238. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. oktobra. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan i*^«r, .rAm, i nedelje in praznike, ter veljn po posti prejeman /..i a v b t r i j s ko-ug or u k« dežele za vso lato 15 gld., za pg.l lota 4 jrld . za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano broz pošiljanja na ilouj za rae leto 13 gld. ćetrt luta 3 *, -i 30 ki- . za jedrni mes««o. 1 ffld. 10 kr. Za pošiljanju na dom računu ne po 10 kr. za mene«, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežel p toliko ?ać, kolikor poćtoiua, zaa&a, Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat t.ska, po f> kr., ce »e dvakrat, in po 4 kr., će s« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na Me izvole frankoi ur. Rokopisi »r; ae vračajo. Uredništvo in upravni --t v o j., v Rudolfa Kirhisa hiii, n(ilo<)ali*ka stolba". Upravn išri v. paj se blagovolijo pošdjati naročnine, reklamacije, oznauda. t. j. vse adojj.Vdtra^v ne utvare Iz zjedinjene Bolgarije. Plovdiv, 9. oktobra. [Izv. dop.] („Aleksandropolis". — Od kod je prišla inicijativa za ustanek in zjedinenje. — Simpatije do kneza Aleksandra, antipatije do ruske žurnalistike. — Nazori o slovanstvu in rusizmu. — Nov list „Samo-zaštita". — Moralna revolucija. — Odno- š aj i k Srbom. — Razne stvari.) Skoro mine mesec dnij, odkar se je zgodilo historično znamenito dejanje na balkanskem poluotoku v staroznanem „Trimontiumu", pozneje „ 1'hi-lippopolis", a slovanski Plovdiv imenovanem. Ko bi se sedaj imelo to mesto krstiti s kakim drugim imenom, bilo bi isto tako umestno, da bi se imenovalo „Aleksandropolis", kakor so mu nekdaj dali ime po Filipu. Odkar je namreč knez Aleksander I. došel v to mesto, je vse kakor novo prerojeno, v duhu bolgarstva in slovanstva, ter vse, kar se snuje in kuje, vrti se o njegovej osobi. Nepoučeni časnikarji raznih narodnostij bi radi celo prve zamisli denašnjega stanja in prve uzroke tega čina njemu in njegovej vladi pripisali; vender v tem oziru ne-majo prav, in sama „Trnovska konstitucija", ofici-jozni list denašnje vlade, je primorana, ga v tem obziru opravdati, ter pripisuje v svojem uvodnem članku dne 21. septembra celo inicijativo bolgarskemu narodu in corpore. Isti časopis govori mej drugim tako-le: „Dne 1. junija 1879, ko je Aleksander stopil na našo zemljo, bila je prva dobrodošlica, ki jo je čul iz ust naroda zjedinjena Bolgarija z bridko pritožbo proti krivicam Berolinskega traktata. Prvi venec, ki mu je bil podnesen, bil je z nadpisom „Sojedinena B lg ar i a". Narodni poslanci v Trnovem 1. 1878 neso skoro h teli odkriti zasedanja Velikega Sobranja brez svojih južnih bratov. Samo na prigovor Rusije so to potem storili. A prazne njih klopi so klicale koncem vsake sesije poslancem svoj „caete-rum censeo" s klicem: MNe pozabite zjedinenja z Rumelijo! ..." V Evropi se sedaj čude dogodkom 18. septembra, jednodušju naroda bolgarskega in iščejo inicijative v knezu in njegovej vladi ... V Evropi so pričakovali sigurno, da bode dne L 8. septembra narod v kneževini pasiven objekt, koj i t»e bo predal brez ropota v roke oblasti. Zapozneli proroki Berolinskega traktata pozabijo, da v našej deželi narod vodi vlado, a ne vladanarod ... Morebiti oni ljudje mislijo, da so vsi pojavi narodnega duha neko prosto brezkontrolno izlitje čuv-stev, ali pa kakor se radi izrazujo po diplomatski — pojavi „razpal jenih glav". Morebiti ti mislijo, da so narodi voščene figure, katerim morejo po svojej volji davati razne oblike in jih postavljati v razne položaje. Morebiti ti spadajo v vrsto onih staromodnih ljudij, ki še verujejo, da se more narava silovati po ukusu in po kapricijah! V takem slučaji morejo ti svobodno dolžiti kneza, vlado in narod! Po njihovej logiki je tedaj Nj Visočestvo krivo, ker je knez v Bolgariji, vlada je kriva, ker mu je vlada, a Bolgari so krivi, ker obstoje kot poseben narod." Ta članek je gotovo jasno pisan in pove več, kakor se je moglo pričakovati. Knez si je v obče pridobil takih simpatij vsled svojega koraka v zadevi združenja obeh Bolgarij in vsled svojega odločnega značaja in svoje neplaš-ljivosti, da ga ne more nobena vnanja intriga spod kopati. Ne da se tajiti, da ruskemu dvoru ni priljubljen in da bi tam radi videli, da se odpove prej ko slej bolgarskemu prestolu. A kaj pravijo k temu Bolgari? Nov list „Samozaštita", glasilo unijonistične radikalne stranke, kije izšel ravnokar, pravi: „Ako Rusija dela proti knezu in se jej posreči, ga odstaviti, potem proglasimo mi republiko in izberemo njega (Aleksandra Battenberga) predsednikom republike." Prejšnje antipatije so se torej obrnile v naj-veče simpatije, na kolikor se tiče kneza Aleksandra L; a kolikor se tiče Rusije, je istina ravno protivno. Dokaz temu vidimo v danes izšlem 171. broji nTrnovske konstitucijo". V svojem uvodnem članku piše ta list mej drugim sledeče od besede do besede: „Žalostno je, da so dva ali trije (zastopniki javnega mnenja v Rusiji), koji so s peresom in besedo ubijali in še ubijajo avtoriteto, ki jo jo je pridobila krv na stotisoče broječih (ruskih) vojakov pri narodih balkanskega poluotoka. „Bog te varuj bedastega prijatelja", tako se glasi neka prislovica. Mi ne vemo, da li je kje udobnejši slučaj, kjer bi se mogla prispodobiti ta poslovica, nego li se predstavlja seduj v teb samozvanih nosi t e 1 j i h slovanskih idej! . . . Po drugih mestih bi jim vzelo občinstvo pero iz rok in bi ga dalo v takove roke, ki znajo, da spravijo v harmonijo besedo s potrebnostmi in duhom stoletja in kateri bi podkrepili s tolikimi žrtvami pridobljeno avtoriteto. — Bolgarski narod, kateremu sta pritekla na pomoč knez in vlada, je pokazal s tem dejanjem (18. septembra), da ta ni čreda životinj, nego je narod s prihodnostjo, narod poln življenja, m o ć i j. j ■ Takov položaj (ruskih) publicistov zaslužuje z naše strani najsrčneje sožalenje. Ti pravijo: nSoje-dinenje se izkupuje z izgubo ruskega upliva na balkanskem poluotoku, kateri podpada sedaj pod avstrijski upliv." Ta otročja logika komaj zaslužuje, da se razbija. Zjedinenje Bolgarije bi bilo most za avstrijski upliv! Sojedinenje bolgarskega naroda bi bilo prestopno dejanje! Ne zakaj in kako? Protivnici zjedinenju v Moskvi molče in se skrivajo pod fraze. Ako bi, vzeli njih logiko za merilo, potem bi trebalo obsoditi tudi avtorje San-Štefanske Bolgarije zaradi prestopnega dejanja, trebalo bi tudi teh sumnji avstrotilstva izložiti; trebalo bi tudi