Številka 274 TRST, v petek 4. oktobra 1907 Tečaj XXXII. XV IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.t ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 nv£., (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se računajo po vrstah (fiiroke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov ; o ?,© stot. Za oglase v tekstu liata do 5 vrst 20 K, veakana-•ialjna vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa ■»0 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti— Plačuje se izključno le upravi Edinosti4*. Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse lete 2A K, pol leta 12 K, 3 mesece d £ m naroČbe brez dopoalane naročnine, Be uprava ne ozira. laročma la lrteltsio tsdanle .Edinosti' stane: celoletno 15-20, pol leta Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma so ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ul. Glorjio Galatti 18 (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastuik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tidkarna konsorcija lista »Edinost* v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. —— Poštno-hraniluični račun St. 841*652. ■ Telefon it«v. 1157 ■■ r: ■. ■■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Izjava ze- Pod naslovom »Velika železničarjev, „izdajstvo nove slovenske organizacijeje včerajšnji ..II Lavoratore*' priobčil članek, v katerem je poročajoč o predvčerajšnjem shod« tukajšnjih socijalno-demokratič-nih železničarjev in posebno o poročilu vodstva tukajšnje socijalno-demokratične Stranke o doseženih vspehih železničar-skega gibanja, navedel med drugim : ^>Da ni vspelo odpraviti akordni sistem pri delt. To pa da treba pripisati novo ustanovljeni »narodni delavski organizaciji«, ki je, med tem ko je centralno vodstvo južne železmee bilo pripravljeno ga odpraviti, predložila spomenico, brez pred-pooblastila od akordantov; 2. povišanje celokupnega tarifa za subakordante ; 3. vračunanje za premikanje vagonov, po ceni, kar je bilo že v veljavi ; 4. popravi jen je tlaka v skladiščih in ua bankinah. O kakem vzdrževanju akordnega sistema pa ni bito govora v spomenici in je zaradi tega vse nasprotno gola laž ! Ako nam pa tukajšnja socijalna demokracija vljub temu podtika izdajstvo delavcev, se da to tolmačiti le kot zadnje sredstvo v ohupnosti in onemoglosti. Kako pa pride socijalna demokracija do tega. da obdolzuje našo spomenico, češ, da je preprečila odpravo akordnega sistema se strani južne železnice, ter se s tem baha, da bi jim sicer južna žtleznica bila dovolila to, kar je baje bilo že a priori izključeno, o je, odpravo akordnega sistema, to pri- Novinci prepevali Kosutovo himno-. Zaplenila je knjige, razstrelivne snovi in BUDIMPEŠTA 3. Dnevnik „A Nap" pripoveduje, da je 80 ogrskih novincev, ki so po železnici potovali iz Pešte na Dunaj, prepevalo Košutovo himno tudi potem, ko so prekoračili mejo, vzlic ponovnim opominom predsednika, Sprevodnik je potem ob prihodu na Dunaj odredil, da je novince vsprejel oborožen vojaški oddelek. — List piotestira proti takemujpostopanju z ogrskimi novinci od strani Avstrije. Nagodbena pogajanja. BUDIMPEŠTA 3. Danes zjutraj je bila v liotelu „Angleška kraljica", kjer bivajo avstrijski ministri konferenca, ki je trajala dve uri. Ob 11. uri so avstrijski ministri odšli v ogrsko ministersko predsedstvo, da nadaljujejo nagodbena pogajanja. BUDIMPEŠTA 2. V tukajšnjih političnih krogih se živahno komentira izjava ministra Košuta, da je nagodba sklenjena. Ogrska da ni žrtvovale ničesar. Ta izjava stoji v protuslovju z drugimi pesimističnimi vestmi, toda vsestransko se smatra, da je uplivom cesarjevim zagotovljen vspeh nagod-benih pogajanj. Pasivna resistenca PRAGA 3. Pri državni železnici opaziti je posledice pasivne rezistence železničarjev strani delavcev v f ^Ipuščamo cocijalni demokraeiji. .Z naše zahtevalo vzdrzevanje akordnega) ^^ pa __Jbodi povedano - se je po- sisicma pri delu . , trebno vkrenilo, da se ta nedostojna Ker j t spomenica navidezno bila močena od stravi delavcev, da je omenjeno vodstvo smatralo njo kot zeljo istih in na to dovolila odstranitve. Ako bodo torej provizorični delavci primorani ostati skozi dve aH tri leta sužnji nečloveškega dela, imajo Be na tem zahvaliti novi »Narodni delavski organizaciji«, nastali, da brani „cbčudovalnoa interese svojih organizovanih delavcev -; sailK,1Jomraio, prjzaueio oa XUKajsnje eo-; - - t ^ daje Koneeno se v predmetnem članku cijalne demostracije prebrano delavstvo, vspJrejem, ki so L gi priredili, najbolje zna opaža : da se je nekdo obrnil do ,malol rcs izdajstvo delavcev, kako je mogla so- menje, da obstojajo med Japonsko in Ame delavcev, vpisanih v »Narodni, delavski cr,alno-demokratićna stranka od nedelje riko najbolji odnošaji. Nadeja se, da ostanejo naprej, ko je zvedela e velikem našemodnošaji tudi v bodoče. hinavščiaa pred vso javnostjo razkrinka. e^jn0 v neznatnem zakašnjenju vlakov. Osebju SBoeijalna-deicokracija gimi , češ, je javljeno, da bo imel danes upravni svet da je - Narodna delavska organizacija* sejo, na kateri bo razpravljal o zahtevah že- se doseženimi vspshi „izdala" tržaške že- i lesarjev. Nadejati se je da bodo izdane , ... yr > -i , - . .. odredbe pomiriivo uplivale. Pn severozapaam leznuvrje. Na to brezvestno insinuacijo t železnici jeJ8tanje nekoliko poslabšalo, ker imamo dodati ; ako je naše vspešno njso skiepi upravnega sveta zadovoljili de- delovanje, za narodne slovenske železni- iavcev. carje pri južni železnici, H ga je se; Japonska in Združene države. svojim odobravanjem na dveh shodih! T°KI° 2. Amerikanski vojni tajnik je i .. i * i . , . , .v . , bil vsprejet od česana z odlikovanjem. Pred *: sankcijoniralo, prizadeto od tukajšnje so-1 -- r « - - • - - - ki so bili navzoči, ter izdajstvo" ki ga je ta organizaciji« jim predočil organizacija zagrešila nasproti provizorić-ntm delavcem. In »II Lavoratoire« končuje s konstatacijo, da je »Naro'lna delavska organizacija« začela svoje delovanje z ostudnim ..krumirskim naj razvidi jo iz tega, do kakih posledic bi jih moglo dovesti pripadanjie k tej organizaciji !" Tako glasilo socijalne -demokracije. Podpisano je mnenja, da ne bi bilo vredno izpodbijati po ročila v »La-voratorn«, ki je od prv e do zadnje pičice izmišljeno. Ker je j >a namen tega članka očeviden, to