MtStejera cesta Stev. 8, dverišcu, L nadstropje. * * se ne vračajo. * * I jat fahftj« vsak ifan razun ne-delj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11.. uri dopoldne. ■t * Nefmnkiraiii dopisi se ne sprejemajo. * » A—d—i dopisi se ne uva-fcaiejo. Upravništvo : Sehillerjeva cesta štev. S. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 28'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"i>0 mesečno . . . K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28—• za vse druge dežele i. Ameriko K 30 -Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 38. telefonska Številka 85. Celje, v četrtek, dne 17. februarja 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Slovanska konferenca v Petro-gradu. Predvčerajšnjim se je končalo posvetovanje slovanskega izvrševalnega odbora v Petrogradu, ki se je bavilo v prvi vrsti s sofijskim vseslo-vanskim shodom. Ako si ne bi priznali, da zadevajo priprave za ta shod ob znatne težkoče, bi varali javnost, najbolj pa same sebe. Te težkoče je dr. Kramaf predsinočnjim tndi na banketu »Političnega kluba" v Petrogradu prostodušno priznal. Kajti ravno novoslovansko gibanje hoče resnic® in pravico, hoče pojasnjenje razurtsrja med posameznimi slovanskimi narodi in zato ne bode hotel nobeden njegovih spočetnikov in vodjev zastirati resničnosti z blestečimi frazami. Ne smemo si zatajevati, da se je od praškega shoda sem poslabšalo svetovno stališče slovanstva in se je znova razčililo germanstvo; ne smemo tudi pozabiti, da je postal rusko-poljski spor tako oster in je zadobil toliko pikrosti, da grozi zrušiti s tolikimi težavami zgrajeno stavbo novoslovanstvo. Celo črnoglednejši možje so pričakovali 1. 1908 mnogo več za rešenje spora med Rusi in Poljaki, ki ovira ceJo slovanstvo pri svobodnem razvoju. Toda danes je ruska birokracija s svojimi neču-venimi odredbami na Poljskem položaj tako pokvarila. da dela proti udeležbi Poljakov, ki je bila 1. 1908 v Pragi spontana, na sofijskem shodu vse poljsko časopisje. Nedavno tega smo priobčili v »Nar. Dnevniku« serijo člankov o novoslovanskem gibanju, v katerih smo govorili tudi o stališču Jugoslovanov. Rekli smo, da ima vendar rusko-poljski spor, kolikor je drugače velepomemben, lokalen značaj in da se ga naj temu primerno tudi lokalno reši. Včerajšnje brzojavke nam pravijo, da se je izvolil posebni rusko-poHski odbor, kateri bode skušal najti konkretne predloge in nasvete za rešitev spornih točk med obema največjima slovanskima narodoma. Človeku se tu seveda vriva vprašanje, kje je krivda in kako bode mogoče najti zboljšanje? Mnogi poljski politiki in časopisi obračunavajo v svojem ogorčenju, kateremu nikdo ne odreka neke upravičenosti, s celim. novosloyanskim gibanjem. Na srečo so med PoUaki ljudje, kateri niso pričakovali od novoslo-vanstva takojšnje spremembe razmer k Rusiji, dobro vedoč, da novoslovanstvo ni identično z rusko vlado, katera mu celb nasprotuje, kakor so to jasno pokazali članki ruskega vladnega in nacionalističnega časopisja. Ti trezni Poljaki so bili takoj spočetka opora novoslovanskega gibanja in kateri še danes stremijo za rešitvq rusko-poljskega spora tam, kjer je edino mogoča: v novoslovanskem gibanju. Toda seme je padlo tudi na ruski strani izven vladnih krogov na nerodovitna tla: So ruski politiki, ki so se v Pragi navduševali za poljsko-ruski sporazum, a so se v dumi postavili proti Poljakom. Vendar pa so to po našem