz katere smeri ste prišli,« je rekla nekoliko boli hladno, »toda če greste v isto smer, se peljete lahko z menoj.«
Moravec je opazil nenaden izraz začudenja in nezaupanja v njenih očeh Kaj si je le mislila? Njegove besede niso bile v skladu z njegovo razcapano obleko. Toda kljub temu je hotel slediti njenemu povabilu in je stopil v avto. Toda izraz njenega nezaupanja ga je zadržal.
»Hvala lepa, milostljiva.,« je dejal. »Do mojega doma je še kratka pot.«
(Dalje prihodnjič).
Ameriški film „MORSKl VOLK'
Naslov filma v originalu »Sea wolf«. Režija: Michael Curtiz. V glavnih vlogah: Edward Robinson, John Garfield in Ida Lupine. Proizvodnja: Warner Brothers.
Romani Jacka Londona so zelo primerni za filmsko obdelavo, zato so njegova dela med prvimi, ki so jih predelali v scenarije že v dobi nemega filma. Romani in novele Jacka Londona so zaradi napetosti in plastično prikazanih, večinoma pustolovskih oseb, pa tudi zaradi pustolovske vsebine med najbolj čitanimi deli moderne književnosti. Preneseni na filmsko platno nosijo te povesti filmski družbi lep finančni uspeh, gledalcem pa uro in pol živčne napetosti Tak film je tudi »Morski volk«, ki ga bomo gledali te dni v kinu v Trbovljah.
Ta zgodba prikazuje življenje in tragični konec Kida Larsena, kapitana jadrnice »Strah«, ki je pribežališče vseh tistih, ki jim je za petami zakon in se mu hočejo ogniti z begom kamor koli. Naključje prinese na to ladjo tudi mladega, v bistvu poštenega fanta, ki ga zaradi neke nepremišljenosti išče policija, nadalje mlado dekle, ki je ušlo iz kaznilnice in skoz in skoz poštenega pisatelja Johnsona. Vsi trije upajo, da jih bo kapitan izkrcal v prvem pristanišču, toda kmalu spoznajo, da nima tega namena in da se ladja namenoma izogiba vseh pristanišč in drugih ladij.
Na ladji je pravi pekel. Larsen z nasiljem strahuje z vseh vetrov pritepeno sodrgo, posadko svoje ladje, in kmalu morajo tudi naši trije znanci na lastnih plečih okusiti tegobe življenja, ko so na milost in nemilost izročeni zlobi največkrat pijanega kapitana. Edini, ki se upa postaviti kapitanu po robu, je mlad begunec, ki pa mora svoj upor plačati s
krvjo. Med njim in mlado begunko iz kaznilnice se razvije tiha ljubezen in hkrati z njo dozori v obeh sklep, da se z begom rešita pekla te ladje. Pomaga jima pisatelj Johnson. Skupno napadejo Larsena, da bi ga vrgli v morje, kar pa se jim ne posreči. Grozi jim strašno maščevanje. Tedaj odkrije Johnson, da ima kapitan bolezen, ki ga večkrat za nekaj ur oslepi. To so zarotniki izkoristili in so se v primernem trenutku' zmuznili z ladje v čoln, ki naj jih popelje v svobodo. V čolnu so pripravili živila in vodo, toliko potrebno na potovanju po morju. Z grozo pa odkrijejo, da jim je Larsen vse sodčke napolnil s kisom in da imajo vode komaj za en dan. Vzlic temu tvegajo pobeg, saj jim je ljubša smrt kot
nečloveško življenje na ladji. Na odprtem morju jih zaloti vihar, ki enega vrže v
morje, kjer utone. — Gotovo vas zanima., kdo je to in kako se je zgodba razvijala dalje. Vse to boste videli v filmu, ki ima vse polno še drugih zapletljajev in presenetljiv konec.