je zavijanjem in! vspehu, prisvojiti si istega, češ, da je ofvc delavcem to priborila ? ! To je resnica! Pri tem nas ni strah, ako nam dl Lavoratore=> očita, da nas je „malo44. Naj se socijalna-či.nom in da ^amokracija sama tola/i. Gonja, ki jo ista tira proti naši „Narodni delavski -organizaciji", žuganje in nasilstvo, s katerim želi rešiti. zase zadnje ostanke slovenskih delavcev, je najlepši dokaz, da nas je ,,mnogo4' a da je njih pričelo bi „malo" ! PREDSEDNISTVO „Narodne delavske organizacije". pačenjem dejstev zavesti veliko mase j ^ - w jp g- TI naših narodno organiziranih delavcev,j DnZOJAVIMu VE5TL ter na splošno varati calo javnost, in s tem pokriti svojo revščino, in zbega- nost, smatra podpisano v svojo dolžnost, izjaviti sledeče : V prvi vrsti treba povdariti, da se je v rečeni spomenici predlagalo : 1. zvišanje minimalne dn evne plače sub- PODLIS TEK. MeMer Vasil.ievič Sivom. V spomin stolctnice spisal Iv. Steklasa. Otvoritev državnega sbora. DUNAJ 3. Doslej še ni določeno, kedaj da se snide državni zbor. V merodajnih krogih govor e, da je otvoritev odvisna od nagod-benih pogajanj. V deželnozbornih krogih menijo, da bo nižeavstrijski deželni zbor zaključen 19. oktobra. Iz tega bi sledilo, da bo državni zbor sklican na 20. t. m. Kitaj tki cesar za kriatijane. LONDON 3. Iz Pekinga poročajo : Ce sar je izdal dekret, v katerem odrejuje, da se ima ščititi misijone in kristijane in da se ima ljudstvo poučiti o enakopravnosti kristija nov pred zakonom, Iz Perzije. LONDON 3. Iz Teherana brzojavljajo Včeraj je 57 priccev in plemenitašev slovesno priseglo zvestobo ustavi. Maroko. PARIZ 3. Listi poročajo iz Casablanke da sta odšla dva oddelka na rekognosciranje v Tudert in Ibrahim, ne da bi srečala kako osebo. MADRID 3. „Imparcial" poroča izTan-gerja: Španski poslanik je prosil avdijenco pri sultanu Abdul Azizu. Poslanik se najbrž poda v Rabat na vojni ladiji. Rusija. Koparaki napad na vlak. ODESA 3. Blizo Odese je bilo aretiranih šest oseb, ki so na sumu, da so se udeležile napada na vlak; namenjenega v Kiev. Orožniški podčastnik, ki so ga roparji na vlaku ranili, je umrl. Teroristična banda v zapora. PETROGRAD 3. Policija je aretirala bande 12 teroristov, med temi dve ženski. orožje. Novi občinski davki. V boljše umevanje sklepov zadnje seje našega mestnega sveta, podajemo tu čitate-jem kratek pregled vse akcije za pridobitev novih virov v pokritje primanjkljajev v proračunih za leta 1907. in 1908. Finančna sredstva, sklenjena v decembru 1. 1906. za nepokrite potrebščine rednega proračuna pro 1907, niso vdobila, kakor znano, najvišje sankcije, ker se vlada ni mogla sporazumeti z njimi. Mestni svet s svojim sklepom dne 24. junija t. 1. se pa ni ozrl na odpor vlade in je sklenil ostati pri tem, kar je bil ukrenil meseca decembra. Tudi v seji dne 23. julija t. 1. je mestni svet odobrivši proračun za leto 1908, uporabil za dotično pokritje ista sredstva, h katerim se je bil zatekel za pokritje primanjklaja pro 1907. Po nalogu ministerstva je tudi sedaj namest-ništvo naznanilo, da s ozirom na že poprej izraženo stališče ni možno vladi predložiti supletoričnega proračuna za leta ly07. in povišanje doklad v najvišjo sankcijo. Glede proračuna je zahtevala vlada le nekatera pojasnila tehnične naravi: radi tega je bilo glavno vprašanje najti nova sredstva za pokrije primanjkljaja, v katera bi privolila tudi vlada. Tu treba omeniti, da so bile sedaj veljavne doklade k posrednim in neposrednim davkom dovoljene za upravno triletje 1505.-1907.; koncesija istih pa ugasne z 31. decembrom t. I. in je radi tega neobhodno potrebno pridobiti brez zamude novo koncesijo, ako se nima z novim letom popolnoma zaustaviti upravno življenje občine. Iz posvetovanj z lokalnimi političnimi oblastmi je izviralo, da vlada ni več načelno nasprotna ^povišanju doklade k užitninskim davkom, ako ne presega isto gotove meje. Proračun za leto 1908. izkazuje nepokrito potrebščino K 1,286.050. Mestni svet je bil sklenil sledeče poprej pokritje : a) po povišaiyu teh - le užitninskih davkov : 1. doklade na vino od 1707» na 2206/o. 2 zmaščeno grozdje in most od 250°/» na 3167». 3. na nezmaščeno grozdje od 250°,» na 450%. 4. na uvoženo pivo od 160° o na 200° u in na domače pivo 1607» na 1907o, b) po povišanju doklade od 47 na 60 '/• : 1. k obrtnemu davku za obrtna podjetja, ki so podvržena javnemu polaganju računov, razun registrovanih zadrug z omejenim poroštvom, 2. k splošnemu obrtnemu davku I. in II. razreda in 3. k davku na veče plače. Vlada je sedaj izjavila da privoli le v sledeča povišanja: 1, doklade na vino od 1707» na 20070 s proračunanim dohodkom K 408.000, 2. na zmaščeno grozdje in mošt od 2507o na 2907. s dokodkom K 14.000. 2. na nezmaščeno grozdje od 2507» na 300°/0 s dohodkom K 55.000, 4. na uvoženo pivo od 160% na 2007« in na domače pive od 1607j na 19070 s proračunanim dohodkom K 100.000. L Prva vojaška služba; vojna na Pruskem in Poljskem. Aleksander Vasiljevič Suvorov se je rodil 30. novembra 1730 v Moskvi. Oče Vasilij; Ivanovič je bil srednje premožen plemič in | takrat stražniški podporočnik v vojski. Mati Avdotja Fedosjejevna mu je rano umrla, ven-1 dar pa je prvo odgojo prejel od nje, ker oče j se je bavil z gospodarstvom, pa zato malo' maril za odgojo svojih otrok; vrhutega je bil še skop ter ni hotel trositi na pouk prav nič, četudi sicer ni skratil otrokom domačih potreb. V Aleksandru Suvorovu pa se je pojavila žel]a za učenjem že v prvi mladosti ter rastla z vsakim dnem. Oče njegov je imel precejšnjo knjižnico, v kateri je Aleksander bival najraje ter neumorno čital. Vasilij Ivanovič je medtem postal že polkovnik, toda prave vojaške službe ni opravljal, zato je hotel tudi sina spraviti v; državljansko službo, in to še posebno radi tega, ker je fcil slabotne postave. Sin pa je, bil druge misli. Oduševljen je bil za vojaški stan vslcd berila, saj je čital najraje knjige o slavnih vojakih, o pohodih in bitkah. Oče mu je slednjič popustil ter ga zapisal v straž-niško Četo in leta 1745 se je odpravil mladi Suvorov v Semenovski polk. Celih devet let je sprovel Suvorov v temi polku, spočetka kakor prostak, potem kakor i desetnik in naddesetnik. Ta leta so bila zanj j doba trpljenja. Dočim so drugi plemiči postajali že kakor otroci vojaški častniki in sicer brez