238. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 19. oktobra.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan i*^«r, .rAm, i nedelje in praznike, ter veljn po posti prejeman /..i a v b t r i j s ko-ug or u k« dežele za vso lato 15 gld., za pg.l lota 4 jrld . za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano broz pošiljanja na ilouj za rae leto 13 gld.       ćetrt luta 3 *, -i  30 ki- . za jedrni mes««o. 1 ffld. 10 kr. Za pošiljanju na dom računu ne po
10 kr. za mene«, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežel p toliko ?ać, kolikor poćtoiua, zaa&a, Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat t.ska, po f> kr., ce »e dvakrat, in po 4 kr., će s« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na Me izvole frankoi ur.      Rokopisi »r; ae vračajo.   Uredništvo in upravni --t v o j., v Rudolfa Kirhisa hiii, n(ilo<)ali*ka stolba". Upravn išri v. paj se blagovolijo pošdjati naročnine, reklamacije, oznauda. t. j. vse adojj.Vdtra^v ne utvare
Iz zjedinjene Bolgarije.
Plovdiv, 9. oktobra. [Izv. dop.] („Aleksandropolis". — Od kod je prišla inicijativa za ustanek in zjedinenje. — Simpatije do kneza Aleksandra, antipatije do ruske žurnalistike. — Nazori o slovanstvu in rusizmu. — Nov list „Samo-zaštita". — Moralna revolucija. — Odno-
š aj i k Srbom. — Razne stvari.)
Skoro mine mesec dnij, odkar se je zgodilo historično znamenito dejanje na balkanskem poluotoku v staroznanem „Trimontiumu", pozneje „ 1'hi-lippopolis", a slovanski Plovdiv imenovanem. Ko bi se sedaj imelo to mesto krstiti s kakim drugim imenom, bilo bi isto tako umestno, da bi se imenovalo „Aleksandropolis", kakor so mu nekdaj dali ime po Filipu. Odkar je namreč knez Aleksander I. došel v to mesto, je vse kakor novo prerojeno, v duhu bolgarstva in slovanstva, ter vse, kar se snuje in kuje, vrti se o njegovej osobi. Nepoučeni časnikarji raznih narodnostij bi radi celo prve zamisli denašnjega stanja in prve uzroke tega čina njemu in njegovej vladi pripisali; vender v tem oziru ne-majo prav, in sama „Trnovska konstitucija", ofici-jozni list denašnje vlade, je primorana, ga v tem obziru opravdati, ter pripisuje v svojem uvodnem članku dne 21. septembra celo inicijativo bolgarskemu narodu in corpore.
Isti časopis govori mej drugim tako-le: „Dne 1. junija 1879, ko je Aleksander stopil na našo zemljo, bila je prva dobrodošlica, ki jo je čul iz ust naroda zjedinjena Bolgarija z bridko pritožbo proti krivicam Berolinskega traktata. Prvi venec, ki mu je bil podnesen, bil je z nadpisom „Sojedinena B lg ar i a". Narodni poslanci v Trnovem 1. 1878 neso skoro h teli odkriti zasedanja Velikega Sobranja brez svojih južnih bratov. Samo na prigovor Rusije so to potem storili. A prazne njih klopi so klicale koncem vsake sesije poslancem svoj „caete-rum censeo" s klicem: MNe pozabite zjedinenja z Rumelijo! ..." V Evropi se sedaj čude dogodkom 18. septembra, jednodušju naroda bolgarskega in iščejo inicijative v knezu in njegovej vladi ... V Evropi so pričakovali sigurno, da bode dne L 8. septembra narod v kneževini pasiven objekt, koj i t»e bo predal brez ropota v roke oblasti. Zapozneli
proroki Berolinskega traktata pozabijo, da v našej deželi narod vodi vlado, a ne vladanarod ... Morebiti oni ljudje mislijo, da so vsi pojavi narodnega duha neko prosto brezkontrolno izlitje čuv-stev, ali pa kakor se radi izrazujo po diplomatski — pojavi „razpal jenih glav". Morebiti ti mislijo, da so narodi voščene figure, katerim morejo po svojej volji davati razne oblike in jih postavljati v razne položaje. Morebiti ti spadajo v vrsto onih staromodnih ljudij, ki še verujejo, da se more narava silovati po ukusu in po kapricijah!
V takem slučaji morejo ti svobodno dolžiti kneza, vlado in narod! Po njihovej logiki je tedaj Nj Visočestvo krivo, ker je knez v Bolgariji, vlada je kriva, ker mu je vlada, a Bolgari so krivi, ker obstoje kot poseben narod."
Ta članek je gotovo jasno pisan in pove več, kakor se je moglo pričakovati.
Knez si je v obče pridobil takih simpatij vsled svojega koraka v zadevi združenja obeh Bolgarij in vsled svojega odločnega značaja in svoje neplaš-ljivosti, da ga ne more nobena vnanja intriga spod kopati. Ne da se tajiti, da ruskemu dvoru ni priljubljen in da bi tam radi videli, da se odpove prej ko slej bolgarskemu prestolu. A kaj pravijo k temu Bolgari? Nov list „Samozaštita", glasilo unijonistične radikalne stranke, kije izšel ravnokar, pravi: „Ako Rusija dela proti knezu in se jej posreči, ga odstaviti, potem proglasimo mi republiko in izberemo njega (Aleksandra Battenberga) predsednikom republike."