mnenju le prehodni pojavi, katerih ni treba smatrati za trajne. Kajti potemtakem bi pač tudi nam avstrijskim Slovanom, posebej še nam Slovencem marsikdaj vzkipel žolč, ako smo videli Poljake, da so se v eni Vrsti s prusaki in nemškimi klerikalci borili proti nam. Toda mi dobro vemo, da so to le posledice politike primeroma maloštevilne šlahte, da je pa v ljudstvu samem mnogo čuta za slovansko solidarnost. Z zmago demokra-tizma v poljskem narodu bodo nastopili za avstrijske Slovane v resnici boljši časi. Zmaga demokratične ideje bo pa nedvomno zboljšala tudi rusko-poljske razmere. V Rusiji se šele razvija ustavno in demokratično življenje. Zato bi Poljaki dokumentirali z neudeležbo na sofijskem shodu le svoje na-zadnjaštvo in nezaupanje v bodočnost. Ne koristili bi s tem nikomur drugemu ko Nemcem. Saj nemško časopisje že sedaj z največjo slastjo poroča o nesoglasju na petrograjski konferenci. Konečno še eno, dve besedi o vsebini petrograj-skih konferenc, kakor se je ista sporočila javnosti in vkolikor tvori objednem program za sofijski shod V prvi vrsti se je šlo za prosvetne zadeve: ožji stiki in zveza slovanskih znanstvenih zavodov in akademij, ožje zveze med slovanskimi vseučilišči, izdaja slovanske anthologij^ vzornega seznama slovanskih knjig, ki bi naj bile v vsaki slovanski knjižnici. Ta seznam sestavlja v Pragi pravkar naš rojak dr. Bogomil Vošnjak. Govorilo se bo v Sofiji nadalje o skupnem delu slovanskih gledališč, umetnikov, slovstvenikov in o počitniških tečajih slovanskih časnikarjev. — Politični program sofijskega shoda bo precej ozek; omejil se bo na jugoslovanska vprašanja; rusko-poljski spor pride le tedaj na vrsto, ako se udeležijo shoda Poljaki. Prične se sofijski shod dne 12. julija. Obenem se bode vršil shod slovanskih časnikarjev in zdravnikov. — Razpravljalo se je nadalje o slovanski banki. Priznalo se je, da je delo v tem oziru nekoliko obtičalo. Naša vlada se boji, da bi imela ta banka svoje središče v Pragi; ako bodo vsi Slovani s tem zadovoljni, se bode pa preložilo sedež banke v Rusijo. Tam ji pa nasprotujejo velike ruske banke vsled pritiska nemških v Berlinu. Konečno se je sklenilo ustanoviti slovansko banko s temeljno glavnico 75 miljonov kron, vplačanih v 4 emisijah. Češki odborniki še niso podali svojega konečnega mnenja. Kakor se vidi iz navedenega in iz ostalih poro- čil in člankov, ki jih je priobčil »Nar. Dnevnik« zadnje tedne v novoslov. gibanju, so težave sicer velikanske, vendar pa lahko rečemo o njem z Gallileom: Eppur si muove! Politična kmlm. »Krvava nedelja« v boju za splošno in enako volilno pravico na Pruskem. Mogočna in dostojna demonstracija pruskega delavstva za splošno in enako volilno pravico se je v Neunmiinstru krvavo končala. H kratkim brzojavnim poročilom še nekoliko podrobnosti: Udeležniki treh socijalističnih shodov so se zbrali ob 4. pop. k demonstrativnemu pohodu po ulicah; ko so došli na mestni trg, jih je policija, katera je prejela izvanredno ostre odredbe od ministerstva, pozvala, naj bi se razšli. Delavci v prvih vrstah so hoteli to tudi storiti, a demonstranti za njimi so jih tiščali naprej, tako da ni bilo moči iti nikamor. Tu je dal policijski komisar Gutsmann povelje, naj začno policaji biti s sabljami po ljudeh. Posledice so bile tem strašnejše, ker so rabili stražniki ostro nabrušene sablje. Ker je že lani pri neki. manjši demonstraciji došlo do spopadov s policijo, je