priznati, da so oni, ki so se borili v Berolinu za zje-dinjeno Bolgarijo, prvi majstori, ki so položili osnove mosta za avstrijski upliv na balkanskem poluotoku." — Mi, ki pišemo te vrste — pravi na konci svojega članka „ Trnovska konstitucija" — zanioremo svobodno tvrditi, da je takošna logika najveća uni-čevalka upliva, za kateri se ona baje bori, in pod njenim srpom je palo več. kakor pod srpom naj« gorečnejšega avstrofila. Sreča bo za Slovanstvo, kadar se to nazadnjaštvo in ta staromodna logika zaključi za zmirom v arhivu z železnim ključem." „Knez Aleksander in njegova vlada so nerazdelni kos telesa bolgarskega naroda in ti se gibljejo s celim telesom, kadar se to vzdiguje, da zbira svoje moči." Še bolj jasno, kakor ,,Trnovska konstitucija", govori novo glasilo ustaške stranke ,Samozaštita" (Samobramba). Ta je pisana v lapidarnom slogu pod uredništvom Zaharije Stojanova, glavnega voditelja pri poslednjih dogodkih. Bilo bi želeti, da se drži bolj zmerno iu da ne napada s tako prostimi izrazi Rusov, Katkova, Pobedonoševa, Suvorina in kneza M e š č e r s k e g a. Zato tudi ne morem priobčiti celega teksta. Vendar iz onega, kar sledi, bodo si mogli či- LISTEK. Kandidat nesmrtnosti. (Humoristiški roman. — ČV.ski spisal Svatopluk Oech.) (Dalje.) XII. Vojteh je sprejel z vročo zalivalo to ponudbo in ko so zvečer tega dne prihajali ponosni sentimentalni glasovi piščali z višine do njegovega brloga, poslušal je je tolažilno kot glasove gorkega, dobrega srca. Drugi dan pride Ezop po založnino. Vojteh ga posadi ponosno na stol in prijatelj, segajoč po denarjih, izpregovori: Mislil sem, da bi takih m.n-lenkostij ne dovolil. Hvala za tvoje posredništvo." Vojteh ga opomni, da se prime brez odloga romana in ga tudi poprosi, da bi nikomur tega ne pravil in njegove sedanje adrese ne izdal. Po odhodu Ezopovem raztope* se mu prsa z blago zavestjo, da je pomogel prijatelju in zraven obranil reputacijo svojega meceiiata v svetu pisateljskem In zopet je minol dan. Prijatelji bili so suhi in knjigovodja je že morda pričakoval svojih denarjev, nič drugače ni, nego z nova nategniti Brzo-bohatega za založnino. Takrat uredil si je stvar trezneje. Izvohal je prilični trenotek, ko se je šetal založnik po vrtu. Tja se ne more tako lahko Emilka priplaziti. S popolnem nedolžnim obrazom izšel je v slamniku, z motiko v jedni roci in s Škropilnico v drugi mej gredice. Pozdravivši Brzobohatega, pričakuje brezskrbno da ta kakor obično k njemu pristopi in se začne z njim razgovarjati. Ali zalagatelj mu prijazno odzdravi iz dalje in se sprehaja po drugi strani vrta. Držal se je kakor nalašč vedno v gotovi oddaljenosti od Vojteha. Zaman se mu je ta približeval po zavitih >jiiiih ste-1 žicah; zdelo se mu je, da so samo za to tako ume-talno prepletene, da se mu more šef, ko ga je že dosezal, liki jegulja izmuzniti. EoneČno zavije Brzobohati k dvorim, ki vedo iz vrta v hišo. Sedaj se ni smel ni trenotek zgubiti. Vojteh odloži kablico in hiti, da bi še pravi čas odhajajočega dosegel. A i ta šel je urno in je bil pogreznen za hip v globoke misli. Vendar ga doide Ko obstane pred njim, se zgane Brzobohatv in hitro dvigne globoko povešeno glavo. UprŠi oči na Vojteha, zakliče: „To sem se vas