Prejšnje antipatije so se torej obrnile v naj-veče simpatije, na kolikor se tiče kneza Aleksandra L; a kolikor se tiče Rusije, je istina ravno protivno. Dokaz temu vidimo v danes izšlem 171. broji nTrnovske konstitucijo". V svojem uvodnem članku piše ta list mej drugim sledeče od besede do besede: „Žalostno je, da so dva ali trije (zastopniki javnega mnenja v Rusiji), koji so s peresom in besedo ubijali in še ubijajo avtoriteto, ki jo jo je pridobila krv na stotisoče broječih (ruskih) vojakov pri narodih balkanskega poluotoka. „Bog te varuj bedastega prijatelja", tako se glasi neka prislovica. Mi ne vemo, da li je kje udobnejši slučaj, kjer bi se mogla prispodobiti ta poslovica, nego li se predstavlja seduj v teb samozvanih nosi t e 1 j i h slovanskih idej! . . . Po drugih mestih
bi jim vzelo občinstvo pero iz rok in bi ga dalo v takove roke, ki znajo, da spravijo v harmonijo besedo s potrebnostmi in duhom stoletja in kateri bi podkrepili s tolikimi žrtvami pridobljeno avtoriteto.
— Bolgarski narod, kateremu sta pritekla na pomoč knez in vlada, je pokazal s tem dejanjem (18. septembra), da ta ni čreda životinj, nego je narod s prihodnostjo, narod poln življenja, m o ć i j. j ■
Takov položaj (ruskih) publicistov zaslužuje z naše strani najsrčneje sožalenje. Ti pravijo: nSoje-dinenje se izkupuje z izgubo ruskega upliva na balkanskem poluotoku, kateri podpada sedaj pod avstrijski upliv." Ta otročja logika komaj zaslužuje, da se razbija. Zjedinenje Bolgarije bi bilo most za avstrijski upliv! Sojedinenje bolgarskega naroda bi bilo prestopno dejanje! Ne zakaj in kako? Protivnici zjedinenju v Moskvi molče in se skrivajo pod fraze. Ako bi, vzeli njih logiko za merilo, potem bi trebalo obsoditi tudi avtorje San-Štefanske Bolgarije zaradi prestopnega dejanja, trebalo bi tudi teh sumnji avstrotilstva izložiti; trebalo bi tudi priznati, da so oni, ki so se borili v Berolinu za zje-dinjeno Bolgarijo, prvi majstori, ki so položili osnove mosta za avstrijski upliv na balkanskem poluotoku."
— Mi, ki pišemo te vrste — pravi na konci svojega članka „ Trnovska konstitucija" — zanioremo svobodno tvrditi, da je takošna logika najveća uni-čevalka upliva, za kateri se ona baje bori, in pod njenim srpom je palo več. kakor pod srpom naj« gorečnejšega avstrofila. Sreča bo za Slovanstvo, kadar se to nazadnjaštvo in ta staromodna logika zaključi  za zmirom v arhivu z železnim ključem."
„Knez Aleksander in njegova vlada so nerazdelni kos telesa bolgarskega naroda in ti se gibljejo s celim telesom, kadar se to vzdiguje, da zbira svoje moči."
Še bolj jasno, kakor ,,Trnovska konstitucija", govori novo glasilo ustaške stranke ,Samozaštita" (Samobramba). Ta je pisana v lapidarnom slogu pod uredništvom Zaharije Stojanova, glavnega voditelja pri poslednjih dogodkih. Bilo bi želeti, da se drži bolj zmerno iu da ne napada s tako prostimi izrazi Rusov, Katkova, Pobedonoševa, Suvorina in kneza M e š č e r s k e g a. Zato tudi ne morem priobčiti celega teksta.
Vendar iz onega, kar sledi, bodo si mogli či-
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoristiški roman. — ČV.ski spisal Svatopluk Oech.) (Dalje.)
XII.
Vojteh je sprejel z vročo zalivalo to ponudbo in ko so zvečer tega dne prihajali ponosni sentimentalni glasovi piščali z višine do njegovega brloga, poslušal je je tolažilno kot glasove gorkega, dobrega srca.
Drugi dan pride Ezop po založnino. Vojteh ga posadi ponosno na stol in prijatelj, segajoč po denarjih, izpregovori: Mislil sem, da bi takih m.n-lenkostij ne dovolil.   Hvala za tvoje posredništvo."
Vojteh ga opomni, da se prime brez odloga romana in ga tudi poprosi, da bi nikomur tega ne pravil in njegove sedanje adrese ne izdal.
Po odhodu Ezopovem raztope* se mu prsa z blago zavestjo, da je pomogel prijatelju in zraven obranil reputacijo svojega meceiiata v svetu pisateljskem
In zopet je minol dan. Prijatelji bili so suhi in knjigovodja je že morda pričakoval svojih denarjev, nič drugače ni, nego z nova nategniti Brzo-bohatega za založnino. Takrat uredil si je stvar trezneje. Izvohal je prilični trenotek, ko se je šetal založnik po vrtu. Tja se ne more tako lahko Emilka priplaziti. S popolnem nedolžnim obrazom izšel je v slamniku, z motiko v jedni roci in s Škropilnico v drugi mej gredice.