vsake dejanske službe, je moral i Suvorov pretrpeti vse nevolje vojaškega stanu ; zatorej ga je pa tudi tako dobro poznal kakor ! malokateri drugi vojaški zapovednik tistega! časa. Zapovedništvo se je večkrat prepričalo,! da Suvorov ni plemič srečnež, ampak pravi vojak. Nekega dne je stal na straži v vrtu pri dvorcu; carica Elizabeta (1741—1761) je šla ravno mimo; Suvorov jej je izkazal Čast. Vladarica ga je vprašala za ime, in seznavši, da je sin Vasilja IvanoviČa, katerega je ona lično poznala, je posegla v žep po srebrni rubelj *) ter ga podala mlademu Suvorovu. On ga ni vzel, rekoč, da po predpisu stražar ne sme vzeti denarja. „Mladenič'', je menila carica, ^ti znaš službo, gaje potapljala po licu in mu ponudila svojo roko ^ na poljub. Rubelj ti položim tukaj le, na zemljo" je rekla ndhajaje, „ko se izmeniš, vzemi ga.4* Slednjič je bil imenovan leta 1754 čast- *) Rv belj = 2 K 80 stot. I nikom ter uvrščen v Ingermarlandski pešpolk kakor poročnik. Takrat je bil star že 25 let. V tej dobi so bili takrat drugi plemiči že polkovniki in celo generali. Suvorov pa ni zato niti najmanje maril, nadejaje se, da kmalu nadomesti izgubljeni čas, pa je zato večkrat govoril : „Jaz nisem skakal v mladosti, zato skačem zdaj." V tem času se je bila vnela vojna med Avstrijo in Prusko; sodelovala je v njej pa tudi Rusija kakor zaveznica Avstrije. Tudi Suvorova so poslali na bojišče, kjer se je v mnogih bojih odlikoval. Hrepenel je po samostalnem vodstvu. In zares mu je dal general Fermov malo četo, s katero je prav živo preganjal sovražnika. Sodeloval je tudi v grozni bitki pri Kunersdorfu leta 1759. Rusi so v zvezi z Avstrijanci pod zapovedništvom Saltikovim strašno pobili Frid-rika II. Da je Saltikov hitro ravnal, bi bil lahko osvojil vso Prusko. Toda Saltikov je miroval in se potem celo umaknil iz Pruske. Suvorov je rekel takrat začudeno generalu Fermoru: „Da sem jaz zapovednik, bi udaril nemudoma na Berolin," Vsa hrabrost ruskih in avstrijskih čet ni nič izposlovala, ker ni bilo prave sloge med zavezniki in! slednjič je ostal Fridrik II. zmagovalec. Z rusko vojsko se je povrnil na Rusko tudi Suvorov z dobrim vojaškim imenom in s| slavo. Še za časa te vojne ga je bil predlo- i žil glavni zapovednik za nagrado za junaška | njegova dela, in četudi je bil šele štabni čast-1 nik, so ga vendar v vojski bolje poznali nego mnoge generale. Katarina II. (1762—1796) je imenovala Suvorova za polkovnika ter mu izročila za-povedništvo najpreje nad Astrahanskim a kasneje nad Suzdaljskim pešpolk om. To je bilo v aprilu leta 1763, a v jeseni istega leta je carica pregledovala polk, bila ž njim jako zadovoljna ter zapovedala vsakemu vojaku izplačati po rublju. Čez dve leti potem so se vršile velike vojaške vaje, h katerim je prispel tudi Suvorov s svojim polkom iz Krasnega Sela. Na teh vajah je sodelovalo več nego 30.000 vojakov; ali tudi v tej mnogoštevilni armadi se ni izgubil Suvorov s svojimi Suzdalci, ampak se je povsodi izkazoval in odlikoval. Po teh vajah se je podal s svojim polkom v Ladogo, kjer je ostal skoraj tri leta. Ves ta čas je upo-trebil, da izuri svoj polk na poseben način. Vsak njegov vojak je moral biti tako odgojen, da ni mogel niti pomisliti, da bi ga mogel kdaj sovražnik premagati. Besede „nevarnostu on ni trpel, ker je menil, da je Človek, ki na njo misli, slab in nezanesljiv. Zato je bilo v Suzdaljskem polku najstrože zabranjeno, da se ne sme rabiti le ta in še nekoliko podobnih besedi. On je učil, da je pred vsem na vojni vojskam potrebna smelost, hrabrost in srčnost. Obrambo je on imenoval „podlo*, a besedo „ustop" je smatral za kužao. Zahteval je od svojih vojakov, Stran II EDINOST« št. 274 V Trstu, dne 4. oktobra 1907 Glede obrtnega davka je vlada ostala pri tem da se ima povišek od 47°/o na K0% raz-tegati na vse štiri kategorije obrtnega davka, kakor tudi na zadruge z omejenim poroštvom, kar bi vštevši rentni davek in davek na više plače, izdalo proračunani dohodek 240.000 kron. Mestni svet je sedaj glede vseh teh po-viškov akceptiral želje centralne vlade. Omenjena pokritja, vštevši K 40000 za povišek uradnih pristojbin mestnega magistrata, izdajo skupni dohodek K 857.000. V dosego še potrebnega pokritja 429.050 K se je mestni svet zatekel k 2°/? povišku najemninskega krajcerja, oprostivši poviška Jna-jemnine pod K 350. Ravno tako je mestni svet sklenil sedaj povišek doklade k hišnonajemninskemu davku od 21% na 23°/,. Glede 2 odst. poviška najemninskega krajcerja je proračunan veči dohodek K 363.000 in glede 2 odstotnega poviška doklade k hiš-norazrednemu davku K 80,000. S tem je torej dosežen znesek K 1,300.000 v popolno pokritje proračuna z 1. 1908. Glede, bilance pro 1. 1907. upa delegacija, da jej bo možno pokriti veče potrebščine z dohodki novih sredstev od dneva nadejane najvišje sankcije do konca leta. Sklenilo se je nadalje zaprositi vlado, naj dovoli koncesijo k pobiranju dosedanjih doklad z gori omenjenimi poviški za celih na-daljnih pet let. _ Istrski deželni zbor. je imel včeraj svojo 7. sejo. Predsenik je priobčil razne vloge, mej temi tudi prošnjo občine Dolina za podporo. Predloženi sta bili dve interpelaciji: poslanca Zarottija na vlado radi zanemarjanja pristanišča v Piranu in posl. Mionicha na vlado, zakaj zadržuje načrt glede obnove vinogradov. Na to vprašanje je odgovoril posl. Tomasi v imenu deželnega odbora. Načrt o varstvu za gospodarstvo koristnih ptic se je izročil agrarnemu odseku. Dva zakonska načrta, tičoča se spremembe določil zakona o šolskem nadzorstvu se je izročil šolskemu odseku, istotako zakonski načrt o urejenju pravnih odnošajev učiteljstva. Posl. Belli je stavil predlog, s katerimi se nalaga deželnemu odboru, da ukrene potebne korake na c. kr. vladi, da se na namestništvu zasnuje poseben urad, ki bi se bavil z vsemi posli, ki se tičejo Istre in da se stvar poveri osebi, ki bi ob enem zastopala vlado v deželnem zboru. Posl. Kompare, ki je govoril najprej slovenski, potem italijanski, je podpiral ta predlog. Posl. dr. M. Trinajstić je stavil predlog, s katerim se vlada poživlja, naj posveča več skrbi zdravilišču v Opatiji. Govornik je izvajal, da za razvoj Opatije imajo zaslugo le lokalni faktorji, južna železnica, zdraviliščna komisija, občinska uprava in podjetni duh domačega elementa. Dežela ni nič storila, a vlada le toliko, da vzdržuje v Opatiji slabo pošto. Poslanec Stanger je podpiral ta predlog. Posl. Chersich je branil vlado in dež. odbor. Predlog je bil vsprejet enoglasno. Na zaključku seje je bila prečitana interpelacija posl. Andrej čiča in tovarišem radi zatezanja z občinskimi volitvami v Cresu. Prihodnja seja bo v soboto. _ Dogodki na Hrvatskem. 