ustrašil prijatelj ! Preslišal sem zamišljen vaše korake in naglo stojite pred mano, kakor bi iz zemlje izrastli. Spomina me to nekega človeka, ki sem ga imel v službi. Ta se je tudi včasih kakor duh pokazal pred mano, kadar je hotel prositi, da bi mu izplačal naprej del zasluženega. Odpustil sem ga brzo iz službe. Ljudje, proseč za založnino, so mi do duše protivni. Meni tudi nihče naprej ne plača. Pritrdite mi gotovo, da kaže tako nadlegovanje za založnino ne samo nerodnost, ampak i nedostatek učenja." Vojteh upogne globoko glavo, da bi bolju za-kril plameni rumenec svojega obličja. „No, kaj poželite?11 vpraša ga laskavo založnik. „Hotel — hotel sem vam — vrniti novine, 1*; ste mi je včeraj posodili, jeclja Vojteh, „ali sedaj povem, da sem je pozabil v .sobi." „0h, le obdržite je. Ne potrebujem jih več." tatelji „Slov. Naroda" napraviti mnenje o tukajšnjih voditeljih, o časnikarjih in politikih. Vašemu dopisniku se zdijo ti ljudje čim dalje tem bolj — nerazumljivi. Videli bomo, kako so jih razumeli drugi n. pr. Rusi. V svojem drugem uvodnem članku piše „Samozaštita44 mej drugim s temi-le ostrimi besedami: „Samo ob sebi se razume, da je moralo vse, kar je mrakobesnega, nazadnjačkega in uzurpatorskega, in vse kar vidi rešenje bednih narodov v samostan-skej kuti in \ monarhičnem plašči, podihati na naše čisto narodno dejanje kakor na hren in z zobmi zaškripati. Kot predstavniki tega sovinega carstva se javljajo: poznati nazadnjak Katko v, urednik policijskega časopisa „Mosko vskija V j edomosti44, čijega ime je postalo po celej Rusiji sinonimno s kamčikom (bičem) in zatvorom; potem njegov so-brat po čuvstvih in značaji knez Meščerskij, urednik pouličnega časopisa ,,G raždani na44 in Suvo-rin, urednik in izdatelj ,,Novega Vremena44, lista, ki je že davno v Rusiji imenovan „prostitutka44. „Obnašauje" teh treh časopisov odnosno naših svetih del je — kak da rečem, besednjak nam je preslab? — To je podlo, intrigantsko, nepatrijoti-čno, izdajniško, bezčestno in idijotično . . . „Ne znate — li vi, da mej diplomacijo in politiko, svetimi zvezami in dogovori z jedne strani, a z druge: narodna volja, svoboda in neodvisnost, ne more biti nič občega? Da-li so nas vprašali v Berolinu, ko so nas razdelili na 4 dele? Ali še ne-ste zvedeli, da pest Bismarkova zapušuje mnogo-krati tudi vaša usta? . . . Potem govori o nesrečnej Bosni in Hercegovini (česar seveda ne morete priobčiti v istem slogu.) Travite, zakaj vas (Rusov) nesmo vprašali, prej ko smo započeli. A leta 1876, ko smo poiskali svoje osvobojenje in neodvisnost s črešnjevimi topovi, da-li je tedaj bilo ob svojem času? Da-li smo vas vprašali? Niti jedno, niti drugo. A blagorodni ruski in bratski nam narod je prisilil pokojnega osvoboditelja iti čez Dunav. Isto verujemo se bode zgodilo tudi sedaj, vkljub vašej izdajni-Bkej zlobi... „Mi, oče Katkov, smo tako kapricijozen narod, da postavljamo svobodo više, nego vsako stvar na svetu. A da bodemo svobodui, kaj je potrebno? Kolikor je mogoče, sami da si postavimo kape na glavo in da bodemo zjetlinjeni. Od tujih pomočij se vendar ne odrekamo, samo treba da so človeške, in da prihajajo od blagorodnih politikov. „ Bolgarski knez, oče Katkov, je heroj denes i