Režiser Curtiz je v svojem filmu predstavil vrsto odlično karakteriziranih obrazov, ki zažive v filmu v vsej svoji pokvarjenosti. Zaradi tega deluje film na gledalca skoraj moreče in ne more tega zabrisati niti srečen konec. Pisatelj sam, pa tudi rešiser filma, sta se v tej zgodbi namenoma izognila vsaki neumestni romantiki in drugim podobnim koncesijam na račun malomeščanskega okusa, zaradi česar je film trpek opis realnosti in življenja na smrt zapisani ladji.
Mojstrska režija in odlična igra glavnih igralcev, zlasti Edwarda Robinsona v vlogi »volka« Larsena, stopnjujeta dramatičnost zgodbe, da se gledalec včasih kar zgrozi nad kruto resničnostjo nekaterih prizorov
NK Rudar je formiral moštvo B
Upravni odbor NK Rudarja je uvidel, kako važno je, da ima poleg liginega moštva in mladincev ter pionirjev tudi rezervno moštvo. Najprej so bili v sestavu rezervnega moštva starejši igralci, vendar je praksa pokazala, da ne bodo nikoli dosegli boljših uspehov, Če ne bodo obiskovali treningov redno. Zaradi tega je uprava društva postavila v moštvo B vse mladince, ki so stari nad 18 let in ne morejo igrati več pri mladincih.
Kakor velja za vse igralce, velja tudi za mladince, ki so postavljeni v moštvo B, da bodo le z vztrajnim in rednim treningom dosegli uspehe.
Prve tekme je rezervno moštvo odigralo s Kladivarjem iz Celja ter dobilo tekmo s 4:2, z istim rezultatom pa tudi v Trbovljah. Proti liginemu moštvu Proletarca pa so na svojem igrišču zmagali fantje Rudarja z uspehom 1:0.
V nedeljo 8. julija so odigrali prvenstveno tekmo poverjeništva Trbovlje v Zagorju proti Svobodi iz Kisovca. Po boljši igri je zmagalo moštvo Rudarja B z rezultatom 3:2 in vodi trenutno v tekmovanju poverjeništva.
Par nasvetov
potrošnikom zagotovljene preskrbe
Prizor iz filma »Morski volk«
ZASAVSKEGA VESTNIKA
Pretekli teden smo dejali, da je naš Hrastnik nepopisan list, kjer ni nič novega. Pa se je oglasil neki Hrastničan, ki pravi približno takole:
Zadnja številka vašega lista vprašuje, ie v Hrastniku razen slabo obiskane akademije učencev v gospodarstvu ni nič novega. Pa se Hrastničani ne damo. Evo vam:
Kultura in žeja po njej sta v Hrastniku vendar doma. To se opazi zlasti tedaj, kadar nastopi kakšen »čarodej«, saj je takrat dvorana za vse kulture »žejne« premajhna. Nasprotno pa razni koncerti, celo domačega SKUD, privabijo v dvorano le par ljudi. Iz tega razloga sem mnenja, da so Hrastničani zadovoljni že s tem, da imajo svoj pevski zbor, godbo in igralsko družino, medtem ko jih njih delo in javni nastopi zanimajo prav malo. — Je pač namreč tudi res, da. se človek, četudi je domačin, v Hrastniku težko znajde, kje bo pravzaprav kakšna kulturna prireditev. Nekateri prireditelji vabijo ljudi v »Mladinski dom«, drugi spel v »Dom kulture«, tretji pa v »Telovadni dom«, akoravna, je znano, da je v Hratniku le ena dvorana, kjer so vse te prireditve, namreč v dvorani telovadnega društva..
Pa so sredi svoje vneme vsi zainteresirani prezrli, da lije ob dežju v to dvorano voda kar v curkih in da se bo nekega dne podrla na Hrastničane preperela streha. Na srečo so to končno le opazili mladi telovadci sami in so zavihali rokave ter celijo sedaj rane na strehi, vabijo za tudi ostale, da priskočijo v pomoč!