10. oktobra na Reki. Reški socijalisti razpošiljajo proglas, v katerem poživljajo, da se na 10. t. m. ustavi vsako delo. _ Dogodki na Ogrskem. Justh in revizija poslovnika. Iz Budimpešte poročajo, da je predsednik Justh na neko tozadevno vprašanje odgovoril, da mu ni ničesar znano o namišljeni reviziji poslovnika. Madjari proti narodnostim. Okrajni predstojnik suspendiral je be-ležnika Bugana v Also Lipnici radi namišljenih panslavističnih agitacij. Voditelji slovaške stranke so Buganu takoj preskrbeli mesto pri slovaški ljudski banki. Slovaški shodi prepovedani. Iz TrenČina javljajo, da sta poslanca Blaho in Hadja napovedala v raznih občinah i županije velike ljudske shode na dan 6. oktobra, ali oblastnije so te shode prepovedale. Drobne politične vesti. Nemškemu r S c hu1ve r e i nu" pristopajo zadnji čas posebno visoki avstrijski plemenitaši kakor ustanovniki. Dnevne vesti. P. n. gg» odborniki političnega društva „Edinost" se uljudno prosijo, da se polnoštevilno udeleže odborove seje, ki bo danes zvečer ob 7. uri v pisarni gg. dr. Gregorina in Slavika. Predsedništvo. „Škodljiva demagogija". Pod tem naslovom priobčuje vsemu širšemu svetu slavno ; — neznano glasilo „International" na slovenskem jeziku pisan članek, v katerem se i kar peni strupene jeze radi naše „N. d. o." Slovenske rodoljube, ki se pošteno in nesebično trudijo za narodno, kulturno in gospodarsko pevzdigo svojega malega naroda, označa kakor demagoge — to nas tako malo briga kakor lanjski sneg, ker se lahko sklicujemo na neutajljivo dejstvo, da d e m a -g o ž t v o ni v nobeni stranki širom sveta tako razvito, kakor ravno v tisti, kateri pripada ta avktor i — piramide surovosti! Da bodo čitatelji videli, na kaki duševni stopinji stoji ta člankar, posneti hočemo tu nekoliko izbruhov njegove demagožke hidrofobije. O predsedniku „N. d. o." pravi, da „blebeta b u d a 1 o s t i", imenuje ga ! „č 1 o v e č e t a", ki „odvetnik sploh ne bo i nikoli*. Očita mu „častohlepnost* in „z me-šane pojme, ki mu roje po možganih"4, j „Vreden da je pomilovanja", ker rČ e n č e, (ki so mu izšle iz ust, so piramida z m e š n j a v". Njegovi govori so „ultrakon-! fuzni". Dalje laže, da to „č 1 o v e č e" hoče, da „volk naj raztrga jagnje" ter da naj bo delavec tudi izven dela v prostih urah, duševni suženj gospodarjev"!! To da je „infamija, demagogija". Dr. Mandić da si hoče rna ruine lastne muzike (demagožki avktor naj bi vzel malce slovnico v roko !) z narodu škodljivo agitacijo napraviti politični stolček." Na višek nesramnosti se je povspel ta avktor piramide surovosti s tem. da očita slovenski stranki narodno izdajalstvo na korist tujemu meščanskemu kapitalizmu. Avktor piramide prostaštva zaključuje: „Toda človeče je nesrečno in ta nova iznajdba je že mrtvorojeno dete. Za par mesecev bo v narodni delavski organizaciji še par ljudij." Čitatelji menda soglašajo z nami, da na tako piramido prostaštva, ki namesto stvarne diskusije postavlja oBebna zasramovanja, ni vredno odgovarjati. Človek, ki je vajen pisati s peresom, ne more rabiti gnojnih vil. Samo eno besedo naj rečemo! Čuden mož, ta — prostak ! Ve, da je „N. d. o." mrtvorojeno dete, ve, da v par mesecih je ne bo več, in vendar se toli silno razburja ter gradi radi te organizacije cele — piramide surovosti ! Zaključujemo : demagožtvo. kakoršnje je temu avktorju piramide surovosti postalo v drugo narav, ni le škodljivo, ampak je naravnost pogubno za narod slovenski in mora, ako se ne zlomi pravočasno, prinesti katastrofo za tržaškega slovenskega delavca! Mej socijalisti in italijanskimi liberalci. Mej tukajšnjimi socijalisti in italijanskimi liberalci se je spor zadnje čase posebno poostril. Temu pooštrenju je dalo povoda dejstvo, da so liberalci bojkotirali gledališče „Politeama Rossettiu, v katerem nastopa rimska dramatična družba „Compagnia stabila della citta di Roma", ki jo je najel „Circolo di Studi sociali". Kakor znano, je ta circolo emanacija, oziroma člen tukajšnje socijalno- da morajo biti vedno pripravni za napad z ba;onetom ; zatorej je govoril, da je bajonet junak, a kroglja bedasta. Suvorov pa je zahteval tudi od svojih vojakov, da dobro znajo svoje delo, kajti kdor svojo stvar dobro umeva, veruje v sebe in zaupa sebi, pa je vsled tega tudi moški in hraber. On ni poučeval sicer mnogo, ali neprenehoma, tako. da ljudje niso mogli pohajati brez dela. Suvorov je čvrsto verjel, da lenoba rodi vsako zlo. in da od nje dohaja v glavo tudi samvoloja. On je vrhutega trdil, da so za zmago važneje noge nego roke, zategadelj je on tudi delal česte in nagle pohode. Dogodilo se je, da je v lirupu vzdignil svoj polk, opravil ž njim svoj pouk tćr ga odvel, kamor si že bodi. Pohod je trajal včasi po nekoliko dni; prišli so na dan do 50 verst1); za poči-nek so prenočevali pod milim nebom : prehajali so čez potoke in reke na prevozili, a včasi tudi s plavanjem ; na pohodu so se izvajale razne vaje. Pri vsem tem pa je Suvorov pazil, da ne muči svojih vojakov brez potrebe. Vse te vaje so bile lahke za njegove vojake, ker jih je izvajal razumen in moder zapovednik. On sam je bil povsodi prisoten ter se trudil za desetero drugih, ni se mu studilo niti najgrše delo ; on je celo pokazoval mladim vojakom, kako se šiva, čisti in umiva. 