MtStejera cesta Stev. 8,
dverišcu, L nadstropje. * *
se ne vračajo. * *
I jat fahftj« vsak ifan razun ne-delj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11.. uri dopoldne.
■t *
Nefmnkiraiii dopisi se ne
sprejemajo.
* »
A—d—i dopisi se ne uva-fcaiejo.
Upravništvo :
Sehillerjeva cesta štev. S. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 28'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"i>0 mesečno . . . K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28—• za vse druge dežele i. Ameriko K 30 -Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 38.
telefonska Številka 85.
Celje, v četrtek, dne 17. februarja 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Slovanska konferenca v Petro-gradu.
Predvčerajšnjim se je končalo posvetovanje slovanskega izvrševalnega odbora v Petrogradu, ki se je bavilo v prvi vrsti s sofijskim vseslo-vanskim shodom. Ako si ne bi priznali, da zadevajo priprave za ta shod ob znatne težkoče, bi varali javnost, najbolj pa same sebe. Te težkoče je dr. Kramaf predsinočnjim tndi na banketu »Političnega kluba" v Petrogradu prostodušno priznal. Kajti ravno novoslovansko gibanje hoče resnic® in pravico, hoče pojasnjenje razurtsrja med posameznimi slovanskimi narodi in zato ne bode hotel nobeden njegovih spočetnikov in vodjev zastirati resničnosti z blestečimi frazami. Ne smemo si zatajevati, da se je od praškega shoda sem poslabšalo svetovno stališče slovanstva in se je znova razčililo germanstvo; ne smemo tudi pozabiti, da je postal rusko-poljski spor tako oster in je zadobil toliko pikrosti, da grozi zrušiti s tolikimi težavami zgrajeno stavbo novoslovanstvo. Celo črnoglednejši možje so pričakovali 1. 1908 mnogo več za rešenje spora med Rusi in Poljaki, ki ovira ceJo slovanstvo pri svobodnem razvoju. Toda danes je ruska birokracija s svojimi neču-venimi odredbami na Poljskem položaj tako pokvarila. da dela proti udeležbi Poljakov, ki je bila 1. 1908 v Pragi spontana, na sofijskem shodu vse poljsko časopisje.
Nedavno tega smo priobčili v »Nar. Dnevniku« serijo člankov o novoslovanskem gibanju, v katerih smo govorili tudi o stališču Jugoslovanov. Rekli smo, da ima vendar rusko-poljski spor, kolikor je drugače velepomemben, lokalen značaj in da se ga naj temu primerno tudi lokalno reši. Včerajšnje brzojavke nam pravijo, da se je izvolil posebni rusko-poHski odbor, kateri bode skušal najti konkretne predloge in nasvete za rešitev spornih točk med obema največjima slovanskima narodoma. Človeku se tu seveda vriva vprašanje, kje je krivda in kako bode mogoče najti zboljšanje? Mnogi poljski politiki in časopisi obračunavajo v svojem ogorčenju, kateremu nikdo ne odreka neke upravičenosti, s celim. novosloyanskim gibanjem. Na srečo so med PoUaki ljudje, kateri niso pričakovali od novoslo-vanstva takojšnje spremembe razmer k Rusiji, dobro vedoč, da novoslovanstvo ni identično z rusko vlado, katera mu celb nasprotuje, kakor so to jasno pokazali članki ruskega vladnega in nacionalističnega časopisja. Ti trezni Poljaki so bili takoj spočetka opora novoslovanskega gibanja in kateri še danes stremijo za rešitvq rusko-poljskega spora tam,
kjer je edino mogoča: v novoslovanskem gibanju. Toda seme je padlo tudi na ruski strani izven vladnih krogov na nerodovitna tla: So ruski politiki, ki so se v Pragi navduševali za poljsko-ruski sporazum, a so se v dumi postavili proti Poljakom. Vendar pa so to po našem mnenju le prehodni pojavi, katerih ni treba smatrati za trajne. Kajti potemtakem bi pač tudi nam avstrijskim Slovanom, posebej še nam Slovencem marsikdaj vzkipel žolč, ako smo videli Poljake, da so se v eni Vrsti s prusaki in nemškimi klerikalci borili proti nam. Toda mi dobro vemo, da so to le posledice politike primeroma maloštevilne šlahte, da je pa v ljudstvu samem mnogo čuta za slovansko solidarnost. Z zmago demokra-tizma v poljskem narodu bodo nastopili za avstrijske Slovane v resnici boljši časi. Zmaga demokratične ideje bo pa nedvomno zboljšala tudi rusko-poljske razmere. V Rusiji se šele razvija ustavno in demokratično življenje. Zato bi Poljaki dokumentirali z neudeležbo na sofijskem shodu le svoje na-zadnjaštvo in nezaupanje v bodočnost. Ne koristili bi s tem nikomur drugemu ko Nemcem. Saj nemško časopisje že sedaj z največjo slastjo poroča o nesoglasju na petrograjski konferenci.
Konečno še eno, dve besedi o vsebini petrograj-skih konferenc, kakor se je ista sporočila javnosti in vkolikor tvori objednem program za sofijski shod V prvi vrsti se je šlo za prosvetne zadeve: ožji stiki in zveza slovanskih znanstvenih zavodov in akademij, ožje zveze med slovanskimi vseučilišči, izdaja slovanske anthologij^ vzornega seznama slovanskih knjig, ki bi naj bile v vsaki slovanski knjižnici. Ta seznam sestavlja v Pragi pravkar naš rojak dr. Bogomil Vošnjak. Govorilo se bo v Sofiji nadalje o skupnem delu slovanskih gledališč, umetnikov, slovstvenikov in o počitniških tečajih slovanskih časnikarjev. — Politični program sofijskega shoda bo precej ozek; omejil se bo na jugoslovanska vprašanja; rusko-poljski spor pride le tedaj na vrsto, ako se udeležijo shoda Poljaki. Prične se sofijski shod dne 12. julija. Obenem se bode vršil shod slovanskih časnikarjev in zdravnikov. — Razpravljalo se je nadalje o slovanski banki. Priznalo se je, da je delo v tem oziru nekoliko obtičalo. Naša vlada se boji, da bi imela ta banka svoje središče v Pragi; ako bodo vsi Slovani s tem zadovoljni, se bode pa preložilo sedež banke v Rusijo. Tam ji pa nasprotujejo velike ruske banke vsled pritiska nemških v Berlinu. Konečno se je sklenilo ustanoviti slovansko banko s temeljno glavnico 75 miljonov kron, vplačanih v 4 emisijah. Češki odborniki še niso podali svojega konečnega mnenja.
Kakor se vidi iz navedenega in iz ostalih poro-
čil in člankov, ki jih je priobčil »Nar. Dnevnik« zadnje tedne v novoslov. gibanju, so težave sicer velikanske, vendar pa lahko rečemo o njem z Gallileom: Eppur si muove!
Politična kmlm.