Pozdravivši Brzobohatega, pričakuje brezskrbno da ta kakor obično k njemu pristopi in se začne z njim razgovarjati.
Ali zalagatelj mu prijazno odzdravi iz dalje in se sprehaja po drugi strani vrta. Držal se je kakor nalašč vedno v gotovi oddaljenosti od Vojteha. Zaman se mu je ta približeval po zavitih >jiiiih ste-1 žicah; zdelo se mu je, da so samo za to tako ume-talno prepletene, da se mu more šef, ko ga je že dosezal, liki jegulja izmuzniti.
EoneČno zavije Brzobohati k dvorim, ki vedo iz vrta v hišo. Sedaj se ni smel ni trenotek zgubiti. Vojteh odloži kablico in hiti, da bi še pravi čas odhajajočega dosegel.   A i ta šel je urno in
je bil pogreznen za hip v globoke misli. Vendar ga doide
Ko obstane pred njim, se zgane Brzobohatv in hitro dvigne globoko povešeno glavo. UprŠi oči na Vojteha, zakliče: „To sem se vas ustrašil prijatelj ! Preslišal sem zamišljen vaše korake in naglo stojite pred mano, kakor bi iz zemlje izrastli. Spomina me to nekega človeka, ki sem ga imel v službi. Ta se je tudi včasih kakor duh pokazal pred mano, kadar je hotel prositi, da bi mu izplačal naprej del zasluženega. Odpustil sem ga brzo iz službe. Ljudje, proseč za založnino, so mi do duše protivni. Meni tudi nihče naprej ne plača. Pritrdite mi gotovo, da kaže tako nadlegovanje za založnino ne samo nerodnost, ampak i nedostatek učenja."
Vojteh upogne globoko glavo, da bi bolju za-kril plameni rumenec svojega obličja.
„No, kaj poželite?11 vpraša ga laskavo založnik.
„Hotel — hotel sem vam — vrniti novine, 1*; ste mi je včeraj posodili, jeclja Vojteh, „ali sedaj povem, da sem je pozabil v .sobi."
„0h, le obdržite je.  Ne potrebujem jih več."
tatelji „Slov. Naroda" napraviti mnenje o tukajšnjih voditeljih, o časnikarjih in politikih. Vašemu dopisniku se zdijo ti ljudje čim dalje tem bolj — nerazumljivi. Videli bomo, kako so jih razumeli drugi n. pr. Rusi.
V svojem drugem uvodnem članku piše „Samozaštita44 mej drugim s temi-le ostrimi besedami: „Samo ob sebi se razume, da je moralo vse, kar je mrakobesnega, nazadnjačkega in uzurpatorskega, in vse kar vidi rešenje bednih narodov v samostan-skej kuti in \ monarhičnem plašči, podihati na naše čisto narodno dejanje kakor na hren in z zobmi zaškripati. Kot predstavniki tega sovinega carstva se javljajo: poznati nazadnjak Katko v, urednik policijskega časopisa „Mosko vskija V j edomosti44, čijega ime je postalo po celej Rusiji sinonimno s kamčikom (bičem) in zatvorom; potem njegov so-brat po čuvstvih in značaji knez Meščerskij, urednik pouličnega časopisa ,,G raždani na44 in Suvo-rin, urednik in izdatelj ,,Novega Vremena44, lista, ki je že davno v Rusiji imenovan „prostitutka44.
„Obnašauje" teh treh časopisov odnosno naših svetih del je — kak da rečem, besednjak nam je preslab? — To je podlo, intrigantsko, nepatrijoti-čno, izdajniško, bezčestno in idijotično . . .
„Ne znate — li vi, da mej diplomacijo in politiko, svetimi zvezami in dogovori z jedne strani, a z druge: narodna volja, svoboda in neodvisnost, ne more biti nič občega? Da-li so nas vprašali v Berolinu, ko so nas razdelili na 4 dele? Ali še ne-ste zvedeli, da pest Bismarkova zapušuje mnogo-krati tudi vaša usta? . . .
Potem govori o nesrečnej Bosni in Hercegovini (česar seveda ne morete priobčiti v istem slogu.) Travite, zakaj vas (Rusov) nesmo vprašali, prej ko smo započeli. A leta 1876, ko smo poiskali svoje osvobojenje in neodvisnost s črešnjevimi topovi, da-li je tedaj bilo ob svojem času? Da-li smo vas vprašali? Niti jedno, niti drugo. A blagorodni ruski in bratski nam narod je prisilil pokojnega osvoboditelja iti čez Dunav. Isto verujemo se bode zgodilo tudi sedaj, vkljub vašej izdajni-Bkej zlobi...
„Mi, oče Katkov, smo tako kapricijozen narod, da postavljamo svobodo više, nego vsako stvar na svetu. A da bodemo svobodui, kaj je potrebno? Kolikor je mogoče, sami da si postavimo kape na glavo in da bodemo zjetlinjeni. Od tujih pomočij se vendar ne odrekamo, samo treba da so človeške, in da prihajajo od blagorodnih politikov.