dala ta dan pozneje nabrusiti sablje in jih niso več otopili do zadnje nedelje. Tako je došlo do tega, da je nek policaj tako razmesaril 50-letnega delavca Thesmana, da mu je zlomil nekaj reber in so stopila pljuča na dan. Po zadnjih poročilih je mož že umrl. Nek drug delavec, čegar ime ni znano, je bil ravno-tako smrtno ranjen in že umira v mestni bolnišnici. Delavcu Flingerju je leva roka pri rami skoraj popolnoma odsekana; ravno tako zgubi delavec Grauer roko. Lahko ranjenih je bilo 40 oseb, več je bilo zmečkanih v silni gnječi. Cela množica zdravnikov je celi večer obvezovala ranjence; gotovo je njihovo število mnogo večje ko pravijo uradna porpčila. Ogorčenje delavstva nad tem postopanjem policije je brezmejno. Neunmiinster leži v vojvodini holštejnski, nedaleč od Hamburga. Sporazum meid banom in srbohrvatsko koalicijo. Po poročilih hrvaških listov, ima dobiti djako-varsko škofijo, katera že od Strossmayerjeve smrti ni zasedena, dr. Ante Bauer, vseučiliščni profesor v Zagrebu, član srbohrvatske koalicije. Ban hoče tudi rehabilitirati vseuč. profesorja Manojloviča in Šur-mina. S tem hoče vlada doseči sporazum s koalicijo. Politične novice iz Dunaja. — O včerajšnji seji parlamentarne komisije »Slovanske jednote« se je izdalo oficijelno poročilo, ki pravi, da sprejmejo poslanci Šusteršič, Udržal, Pacak, Hruban in dr. Ploj vabilo min. predsednika bar. Bienertha in bodo danes konferirali z njim. — Dr. Pacak je odklonil po- S T E K. Cez leta. ^JeSki spisal J. Š. Machar. — Prevedel T. L. Konec. Čez trenutek se je hotela skrivoma še enkrat ozreti nanj. DvignHa je lahno glavo. Kar je videla,jo Je prevzelo, čutila je sočutje in pomilovanje. Naglo ie obrnil on glavo in pogledal nanjo. Povesila je hitro oči in zardela. Ni hotela, da bi čital v očeh, kar je čutila v srcu. Hotela je nadaljevati pogovor. »Ali se še spominjate, kje sva se videla prvikrat?« je vprašala. »Takrat ... da ... v gozdu«, je odgovoril, »na izletu. Prišel sem takrat prvič sem. Bil je krasen julijev dan. Spominjam se še natanko, na katerem kraju je bilo. še danes slišim petje kosov in drozdov, čutim vonj smole. Družba se je posedla in tedaj sem vam bil predstavljen. Imeli ste takrat sivo obleko ..« »Spominjam se: sivo.« »Igrali smo neko igro. Mene ste ujeli in položil sem vam v klobuk uro v zastavo, da izpolnim, kar se mi zapove.« »Spominjam se Jaz sem vam določila odkupnino. Ne vem že več, kaka neumnost je to bila.« »Jaz vem, milostiva. Bil sem vam predstavljen kot pesnik, in to ste uporabili. Moral sem reči vsaki dami nekaj lepega v verzih. Moral sem jih narediti sam ali citirati znane.« »Da, prav imate. Ali ste rekli tudi meni kaj?« Zložil sem nekaj o vaših očeh, milostiva. Ta- krat vam je to ugajalo. Nato Ste se zabavali izključno z menoj. Na povratku sva opazovala večernjo zarjo in naš pogovor je bil zelo sentimentalen. Vi ste si tedaj želeli umreti...« Ona se je zasmejala glasno. »Na to«, je nadaljeval z glasom, s kakoršnim pripovedujemo spomine na srečne čase, » sva se videla drugi dan tu v parku. Tam sem vas srečal«, je pokazal z roko v levo na stezo, obsenčeno z redkimi lipovimi vejami. »Sanjal sem o vas celo prejšnjo noč; hrepenel sem, videti vas, in zato sem šel ven. Slišal sem, da bivate tu. Spominjam se, da sem vam hotel pripovedovati mnogo krasnih stvarij, premišljeval sem različno, ali naenkrat, kakor bi .mi kdo zadrgnil grlo, sem začel jecati in govoriti