»Krvava nedelja« v boju za splošno in enako volilno pravico na Pruskem. Mogočna in dostojna demonstracija pruskega delavstva za splošno in enako volilno pravico se je v Neunmiinstru krvavo končala. H kratkim brzojavnim poročilom še nekoliko podrobnosti: Udeležniki treh socijalističnih shodov so se zbrali ob 4. pop. k demonstrativnemu pohodu po ulicah; ko so došli na mestni trg, jih je policija, katera je prejela izvanredno ostre odredbe od ministerstva, pozvala, naj bi se razšli. Delavci v prvih vrstah so hoteli to tudi storiti, a demonstranti za njimi so jih tiščali naprej, tako da ni bilo moči iti nikamor. Tu je dal policijski komisar Gutsmann povelje, naj začno policaji biti s sabljami po ljudeh. Posledice so bile tem strašnejše, ker so rabili stražniki ostro nabrušene sablje. Ker je že lani pri neki. manjši demonstraciji došlo do spopadov s policijo, je dala ta dan pozneje nabrusiti sablje in jih niso več otopili do zadnje nedelje. Tako je došlo do tega, da je nek policaj tako razmesaril 50-letnega delavca Thesmana, da mu je zlomil nekaj reber in so stopila pljuča na dan. Po zadnjih poročilih je mož že umrl. Nek drug delavec, čegar ime ni znano, je bil ravno-tako smrtno ranjen in že umira v mestni bolnišnici. Delavcu Flingerju je leva roka pri rami skoraj popolnoma odsekana; ravno tako zgubi delavec Grauer roko. Lahko ranjenih je bilo 40 oseb, več je bilo zmečkanih v silni gnječi. Cela množica zdravnikov je celi večer obvezovala ranjence; gotovo je njihovo število mnogo večje ko pravijo uradna porpčila. Ogorčenje delavstva nad tem postopanjem policije je brezmejno. Neunmiinster leži v vojvodini holštejnski, nedaleč od Hamburga.
Sporazum meid banom in srbohrvatsko koalicijo. Po poročilih hrvaških listov, ima dobiti djako-varsko škofijo, katera že od Strossmayerjeve smrti ni zasedena, dr. Ante Bauer, vseučiliščni profesor v Zagrebu, član srbohrvatske koalicije. Ban hoče tudi rehabilitirati vseuč. profesorja Manojloviča in Šur-mina. S tem hoče vlada doseči sporazum s koalicijo.
Politične novice iz Dunaja. — O včerajšnji seji parlamentarne komisije »Slovanske jednote« se je izdalo oficijelno poročilo, ki pravi, da sprejmejo poslanci Šusteršič, Udržal, Pacak, Hruban in dr. Ploj vabilo min. predsednika bar. Bienertha in bodo danes konferirali z njim. — Dr. Pacak je odklonil po-
S T E K.
Cez leta.
^JeSki spisal J. Š. Machar. — Prevedel T. L.
Konec.
Čez trenutek se je hotela skrivoma še enkrat ozreti nanj. DvignHa je lahno glavo. Kar je videla,jo Je prevzelo, čutila je sočutje in pomilovanje. Naglo ie obrnil on glavo in pogledal nanjo. Povesila je hitro oči in zardela. Ni hotela, da bi čital v očeh, kar je čutila v srcu.
Hotela je nadaljevati pogovor.
»Ali se še spominjate, kje sva se videla prvikrat?« je vprašala.
»Takrat ... da ... v gozdu«, je odgovoril, »na izletu. Prišel sem takrat prvič sem. Bil je krasen julijev dan. Spominjam se še natanko, na katerem kraju je bilo. še danes slišim petje kosov in drozdov, čutim vonj smole. Družba se je posedla in tedaj sem vam bil predstavljen. Imeli ste takrat sivo obleko ..«
»Spominjam se: sivo.«
»Igrali smo neko igro. Mene ste ujeli in položil sem vam v klobuk uro v zastavo, da izpolnim, kar se mi zapove.«
»Spominjam se Jaz sem vam določila odkupnino. Ne vem že več, kaka neumnost je to bila.«
»Jaz vem, milostiva. Bil sem vam predstavljen kot pesnik, in to ste uporabili. Moral sem reči vsaki dami nekaj lepega v verzih. Moral sem jih narediti sam ali citirati znane.«
»Da, prav imate. Ali ste rekli tudi meni kaj?«
Zložil sem nekaj o vaših očeh, milostiva. Ta-
krat vam je to ugajalo. Nato Ste se zabavali izključno z menoj. Na povratku sva opazovala večernjo zarjo in naš pogovor je bil zelo sentimentalen. Vi ste si tedaj želeli umreti...«
Ona se je zasmejala glasno.
»Na to«, je nadaljeval z glasom, s kakoršnim pripovedujemo spomine na srečne čase, » sva se videla drugi dan tu v parku. Tam sem vas srečal«, je pokazal z roko v levo na stezo, obsenčeno z redkimi lipovimi vejami. »Sanjal sem o vas celo prejšnjo noč; hrepenel sem, videti vas, in zato sem šel ven. Slišal sem, da bivate tu. Spominjam se, da sem vam hotel pripovedovati mnogo krasnih stvarij, premišljeval sem različno, ali naenkrat, kakor bi .mi kdo zadrgnil grlo, sem začel jecati in govoriti o vremenu in sploh o tedanjem krasnem poletju. Delal sem obrabljene dovtipe o koledarju, ki je prorokoval deževno vreme, vi ste se nekako prisiljeno smejali in jaz sem prešel osramočen h knjigam sploh in posebno k verzom; od verzov sva prišla k ljubezni... Vi ste trdili, da doslej še niste ljubili... To mi je vlilo novo moč in nov vzlet. Začel sem govoriti ognjevito in navdušeno o svetosti ljubezni, o sebi — ah, bože, mladost, mladost, — danes bi človek ne mogel kaj tacega ...
Vi ste imeli takrat na prsih rožo. Ko sva šla domov, je bila ta roža v moji roki; zvečer sem jo po-ljuboval in jo zaprl skrbno v škatljo. Čez nekaj dnij se ji je pridružila druga, in potem nekaj nagljev, nekoliko šmarnic, — vi ste imeli tedaj radi šmarnice — in potem vaša slika.
Njene ustnice so se nasmehnile slabotno.
»In potem, milostiva?« je nadaljeval nekam elegično, »ali se spominjate najinih izletov v gozd? Spominjate se na te navdušene besede, vroče poglede? Ali se spominjate na ta trenutek, ko sem po-
ljubil prvič vašo roko? Ali se spominjate tega večera, ko sem se dotaknil prvikrat vaših lic s svojimi razpaljenimi ustnicami? Tu v parku je naju presenetil silen naljv. Sla sva tje v paviljon. (Pokazal je na levo.) Dež ni hotel prenehati. Vi ste imeli ravno ta dan novo obleko. Bila ste obupana. Dež je zbijal po strehi in od zunaj sva slišala šumenje listja... Molčala sva. Pogledal sem na vas. Bližal se je večer. Vaš bel obraz se je svetil prekrasno v tem mraku. Čutil sem, da mi ženeta razburjenost in blaženost kri v obraz... Molčali ste. Bil sem osupel. Naenkrat sem opazil, da se blišče solze v vaših očeh. Prijeli ste me z obema rokama okoli vratu in me poljubili na čelo... O, milostiva, Takrat sem čutil nebeško razkošje v sebi. Kakor...«
»Dosti!« Njena lica so rudela v slabem karmi-novem soju. Ta spomin je vdaril v njenem srcu na struno, ki je zazvenela. Ali ne za dolgo. Razumno, trezno mater dveh otrok je postalo sram tega izliva mladostnega čustva — in zasmejala se je: »Bila sva blazna, gospod doktor, dva mlada prismojeneža!«
Njen smeh ga je dirnil bolestno. Krog njene glave se je vila v njegovi duši žareča gloriola. Spominjal se je na njo rad in pogostokrat. Ko je pred trenutkom opazoval njen ovenel obraz, je čutil, da bledi ta gloriola, toda nje smeh in nje besede o najsvetejšem in najčistejšem njegovem spominu, je zbrisalo ta lesk popolnoma. Sedela je tu pred njim prozaična žena, o kateri je sploh dvomil, da bi jo bil kedaj ljubil. Ne, to že ni bila več resnica ...