„ Bolgarski knez, oče Katkov, je heroj  denes i mej nami. Ta je stopil v turško provincijo samo s S tremi žandar j i, česar  ne bi napravil niti kak  pri- j stav.   Njegov prihod v Rumelijo navdušuje  tisoče I src; on opazi   krv milijonom   bitij.   A za to bo bolg narod plačal z istim denarjem tudi obožava-nemu heroju.   V njegovej  osebi vidimo mi zjedinenje,  samostalnost in napredek. Šepeta se, da nekoji diplomati rešavajo mirno v svojih kabinetih, glede odstrauenja kneza z bolgarskega prestola. Prekrasno. Javite tem diplomatom, da znamo mi braniti svoje heroje.  Kakor je knez Aleksander vodil bolg. narod preko meje, isto tako ga bode isti narod obkrožil in ne bode dopustil da bi mu se približala kaka diplomatska intriga. Kaj nam boilete tedaj storili? Da-li nas bodete pobili? Izvolite! Pošteni svet bo na našej strani. A ako diplomati reše, j
In Brzobohatv oddalji so s prijaznim po-zd ravom.
Žalosten se vrne pesnik v podzemlje in odloži tam nevrlo slamnik na posteljo. Z dlanjo mel je mizo, kakor bi hotel bruhniti s kako nevarno mislijo. Naglo pade oko njegovo na obešak in se ujunači. Visel je tam zastareli njegov svrhnik.
Sname ga z obe.šaka in strese. Ni zletela Bieer iz gub tolpa pevajočih mrčesov kakor iz Faustovega kožuha, a vzdignil se je okoli njega prašni oblak.
Razprostie pa verno opravo po mizi in pre-iskava nestransko njene prednosti in hibe; na to obesi jo zopet na obešak proti oknu in razišče ves njeni d o jem.
Ta večer žrtvoval se ju Vojteh popolnem Bvrhniku, delaje z iglo in nitjo, ključem in pivnim papirjem, krtačo in salmijakom za njegovo pomlad i tu v.
Pri tem delu netili so gorečnost vzdaleni glasovi piščalke, zveneče danes sosebno dojomno, kakor bi po čem hrepeneli in njemu prenašali bolestna očitanja. paye prib#j
da ostanemo brez kneza, t. j. da napravijo iz Bolgarije republiko, ima to tudi svojo mičnost. Kneza Aleksandra bomo izbrali predsednikom balkanske republike . .
Raznesli so se glasovi po novinah in telegramih iz Carigrada — med kojimi je jeden došel tudi na ravnost od bolg. dipl. agenta v Carigradu, da so velike sile za jedno z visoko porto gotove pripo-znati personalno unijo mej Bolgarijo in Rumelijo. A javno mnenje obrača se proti temu in išče več: „hoče zjedinenje „telom i duhom" — kakor se izrazuje „Samozaštita", in v ta namen treba da se provede še jedna moralna revolucija po mnenji istega časopisa. Ali bode Bolgarija zjedi-njena pod žezlom Aleksandra I. ali pa bo se napolnil grob s tremi milijoni teles bolgarskih.
Pred vsem pa treba moralne revolucije v sledečih treh točkah: a) da se ne dopuste v bolgarsko vojsko ni kak o vi tuji oficirji, kateri ne morejo priseči vernosti knezu in konstituciji; b) da se premeste vsi uradniki Južne Bolgarije v Severno, in da se nadomeste z drugimi, ki so v borbi ohrabrili; c) da se asimilujete precej obe vladi (severne in južne Bolgarije) v jedno. V obče treba — po mnenji glavnih voditeljev ustaje — uvesti v Bolgariji za zdaj in za v prihodnje samostalno in odločno politiko, ki ima za gasio:   „Bolgaria fara da se!"
Delo je započeto z v 1 a s t n i m i močmi bolgarskimi; zato pravi omenjeni list v svo;em programu: „Ta okolnost da nam jasno razumeti, da samo tisti narodi imajo pravo za svetlo prihodnjost, kateri se zanašajo na vlastna sredstva. Tuja pomoč, od koder bi koli bila, ne more biti slučajna. Vsekdar se dava proti nekim tajnim računom, kateri rano ali pozno pridejo na beli svet." —
Glede ruskih častnikov, ki so služili v bolgar-skej armiji veli „Samozaštita" takole „Ko bi pustili tudi za v prihodnje naše vojake pod poveljstvom častnikov, kateri dobivajo zapovedi iz Petro* grada, to hi značilo, da žrtvujemo svojega kneza. A ko bi žrtovali kneza, Aleksandra, značilo bi, jeden- | krat za vsekdar, da se poslovimo z neodvisnostjo nase domovine."
Na konci pravi o ruskih častnikih še to: rko bi -- kar ne daj Bog — izvršena tukaj revolucija j imela za cilj samo izkl j učenje ruskih čast-nlkov iz naše (bolgarske) armije, tudi te- 1 daj bi rekli: hvala Bogu."
Tem besedam ni treba komentara . . . Da-li BO dobro obniišljene pokazala bo bližnja bodočnost.
Kar se tiče odnošajev k Srbom, je tukaj slišati samo ostrih pritožeb, da ne postopajo bratski. Posebno srbskim dijakom zamerjajo, da se neso rajši vzdignili proti svojemu vladarju, katerega primerja Samozaštita z drugim Neronom; a da-li je Makedonija bolgarska ali srbska to se bo rešilo ob svojem času. In ako so cilji Srbov čisti, ter ako se navdušujejo z idejo za svobodo in neodvisnost, se bo mogoče bratski sporazumeti za to nesrečno zemljo in se bo rešilo vprašanje kakor mej sosedi.