mej nami. Ta je stopil v turško provincijo samo s S tremi žandar j i, česar ne bi napravil niti kak pri- j stav. Njegov prihod v Rumelijo navdušuje tisoče I src; on opazi krv milijonom bitij. A za to bo bolg narod plačal z istim denarjem tudi obožava-nemu heroju. V njegovej osebi vidimo mi zjedinenje, samostalnost in napredek. Šepeta se, da nekoji diplomati rešavajo mirno v svojih kabinetih, glede odstrauenja kneza z bolgarskega prestola. Prekrasno. Javite tem diplomatom, da znamo mi braniti svoje heroje. Kakor je knez Aleksander vodil bolg. narod preko meje, isto tako ga bode isti narod obkrožil in ne bode dopustil da bi mu se približala kaka diplomatska intriga. Kaj nam boilete tedaj storili? Da-li nas bodete pobili? Izvolite! Pošteni svet bo na našej strani. A ako diplomati reše, j In Brzobohatv oddalji so s prijaznim po-zd ravom. Žalosten se vrne pesnik v podzemlje in odloži tam nevrlo slamnik na posteljo. Z dlanjo mel je mizo, kakor bi hotel bruhniti s kako nevarno mislijo. Naglo pade oko njegovo na obešak in se ujunači. Visel je tam zastareli njegov svrhnik. Sname ga z obe.šaka in strese. Ni zletela Bieer iz gub tolpa pevajočih mrčesov kakor iz Faustovega kožuha, a vzdignil se je okoli njega prašni oblak. Razprostie pa verno opravo po mizi in pre-iskava nestransko njene prednosti in hibe; na to obesi jo zopet na obešak proti oknu in razišče ves njeni d o jem. Ta večer žrtvoval se ju Vojteh popolnem Bvrhniku, delaje z iglo in nitjo, ključem in pivnim papirjem, krtačo in salmijakom za njegovo pomlad i tu v. Pri tem delu netili so gorečnost vzdaleni glasovi piščalke, zveneče danes sosebno dojomno, kakor bi po čem hrepeneli in njemu prenašali bolestna očitanja. paye prib#j da ostanemo brez kneza, t. j. da napravijo iz Bolgarije republiko, ima to tudi svojo mičnost. Kneza Aleksandra bomo izbrali predsednikom balkanske republike . . Raznesli so se glasovi po novinah in telegramih iz Carigrada — med kojimi je jeden došel tudi na ravnost od bolg. dipl. agenta v Carigradu, da so velike sile za jedno z visoko porto gotove pripo-znati personalno unijo mej Bolgarijo in Rumelijo. A javno mnenje obrača se proti temu in išče več: „hoče zjedinenje „telom i duhom" — kakor se izrazuje „Samozaštita", in v ta namen treba da se provede še jedna moralna revolucija po mnenji istega časopisa. Ali bode Bolgarija zjedi-njena pod žezlom Aleksandra I. ali pa bo se napolnil grob s tremi milijoni teles bolgarskih. Pred vsem pa treba moralne revolucije v sledečih treh točkah: a) da se ne dopuste v bolgarsko vojsko ni kak o vi tuji oficirji, kateri ne morejo priseči vernosti knezu in konstituciji; b) da se premeste vsi uradniki Južne Bolgarije v Severno, in da se nadomeste z drugimi, ki so v borbi ohrabrili; c) da se asimilujete precej obe vladi (severne in južne Bolgarije) v jedno. V obče treba — po mnenji glavnih voditeljev ustaje — uvesti v Bolgariji za zdaj in za v prihodnje samostalno in odločno politiko, ki ima za gasio: „Bolgaria fara da se!" Delo je započeto z v 1 a s t n i m i močmi bolgarskimi; zato pravi omenjeni list v svo;em programu: „Ta okolnost da nam jasno razumeti, da samo tisti narodi imajo pravo za svetlo prihodnjost, kateri se zanašajo na vlastna