Da Hrastniška mladina rada prebira časopise je znano vsem. Pa so brali tudi nekaj o tem, da je tudi ples neke vrste »kultura«. Sedaj vam pa rastejo v Hrastniku plesišča kot gobe po dežju! Če stopiš takole zvečer po zadnji predstavi kina na vrček piva in se kazalec na uri pomika že proti enajsti ponoči, vidiš na plesišču učenke hraslniške gimnazije celo iz prvega razreda, pa ne ravno najboljše! Mi se pa vsi čudimo, če moledujejo nekatere matere, vse v skrbeh za prihod-
nost svojih otrok, da bi opravljali učenci,
ki so padli v šoli, v jeseni popravni izpit. Nekatere matere celo vprašujejo, če je učitelj, ki je tako krivično ocenil njih otroka, »ta novi učitelj«? Kako nov — niso povedale!
Tudi hraslniški kino ni kar Inko! Če bo šlo po sreči, bo ta kino izgubil še tisto majhno število obiskovalrev, ki jih še ima, če uprava kinematografa ne bo dala popraviti zvočnika, ki hrešči tako neznansko, da te tudi ob najlepši godbi ali sliki mine vsako veselje.
V Hrastniku se je pojavilo tudi vprašanje ali »problem«, kam z absolventi tretje gimnazije, ki so hoteli nadaljevati študij na gimnaziji. Zgodilo se je namreč, da je proti koncu šolskega leta uči-
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Naslov uredništva: Trbovlje, uprava rudnika Trbovlje-Hrastnik — Telefon štev. 54. — Bančni račun pri KB Trbovlje štev. 614-1-95332 55 — Tisk tiskarne »Ljudska pravica« v Ljubljani — Poštnina plačana v gotovini — Četrtletna naročnina 60 din, polletna 120 din celoletna 240 din — »Za »avski vestnik« izhaja vsak četrtek — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka do 12. ure dopoldne.
Ali si že kupil srečko za veliko
TOMBOLO
Zveze borcev mesta Trbovlje!
70 tombol, 3000 ostalih dobitkov v vrednosti nad 3 milijone dinarjev.
Cisti dobiček je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem. Cena srečke 40 dinarjev.
teljica matematike zbolela in ker se »problem« pouka tega predmeta nikakor ni dal rešiti, učenci seveda niso predelali učne snovi in so nekateri pri sprejemnem izpitu v matematiki padli, ker niso znali rešiti pri pismeni nalogi »problema« in ga sedaj tudi starši in z njimi vsi Hrastničani ne znajo rešiti...
Omenili bi še, naj bi »spomenik« padlim borcem NOV, ki stoji na dvorišču hrastniške gimnazije, dobil v teh dneh, ko se pripravljamo na praznovanje obletnice vstaje našega naroda, kakšno lepšo prevleko, saj bo takrat tudi *a spomenik obiskan!
Preden končam, bi še rad svetoval prebivalcem Dola pri Hrastniku, naj si ogledajo pročelja svojih hiš in z njih že vendar enkrat pomečejo hišne številke z napisi: »Doll-Hrastnigg«! — Tudi to naj bi opravili v okviru priprav za proslavo državnega praznika!
To bi bile torej novice iz Hrastnika. — Upamo, da se bo ta Hrastničan še kaj oglasil.
Na Trojanah so pa imeli pred kratkim zbor volivcev. Ko pa je prišlo na dnevni ped, da bo treba gradnjo zadružnega doma pospešiti, je večina odšla iz dvorane.
Kakor na Dolu pri Hrastniku, je tudi pri Sv. Jederti in drugod opaziti na hišah hišne številke s popačenimi nemškimi krajevnimi imeni. Razveseljivo je pa vendar, da so si nekateri pomagali na ta način, da so krajevno ime odstrigli in obesili samo številko. Dokler oblast ne izda novih tablic, je vsekakor priporočljivo vzeti zgled po teh!
V	Zagorju bo imela Zveza borcev 18. avgusta veliko tombolo. Med glavnimi dobitki je celo živ vol! Seveda je za la živ dobitek veliko zanimanje, zlasti med gospodinjami. Razočaranje bi pa bilo v Zagorju seveda veliko, če bi kakšen Hrastničan ali pa kdo iz Trbovelj odnesel ta zanimiv dobitek, saj se nekateri Zagorjani že sedaj veselijo na veliko pojedino. — Upajmo, da bo la dobitek ostal le doma v Zagorju.