Mej raznimi novostmi, ki se Vam tclegrafično naznanjajo, bom omenil za danes samo nekatere važneje.
Zanimivo je gledati prostovoljce dijake iz srednjih šol: Trnovske realke in bogoslovja, Gabrovske realne gimnazije in Plovdivske. Oni so sestavili posebno družino, dobili so uniformo, in sedaj se vadijo v vojnej službi po livadah okolu Plovdiva. Včeraj so dali prisego knezu in dobili zastavo. Njih je okolu 300. O deviškej legiji se ne čuje več. Brž ko ne se bode zanimala bolj za društvo „rudečega križa," nego za sablo in puško; kar je tudi v redu.
Iz prejšnje zmešnjave začel se je malo po malo red razvijati: Železnica zopet vozi od Tatar-Bazardžika mimo Plovdiva do Trnovo-Sejmen in od tam tlo Jambolija.
Dolnje šole so se odprle po mestih. Nekateri uredi zopet posluje; a carinske mitnice mej Severno in Južno Bolgarijo pobirajo kakor poprej carino, — kar je sicer absurdno v sedanjem položaji, in si nikakor ne moremo objasniti! — Da-li ne ve vlada za to, ali neče vedeti; ter hoče iz tega dobivati neko v:st davka. Ker se je objavilo službeno, tla mitnice na meji mej severno in južno Bolgarijo prenehajo, zakaj se je to zgodilo samo za 4 dnij po ustanku; potem pa je postalo zopet po starem? '
Glede mitnico v Vakarelu, ki je na glavnej prometuej črti mej severno in južno Bolgarijo, je
sam Vaš dopisnik skusil pred par dnevi to neprijetno absurdnost.
Sploh je življenje v Plovdivu tako bujno, da je vredno videti je in ob svojem času tudi podrobnosti tega žitja in bitja opisati. —e—
Uterjanje trgovskih terjatev v Srbiji.
(Dalje.)
D Biljeg (kolek) prilog znaša 20 para (blizu 8 kr.) Odvetnikov cenovni k. Tukaj navadni odvetniški i. d. stroški so jako veliki; radi tega sem pogodil s pravnim zastopnikom poročniškim za zastopstvo avstro-ogerskih strank cenovnik njegovih zaslužkov z najmanjšimi in največjimi postavki po vrednosti pravdnega predmeta in težkoči pravde.
1. Za poučenje in proučenje spisov gld. 5.— do gld. 10.—.
2. Za pooblastilo (izključno pristojbina za po-verjenje podpisov na Srbskem in kolek) gld. 2.—.
3. Za prosto ustno ali pismeno terjanje v Belemgradu bivajočega tlolžnika in sporočilo vspeha (s prepisi in prosto poštnino vred) gold. 3.— do gld. 5.— .
4. Za prošnjo za upeljavo sekvestracijskega postopka na podlagi menjice, dolžnega pisma ali jednacega (s prepisi i d vred) gld. 3.— do gld. 6.—.
5 Za pritožbo, po kateri se mora pripravljena sekvestracija opravičiti (s prepisi i. d. vred) gld. 3.— do gld. G.—.
G. Za tožbo z rednim postopkom (s prepisi i. d. vred) gld. 10.— do gld. 20.—.
7. Za ukore ali presoj ne pritožbe (z vsemi prepisi vred) na II. ali III. stopnjo gld. 10.-- do gld. 15.—.
5. Za navzočnost na dnevih, pri obravnavah v Belemgradu za vsako uro gld. 2.—, zunaj Belega grada za vsaki dan gld. 15— in povrnitev potrošene gotovine za voz, parobrod ali železnico.
9. Za prosto pismo lastni Stranki, nasprotniku, pričam i. d. ako pravda dalje traja (s prepisom in prosto poštnino vred) gld. 1. — .
10. Za pismeni oglas h konkurzni masi (s prepisi in prilogami vred) gld. 2.— do gld. 5. —.
Umeti je vse naštete pristojbine, takse in odvetniške zaslužke v goldinarjih avstrijske veljave gotovega denarja, plačilne v Belemgradu.
Ako bi katerakoli v avstrijskih ali ogerskih trgovinskih knjigah upisana tvrdka izvolila si zastopnikom v pravnih zadevah poverjenca c. kr. poroč-ništva in bi našla njegov račun prevelik, svobodno ji je, da mi poda tak račun v presojo in določbo, proti kateri določbi odvetnik nema nikakeršue pravne poti, V zavarovanje terjatev, ki bi utegnile postati iz zastopstva pravnih zadev proti omenjenemu odvetniku na dobro avstro-ogerskim strankam, zastavil je on na mojo prošnjo tisoč gotovih frankov, ki so se  uložili v hranilno  blagajnice c. kr. poročuištva.