»A razšla sva se, gospod doktor, zelo mirno, kajne?« je začela čez trenutek.
»Mirno«, je odgovoril suho. Lagal je. Spomnil se je na majhen prepir, ki je bil predigra k ločitvi. Bilo je ravno tu v parku. Od prepira sta prešla k očitanju. Opazil je tedaj, da se je ona silila k smehu,
nudbo min. pre^ednika pienertha, da naj sprejme gOf#?U $e|kejfa'^infslra rojaka. Zgodilo se je to dogovorno ? če|kj,m držaynozb. klubom, kateri smatra za šea$ vsjpp k.#Pga Čeha v ministerstvo kot ne-odpnslen in češki stvari škodljiv. — Posvetovanje pujskih državno- jp deželnozb. poslancev v Lvdvu špje jcončalo z zaključkom, da naj Poljsko kolo ne zasleduje ria	politike v »izključno slovan-
skem smislu«, to je, naj ne postopa solidarno s Slovansko jednoto. Proti temu sklepu "je nastopila moč-— V flW$rHek ie bil Bienerth v audi-jencj »fi /?r^Stol1ona$ledniku. Govorilo se je o sedanji političnem položaju.
febf?<e	P°ylce- Tonsko minister-
stvo hoče ustanovit/ ppštno in brzojavno ^vn^telj-sjYQ v Opavi. — Preiskovanje v zadevi požara čl-r»Sanske palače v Cangfadj}, kjer je bi| nameščen turški parlament, je sedaj končano. Turške oblasti pravijo, da je požar nastal iz »neznanega« vzroka. To se pravi slovenski, da So zažgali staroturki. —-»Novoje Vremja« poroča, da potuje bulgarski car Ferdinand koncem februarja v Petrograd. — Za ru-sinskega podpredsednika drž. zbornice bo po poročilu »Nar. Listov« vendarle izvoljen posl. Roman-čuk, ki potem odloži predsedstvo svojega kluba. — Pruska volilna reforma. Komisija za reformo volilne pravice v pruski drž. zbornici je zavrgla splošno in enako volilno pravico s 15 proti 11, sprejela pa načelo tajnih volitev s 15 proti 13 glasom.
Dnevna kronika.
a Prodaja Frankopanskega grada. Iz Kraljeviče zanikajo, da bi reški italj. poslanec Zanella kupil frankopanski grad.
a Tatjana Leontjev. Kakor znano, je bila obsojena hči generala Leonljeva Tatjana v Curihu na tri leta ječe, ker je ustrelila tvorničarja Miillerja. misleč, da je ruski polic, minister Dur-novo. Tatjanino stanje je zelo slabo; v ječi je napol zblaznela; zgubila je vsak smisel za resno življenje, nič ne dela temveč se samo igra kakor detel Ko bode izpuščena iz ječe, jo pošljejo na %sko.
a Predavanje dr. Ilešiča v Karlovcu. Dne
12. t. m. je predaval v Karlovcu predsednik „S1. M '' dr. Ilešič o Juriju Sporerju Matiču. Predavanje je priredilo društvo »Bračahrvatskog zmaja". V krasni dvorani karlovske mestne hiše se je zbralo odlično občinstvo. Kratek izvleček predavanja je sledeč: Sporer se je narodil v Karlovcu 1. 1797. Oče njegov je bil francoski maire V šole je hodil v Karlovcu, Senju in Zagrebu, medicino je študiral na Dunaja. Navdušen Ilirec je hotel že na Dunaju izdajati »Ilirske, Novine". Ob času hrvatskega preporoda se je živo zanimal za Ga-jevo delo — a na zunaj ni smel kot uradnik javno delati, bil je zdravstveni referent v Celovcu; kasneje je opravljal isto službo v Ljublani ni konečno je živel na Reki, kjer je umrl v visoki starosti 1. 1884. — Skušal je delovati kot knji-ževnik; pisal je mnogo dram, igrokazov in dr., ali vse mu je zagrebška kritika zavrnila Njegov roman je natisnilo karlovško »SvjetloL. 1823 je izdal v Karlovcu »Ilirski almauah"; to je dandanes zelo redka knjižica. Na stare dni se je trudil (pred 26 leti) napraviti iz male Opatije zdravilišče. Njegov poziv na podpis delnic pa ni uspel. Južna železnica opozorjena s tem na Opatijo, je pa zbrala potrebno glavnico in napravila iz kraja svetovno, luksurijozno kopališče ne pa to, kar je Sporer hotel: zdravilišče za bolnike. Sporer zasluži tudi kot pesnik priznanje. Bil je do svoje smrti prožet z ilirskimi idejami. Svoje krasno predavanje je zaključil dr. Ilešič z apelom
on je kazal leden mir. Iskala sta oba besedij, ki bi mogle najbolj in najglobokejše raniti. Slednjič sta izrekla, da se ločita. In sta se razšla. Oh, kaj se je godilo tedaj pod tem navideznim, mirom njegovega obraza. Prišel je domov. Glava mu je gorela in bila težka, kakor bi imel v nji raztopljen svinec. Sedel je k mizi in jokal kakor otrok...
Pogladil si je zopet čelo. Spomnil se je sedaj na to, toda rekel ji ni ničesar. Ni je smatral vredne, da bi zvedla o njegovi takratni bolesti.
Njena otroka sta se podila po- travi. Matilda je padla in jela jokati.
Ona se je hitro dvignila in hitela k otroku. Dvignila ga je, očistila njegovo obleko z belim robcem in ga mirila, kakor tolaži vsaka mati svoje plaka-joče dete.
Njemu so takorekoč gorela tla pod nogami. Te vsakdanje besede matere so ga zadele trpko. Bilo mu je naravnost bridko pri srcu. Poslovil se je hladno in odšel.
Ona je stjskala k sebi jokajoče dete in je tolažila. Sedla je zopet na klop in gledala za njim.
»Čudno«, si je mislila, »kako se more spominjati človek takih neumnostij! Oh, on je vedno tisti, vedno tisti... In vendar je že oče...»
On je korakal skozi alejo košatih lip k izhodu. Na ustnicah mu je trepetal bridek nasmeh. Pred osmimi leti je položil svežo cvetico v herbarij spominov, sedaj jo je vzel ven in vidi, da je suha, oru-menela in plesniva.
»Kako se more žena tako povsakdanjiti!« je spregovoril sam pri sebi in se ozrl v modro nebo.