V	Čolnišah so pred kratkim slavili elektrifikacijo vasi, vendar nas o delu
in trudu pri tej modernizaciji vasi niso nič obvestili. Ali res ni tamkaj nobenega »pismenega« človeka, da bi o tem in še o drugem kdaj poročal? Potem je pa zamera, če ne pišemo o njihovih delovnih uspehih!
Zagorski rudarji se pritožujejo, da nadzorniki nimajo pravilnega odnosa do delavcev. Morda bo to v nekaterih primerih držalo, toda največkrat se pritožujejo oni, ki sami nimajo pravilnega odnosa do graditve socializma, ker bi pač najraje gradili socializem v prid sebi na račun drugih ...
V Trbovljah dela obrtna zbornica velike priprave za okrajno obrtno razstavo industrijskih, obrtniških, vajeniških, pomočniških in mojstrskih izdelkov vseh strok. To razstavo bodo odprli 29. t. m. v Domu kulture. Naš stari, priznani mojster Guček ima polne roke dela s to prireditvijo, ki bo brez dvoma okraju v ponos. Ne zamudite je!
In kako je drugače v pustih Trbovljah? — Pretekli teden so stale Trbovlje v astronomskem znamenju »pomanjkanja vina«, »žaganja babe« v cirkusu in »otvoritvi Mestnega veselega leatra«. — No, ta teater si je Trbovlje dobro privoščil! Vse je obdelal: prah v cementni tovarni. Drofenikovo mesnico v Bevškem, lepotice iz naše Žabje vasi?, trboveljsko kavarno, ki nima »kofeta«, našo novo cesto in tako dalje, in tako naprej. — V cirkusu pa so v petek zvečer »prežagali babo«! Pa je menda ostala cela, saj ni kri prav nič tekla! — Da, vina ni v Trbovljah! Kaj bo — še »čaruga« ga nima!
Še nekaj! — Gimnazijke in gimnazijci so nam pisali iz Banje Luke, kamor so odšli gradit mladinsko progo. Sporo-ročajo nam, da imajo dobro hrano in tudi dobro pitno vodo, prav tako pravijo, da so kraji zelo lepi. — Torej se jim ne godi slabo. To sporočamo našim bralcem zaradi tega, ker so se nekateri starši bali, kako »strašno« trpljenje čaka to mladino v daljni Bosni. Sedaj pa vidite, da so bili vsi predsodki neutemeljeni. Mladina se znajde povsod — ne bojmo se zanjo!
Se vedno se opazijo pred našimi trgovskimi poslovalnicami vrste. Vprašamo se, kaj je temu vzrok? Nepoučen človek si bo mislil, da primanjkuje artiklov žago tovljenc preskrbe, vendar temu ni tako. Obrnili smo se na poverjeništvo za trga vino in gostinstvo pri OLO Trbovlje, ki nam je dalo na razpolago razpis delitve živil v mesecu juliju in praktične nasvete za naše gospodinje. Poskusili bomo v prihodnje vsak mesec priobčiti članek z raz nimi nasveti in razpisi za tekoči mesec, kar naj bi bilo našim gospodinjam v pomoč pri nakupovanju živil zagotovljene preskrbe in da jim ne bo treba zaradi nepoučenosti o nakupu in vrstnem redu delitve stati pred trgovinami cele dopoldneve.
Poverjeništvo za trgovino in gostinstvo razpisuje za mesec julij:
Mlevski izdelki se delijo v mesecu juliju na živilske karte v razmerju: 30% ko ruznih izdelkov na odrezke z označbo I in II, 20% do 80 odstotne moke na označbo Ul tn IV, i0% enotne 90% moke in 10% ržene moke na odrezke brez označbe. Beta moka se deli na nakaznice D-l in D-2 po i kg na ustrezno število obstoječih odrezkov in na odrezek »Re publiška dopolnilna preskrba« štev. 6. V kolikor bi ostale zaloge bele moke, se bo bela moka razpisala dodatno tudi na nakaznice D-3.