Da se avstro-ogersld trgovci obvarujejo vseh nepotrebnih stroškov, izgub terjatev in zamude časa, bilo bi jim priporočati o tej priliki še sledeče :
1. Da se varuje menično pravo proti podpi-suvcu ali sprejemniku menice, po srbskem pravu ni treba protestovati menice ; le prevodniku (žirautu) nasproti treba protesta. Toliki protesti zarad neplačila proti vzprejeniniku so avstro-ogerskim upnikom le nepotrebni stroški.
2. Po avstro-ogerski pravni ravnavi utrjuje pri« pomiii na računih i. d.: „plačilno v . . . ." (n. pr. Ljubljani) forum solutionis (reševalno sodišče) za kraj, kjer se ima plačati, in ta pristojnost avstrijskih sodišč za takozvane „kontokorent-tožbe" (tožbe s tekočih računov). Pri obravnavah vsled ta-cifa tožb po avstrijskih sodiščih urejenih se srbske stranke navadno dajo zaočuo obsoditi (kontumaei-rati), puste, da se obsodba upravokrepi, in tudi ne ugovarjajo izvršbineinu odloku avstrijskih sodišč. Potem dohajajo tlopisi za dolžnika pristojnemu sodišču radi posilne izvršbe. Zdaj še le ima srbsko sodišče, v čegar okrožji naj bi bila izvršba, v zmislu čl. XIII. avstro-ogersko-srbske pogodbe za varstvo prava z dne G. maja 1881 (drž. zak. št. 88 1. 1882) odrediti „skrajšano obravnavo", »katera se ima pa omejiti le na razsodbo: so-li v pogodbi ustanovljeni
j pogoji za posilno izvršbo?" — Jeden  teh pogojev
j za posilno izvršbo sodnih razsodb se nahaja v čl. IX., odst. II. pogotlbe za varstvo  prava,  ki  se glasi:
j „2. Ako je pristojnost razsodnega sodišča po pravilih veljavnih za naprošeno sodišče utrjena-. Ker pa pripomni na računu: „piačilno v . . . ." po srb-
j skem pravu pristojnosti avstrijskega sodišča ne utrjuje, tudi srbska sodišča L in II. stopnje, mnogokrat
celo kasacijsko sodišče, vsled ugovorov srbskih strank I in njihovih zastopnikov pristojnosti dotičnih avstro- ; ogerskih sodišč ne pripoznajo in ne dopuste po- ; silne izvršbe razsodeb na podlagi takozvanih konto- ' korentnih tožb. Priporoča se torej avstrijskim trgov- i cem, naj si dajo pripoznanje pristojnosti avstrijskih sodišč zagotoviti s pismom prej ko so naročbe iz- j vršili, ali ker bi to malo ne vsak pošten srbsk trgovec odrekel, pa naj hi se v slučaji pravde koj do pristojnega srbskega sodišča obrnili.
(Konec prih )
Politični razgled.
i%o<raiije <ležele.
V L j u b 1 j a n i 19. oktobra. j
Ogerska vlada misli z vso energijo postopati proti Rumunom na NecliiiograAkera, kateri de- I lujejo na to, da bi se ta dežela priklopila Rumu- i niji. Poštarjem se je naročilo, da imajo zadržavati vsa sumnjiva pisma, ter ja izločevati takoj preiskovalnemu sodniku. Pravoslavnega župnika, pri katerem so našli dinamit, so že zaprli. Kakor se govori, bilo je na Sedmograškem vse pripravljeno za ustajo, ki bi se bila začela po končani trgatvi.
V u a Hi c di'/av<r.
UolgarNki knez je neki že pomladi vedel, kaj da se pripravlja v Vzhodnji Rumeliji. Nekaj Časa se je branil stopiti na čelo temu gibanji. Ko i je pa zvedel, da se od neke strani deluje, da bi ga odstavili in na prestol postavili kneza Nikito ali pa svaka ruskega carja Vladimira, se je odločil za j preobrat. Ko je bil v Angliji, so mu neki tam za- ! gotavljali podporo. Ko je knez drugikrat odhajal Ha potovanje v inozemstvo namreč v Avstrijo, je že j bil popolnem odločen za združenje Bolgarov. Pošlo-Vi) se je bil s temi besedami: „Ko se vrnem, po-klonil bodem nekaj svojemu narodu". Giersu v j Franzensfrste knez tudi ni tajil tega in ruski mi-nister ni ugovarjal združenju. Samo ruski car ni ! bil nič poučen o tem. To pa je uzrok, da se je I Rusija takoj tako odločno izrekla proti knezu in Plovdivskemu prevratu. Car neki odločno deluje na to, da bi prišel njegov svak na bolgarski prestol. Kakor se trdi, je prevrat v Vzhodnji Rumeliji jako pospešilo to, da je tamošnja konservativna vlada preveč proteževala svoje privržence in liberalce povsod izrivala iz služub. To je vzbujalo vedno večjo nevoljo nuj liberalno stranko, katera je najbolj priljubljena pri narodu. Tako dolgo je še šlo, dokler je vlada tako postopala le s civilnimi uradniki, ko je pa vlada poskusila to tudi pri vojski in je odstavila majorja Ljnbimskega, so pa hitro liberalni častniki se jeli posvetovati, kako bi se znebili konservativne vlade. Ker se je pa tedaj v nekaterih narodnih krogih že močno delovalo za zjedinenje z j Bolgarsko, sklenili so tudi liberalni