Človeka, ki sta se nekdaj' ljubila, bi se ne smela čez leta nikdar sestati... toliko si samo dovolim pristaviti za razumne in razsodne ljudi.
na prosvetno vzajemnost med Slovenci in Hrvati. Burno ploskanje in pritrjevanje je spremljalo predavatelja doli na ulipp.
a giba z nogami. Čudno poroča neki angleški list o odkritju neke ribe, ki ima tudi noge. Ame-rikanski naravoslovec dr. John Hasemann, ki raziskuje živalstvo po južni Ameriki na besedo Carnegie-instituta, je našel blizu Manaos redko in dosedaj nepoznano žival, namreč ribo, ki je na videz dolgo iskani člen med močeradom in ribo. Riba ima zakrnele noge. nima luskin, je slepa, ter ima mesto pravilnega okostja hrbtni mozeg kakor hrustanec in v gjavi zobe. Usta ima na spodnji strani daleč moleče čeljusti. Na hrbta nosi žival kožno gubo. ki je precej slična plavuti. Eden eksemplar te redke ribe je že v Pittsburgu v Carnegie-muzeju in s tem se bode bavil učeni svet bolj temeljito, ko se vrne Hasemann.
a Meroitska soinčna hiša. Iz Kartuma, njr bijske metropole se javlja, da je profesor Gar-stana (Liverpol-Institut of Archeologie) našel na ruševinah starega mesta Merse solnčno hišo, ki bode vsekakor štoveten z Ergamenesovim svetiščem, ki ga omenja Diodor. Ta hiša ima posebno strukturo in je nastala pod grškim uplivom. V njej so skulpture, ki prikazujejo zmage kralja Ergamenesa in njegov triumf, v poslopju je nadalje pravo svetišče, odičeuo z emailirano opeko. Z odkritjem te hiše je dognano, da je meroitsko pisavo izumil Ergaraenes in da je meroitska abeceda zložena po vzoru grške. Našli so tudi mnogo napisov in kipov.
a Petroiejski trust v Avstriji. Blok petrolej-skih rafinerij je preživel zadnji čas zelo težke dni. Delalo se je namreč zelo, da bi se rešilo vprašanje podeljenja koncesije za petrolejske postranske produkte in fabrikacijo bencina. Vlada se je namreč bila nakanila, da razpiše v to svrho poseben natečaj, in mogoče je bilo, da bi dobil to koncesijo kak podjetnik ali konzorcij, ki stoji izven bloka rafinerij. To bi seveda ne ostalo brez npliva na cene petroleja. Zaduji čas se je pa posrečilo članom rafinerij, da so pridobili vlado, da je opustila misel, razpisati natečaj in da je prodala vse postransko produciranje omenjenemu bloku. To smatrajo nekateri kot znam bodočega petrolejskega trusta v Avstriji
d Red sv. Cirila in Metoda. V Sofiji bodo skoro sprejeli zakonsko osnovo, s katero se ustanavlja red sv. Cirila in Metoda. To hode največji bolgarski red, ki ga bode car podeljeval samo tajim kronanim glavam, bolgarskim državnikom, ki so si stekli dosti zaslug za razvoj države in konečno tujim državnikom, ki so storili dosti za človeštvo in po tem tudi za Bolgarijo. Tegra reda bode izdelano samo 16 komadov.
d »Dijaški dom" v Parizu. Sredi latinskega kvartira (Quartier Latin) v Parizu so otvorili pred nekaj dnevi »Dijaški dom", palačo, ki je zgrajena izključno za vseučiliščno dijaštvo. Inici-jativa je nastala pred tremi leti v krilu cvetočega vseučiliščnega društva in občina je takoj molče poklonila stavišče, kjer je nekoč stala medicinska fakulteta, dočim je parlament glasoval 200.000 frankov; 'Irogo svoto so pa prinesli zavodi in zasebniki. »Dom" mora postati pravo središče dela; brez milosrčnosti so od tam izključene politika in igra: samo biljar je dovoljen.
V	veličastni hiši je tudi velika svečanostna dvorana, v kateri lahko stoji 600 oseb in v kateri se lahko prirejajo predavanja. Nadalje ima -Dom" tudi dvorane za mečevanje, telovadbo, kopanje in „boxe", lekarno, čitalnico in knjižnico, ki vsebuje 30.000 zvezkov. Otvoritve se je udeležilo tudi odposlanstvo čeških dijakov.
25-letnico poslančevanja slavita letos nemška poslanca Prade in dr. Steinwender.
a Občinske volitve v Zagrebu so razpisane na 24., 25. in 26. t. m.
a Hrvatski sabor bo, kakor poroča oseška »Drau", sklican na 28. t. m.
a Umrl je v Zemunu odvetnik in bivši madža-ronski poslanec v hrvaškem saboru dr. Tošo Ne-deljkovič.
a Madžaronsko stranko na Hrvatskem hočejo, kakor smo že poročali, danes vzbuditi k življenju. Ker je v vladnih »Narodnih Novinah" 14. t. m. izšel nek interview z banom Tomažičem, v katerem ta pravi, da je nova vlada na Hrvatskem nastala nekako vsled sporazuma za kooperacijo koalicije z madžaronsko stranko, so imeli včeraj zastopniki koalicije z banom konferenco, pri kateri se je konštatiralo, da koalicija z narodno (madžaronsko) stranko nima niti kooperacije niti drugih zvez, ampak da ima gotov pakt samo z vlado. Na današnjem zborovanju madžaronov bo ban pl. Toinažič podal tozadevno izjavo.
a Prva higijena las. Dolgo let se je bavil francoski medicinec dr. Guelpa s higijeno las, pri čemur ga je zlasti zanimalo osivenje in izpadanje.
V	»Revue" je izjavil svoje rezultate in on nastopa proti onim, ki pravijo, da je osivelost las posledice mikrobov, ki umorijo barvilo. Na podlagi primerov dokazuje dr. Guelpa, da antisepsko umivanje in razne alkoholne vode, ki se rabijo za lase, ne odgovarjajo namenu, ampak da le še bolj podvizajo brez&arvnost in izpadanje las. To pogosto umivanje je baje tudi vzrok, da lasje moža prej osivijo, ko lasje ženini. Žene umivajo svoje lase . bolj redko in zato ohrani lasišče one
mastne tvarine, ki so za uspevanje las prepo-trebne. Zanimivo je, da utemeljuje s temi ratoki dr. Gnelpa dejstvo, da brad? veliko prej osivi, kakor glava. Če pomislimo, da Človek dobi brado vsaj 20 let pozneje nego lase na glavi in da kljpb temu ta kmalu za glavo ali pa še pred osivi, je pač jasno, da ima las v bradi manj žjylje^e poči kak?r 0»i na glavi. Obraz »i možki upira na dan najmanj enkrat, glavo si pa redko kateri umiva tako pogosto. Upliv umivanja se kaže tudi pri obrvih, ki navadno najprej osive. Pogosto teenje vzame koži tolščo; pogled v živalstvo podpre tO trditev: |konju na primer osiyi dlaka 8» mestu, kjer ga drgne oprema. A tudi pri dragih živalih se to vidi: najprej oiivi žival na gobcu in na tacah. Možkim torej najbolj škodi tesno, nizko in za zrak nepredorno pokrivalo, ki še celo sence zakriva, nadalje pa pospešujejo osivelost kratko pristriženi lasje. Dr. Guelpa priporoča masažo las s tolščo, pri čemur seveda izpadajo lasje, a le odi, ki so že itak bolni. Vsako drugo sredstvo pa zametuje.