sredstva. Tuja pomoč, od koder bi koli bila, ne more biti slučajna. Vsekdar se dava proti nekim tajnim računom, kateri rano ali pozno pridejo na beli svet." — Glede ruskih častnikov, ki so služili v bolgar-skej armiji veli „Samozaštita" takole „Ko bi pustili tudi za v prihodnje naše vojake pod poveljstvom častnikov, kateri dobivajo zapovedi iz Petro* grada, to hi značilo, da žrtvujemo svojega kneza. A ko bi žrtovali kneza, Aleksandra, značilo bi, jeden- | krat za vsekdar, da se poslovimo z neodvisnostjo nase domovine." Na konci pravi o ruskih častnikih še to: rko bi -- kar ne daj Bog — izvršena tukaj revolucija j imela za cilj samo izkl j učenje ruskih čast-nlkov iz naše (bolgarske) armije, tudi te- 1 daj bi rekli: hvala Bogu." Tem besedam ni treba komentara . . . Da-li BO dobro obniišljene pokazala bo bližnja bodočnost. Kar se tiče odnošajev k Srbom, je tukaj slišati samo ostrih pritožeb, da ne postopajo bratski. Posebno srbskim dijakom zamerjajo, da se neso rajši vzdignili proti svojemu vladarju, katerega primerja Samozaštita z drugim Neronom; a da-li je Makedonija bolgarska ali srbska to se bo rešilo ob svojem času. In ako so cilji Srbov čisti, ter ako se navdušujejo z idejo za svobodo in neodvisnost, se bo mogoče bratski sporazumeti za to nesrečno zemljo in se bo rešilo vprašanje kakor mej sosedi. Mej raznimi novostmi, ki se Vam tclegrafično naznanjajo, bom omenil za danes samo nekatere važneje. Zanimivo je gledati prostovoljce dijake iz srednjih šol: Trnovske realke in bogoslovja, Gabrovske realne gimnazije in Plovdivske. Oni so sestavili posebno družino, dobili so uniformo, in sedaj se vadijo v vojnej službi po livadah okolu Plovdiva. Včeraj so dali prisego knezu in dobili zastavo. Njih je okolu 300. O deviškej legiji se ne čuje več. Brž ko ne se bode zanimala bolj za društvo „rudečega križa," nego za sablo in puško; kar je tudi v redu. Iz prejšnje zmešnjave začel se je malo po malo red razvijati: Železnica zopet vozi od Tatar-Bazardžika mimo Plovdiva do Trnovo-Sejmen in od tam tlo Jambolija. Dolnje šole so se odprle po mestih. Nekateri uredi zopet posluje; a carinske mitnice mej Severno in Južno Bolgarijo pobirajo kakor poprej carino, — kar je sicer absurdno v sedanjem položaji, in si nikakor ne moremo objasniti! — Da-li ne ve vlada za to, ali neče vedeti; ter hoče iz tega dobivati neko v:st davka. Ker se je objavilo službeno, tla mitnice na meji mej severno in južno Bolgarijo prenehajo, zakaj se je to zgodilo samo za 4 dnij po ustanku; potem pa je postalo zopet po starem? ' Glede mitnico v Vakarelu, ki je na glavnej prometuej črti mej severno in južno Bolgarijo, je sam Vaš dopisnik skusil pred par dnevi to neprijetno absurdnost. Sploh je življenje v Plovdivu tako bujno, da je vredno videti je in ob svojem času tudi podrobnosti tega žitja in bitja opisati. —e— Uterjanje trgovskih terjatev v Srbiji. (Dalje.) D Biljeg (kolek) prilog znaša 20 para (blizu 8 kr.) Odvetnikov cenovni k. Tukaj navadni odvetniški i. d. stroški so jako veliki; radi tega sem pogodil s pravnim zastopnikom poročniškim za zastopstvo avstro-ogerskih strank cenovnik njegovih zaslužkov z najmanjšimi in največjimi postavki po vrednosti pravdnega predmeta in težkoči pravde. 