1 versta = 1067 km. Odgojevaje in poučevaje svoje vojake tako, da učvrsti v njih duševno moč ter utrdi voljo za vsako podjetje, se je prepričal Suro-vov, da je na to sam pouk v orožju in hodu premalo. On je znal, da je treba pred vsem razsvetliti človeško dušo z vero ter jej dati blage spodbude. In lotil se je podučevati nepismene vojake v molitvah, razjasnovaje jim smisel molitev, da bi znali oni, da je Bog ž njimi pri vseh delih in da hrepene za poštenjem. Z bistrim okom je pazil na dobo službovanja in na častno mesto vsakega vojaka ter ni trpel pristranosti po rodu, kumstvu ali radi koristi. Naučivši sl v mladosti raznih naukov se je trudil tudi druge prepričati, da se brez razsvetljenja uma, brez naukov ne more doseči na nobenem delu večega vspeha. Tako je ravnal tudi v polku, kjer je nevednost bila splošna in neznanje skoraj navadno. Suvorov je odprl za otroke dve šoli in bil v njih on sam učitelj. Učnih knjig v tem času po navadi tudi ni bilo, a če so katere tudi bile, so bile jako drage. Suvorov je sam sestavil učno knjigo za početno računstvo, molitvenik in kratek katekizem. Uvel je tudi gledališče, na katerem so plemiški otroci igrali komedije ; sezidal je dom za obe šoli, cerkev za polk, zasadil vrt na neplodnem peščenem posestvu ter izvel še mnogo drugega. (Pride še). demokratične organizacije, a predsednik mu je gospod Susmel (Sušmelj). Mi se dosodaj nismo pečali s tem bojkotom, z njega vzroki in tudi ne z njega posledicami. In niti danes se nočemo pečati obširneje z vzroki in posledicami. Povemo naj le toliko, da so italijanski liberalci sklenili ta bojkot iz več razlogov. Mej temi je morda tudi ne malo maščevalnosti radi izida državnozborskih volitev. Lani ko je imel rečeni „Circolo" v najemu omenjeno gledališče, so liberalci prav pridno obiskovali predstave. Gledališče je bilo vsaki večer polno, natlačeno. A socijalisti so to dejstvo izrabili v to, da so te tako dobro, tako mnogoštevilno obiskovanje teh predstav proglasili kakor „aierma-cijo socijalno-demokratične misli". Češ : podjetje, ki ima gledališče v najemu, je socialistično, evo : vsi oni, ki obiskujejo te predstave, so torej socijalisti. In to je bil tudi eden glavnih vzrokov, ki so provzročili letošnji bojkot. — Glede posledic tega bojkota pa moremo povedati le toliko, da je imel rečeni „Circolo" — kakor se govori — s temi predstavami že pred enim tednom preko 5000 kron izgube. Vsled tega bojkota se je pa vnela jako živahna in velezanimiva polemika mej italijanskimi listi tukaj in v Italiji. Obe stranki obmetavata ena drugo z najhujimi obtožbami, izlasti si očitati terorizem. Rimski list „La Vita" n. pr. priobčuje sledečo krasno epizodo : Ko so letos socijalisti sklenili zopet — kakor lani — najeti rimsko dramatično družbo „Stabile" in so to napovedali vodstvu gleda | lišča „Politeama Rosetti", je ravnateljstvo tega gledališča protestiralo proti temu in iz-, javilo, da misli ono samo za to sezono najeti rečeno rimsko dramatično družbo. In res je gledališča pričelo pogajanja s to družbo. In| pogajanja so bila že skoraj pri koncu in, rimska družba je hotela vsprejeti ponudbo' od ravnateljstva gledališča, ko je g. Susmel, predsednik rečenega „Circolo di Studi sociali" j šel v Rim in je tam izjavil tajniku rimske ( dramatične družbe, da če družba vsprejme ponudbo ravnateljstva gledališča Politeama; Rossetti, bodo tržaški socijalisti jednostavno z mehaničnim obstrukcijonizmom onemogočali družbi vsak nastop' na odru. — Družba se je te grožnje prestrašila in sprejela je ponudbo od socija-listov. Če je to res, kar pripoveduje „La Vita", potem imamo res pred seboj slučaj j najhujega terorizma. Imenovanje. Cesar je imenoval privatnega docenta na dunajskem vseučilišču dr.a Josipa Plemelja za izrednega profesorja matematike na vseučilišču v Cernovicah. Jako pametna misel je šinila prirediteljem naših veselic v glavo : združiti namreč z veselim tudi koristno, z veselico pouk. Tako je na zadnji veselici v Ricmanjih nastopil g. drž. poslanec Matko Mandić. Gotovo je to jako hvalevredno. Veselice, tolike po številu, a vendar prepotrebne za naš narod, naj bi bile nekoliko bolj moderno zaokrožene : kratek program, kaj poučnega poleg, a za tem pustite ljudstvu, da se odpočije, da se veseli. In ravno vsem tem zahtevam bo od govarjala veselica, ki jo priredi v nedeljo dne 6. t. m. pevsko in bralno društvo „Zastava" v Lonjerju. Lonjer je mala, a zavedna vasica do zadnjega moža. Lonjer je bil, ki je dal našega Rybara, našo zvezdo vodnico v mestnem svetu tržaškem. Zato pa poseti ob tej priliki vrle svoje Lonjerce, kjer bo imel primeren govor. A poleg tega pride zanimiv vspored, ne preobsežen, a lep in bo gotovo dobro izvajan. Na koncu nam pribavi j o členi akad. fer. društva „Balkan" malo smeha z ultra komično igrico. In „finis coronat opus" : izborno lonjersko vino in lina „županova" postrežba zadovolji gotovo vsacega došleca, razveseli in ojunači. Torej, kdor je neumen, naj ostane doma ! Ti pametni se pa zberemo v nedeljo popoludne v Lonjerju pri „Županu", kaj ne ? Slovensko gledališče in „Nar. del. org." Naznanja se vsem Členom „Narodne delavske organizacije", da je odbor „slovenskega gledališča" določil za člane „Narodne delavske organizacije" znižane cene k predstavam slovenskega gledališča. Cene so nenavadno nizke in je s tem „Narodni delavski organizaciji" vspelo, omogočiti vsem svojim členom pristop k dramatičnim predstavam slov. gledališča. Odločene cene so : vstopnina v pritličje samih 60 stot. ; vstopnina na galerijo 40 stot.; zadnje dve vrsti 25 odstotkov popusta. Vstopnina in sedeži se dobivajo proti izkazu knjižice v uradu „Narodne delavske organizacije" od danes popol. naprej za nedeljsko predstavo. „Narodna delavska organizacija" naznanja vsem delavcem, ki bi potrebovali kakega pravnega nasveta ali sploh kakega posredovanja, da se priglasijo od 7. do 8. ure zvečer v društvenem uradu, kjer jim bo odvetnik na razpolago. „Narodni kolek" se dobiva tudi v uradniji „Del. podp. društva". Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bi bila rada deležna tudi letošnje vinske trgatve. Znano nam je, da trpi vinogradnik veliko truda, znoja in žrtev, predno spravi pod streho svoj pridelek. Ko pa je to storjeno, pozabljen je trud, veseli se sadu svojega dela. Tu pa naj se spomni i velikega narodnega delavca, naše „Družbe sv. Cirila in Metoda" in pevajoč v hramu, položi dar i slovenski prosveti, katero čiui naša družba, domu na altar! T&ŽAŽKA MALA KSON.^SA. Pobegli iz mestne ubožnice. Včeraj v jutro so pobegli iz tukajšnje mestne ubožnice in sirotišnice štirje 14-letni dečki, in sicer neki Marsilli, Pire, Klun in Fatur. Neznani tatovi so v noči od minolega ponedeljka skušali vlomiti v krčmo Marije Sturm, ki je v ulici Giosue Carducci št. 36. A ni jim vspelo. Kam je šel ? Gospa Fanny Devetak, stanujoča v ulici Giuseppe Gatteri št. 3, je včeraj predpoludne prijavila na policiji, da je nje 33-letni soprog Ivan šel od doma še dne 30. m. m. in da se od tedaj ni več vrnil, Izginoli soprog je bil v službi pri odvetniku dr.u Schelanderju in je zapustil tudi službo. Gospa je izjavila, da se boji, da je morda nje soprog izvršil samomor. Nasilnež. 