Štajerske novice.
v Konfiskacija narodnih holkov razveljavljena. Kakor smo že javili, se je vršila v torek popoldne pred deželnim sodiščem v Ljubljani razprava o pritožbi konzorcija »Slov. Branika" glede konfiskacije narodnih kolkov »20./IX./08" in JPtuj* Konfiscirana sta bila od drž. pravduika in je konfiskacijo potrdilo tudi tiskovno sodišče, češ da — »vsebina kolkov razburja javnost in daje povod k razprtijam in sovražnostim proti drugim narodnostim in drugemu jeziku". Zastopnik tožbe dr. Novak je v obširnem govoru pobijal te utemeljitve in je sijajno dokazal nesmiselnost konfiskacije. Po eno uro trajajočem posvetovanju se je razglasila razsodba, da se konfiskacija razveljavi.
d Trmasti Nemei. Nemškonacijonalni shod deželnozborskih volilcev, ki se je vršil minuli torek v Mariboru je sprejel seveda sila ogorčeno resolucijo glede slovenske obstrukcije. V njej či-tamo med dragim: »Shod izreka svoje najglobokejše ogorčenje nad frivolno, neutemeljeno obstrukcijo vodjev zapeljanega slovenskega ljudstva v deželnem zboru in zvrača vso odgovornost gospodarskega in materijelnega oškodovanja štaj. vojvodine na iste . . . Shod smatra vsako popuščanje slov. obstrukciji kot slabost, ki bi le dajala povod k novim brezmejnim zahtevam in svari objednem vlado, naj se ne umakne, ker stremi obstrukcija za delitvijo štajerske vojvodine in za pospeševanje državi nevarnih vseslovanskih naklepov." V slovenskih krogih bo vzbudil posebno zadnji stavek splošno veselo s t. Na eni strani nam ponujajo Nemci samoupravo z »dobrohotnim" svarilom, da si je ne moremo vzdržati, na drugi pa kličejo isto vlado* ki bi videla raje danes ko jutri autonomijo nemškega dela Češke, na pomoč, naj pošlje policijo nad nas! In »vseslovanski državi nevarni" naklepi! Prijatelji Wastian, Lorber in kar vas je še nemških kolosov na lončenih nogah v Mariboru, ali ni bolje, da molčite o takih rečeh 1 Kajti vaši kršč. soc. bratje nimajo nič proti trijalizmu, dočim ne vidijo preradi, da se vi tako radi hladite v senci frankfurtaric in navdušeno ploskate, ko se kliče slava Hohenzollerncem. Vaših groženj pa se malo bojimo: ako se nemško-nacijonalna večina kmalu ne spametuje, so ujeni dnevi šteti. Kaj je tedaj bolje: justamentirati in radikalizirati — ali še politično živeti in gospodariti vsaj v nemškem delu Štajerske?
v Za svoja shoda v Ptuju in Ormožu agi-tirajo štajercijanci z vsemi silami. Širijo neko letake med kmeti, na katerih nesramno blatijo slov. poslance. Narodna dolžnost vseh Slovencev je, da agitirajo z vsemi silami za slovenska shoda, kise vršita v ptujskem Nar. domu ob 11. dop,, v Ormožu pa ob pol 4, pop. v čitalnici.
v Velik politični shod sklicuje istočasno s štajercijanskim pol. dr. ,Sloga' v Ormožu dne 20. febr. Shod se vrši ob pol 4. uri pop. v ormoški čitalnici (nova hiša okrajne posojilnice poleg ro-tovža). Slovenci v okrajn, delajte z vsemi silami za veliko udeležbo!
v Iz Ptuja. Štajercijanci so sklenili na nedeljo 20. tm. ob 10. uri dopoldne »kmetski shod" v nemški društveni dom v Ptuju. Na tem shodu bi se naj obsodila slovenska obstrukcija v deželnem zboru. Z ozirom na ta štajercijanski shod priredi politično društvo ,Pozor' v Ptuju istega dne to je v nedeljo 20. svečana 1910 ob 11 uri dopoldne v ptujskem Narodnem domu j a v n i s h o d s sledečim dnevnim redom: Zadnji dogodki v deželnem zboru. Proč od Gradca! Slučajnosti.
t Štajerski deželni zbor. Iz vladnih krogov sliši, da bi se Štajerski deželni zbor po Veliki noči zopet sklical in sicer objednem s češkim. — Ako ostanejo namškonacijonalci Nemci še nadalje tako trmasti kakor oznanjajo po shodih, bo malo uspeha.
v Nemška zmaga v Šoštanj n daje povod re-negatskim lističem od Mure do Save, da se zopet enkrat malo razpišejo o ,napredku' nemštva na Sp. Štajerskem. .Nemški Šoštanj je Šoštanj Hansa Wosebnagga, piše .vahtarica'. Mi bodemo to ,vah-taričino' trditev na podlagi resničnih dogodkov prihodnjo soboto v daljšem člankn — dokazali. Vseh dni še ni konec in za Šoštanj še se ni bila zadnja bitka.
v ,Žetev". Ta krasna drama se uprizori na celjskem odru . prihodnjo nedeljo. Original je češki. Vsebina je kratko ta-le: V manjšem mestu vzhodne Češke biva Požar Peter, župan, tovarnar in posestnik. V mladosti je bil priprost delavec—tkale«.. & s pridnostjo in razumom si je nabral veliko premoženje. Le nerad proda na stara leta, nezadovoljen z delavskimi razmerami, tovarno gosp. Koželju. Obenem napravi testament: del premoženja določi svoji vnukinji Zdenki, ostalo naj bo za češko realko v Libercih. Njegov sin, Zdenkin oče Vinko Požar je ravnatelj mestne banke. Ravnatelj Požar in njegova žena Antonija živita skrajno razkošno. V vsakem oziru se nosita kakor da sta najbogatejša človeka v mestu. Ljudstvo njima je zaupalo, saj je bil Vinko sin marljivega in premožnega tovarnarja Požarja. Naenkrat pa se zgodi nekaj čudnega. Stara Lavričevka, mati tovarniškega knjigovodje Lavriča, je zastavila v zastavnem oddelku banke srečko. Ko jo je hotela dobiti nazaj, je v banki niso uašli nikjer. Ta malenkost je povzročila naval vlagateljev na zavod. Staremu Poiarju pa je postajal slučaj z staro Lavričevko sumljiv, sklene torej da da revidirati banko po svojem knjigovodji Lavriču. Ravnatelj Vinko Požar skuša to sicer preprečiti, a se mu ne posreči. Revizija se prične, bančni knjigovodja Milavec, ki je sporazumno z vsemi ostalimi .uradniki najbolj pomagal Vinkotu Požarju goljufati, priteče ves obupan k njemu in prosi pomoči. — Vinko izroči Milaveu že v zadnjem trenotku nekaj ponarejenih meniie, a to ne pomaga mnogo, saj manjka pol miljcna gold.! Milavec zblazni in se obesi. Stari Požar je ves obupan, da se je tako motil v svojem sinu. Vsi planejo na njega, naj reši sina, a on ostane trden, kajti kako pride narod do tega, da bo tako krnto oškodovan radi enega goljufa! Le s težavo se posreči njegovemu prijatelju notarju dr. Veselu ga pregovoriti, da je rešil sina sramotnega zapora. Strašen boj bije Peter Požar, predno se odloči za uničenje svojega testamenta. — Ta drama je krasne vsebine in tudi v tehničnem oziru popolna. Zraven tega pa zahteva od igralcev jako mnogo. Upamo, da bo igra zopet napolnila našo gledališko dvorano.