o vremenu in sploh o tedanjem krasnem poletju. Delal sem obrabljene dovtipe o koledarju, ki je prorokoval deževno vreme, vi ste se nekako prisiljeno smejali in jaz sem prešel osramočen h knjigam sploh in posebno k verzom; od verzov sva prišla k ljubezni... Vi ste trdili, da doslej še niste ljubili... To mi je vlilo novo moč in nov vzlet. Začel sem govoriti ognjevito in navdušeno o svetosti ljubezni, o sebi — ah, bože, mladost, mladost, — danes bi človek ne mogel kaj tacega ... Vi ste imeli takrat na prsih rožo. Ko sva šla domov, je bila ta roža v moji roki; zvečer sem jo po-ljuboval in jo zaprl skrbno v škatljo. Čez nekaj dnij se ji je pridružila druga, in potem nekaj nagljev, nekoliko šmarnic, — vi ste imeli tedaj radi šmarnice — in potem vaša slika. Njene ustnice so se nasmehnile slabotno. »In potem, milostiva?« je nadaljeval nekam elegično, »ali se spominjate najinih izletov v gozd? Spominjate se na te navdušene besede, vroče poglede? Ali se spominjate na ta trenutek, ko sem po- ljubil prvič vašo roko? Ali se spominjate tega večera, ko sem se dotaknil prvikrat vaših lic s svojimi razpaljenimi ustnicami? Tu v parku je naju presenetil silen naljv. Sla sva tje v paviljon. (Pokazal je na levo.) Dež ni hotel prenehati. Vi ste imeli ravno ta dan novo obleko. Bila ste obupana. Dež je zbijal po strehi in od zunaj sva slišala šumenje listja... Molčala sva. Pogledal sem na vas. Bližal se je večer. Vaš bel obraz se je svetil prekrasno v tem mraku. Čutil sem, da mi ženeta razburjenost in blaženost kri v obraz... Molčali ste. Bil sem osupel. Naenkrat sem opazil, da se blišče solze v vaših očeh. Prijeli ste me z obema rokama okoli vratu in me poljubili na čelo... O, milostiva, Takrat sem čutil nebeško razkošje v sebi. Kakor...« »Dosti!« Njena lica so rudela v slabem karmi-novem soju. Ta spomin je vdaril v njenem srcu na struno, ki je zazvenela. Ali ne za dolgo. Razumno, trezno mater dveh otrok je postalo sram tega izliva mladostnega čustva — in zasmejala se je: »Bila sva blazna, gospod doktor, dva mlada prismojeneža!« Njen smeh ga je dirnil bolestno. Krog njene glave se je vila v njegovi duši žareča gloriola. Spominjal se je na njo rad in pogostokrat. Ko je pred trenutkom opazoval njen ovenel obraz, je čutil, da bledi ta gloriola, toda nje smeh in nje besede o najsvetejšem in najčistejšem njegovem spominu, je zbrisalo ta lesk popolnoma. Sedela je tu pred njim prozaična žena, o kateri je sploh dvomil, da bi jo bil kedaj ljubil. Ne, to že ni bila več resnica ... »A razšla sva se, gospod doktor, zelo mirno, kajne?« je začela čez trenutek. »Mirno«, je odgovoril suho. Lagal je. Spomnil se je na majhen prepir, ki je bil predigra k ločitvi. Bilo je ravno tu v parku. Od prepira sta prešla k očitanju. Opazil je tedaj, da se je ona silila k smehu, nudbo min. pre^ednika pienertha, da naj sprejme gOf#?U $e|kejfa'^infslra rojaka. Zgodilo se je to dogovorno ? če|kj,m držaynozb. klubom, kateri smatra za šea$ vsjpp k.#Pga Čeha v ministerstvo kot ne-odpnslen in češki stvari škodljiv. — Posvetovanje pujskih državno- jp deželnozb. poslancev v Lvdvu špje jcončalo z zaključkom, da naj Poljsko kolo ne zasleduje ria politike v »izključno slovan- skem smislu«, to je, naj ne postopa solidarno s Slovansko jednoto. Proti temu sklepu "je nastopila moč-— V flW$rHek ie bil Bienerth v audi-jencj »fi /?r^Stol1ona$ledniku. Govorilo se je o sedanji političnem položaju. febf?