1. Za poučenje in proučenje spisov gld. 5.— do gld. 10.—. 2. Za pooblastilo (izključno pristojbina za po-verjenje podpisov na Srbskem in kolek) gld. 2.—. 3. Za prosto ustno ali pismeno terjanje v Belemgradu bivajočega tlolžnika in sporočilo vspeha (s prepisi in prosto poštnino vred) gold. 3.— do gld. 5.— . 4. Za prošnjo za upeljavo sekvestracijskega postopka na podlagi menjice, dolžnega pisma ali jednacega (s prepisi i d vred) gld. 3.— do gld. 6.—. 5 Za pritožbo, po kateri se mora pripravljena sekvestracija opravičiti (s prepisi i. d. vred) gld. 3.— do gld. G.—. G. Za tožbo z rednim postopkom (s prepisi i. d. vred) gld. 10.— do gld. 20.—. 7. Za ukore ali presoj ne pritožbe (z vsemi prepisi vred) na II. ali III. stopnjo gld. 10.-- do gld. 15.—. 5. Za navzočnost na dnevih, pri obravnavah v Belemgradu za vsako uro gld. 2.—, zunaj Belega grada za vsaki dan gld. 15— in povrnitev potrošene gotovine za voz, parobrod ali železnico. 9. Za prosto pismo lastni Stranki, nasprotniku, pričam i. d. ako pravda dalje traja (s prepisom in prosto poštnino vred) gld. 1. — . 10. Za pismeni oglas h konkurzni masi (s prepisi in prilogami vred) gld. 2.— do gld. 5. —. Umeti je vse naštete pristojbine, takse in odvetniške zaslužke v goldinarjih avstrijske veljave gotovega denarja, plačilne v Belemgradu. Ako bi katerakoli v avstrijskih ali ogerskih trgovinskih knjigah upisana tvrdka izvolila si zastopnikom v pravnih zadevah poverjenca c. kr. poroč-ništva in bi našla njegov račun prevelik, svobodno ji je, da mi poda tak račun v presojo in določbo, proti kateri določbi odvetnik nema nikakeršue pravne poti, V zavarovanje terjatev, ki bi utegnile postati iz zastopstva pravnih zadev proti omenjenemu odvetniku na dobro avstro-ogerskim strankam, zastavil je on na mojo prošnjo tisoč gotovih frankov, ki so se uložili v hranilno blagajnice c. kr. poročuištva. Da se avstro-ogersld trgovci obvarujejo vseh nepotrebnih stroškov, izgub terjatev in zamude časa, bilo bi jim priporočati o tej priliki še sledeče : 1. Da se varuje menično pravo proti podpi-suvcu ali sprejemniku menice, po srbskem pravu ni treba protestovati menice ; le prevodniku (žirautu) nasproti treba protesta. Toliki protesti zarad neplačila proti vzprejeniniku so avstro-ogerskim upnikom le nepotrebni stroški. 2. Po avstro-ogerski pravni ravnavi utrjuje pri« pomiii na računih i. d.: „plačilno v . . . ." (n. pr. Ljubljani) forum solutionis (reševalno sodišče) za kraj, kjer se ima plačati, in ta pristojnost avstrijskih sodišč za takozvane „kontokorent-tožbe" (tožbe s tekočih računov). Pri obravnavah vsled ta-cifa tožb po avstrijskih sodiščih urejenih se srbske stranke navadno dajo zaočuo obsoditi (kontumaei-rati), puste, da se obsodba upravokrepi, in tudi ne ugovarjajo izvršbineinu odloku avstrijskih sodišč. Potem dohajajo tlopisi za dolžnika pristojnemu sodišču radi posilne izvršbe. Zdaj še le ima srbsko sodišče, v čegar okrožji naj bi bila izvršba, v zmislu čl. XIII. avstro-ogersko-srbske pogodbe za varstvo prava z dne G. maja 1881 (drž. zak. št. 88 1. 