v Knjižnica Češkega krožka v Celju bode otvorjena prvič to nedeljo od 11—12 in potem redno vsako nedeljo ob istem času. Knjižnica se nahaja v rdeči sobi Narodnega doma in šteje nad 160 izbranih čeških knjig.
d Bralno društvo na Bregu priredi v soboto 19. L m. svoj prvi društveni večer v društvenem prostoru gostilne Pleterski na Bregu. Vse ude in droge prijatelje društva uljudno vabi odbor.
v Samomor pri Celju. Henrik Zistler, katerega so včeraj našli mrtvega pri Celju, ni bil dijak. kakor se je govorilo po mestu, temveč zasebni uradnik. — Zastrupiti se je hotel 23 letni eJekrotehnik Kovačič iz Škofjevasi v pondeljek na celjskem rotovžn. Pil je raztopljeno lužno sol. Prepeljali so ga v, celjsko bolnišnico. Mladi mož je došel 13. tm. po odgonu iz Kremsa..
d Za finančne tajnike graškega finančnega ravnateljstva so imenovani fin. komisarji dr. Fr. Hočevar, dr. S trobi in dr. Ferd. Oplustil.
v Prodaja. Graščini Ferštanj in Wartenheim pri Pragerskem je nakupil neki Reinagl z Dunaja za 138 tisoč kron.
v Jagnje z 8 nogami je razstavljeno pri pre-parotorju Painsiju v Gradcu. Žival se je skotila pri nekem posestniku v Šmiheluna Zgornjem Štajerskem.
v Tatvina Pri Kirbišu v Framu sta ukradla viničarska sinova Miha Rohus in Anton Perklič 228 kg pšenice in ajde. Uzmoviča že sedita.
d Iz Brežie. Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah. Že enkrat smo opozorili referenta okrajnega glavarstva g. barona Steeba, da preišče, ako se je plačala o 1
priliki plesne prireditve v Nemškem domu dne 2. novembra preteklega leta licenca za godbo. A kakor sploh take stvari, kjer se gre proti našim nasprotnikom, šla je meada tudi i ta zadeva ad acta. V zadnjem času smo opazovali, da se je več skromnih gostilničarjev v okolici, ki so pustili v svoji gostilni igrati harmonike brez licence, od c. kr. okrajnega glavarstva občutno kaznovalo. Če c. kr. okrajno glavarstvo tako strogo postopa proti okoliškim gostiničarjem, zakaj pa ne ukrene ničesar proti gostilni v Nemškem domn, ali morda zato ne, ker sta se tam zabavala znana komisarja Schaffenrath in baron Steeb? Vojaška godba za ples je igrala v Nemškem domu na Silvestrov večer in pustni večer in se ni nobedenkrat plačala licenca. Ali se ces. kr. okrajno glavarstvo! sploh noče pobrigati za to zadevo? Ali veljajo dotični predpisi in globe le za Narodni dom in naše slovenske okoliške gostilničarje? Te škandalozne razmere bodemo tudi razkrinkali na drugem mestu in temu mora biti konec.
v Iz Mozirja. Naša pridna deca misli vsak hip, kako pridobiti Ciril-Metodovidružbi kak vinar! Pred kratkim smo poročali, da je naša mladina priredila otroško tambolo v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Danes pa smo v prijetnem položaju staviti našo navdušeno deco marsikateremu odraslemu magnatu in drugim narodnjakom, ki se še niso odločili prispevati za C.-M. obrambni sklad — v vzgled. Naša mala Stanka Tratnikova, ki je duša vsega narodnega gibanja med mozirskimi otroci, je sklenila nabirati darove, prirejati male veselice, tambole in otroške srečolove še naprej in sicer tako dolgo, da bo imela 200 K, kamen kontra Roseggerju, kar se ji bo posrečilo sigurno v kratkem, ko je doslej že neštetokrat nabrala velike vsote. Nekateri mozirski narodnjaki so obljubili prispevati večje vsote! To omenjamo s posebnim namenom, opomniti petične rodoljube širom Slovenije svoje dolžnosti, da i oni pridejo in izpolne se precejšen prostor do 200X1000. Strastna navdušenost naše mladeži pač mora ganiti slehernega in ga spomniti, da v petih letih lahko spravi z malimi prihranki mesečno — vsoto 200 K družbi, ki danes tako rabi denar.
d Sv. Duh na Ostrem vrhu. Tukajšnji posestnik vlg. Ranjak je postavljen pod varstvo (kuratelo). Iz različnih razlogov se posestvo proda. Isto meri 106 oralov in je sodnijsko cenjeno 36.235 K. Pri posestvu je žaga. Ker je velika nevarnost, da posestvo pride v tujčevo roko, se tem potom opozori na prodajo. Pojasnila da Miha Stelzl, Sv. Dnh—Lučane.
d Obesil se je v zaporu graškega deželnega sodišča knjigoveški pomočnik Kodolič. Baje se mu je zmešalo.
d Z nožem. V pondeljek zvečer je zabavljal kmečki sin Franc Hojnik iz Ranče v Stampflovi gostilni in imel navzoče goste za norce, tako dolgo, da so pijanega fanta z dobrim spravili iz gostilne. Viničarski fant Fr. Kugi pa je šel za Hojnikom in ga je sunil na levi strani z nožem v prsi tako silno, da je šlo rezilo popolnoma v telo. Nato se je začel splošen tepež, tekom katerega je bil tudi Kugi trikrat z nožem ranjen. Hojnika so spravili z rešilnim vozom v Maribor, pa bo težko ozdravel. Take pretepače bi se naj začelo eksemplarično kaznovati.
Slovenci! 20. svečana t. I. vsi v Maribor v slovensko gledališče. Igra se krasna ljudska igra v 5 dejanjih s petjem „Revček Andrejček".
Druge slovenske dežele.
a Za slovensko vseučilišče v Ljubljani in
za italjansko vseučilišče v Trstu se je na predlog dež. posl. Berbuča in Petarinija soglasno izrekel goriški deželni zbor.
a Finančnim svetnikom za Pulo je imenovat) Hilarij Vodopivec, slov. rojak, ki je popolnoma vešč slovenskega in hrvatskega jezika.
a Tržaški mestni svet je sklenil darovati 2000 K za ponesrečence vsled povodnji v Parizu.
a T tržaškem mestnem svetu so socijalisti stavili predlog, naj se sklene, da se ne smatra za primerno, da se je župan udeležil kot zastopnik občine blagoslovljenja jezuitske cerkve. Italjanska večina zagovarja župana, da je storil le svojo reprezentanjsko dolžnost napram članici vladarske hiše, ki je pri blagoslovljenju zastopala cesarja. Sklene se preiti preko predloga socijalistov na dnevni red.
Vabilo na naročbo.
Stavno f. n. občinstvo vljudno vabimo na *M»o naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim jo potekla koncem noseča naročnina, prosimo, da f» zopet ponovč.
»Narodni Dnevnik"
velja za avstro-ogrske dežele:
Celoletno.....K 25-
polletno........ 12*50
četrtletno ...... „ 630
mesečno.....„ 2*10
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 —
Za vse druge dežele K 30*—.