37-letni težak Henrik V., stanujoči v ulici deli' Olmo, je bil pred3inoč-njim ob 8. uri aretovan v ulici della Barriera vecchia, ker se je bil tam vmešal v poslovanje redarjev. Šla je namreč družba vinjenih ljudij po ulici della Barriera vecchia. Ti so prepevali. Neki redar jih je opozoril, da je petje na ulici prepovedano in jim velel, na; bodo tiho. Na to je pa pristopil Henrik V. in je ozmerjal redarja. Vsled tega je redar Henrika aretoval. A Henrik se mu je vprl z vso silo, z nohtmi in zobmi, kajti opraskal je redarja in ga tudi parkrat vgriznil. Slednjič so redarju prišli na pomoč neki policijski agenti in še en redar ter &o Henrika vkrotili in ga odvedli na redarstveno stražnica v ulici Giuseppe Parini. Tu je pa Henrik skočil zavratno na nekega redarja in ga ranil s pestmi. Seveda so ga djali ped ključ. Zasedanje porotnega sodišča. Zločin ubojstva. — Sin ubil očeta. Včeraj se je vršila obravnava radi zločina ubojstva proti Josipu Germeku, 21 let staremu, tlakarju iz Prošeka : isti je obdolžen, da je dne 26. maja t. 1. ranil svojega očeta trikrat z nožem na tak način, da je za tem umrl dva dni pozneje. Predsedoval je svet. Clarici; prisednika svet. Minio in sod. tajnik Parisini ; zapisnika ausk. dr. Nutrizio in slovenski tolmač ausk. dr. Muha; obtožbo je zastopal subst. drž. pravd. dr. Zumin } branitelj dr. Robba. Zločin se je zvršil dne 26. maja na Prošeku. V Germekovi družini slavilo se je ta dan birmanje hčerke Štai'anije, koji je bila kumica neka Ivana Cibic. Oče Fran (lermek. kojemu ta kumica ni bila po godu, se ni radi tega udeležil domače slavnosti. Predpoludne je šel v Sv. Križ po svoje posle in, ko se je povrnil, zaprl se je v svojo sobo. neliote niti obedovati skupno z drugimi. Popoldne podal se je v gostilno in zvečer, prišedši domov, skregal se je s svojo ženo, jo natolkel in podil po hiši. Tu je pritekel sin Josip — današnji obtoženec — svoji materi v pomoč. Kaj se je sedaj zgodilo, ni jasno : obtoženec trdi, da ga je oče oklotutal. s pestjo udaril in vrgel na tla; z druge strani se trdi, da se je Josip približal očetu in ga prijel za ramo, potem pa — v tem so vsi jedini — iztaknil nož in ga zadel neko-likokrat. Smrt je proviročila rana na desni strani prsov. — Obtoženec napravlja dober vtis, je ves potrt in joče neprenehoma. Povedal je o dogodkih pred krvnim činom : Ko se je zaprosilo očeta, naj se udeleži skupnega kosila, odgovoril je isti, naj ga ne nadlegujejo, sicer da bode komu še glavo razbil. Mati ga je oprostila pri povabljencih, češ, da ni še prišel domov. Zvečer, potem ko je spremil kumico na dom, šel je obtoženec v Kontovelj na ples. Ko se je povrnil, videl je svetlo v hiši in slišal očeta razsaj ati ter mater plakati. Ustopivši v hišo zagledal je mater vso objokano s 7 mesecev starim detetom v naročju, očeta pa pijanega. Oštel ga je, zakaj da se vedno z materjo krega; mati pa je šla v kuhinjo pod pretvezo, da spije kozarec vode, mesto tega je skozi kuhinjo stopila iz hiše. Oče, zapazivši to, tekel je za njo, jo dohitel, zgrabil za lase, vlačil na ulico in oklofutal. Sin je sku-al ustaviti ga in prosil, naj nikar ne stori kaj zlega, ker mati je imela otroka pri sebi. Mati je porabila to priliko, da mu je ušla ; no, oče jo je zopet dohitel, udaril s pestjo in vrgel na tla. Sin je zopet posredoval prose očeta, naj vendar preneha. Tu se je pa oče obrnil proti sinu, začel ga oklofutati, udaril s pestjo na ramo, vrgel na tla in pokleknil nad njim. O tem, ker se je sedaj zgodilo, pove toženec ihte: „Na tleh leže videl sem zabli-skati se nož v očetovih rokah. Zdelo se mi je, da me nekaj v grlu duši in potem ne vem. kaj sem storil. Vem samo, da sem bil potem v Puntarjevi hiši iu stal četrt ure v sobi, ne da bi kaj vedel". Očeta potem ni več videl. Še le drugi dan je izvedel, da je oče ranjen. Zjutraj je šel delat v Miramar. Obtoženec je povedal, da se je oče rad opijanil in potem razsajal in tolkel. Kot priče so bili zaslišani brat in sestra obtoženca in še drugih deset prič. Priče so energično zahtevale, da hočejo biti zaslišane v slovenskem jeziku, radi česar je moral intervenirati tolmač. Po govoril javnega obtožitelja in branitelja so porotniki zanikali vprašanje gledr zločina ubojstva in pritrdili vprašanju glede težke telesne poškodbe. Sodni dvor je na to i obsodil obtoženca na 10 mesečno ječo. V Trstu dne 4. oktobra 190G »EDINOST« štev, 274 Stran III : i Društvene vesti in zabave. Odbor rDramatiČnega društva" vabi cenjene igralce in igralke, gojence dramatične šole, dame in gospode, kakor tudi vse prijatelje gledališča na nocojšnji sestanek v gorenji restavracijski dvorani hotela „Balkan*" ob 8. in pol uri. Vinska trgatev je postala tradicijalna prireditev našega vrlega pevskega društva ..Kolo". Ta prireditev se je tako omilila našemu občinstvu, da je bila doslej vsakokrat udeležba naravnost ogromna. Ne dvomimo, da bo tudi v nedeljo tako, ter da se vnovič pokažejo velike simpatije, ki jih uživa to društvo pri tržaških Slovencih. In društvo zaslužuje te simpatije, kajti kadar-koli zove narodna dolžnost Kolaše na kakoršnje si bodi delo, vsikdar so na mestu in ne štedjo ne truda ne časa. Zato naj mu Slovenci tržaški tudi letos nudijo potrebno moralno in materijalno podporo. ___ NAŠE GLEDALIŠČE. Vloge v burki „Prvi!", s katero se otvori v nedeljo sezona, so v rokah dam Garbasove, Janove in Puceljne in gospodov Lisic, Opašič, Veble, Verovšek, Viktor in Zvezdan. Ta igra, ki se odlikuje po svoji veliki komiki, je za Trst noviteta. Podrobnost^ o tej predstavi so razvidne iz plakatov, ki izidejo danes. Darovi. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na Greti je nabral gosp. Matija Lavrenčič na poravnavi 20 K. Nadalje so darovali frg.: Trošt Karel K 1, Butinar Ivan K 1. Ivulhanek Hinko 40 stot., Knalelc Vek. 4u stot., Langhamer Gustav 20 stot., Tischler Ivan 20 stot., Neimenovan 10 stot., Bandel Ivan «0 stot.; Gabrijel in Mikelič, po K 1 ; Gerdol in Nabergoj L. K 1*20. Skupaj 28 K in 10 stotink. Za isto podružnico se je nabralo o priliki poroke g. Antona Mahne»ta med svati v gostilni pri Cjakih v Barkovljah dne 29. septembra 10 kron in 20. stot. Hvaia v3em navdušenim darovalcem! Narodnjaki, posnemajte te vredne svate ob takjli prilikah! _ Vesti iz Goriške. Podružnica „Slov. planinskega društva" v Cersnem priredi v soboto in nedeljo izlet na Blegaš. Odhod iz Cerkna bo v soboto dne 5. t. m. ob 5. uri pop. Na itobidenskem brdu ob goriško-kranjski meji bo v gostilni večerja in svobodna zabava in se tam tudi prenoči. Ob 5. uri zjutraj odhod na Blegaš, kamor se dospe okoli 7. uie dopoldne. V slučaju slabega vremena se izlet ne bo vršil. x ^Corriere Friulano", glasilo goriških neodrešencev, deželnega odbora, magistrata, trgovske in obrtne zbornice ter židovske kolonije, od 1. oktobra ne izhaja več zjutraj, ampak ob 5. popoludne. Pravijo, da je temu vzrok pomanjkanje cvenka, ker so mu mnogi vstavili podporo, videči, da z njegovo pisavo in propagando nič ne dosežejo. List ureduje neki italijanski podanik, pri čemer mu pomagati obe bivši urednici. Glavni sotrudnik ri bi večidel le škarje, baburi pišeta kako notico. pa se navadno vedno blamirajo, tako. da druga dva v Gorici izhajajoča italijanska lista imenujeta ^Corriera"4 stalno le „Giornale Mai Una"1. x Mestne ceste v Gorici so, kakor je obče znano, zanemarjene skozi in skozi ; glavne arterije «e sicer popravlja a brez vsakega načrta, to pa tako počasno, da si bo marsikdo štel srečnega, ako včaka dovršitev. Drugod se ddlajo take poprave na vso silo in z zadostmi močmi, v Gorici se pa igra po par delavcev na mesto na stotine. Ker se mora d la plačati na vsak način, je vseedno. ako e? ga plača v daljšem ali krajšem času : vseedno ali za mesto koristno bi tudi bilo, ako bi se nastavilo zadosti delavcev, da bi poprava šla hitrejše iz podrok. Tako se dela z a"; • nimi cestami in ulicami, postranske se pa v vsakem obziru čez v=e zanemarjene. Listi sic-r večkrat prav ostro karajo to magistra-tovo nemarnost, a ta ima za vse pritožbe gluhe ušesa. Magistrat je gospodar svojih cest in ulic. da dela z njimi, kar hoče. Za vzdržavo uržavnih cest je pa odgovorna vlada. Vendar v mestnem okrožju občina dolžna vzdrža-vati ceste v dobrem stanu ker dobiva za to <••: viade mastno nagrado. Kako pa izgledajo ceste? Poglejmo le okoli 50 metrov dolgi košček od pričetka oglejske ulice do vijadukt-:ie. južne železnice in do vojaškega vežba-lišča. Ta cesta, v katere postranska več nego primitivna jarka se steka ob deževju vsa voda iz jarkov ob Fran Josipovem tekališču, ima položen padec. Ves pesek in prah. katerega ob omenjenem tekališču nikdar ne primanjkuje, spravlja dež v jatka in voda splavlja vse v jarka ob oglejski cesti. Obokani jarek pod •lezniškim vijaduktom. že itak ozek, se mahoma zamašuje in voda preplavlja več nego jed visokfc obe strani, tako, da je vsak prehod nemogoč. Po eni strani vijadukta prihajajo ljudje in vozovi iz Štandreža in od novega železniškega mosta, kjer se mora za živino plačati raitnino; po drugi strani pa pešci in ročni vozičk-' po železničnem nasipu iz Podgore. — Pri zadnjih nalivih je ostala voda v in pred vijaduktom tako visoko, da je pešec ni mogel prebroditi, živina se je pa vstavljala. , Ako magistrat goriški noče sam dobrovoljno odpraviti to obratno zapreko je dol-jžnost vlade, da ga v to prisili, ker ta cesta i je, kakor rečeno državna. Poživljamo voditelja stavbenega oddelka na okrajnem glavarstvu goriškem, da se o tem več nego nedostatku sam osebno prepriča in da nemudoma vkrene vse potrebno, da se ta nemarnost magistrata enkrat za vselej odstrani. x Električna železnica v Gorici. Železniško ministerstvo je dovolilo, da se more I vršiti revizija načrta za tako železnico, se mo-'rejo določiti postaje in opraviti tudi politični 'obhod v morebitno izvlastitev zemljišč. Načrt lobstoji iz glavne proge od južnega kolodvora ;po Franc. Josipovem in Verdijevem tekališču, ; šolski ulici, Travniku, Gosposki ulici, Korenju, Katarinijevm trgu in Solkanski cesti na i državni kolodvor ; postranska črta bi šla po j gledališčni, občinski in stolni ulici skozi Ha-! štelj na Travnik v glavno progo. Električno I silo bo dobivala železnica iz električnih oficin | ob Soči v Redipuglia in se napelje iz Pod-• gore ob železniškem mostu do centrale ob južni železnici. Dotična komisija se snide 17. t. m. ob 10. uri na južnem kolodvoru pod vodstvom namestništvenega tajnika dr. Bernada Koreninskega. Ako bo izid revizije načrta ugoden bo sledil nasledne dnij politični obhod proge in eksproprijacija. Načrti so do omenjenega 'dne vsakemu na vpogled na okrajnem glavarstvu goriškem in na magistratu, kjer se morejo vložiti eventualni prigovori. Letina po gornjem Krasu. (Dopis iz Povirja.) Prišel je veseli čas, ko spravlja 'kmet sadove svojega truda in potu domov. Gotovo pa ni v tem času lepšega po-i gleda, kakor je pogled na bogato obloženo vinsko trto. Od povsodi se glase dopisniki, ; ki poročajo, da je letos tega žlahtnega sadu mnogo, koder ni toča pobila. Tudi tukaj spravljajo ljudje zadovoljno i žlahtno grozdje domov. Jsikakor ne morem •trditi, da ga je mnogo. Lanska toča je pre-•več poškodovala trte, — pa so vendar še j precej obrodile. Kar je glavno, je to, da so i letos grozdi izključno zdravi. Trgatev je pričela tu 30. septembra, v 'ponedeljek, pa je vreme nagajalo, tako, da i ga imajo nekaj po trtah še zdaj, ko vam j pišem te vrstice. Da je bilo letošnje vreme j ugodno grozdju, kaže dejstvo, da je dozorelo tukaj prav vse, celo „g n j e d", ki mnogokrat ostaja skoro popolnoma zelen. Le Škoda, da se nekateri občinarji premalo brigajo za trto. Stare uničuje trtna uš, mladih ne sade, z malimi izjemami. Nekaj nenavadnega je letos, da je toliko os. Bolj zgodnje grozdje je dosti trpelo od njih, kar prazni so nekateri grozdi. Letošnje leto ni ravno dobro, pa je vendar zrastlo vsakega pridelka nekaj. Krompirja, turšice, da celo drugega žita je precej. Ajda, repa, pesa kažejo še dobro dozdaj, le krme za živino ni. Ako bi ne bili tako odvisni od buije in dežja, bi bilo še boljše. Toda bog Eol stanuje navadno stalno na Gabrku. Skoro dnevno se vzbuja in pobrije nekoliko po deželi. Jupiter Pluvius je šele v zadnjem času postal nekoliko bolj usmiljen. Mnogokrat nam je le od daleč kazal svoj mokri plašč, no v torek 1. t. m. ga je dobro otresel na nas. Bliskalo in grmelo je, da smo mislili nehote na poletje. Zatem se je vlil dež, ki je mnogo koristil posebno žitom. Zdaj