Gospodinje opozarjamo pri nakupu, da same kontrolirajo razmerje delitve mlev skih izdelkov. Trgovsko omrežje je dobilo zadostne množine vseh vrst moke, tako da se delitev lahko pravilno izvede. V trgovinah se namreč pojavljajo izgovori, da je te in te vrste moke zmanjkalo in je potrošnik primoran vzeti drugo vrsto, čeprav v svojo škodo. Ti izgovori so ne umestni in se ne smejo pri nas pojavljati, ker se s tem lahko drugi okoriščajo.
Maščoba se deli v 100-odstotnem zveznem obroku, in sicer 50% masti, 40% olja in 10% margarine.
Tudi za ta predmet velja gornji nasvet. Gospodinje naj poleg tega pazijo, da se jim pri tehtanju ne tehta tudi ovojni papir. Zahtevajte, da se vam ovoj od-


tehta. Če vam da ovoj mi razpolago trgovina ga plačate. S tem ni rečeno, da se mora upoštevati tudi pri teži, kajti tudi tukaj se lahko v vašo škodo okorišča tretja oseba.
Sladkor se deli po znižanem zveznem vbroku kot v juniju. Sladkor se bo delil po prioritetnem redu, ker prihaja postopoma po uvozu. Deli se zaradi tega cel mesec. Da pa gospodinje ne bodo delale po nepotrebnem vrst, pripomnjamo, da pridejo najprej v poštev otroške kategorije D-l, D-2 in D-3, nadalje bolniki, noseče žene, matere dojilje, nato pa ostali potrošniki po prioritetnem ključu.
Pralno milo se deli potrošnikom kategorij: H ta jamski, R-ta, R-tb, RŽ-1, RŽ-2, RŠ R-1 in RS-1 po 250 g; kategorije R-2a, R-2, RS-2, R-3, D-l, D-2, D-3, SO-l, SO-2 in PO po 200 g proti odvzemu odrezka >Milo-julij 1951«.
Toaletno milo se deli potrošnikom kategorije D-2 po 200 g proti odvzemu odrezka »republiška dopolnilna preskrba št. 7 — julij«.
Pralni prašek deti maloprodajno trgovsko omrežje na nakaznice R-la jamski, R-la. R-lb. RZ-1, RS, R-2a, RS-1 in R-1 po 250 g na odrezek »republiška dopolnilna preskrba« 'št. 8. Kategorije R-2, RS-2, R-3 in RS-3 po 250 g na odrezek »republiška dopolnilna preskrba« št. 7 ter kategorije PO, SO-1, SO-2, D-l, D-2 in D-3 po 200 g na odrezek »republiška dopolnilna preskrba« št. 8.
Riž se deti potrošnikom kategorij D-l po 500 g in D-2 po 250 g; matere dojilje 250 g, noseče pa 500 g.
Pripominjamo še, da potrošniki kategorije RS ne dobijo na odrezke z označbo slanina maščobe, ker dobijo ti kot stimulacijo denarne bone za nakup v prosti prodaji po 80% popustu.
Opominjamo naše gospodinje, da redno berejo v našem listu objave o preskrbi, ker jih bomo v prihodnje vsak mesec redno prinašali, in sicer že takoj pred začetkom delitve. Na ta način bo olajšan vdš nakup in ne boste po nepotrebnem tratile dragocenega časa v vrstah pred trgovinami.
Minerska četa iz Trbovelj je odšla na progo Doboj—Banjaluka
V ponedeljek, 9. julija, je odšla na mladinsko progo Doboj—Banjaluka minerska četa iz Trbovelj. Četo sestavlja 30 mladih rudarjev-absolve»tov tretjega letnika rudarske industrijske šole v Trbovljah.
S PRIDE . .