častniki podpi- ! rati to prizadevanje. Tako je prišlo, da se je ta I stvar tako mirno izvršila, ker baš v vojski i i kon- j servativua vlada našla nikakih privržencev. Tako i je ta prevrat ne samo delo slovanskih, ampak tudi delo liberalnih idej. To tudi utegne biti nekoliko uzrok, da s tem prevratom ne simpatizujejo v Rusiji. Sedanji ruski car je jako hud nasprotnik lihe- j ralizma, ravno tako tudi skoro vsi njegovi svečniki. Ko smo že omenili, da je liberalizem nekoliko pripomogel h temu prevratu, ne bodo od več, da ob kratkem naslikamo življenje vodje vzhodujerumclij-skih liberalcev Stojanova. Ta mož je sin nekega pastirja in je tudi sam do svojega 13. leta ovce pasel. Potem ie pa ubežal iz očetove hiše in se je v Varni izučil krojaškega rokodelstva. Ko je postal krojaški pomagač, odpotoval je v Ruščuk. Tu se je naučil bolgarski čitati, potem se je poprijel ruščine, francoščine, nemščine in angleščine. Z veliko pridnosti se je hitro priučil teh jezikov in prisvojil se več drugih znanostij ter postal gimnazijski učitelj v Plovdivu. Nekaj časa bil je tudi mirovni sodeč v Lomu. Hvalijo ga, da je tudi dober jurist. Gode Napoleon zna na pamet. On je organizoval ustajo 1876 leta. Pozneje se je mnogo udeleževal politiš-kega življenja. Bil je jeden glavnih prirediteljev makedonskih taborov v Vzhodnji Rumeliji. Zaradi tega je zgubil svojo profesorsko službo v Plovdivu. Sedanja provizorična vlada jako čisla Stojanova in ga rada povprašuje za svet. Kako se bode vzhodnje-rumelijsko vprašanje rešilo, se še nič ne ve. Rusija se vedno zahteva status <juo ante. „Nordu, naravnost zahteva, da se odstavi bolgarski knez, in pravi, da Evropa ne sme dopustiti, da bi posamični iniriganti igrali z neizkušenim narodom in prelam-ljali Berolinsko pogodbo. Dogodki v Plovdivu. trdi ta list, se ne dajo opravičiti, ker so delo časti-hlepnezev. Dolžnost velevlastij je, s skupnim postopanjem ustanoviti status <pio ante. Ker pa ni misliti, da bi vse vlasti bile tako odločno proti Bolgarom, misli se, da, če so zjedinjenje ne bode dovolilo, se bode pa bolgarski knez imenoval sprva za pet let za generalnega guvernerja vzhodnjeru-melijskega. Pozneje se bode to guvernerstvo pte-menilo v dosmrtno in nazadnje se pa bode vendar ustanovilo zjedinenje.
Svhi peso začeli vojne. S tem pa še ni rečeno, da kaj tacega neso nameravali. Od tega so je odvrnila nekoliko prigovarjanja vlastij, največ pa
ponudba bolgarske vlade, da je pripravljena s Srbijo na novo urediti mejo. Srbska vlada neki ne Želi od Bolgarije dobiti druzega ozemlja, nego okraja Trn in Breznik, v katerih bivajo izključljivo Srbi. Za Vidinski okraj pa baje Srbom ni toliko. Bolgari priznajo sami, da imajo Srbi iz etnografičnih ozirov prav, ako zahtevajo napominana okraja. Bolgarska fn sbrka vlada se bosta o tej stvari mirno pobotali. Stare Srbije pa Srbija ne bode skušala pridobiti, ker ve, da se s Turki meriti ne more, velevlasti so jej pa odrekle pomoč. Kralj in vlada sta se zanašala na Avstrijo, in to je bilo uzrok, da je sprva v Belemgradu zavladala taka odločnost in bo-jaželjncst. Ko je pa Avstrija odrekla vsako pomoč, je pa v srbskih vladnih krogih zavladala takoj velika spravljivost. Narod je nezadovoljen, da vlada igra ž njim tako komedijo, in Še vedno sili, da bi se začela akcija, zlasti vojaški krogi. Tudi ni gotovo, da hi narod se zadovoljil samo z dvema bolgarskima okrajema. Kralj in vlada sta v veliki zadregi. Govori se, da se bode zopet sklicala skupščina, da se jej objavi položaj in da skupščinarji odločijo, ali naj Srbija miruje ali pa naj začne boj. Iz Belega grada se celo javlja, da že kralj premišljuje, da bi odstopil, ker je zgubil vso popularnost pri narodu. Posebno je pa v Srbiji zavladala velika nevolja na Avstrijo, ki je Srbe pustila na cedilu.
Crnogorska vojska je neki dobila povelje, da mora biti pripravljena. Mej vojsko se je že neki delilo strelivo. Kak namen bi imelo to oboroževanje Črne gore, se ne poroča.
Turki šp vedno vkupe spravljajo svoje čete. Posebno so mnogo čet odposlali na srbsko in bolgarsko mejo. Ko bi katera teh dveh držav začela vojno, našla bode jako hud upor. Sicer so pa dogodki na Balkanu precej prestrašili turško prebivalstvo. Tako se v Drinopolji pripravlja vse inohame-dansko prebivalstvo za bran mesta, ko bi je napali Bolgari, če tudi v Bolgariji nikdo še kaj tacega niti ne misli.