se pa ne zjasni najbrže tako lahko za stalno in se je bati, da se ponovi jesen I. 1904, ko je vsa ajda segnila na polju. Kazala je takrat izredno dobro, slednjič je ni biio za seme. S tem sklepam. ¥esii is Ist^e. Proces radi velikovrških dogodkov. Predvčerajšnjem zvečer je bila dovršena obravnava proti 22 obtožencem radi ubojstva v Velikem Vrhu. Glavni obtoženec Anton Samia je bil kaznovan s 14 meseci težke ječe. Sedem obtožencev je bilo oproščenih. Ostali obtoženci so bili kaznovani: na 5 mesecev Jakob Veselica, Matija Jeromelia; na štiri mcsece Ivan Kliba in Ivan Golja: na tri mesece Anton Kliba, Ivan Benčić in Ivan Rnjković; na dva meseca Josip Pilat: na dva tedna Nj. Vidovic in na 2 dni Jos. Svic. Iz Pule doznajemo v ..Polaer Tagblattu" stvari, ki se združujejo v prav fietno kulturno sličico. Nedavno je vrgel neki zločinec bombo in spravil s tem v nevarnost zdravje in življenje svojega bližnjega. Glasilo gospo-Idujoče kiike „II giomaletto" jemlje zločinca v i svojo obrambo in označa metanje bomb ka-!kor — dobro vspelo šalo ter meni, da ni vredno, da bi se oblasti bavile s tem. — Neznanski strah imajo signori pred besedo vladni komisar. To pa ne iz razloga, s katerim se babajo — radi svojega ..meščanskega ponosa" in svobodoljubja — ampak v resnici le iz strahu, da bi mogel kadoj kdo „nepoklicani" v osebi vladnega komisarja malce pogledati v — so v resnici tako dobre? — Kai pristne FAT-ove rudninske p a stil je ? = Kaj Vi prasate ? Imenitne! Dandanes se ima vsakovrstna sredstva pri rokah, jaz pa jemljem najrajši FAY-ove pristne sodene pastilje. In 5e to ! Kdor jih kupi enkrat, ta jih bo gotovo kupoval vedno. Imam take odjemalce, kateri hodijo k meni samo radi teh pastilj, katere so med vsemi najbolj cenjene. Tnkaj prosim ! Škatljica stane K 126. — Dobivajo se v vseh lekarnah, miro-diinicah in prodajalnic#h mineralnih vod. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: w. TH. GUNTZERT, DUNAJ XII - Belghoferstrasse 6.----• Trgatev v sv. Križu pri Trstu je bila določena za dne 2. oktobra t. 1. Vsled slabega vremena se je pa odnesla : : : : : : na dan 7. oktobra. Torej kupovalci vina, toliko na znanje, ker letos bo res dobra kapljica Prose-karja in tudi črnega Brzemina. Prosekar se bo dobil od dne 14. oktobra naprej. Križani. Šipe, postavljene v delo po zmernih cenah. Uolodi Gitmed ulica Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALN1CA steklenih iip v veliki izberi. — Poroel&n lončevlne, kuhinjska potrebščine iz železa in pločevine itd. Pivarna „Goldoni ik Mrzla jedila: TRST, ulica Bariera veccliia 2 Edini lokal v Trstu, kjer se more piti in jesti po nizki ceni. Cene jedilom : Kobilo......avč. 22 Ograki gulaS .... „ 14 Vampi (alla treviuna) „ 12 Volovsku meso v omaki „ 20 Telečja pečenka . . . 25 Milanske polpete . . .,25 Spaghetti v omaki . . „ U Polenovka (alla venez. | 12 IiazDf vrsti cvrtih rib 16 DTĆ. 16 14 10 8 3 Pri kuha na željo : zelje, krompir, fižol na kislo 5 nvč. ..Sunka kuhana ! Salama .....,, Sir Emmentbaler . . „ .Ovčji air....... Aetige, komad ... „ Cene pijačam : Pivo I. vrste . . liter 26 nvć. Istrski refoSk . . ,,36 „ Teran .... ,, 52 ,, Maršala [osminka litra] 12 Vermouth ,, 10 ,, Mischmasch .... 8 ,, DELAVCI! Opozorja se Vas, da se je preselila krojačnica M. Torchi v ulico Giacinto Gallina št 8 kjer se dobi veliko izbero izgotovljenih oblek po jako zmernih cenah. — Izvršuje se tudi elegantne obleke po meri v teku 24. ur. Attilio Signori lastnik. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. In od 5. in pol do ti. In pol pop Tovarna pohištva podpirnjmo „Mar. del. organizacijo"! ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, Hica Torreite št. 34 (t bati iiši; .: „JHla trnova citt* di Criesi*". VELIKA ZALOGA {zgotovljenih oblek za odrasle in — vsake vrste. ■ - Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše nove?:'.:. Patentiran divan-postelj MJ&CHIfllCH Okrasi radi svoje krasne elegauce vsaki •prostor in se spremeni v hipu s samim oprema kij ajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. Skim najfinejša m solidnega pohištva g v modernem slogu. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in = olepševalno delo. = ANTON &ACHN1CH, trst, m. s. Giovanni 10 v bogati izberi, neprekosljiva glede solidnosti in eiegancije — — — se vdobi pri — — — pohištvo in tapetarije (mM (t. Dalla Torre Giacomo jffacerata ulica deli' Acpiotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. HBHHHHBIHHUiHIHI Prodajalnica steklemne Giovanni Sardotsch & Comp. SW se je preselila v ulico Nuova 24 naTrSLSa?" Šipe in ogledala. Bogata zaloga majolik. Stekla, porcelan, svetilke in postrežba za 1 ali 2 osebi. — Specijaliteta porcelan za kavarne in gostilne. Sprejme se postavljanje šip v delo po zmernih cenah. •vv^rvvvvvvvvrrrvrvrvrvvrr- IPohistvo 59™ solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TRST — Via Malcanton 7 .DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. ^sjvepesneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH USSJ^Ui^ i ? revmatixmu Isi protin TEKOČINA GODINfl K i«40. Is ptiiiajoaa t Ti od 4 stažr&ein IzfiKia foteu, tetama JDta Jbtaun tatta StMf št. Mi» >s*a Mil*, Mam JBT IgoC, Stran IV »EDKS'OSTc štev. 274 V Trstu dne 4. oktobra Uu7 OTELBALKM ""aalov pove .,Inseratni oddelek Edinosti'1. 1254 prosti tek, malo rabljene, se proda prav; ee izve pri ravnateljstvu do 13. t. tu. Inr • flnnpa n li/>o hiinmn It Q ( 10i2S * J po ceni. Naslov : Gorica, ulica Duomo št. 3. (1268 HfinClimrin kmetijsko društvo v Uabrovici IVUIIOUIIIII U pri pTOSetu razpisuje službo kramarja. Društvo da na razpolaco vso pripravo. Već ..................1257 Gostilna „Pri stori HresKi" Trst, ulica Belvedere št. 17 w otvori velo flvorano in vrt V nedeljo dne 6. oktobra bo VELIKI KONCERT katerega priredi pevsko dr. „Zarja" iz Rojana. Cisti dohodek se izroči Dr. sv. C. in M. na Greti. Uljudno se priporoča HENRIK KOSIČ. I IIRIRAI F P ln PopravJJatelJ gl: UUinnLLU jev se priporoča sla as o vir-sla vnemi občinstvu — Andrej Pečar, ulica D^ii'c Allghierl 3. Pntrohllio CQ pomočnikov iiiuunii' rUlICUUJC M5 elektriki, tudi znanjem venskega jezika. Edinosti. Naslov pove Iuseratni odr n i plin ali • .- S A zin, električnih zvoncev 111 v-iko uiebanićao ik-io. 0 Trst, Piazza San francesco D' fiss\z\ 3. £ oooooO