Naročnina se pošilja naprej. Upravništvo »Narodnega Dnevnika**.
Po svetli.
Šolski štrajk v Poljskem Ostrovn je dovršen ker je vlada ndovoljila želji Poljakov, da se osnuje javna poljska ljudska šola.
d Veseli ministri in poslanci. Pred dvemi dnevi je dobil bolgarski poslanec M. Zlatanov od doma srno, katero je velel pripraviti v hotela in jo prinesti v deželnozborski bufet Tu je pozval Zlatanov nekaj svojih prijateljev in ministre Ma-lino-ra, Paprikova in Krsteva, da poskusijo srno, katero je bilo seveda treba zalivati z dobrim vinom, Naenkrat prestane za dolgočasne debate govoriti govornik v zbornici, a s hodnika se je začela glasiti mesto izmučenega glasa govornikovega vesela pesem. Predsednik je zapovedal slugi, naj poizve, odkod prihaja to veselje in da naj vrže pevce iz poslopja, a kmalu se je vrnil sluga in javil začudenemu predsedniku: Ne bo šlo. Ne morem jih pregnati. To so ministri in zastopniki naroda, ki jedo Zlatanovovo srno. Seveda, so morali zborniško razpravo takoj prekiniti.
v Vohunstvo v prilog Rusiji. Uradnika buko-vinskega deželnega odbora, Josipa Bendaka so zaprli, ker je osumljen vohunstva v prilog Rusiji. Prijeli so tudi njegovo ženo in tašča žena je rekla, da poteka ruski denar, ki so ga našli pri njej od nekega ruskega ofieirja, s katerim je imela razmerje. V stanovanju so razven denarja našli tudi več vojaških načrtov in korespondenco, ki obtožuje Bendaka.
v Konzul Dachot v Alžiru — umorjen. Boli-vianskega konzula Daehota je v Alžiru ustrelila mlada dama v trenutku, ko je prišel na obrežje, da pričaka prihod parnika „ General Chancy". Dekle ga je ustrelilo petkrat v glavo, nato pa je ušla. Ko so jo prijeli je rekla, da jo je konzul — ki ima ženo in otroke — zapeljal in nato zapustil. Hotela se je maščevati in dodala je, da svojega zločina ne obžaluje.
v 106-letna starka, Frančiška Pajkurič, je umrla v bolnišnici na Reki.
v V blaznici umrli napadalec. V blaznici Monte Lupo Tiorintino je umrl Passanante, ki je 1. 1878. zvršil atentat na hralja Humberta.
v Raisuli. Vest, da je bil Raisuli zastrupljen, je neresnična.
u Zriti tatovi in repatlca. Repatičino leto je tudi dobro leto za tatove. Vseeakor je pa slepar-stvo, ki se je izvršilo s kometom 1910 gotovo originalno in aktualno. Več modernih tatov se je zbralo v Salzburgu 29. jan., da ropajo in kradejo po mestu s pomočjo ljudske vedoželjnosti.Bilo je dvanajst nadepolnih mladih ljudij, katerih je eden zvečer, ko se je pokazala repatica. postavil na trgu velik daljnogled, skoz katerega si je bilo možno ogledati zvezdo. Komaj je bil zapazil zvezdo, pa je že zavpil, da jo vidi. Izmed ljudstva, ki se je bilo dozdevno samo slučajno zbralo krog daljnogleda, je letelo nekaj mladeničev v gostilne, da bi pozvali ljudi, .naj gredo gledat repatico. Vse je popustilo svoje pivo in je šlo gledat nebeško prikazen, a dočim so zvezdogledi iskali komet, so našli oni možki bolj hvaležno opravilo. Porabili so priliko in razburjenost, pa so po vseh praznih lokalih pokrali suknje, klobuke in kožuhe. „Astronom" pri daljnogledu je pa ljudstvu razlagal o repatiSah, o njih bistvu in vsem tem tako temeljito in zanimivo, da ni nikdo mislil na povratek. H koncu je še pozval ljudi, da naj vsak uporabi daljnogled brezplačno in dočim so ljndje uporabljali ugodno priliko, je „astronom" nšel. — To je bila velika komedija, ki je še tem bolj smešna, ker je daljnogled obstajal samo iz velike pločevinaste cevi brez leč. Vse je trajalo celo uro in ko so se radovedni ljudje vrnili v gostilne, so opazili, da obleke nikjer ni! Ker se je tatvina zgodila po vseh bližnjih gostilnah, se je žalostna novica kmalu razlegla po celem mestu.Po policijskem izvestju je zmanjkalo 283 sukenj in kožuhov. Kaka prava ironija se zdi človeku dejstvo, da so tatovi pustili po vseh gostilnah listke, na katerih je stalo, da so snknje itak nepotrebne, ker uživajo gledalci blagodejno toploto zvezde. Meščani se sedaj za lopove zelo zanimajo, ker ne bi radi, da bi jih ob prihodu „Halleyega kometa" zopet tako opilili
Fine, doma napravljene rt ž o ve, krvave in mesene
klobase
se dobe danes in Jutri v
gostilni Skalna klet
v Samomor v dunajski dvorni operi. Koncem predvčerajšnje predstave v dnnajski dvorni operi se je ustrelil v neki loži tretjega nadstropja mlad moi. Ljudje so pač čuli kakor dva strela, a mislili so, da se je zgodilo kaj na odru. Mladenič je neznan.
v Batina za zdravilo. Danes smo nasprotnik tepenj a in kaznovanja z batinami in vsi smatramo tepenj e za surovost. Gotovo se nam bo zdelo torej čudno, če izvemo, da je izšla koncem 17. stoletja v Frankfnrtu ob Meni knjiga, kise jezvala „Ge-sundheitsronte" in ki je svetovala, da se naj dolgotrajne in na videz neozdravljive bolezni zdravijo z — batinami. Knjiga pripoveduje o ..koristi batin pri opravljanju posvetnih in bogoljnbnih de!u. Pravi, da je zelo dobro „otrple ude tepsti s koprivami" ker je to sredstvo baje dobro proti kapi. Če boli zob, mora baje bolnik dobiti -par zaušnic in stvar je v redu. Nekoga, ki je bil gluh so baje z zaušnicami popolnoma ozdravili, kar je povsem pojmljivo, če pomislimo, da zaušnica mreno in vse delce v notranjem ušesu res znatno pretrese. Če jih spravi v stari tir in red, je pa druga stvar. Najbolje pomagajo udarci po imenovani knjigi pri — ljubezni; ljubezen so takrat namreč smatrali za bolezen, ki napravi človeka neumnim in žalostnim. Batine so torej bila panaceja — vesoljni lek. Da so pa pouzročile in omogočile velike in bogu dopadljive reči, pa potrjuje tudi slovenski pregovor, ki pravi, da šiba novo mašo poje.
Ker je telefonična zveza z Dunajem pretrgana, so izostala najnovejša poročila.
Tpžnc cene.
16. februarja Dunaj: Ker ni bilo iz tujih trgov nikakih posebnih po.očil, je bila tudi tu kupčija na žitni borzi popolnoma mirna. Tendenca je bila medla; pšenica je padla 5—10 vin., rž za 5 vin. Ječmena se ni kupovalo, oves je bil medel, koruza se je držala.