OBVESTILO
Sporočamo, potrošnikom gradbenega materiala, da dobijo lahko gradbeni material pri mestnem trgovskem podjetju Grama« pri Lamperju v Trbovljah.
Zasebniki in kmetje, ki zidate hiše, pohitite v trgovino in si preskrbite potrebni material, da boste čimprej pozidali svoj dom!
Priporoča se
Mestno trgovsko podjetje »Grama«, Trbovlje
Kar želite, to dobite
Na splošno' željo potrošnikov ter po krajevni potrebi odpremo v soboto, 14. julija, v bivši mesnici Plevčak delikatesno prodajalno mesa in mesnih izdelkov.
Gostilne, menze, razne ustanove kakor tudi planinske postojanke naj si s prednaročili zagotovijo mesne izdelke po želji. Nudili vam bomo vedno le najboljše blago po konkurenčnih cenah.
Poslovalnica bo razen nedelje odprta vsak dan od 6. do 12. ure, po potrebi pa tudi ves dan.
Za prednaročila kličite tel. štev. 17! Prepričajte se v soboto, 14. jul. 1951.1 MLO Trbovlje.



-
-



Ti mladi rudarji so opremljeni z vseffl potrebnim orodjem in drugimi pripravami ter bodo sestavljali samostojno mi" nersko četo. Delali bodo na predoru Tromeja, Tem minerjem bi se morali pridružiti tudi absolventi rudarske šole v Zagorju, vendar jim je odhod nemogoč zaradi epidemije tilusa v Zagorju.
Važno za vojne obveznike
RAZGLAS
V smislu izdanih navodil in vojačkih
predpisov bo v Trbovljah dne 15.. 20_ifl-
29. julija t. 1. zborovanje in pregled vseh vojačkih obveznikov, stalno bivajočih na področju MLO Trbovlje.
Pozivajo se vsi vojaški obvezniki, ki že odslužili svoj kadrovski rok sedaj v JA ali pa v bivši jugoslovanski vojski, da s® zglasijo v navedenih dneh oh 7. uri zjutraj pred osnovno šolo Trbovlje Vode.
Na zborovanje in pregled morajo priti vsi, ki so rojeni v času od 1. januarja 1898 do 1930, a so že odslužili kadrovski rok, id sicer:
i
dne 15. julija letniki 1898--1907. dne 20 julija letniki 1908—1919, dne 29. julija letniki 1920 1030
S seboj naj prinesejo vojaško knjižic« ter vse ostale vojaške dokumente.
Pozivamo ponovno vse zgoraj navedene letnike, da se zborovanja in pregleda ude; ležijo točno navedenega dne ob določeni uri brez ozira, ali je kdo dobil poziv ali ne in brez ozira na zaposlitev ali drugačno odsotnost.
V primeru neodziva bo sleherni kazn«* van najstrože po vo.inokazenskcm zakonu.
MLO Trbovlje, vojaški odsek*
Kino Trbovlje
bo predvajal ameriški film
MORSKI
VOLK
od petka
Predstave od petka do ponedeljka — Naslednji teden ho predvajal ameriški barvni film
ALI BABA
Predstave od torka do četrtka.
OKRAJNI mfiGHZIN TRBOVLJE
9 svojimi poslovalnicami v TRBOVLJAH, ZAGORJU, HRASTNIKU, RADEČAH in ZIDANEM MOSTU nudi potrošnikom:
Z dobro, hitro in solidno postrežbo našemu aeiavcu in kmetu pomagamo k hitremu tempu razvoja socializma v naši državi/
ŽIVILA ZAGOTOVLJENE IN PROSTE PRODAJE
MANUFAKTURO
GALANTERIJO
ČEVLJE IN USNJE VSEH VRST
ŽELEZNINO
STEKLO, BARVE ITD.
Potrošnikom priporočamo, da obiskujejo in kupujejo blago v nalih poslovalnicah
Uprava 0M Trbovlje
i
I
!
♦ i
*
š
m
■
S
■