1882) odrediti „skrajšano obravnavo", »katera se ima pa omejiti le na razsodbo: so-li v pogodbi ustanovljeni j pogoji za posilno izvršbo?" — Jeden teh pogojev j za posilno izvršbo sodnih razsodb se nahaja v čl. IX., odst. II. pogotlbe za varstvo prava, ki se glasi: j „2. Ako je pristojnost razsodnega sodišča po pravilih veljavnih za naprošeno sodišče utrjena-. Ker pa pripomni na računu: „piačilno v . . . ." po srb- j skem pravu pristojnosti avstrijskega sodišča ne utrjuje, tudi srbska sodišča L in II. stopnje, mnogokrat celo kasacijsko sodišče, vsled ugovorov srbskih strank I in njihovih zastopnikov pristojnosti dotičnih avstro- ; ogerskih sodišč ne pripoznajo in ne dopuste po- ; silne izvršbe razsodeb na podlagi takozvanih konto- ' korentnih tožb. Priporoča se torej avstrijskim trgov- i cem, naj si dajo pripoznanje pristojnosti avstrijskih sodišč zagotoviti s pismom prej ko so naročbe iz- j vršili, ali ker bi to malo ne vsak pošten srbsk trgovec odrekel, pa naj hi se v slučaji pravde koj do pristojnega srbskega sodišča obrnili. (Konec prih ) Politični razgled. i%oJi<» <-c-«i^ » IJilfrlJasas dne 17 oktobra t. 1. g!- kr. kr. Pšenica, hktl. . . . 6 34 Špeli povojen, kgr. . 66" Surovi* maslo. _ 84 JeČUlOII, „ ... 4|65 .Jajcu, jedno .... Mleko, liter .... — 2-i> Oves, . . . 30" - 8 Ajda, . . . 4 06 Goveje meso, kgr. — 6r j Proso, ..... 5l'20 Telečje a — ea Koruia, , . . .■ 5 4 Svinjsko , „ — r»0 Krompir, . . . 241 Koštrunovo „ ., — 35, ! Leča, „ . .■ 8 - — 45, Grah, r ... 8 - Golob...... — 17' Fižol, , ... 8 50 Seno, 100 kilo . . 1 Maslo, k>,T. . — |»fi S Umi.t, „ „ . . i 78 i Mast, t, -—180 Drva trda, 4 □ metr. 7 60i Speti trHen, „ — 54 a mehka, . „ ,"» 50 Meteorologično poročilo. 1 Chs ona- , ■. baromotr* zovazna v mm. Teru- Ve-porutum tro v Nebo Mokrio* v iii m. 17. okt. 7. z j ntra i 2. pop.' 9. xvec«r i 40 90 mm. 739 80 j.b. 140 ćJOis'm. 12«" C 18 2' G 12-6° C brezv. z. s/.h. si. szh. megla ja». d.jas. 000 mn. 18. okr. 7. zjutraj 2. pop. i*. »veivr 73854 mm. 737-18 mi«. 737 ti(> :mn. 10 0" C 16 2° O 9 8° C brezv. brezv. brezv. obl. (i. jas. jas. 0-90i.nu. dežja. Srednja temperatura 14\r>° in 12 0°, za 3 2° in O-nad no: uialoui. ID'inaoska Toorza dne 19. oktobra t. 1 Jzvimu telegrafiono porodilo.) Papirna rentu . Srebrna rer.ta .... /.lata rent* .... v1,, marčna rents . Akcije narod ie banko Kreditne a kepe . . I.i.ndon Srebro....... Napol fj kr cekini Ncniske marke l°/0 držuvne srečke iz Državne arefike t/. 1 18« i"l0 avstr zlata renta, davka prostu Otrrska zbita renta 4U/U . . „ papirna renta 5°/g . . Ji'/0 Štajerske zemljišč odvez oblig DuTinva r::g srečko 5°/„ 100 gld Zemij obe livstv 4'/,°/,, zlati zaat tisti . Prior, obli p Eli:'.abetine zapad železnice Prior tibltg Ferdluaudovc sev. Kreditne srečke Kiidolfovu are-'-ki* Akcije Alitflo-avstr bmiki 18M 250 >:Id 1W gld železnice 100 gld 10 „ 120 m Tramui\vay-druSt velj 170 gld a. v 81 gld 8.) kr 82 30 108 40 9-? 45 853 — n 9 8 — 125 25 9 95« i* - 5 rt 93 61 n 60 12B it 50 l(>8 _ 40 _ 108 n 40 n 96 45 it 89 rt 50 104 n — n 115 « 25 125 Ti 40 115 r> 70 ?(>« n — n 174 75 17 n 50 n 95 ■ 50 1S2 a „ Vi prodaj »ta CLT7"© feololll, jedna bela, ilrug.i rujave barve, i>be mladi, močni, čez 15 pesti visoki in M vsakovrstno delo. Več se izve m* p<»Atl t liriji. '608) Odlikovano sedniograška gorska vina >' «-i > ■ 1.1«- ii i<•j» 11 In »<> v 8kiltliic*n P" 122 osveži /iO.Jim |faoi