Budimpešta. Sviujad: ogrske stare, težke 162 do 153 v., mlade težke 160 do 162 vin., mlade, srednje 160 do 162 v, mlade, lahke 164—166 vin. Zaloga 22.805 komadov. Prignano 158 komadov, odgnano 179. Ostalo torej 22.784 komadov. Tendenca mirna
Budimpešta. Pšenica za april K 13'81 pšenica za maj K 13*61, pšenica za oktober K 11*61, rž za april 9*41, rž za oktober K 8 61, oves za april 7*43, oves za oktober K —*—, koruza za maj 6'60, ogrščica za avgust 13*90. Pšenice se zmerno ponuja in, kupuje. Tendenca brez kupčije, promet neznaten, pšenica v efektivu za vinarjev cenejša, ostalo brez prometa. Vreme oblačno.
S1 a d k o r. T r s t. — Centrifugal Pilčs prompt K 363/4 do K 371/2, za kasneje K 367/„ do K 375/s- Tendenca: stalna.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 3010, nova kampanja kron 25*50. — Tendenca stalna. Vreme: megleno.
Bndimpešta: mast svinjska K 181'— namizna slanina 156"—.
Obrambni vestnih.
0/)i'0i'0i,f)i Oa o/o/oi Oi/u o A 1. n. n. r.
50 K tedenske gslače
ali 50 — 60% provizije zasluži vsak. kdor prevzame v prodajo moje napise iz aluminija in drago blago. Velikanska novo?t za katero jamčim, da še ni bila v prometu. Blago iz aluminija se izredno lahko razprodaja. Pojasnila in vzorci zastonj. Naj nihče ne zamudi vprašati. Dopisnica zadostuje. Korespondenca nemška. Anton tonsbf Muglitz, Moravsko.

a Za Ciril - Metodovo družbo se je nabralo v veseli družbi pri g. Stermecki 6 K.
a Za Ciril - Metodovo družbo nam je poslala 3000 lepo sortiranih znamk gca Ljubica Podpe-čanova, učiteljica pri Novi cerkvi v Halozah, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.
a Ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Središču se vrši v nedeljo, dne 6 marca, na kar že danes opozarjamo.
Za Ciril Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili: 558. Pavlina Seidl ckr. prof. soproga v Gorici (plačala 200 K). 559. Neimenovani v Subljani (plačal v papirnati renti 200 K), 560. Vesela družba pri Rošu v Hrstniku 561. V. Meden, trgovec v Ljubljani. 562. Miha Malik, trg., Ajdovščina. 563. Skupina rodoljubov v Skednju pri Trstu (plačali 160 K). 564. Neimenovani v Ljubljani (plačal 200 K). Neimenovani 10 kamnov pod štev. 991, 992, 993, 994, 996, 996, 997, 998, 999, 1000. —
v Rabljene poštne znamke dobivajo v družbi sv. Cirila in Metoda vedno več prijateljev: takih, ki jih darujejo in takih, ki jih kupujejo.-.Nekatere teh pošiljatev so naravnost dokument strogo rednega darovalca, ker so čuda lepo sortirane. Sicer nimamo navade, da bi te vrste darove, oziroma darovalce redno in imenoma izkazovali, — prav mnogim bi to tudi všeč ne bilo, — omeniti pa moramo zahvalno gosp. Fr. Petana, kontorista v Ljubljani, ki je daroval družbi cel svoj album znamk. Hvala!
v „Slovenee" dela reklamo za družbo sv. Cirila in Metoda s svojo „Cirilmetodarijo*': Omizje pri ,Belem volku' v Ljubljani je vplačalo 3 po-kroviteljnine družbi vsled ,Slovenčevega' nesramnega napada. — G. Piki iz Postojne je poslal družbi 23 K naročnine na , Slo venca', ker ga ni hotel več sprejeti radi nesramnega članka ,Ciril-metodarija'. — G. F. I., naducitelj, je poslal 5 K .pohleven odzovor slovenskemu Efijaltu'. Bog odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. — G. Lavoslav Bučar v Kostanjevci je nabral, oziroma sam daroval 10 K, kot odgovor na nesramni napad v ^Slovencu" dne 7./2. t. 1. za našo dično družbo, ki je edina narodna organizacija na Slovenskem. Družbi prihajajo pozivi, naj založi narodni kolek 7./2. Živeli, zavedni rodoljubi! , v Družba sv. C. in M. je bila navajena šteti haprej, da se preje paralizira Roseggerjev nevarni naskok ;*sedaj štejemo tudi od tisoč nazaj. Neimenovan rodoljub na Štajerskem si je namreč prilastil številke 991 do inkl. tisoč, prijavivši se za te številke za CM. brambovcem. Častitemu rodoljubu tisočkratna hvala!
v Slovenci v Ameriki so po tajniku Ciril-Metodove podružnice v New Jorku, g. Iv. Zupanu, že zopet poslali naši družbi K 400. katerim je sledilo pismo, ognjevito rodoljubno. Pomislite: Od 4. julija 1909 so že poslali naši rojaki iz Amerike 800 K naši družbi, ustanovili so podružnic 20, ki štejejo članov čez 900, število pa se vsaj to leto podvoji. Dragim rodoljubom v Ameriki iskrene C.-M pozdrave in zahvalo!
Ženitna ponudba.
Vdovec, dober posestnik se želi v svrho ženitve seznaniti z žensko, katera naj bi imela malo premoženja. — Ponudbe naj se poSiljajo na upravniitvo „Nar.
Dnevnika".	119 1
Prodajalka
izurjena v trgovini z papirjem in galanterijo kot prva moč se takoj sprejme pri tvrki
Fr. Iglič, Ljubljana*
Ura z verižico
1 ura samo sa K 2*—
Zaradi nakupa veliko vrst ur razpošilja spodaj atojeda raz-pcSiljalnica: 1 krasno pozlačeno 36 urno. preoizisko Anker nro z lepo verižioo samo za K 2 —, kakor Udi 5 letno pismeno jamstvo. — Pošilja po povzetja ratpošiljalnica ar
F. Windisoh, Krakov it. (J/128.
NB. Za neugajajoCc se vme denar. lat t
109 3-3
Sprejmem takoj
v uk, ki je poštenih starišev in ima veselje do ključavničarske obrti. Franc Furlan, ključavničarki mojster v Vojniku pri Olju.

500 hI najboljšega
haložkega vina
iz 1. 1909 že 2 krat pretočenega, proda po K 30— 34 — loko žel. postaja Posojilnica Sv. Barbara v Halozah.
9« 5-4
112 3-2
Delniška pivovarna v Laškem trgu
sprejme
nočnega čuvaja.
Nastop s I. marcem; plača po dogovor a
111 3-2
Sukna
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvorniea za sukno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 9«
Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu,
da sem prevzel
gostilno y Narodnem domu y Konjicah
Potrudil se bodem postreči vsakogar solidno in točno. Točil bodem pristna konjiška vina, najboljše pivo, pristno slivovko, brinjevec in različne likerje. Vsakovrstna sveža jedila, topla in mrzla, se bodo dobila vsak dan in ob vsaki uri po najnižjih cenah.
Vozniki in izvoščeki imajo na razpolago lep prostoren konjski hlev.
Priporočam se slavnemu občinstvu, ki pride po opravkih v Konjice, kakor domačinom, da me
mnogoštevilno obiščejo.
113 2-2
Z velespoštovanjem
Fran Košar.