Uzrok razporu  mej Anglijo in IKIrmo je
ta-le: Birmanska vlada kontiskovala je premoženje družbe ,.Bombay-and Birma-Trading Conipanv" na podlagi razsodbe nekega birmanskega sodišča. Anglija je protestovala proti temu, ker po pogodbi, sklenenej mej Anglijo in Birmo smejo take prepire razsojevati le mešana sodišča. Lord DuHerin je v sporazumljenji z angleško vlado že poslal birmanskemu kralju ultimatum. V tem ultimatumu zahteva, da kralj dostojno vzprejme odposlanca vrhovnega komisarja in ustavi vsako postopanje proti temu društvu, dokler odposlanec te stvari ne preišče.
Dopisi.
1% Trsi ji 18. oktobra. [Izv. dop.j Radostno mi je srce bilo, ko se je sprožila krasna misel, da se nasproti „Scbulvereinu" ustanovi jednako slovensko društvo in ime temu društvu bodi „družba sv. Cirila in Metoda". Ali še veselejši sem bil, ko je prišla na svetlo še krasnejša misel, namreč v našem Trstu ustanoviti poddružnieo temu društvu. Osrednji odbor nam je poslal svojega zastopnika g. Ivana Hribarja. Prva skupščina je bila včeraj 17. t. m. v čitalniški dvorani. Zbralo se je nad 150 rodoljubov, mej kojimi se je delavski stan najbolj spoznal. Čast našemu prostemu delavcu! Spoznal je sedaj naš narod, da se moramo z vsemi silami upreti proti požrešnemu tujcu, ki nam našo milo deco trga iz rok ter iz nje pripravlja naj-strastnejše, najsurovejše sovražnike svojemu rodu. Z velikim navdušenjem smo se zbrali omenjeni dan in srčno bili veseli, ko nam je gosp. Iv. Hribar razložil natančno pomen te po ldružnice.
Pročitala so se pravila in bila odobrena. Volil se je potem odbor, v kateri so izbrani sledeči gg.: prvoniestnikoin monsignor dr. J. S ust, prost; namestnikom Viktor Dolonec, lastnik tiskarne; blagajnikom Valentin M. Živic, inžener; namestnikom Anton Gergolet, trgovec; zapisnikarjem Franjo S te le, uradnik; namestnikom Jos. Drašil, knjigovodja. Po izvolitvi zahvalil se je g. Hribar g. V. Dolencu za požrtvovalnost, s kojo je pričel delati za to društvo in mu želi, da bi ga Bog še mnogo let ohranil za narod vnetega. Na to se g. Dolenec zahvali g. Hribarju in naposled konča svoj govor z živioklicem na presvitlega cesarja. Gromoviti živio doneli so po dvorani. Prav veselim srcem smo odšli od prve te skupščine. Do sedaj se je upisalo 13 ustanovnih)v, 72 letnikov in 10 podpornikov. Lepo število za prvikrat. Sedaj nas pa vse veže sveta dolžnost, da nabiramo mej vsemi stanovi novih udov, da s tem pripomoremo rešiti naše otroke iz žrela ljutega sovražnika. Na delo tedaj Tržaški Slovenci!
S/. Ifjutomera 17. oktobra. [Izv. dop.] Življenja tako živahnega kot letos o tem času že ni bilo več let. Noe in dan si videl velike vozove naložene s praznimi sodi namenjene v gorice in zdaj  zopet  vidiš  voz za vozom naložen z vinskim
pridelkom. Kakor znano, se takorekoč več let sem ni moglo govoriti o Ljutomerskem vinu, ker ga ni bilo vslad vremenskih nezgod po toči, mrazu itd. Letos že moremo govoriti o vinski letini. Da bi ne bilo zadnji čas preveč dežja, bi bilo letošnja tukajšnja vinska kapljica izvrstna, pa slabo vreme je uzrok, da je kvaliteta in kvantiteta srednja. Samo tisti, ki bodo z bratvo čakali na zadnje dni oktobra, bodo dobili izvrstno vino. — Cena novemu vinu tukaj je zdaj 80 do 110 za štrtinjak, „med-žimurskemu" pa 60 do 80 gold. — Pristaviti še imam, da je letos v tukajšnjem okraji prirastlo mnogo sliv, cena jim je bila 7 doli gold. za šter-tinjak. Tudi glede zrnja je bila letina dobra, pa cena je žitu jako slaba, pšenice se vagan komaj proda za 3 gld.
Domače stvari.
— (Adresna debata) v zbornici poslancev pričela se je preteklo soboto Kakor že znano oglasilo se je blizu 70 govornikov, ki pa seveda ne ne pridejo vsi na vrsto, ampak k večjemu manjša polovica. Vendar je gotovo, da adresna debata ne bode v štirih dneh končana, kakor Be je mislilo. Zategadelj se bode število sej pomnožilo in seje bodo baje jedno uro prej. Prvi govoril je Car-neri in otvoril debato, kakor „N. Fr. Presse" sama pravi „in der scharfsten Tonart". Za njim govoril je dr. Rieger. Njegov govor je doslej najznamenitejši. Za dr. Riegrom govoril je dr. Ileilsberg, potem dr. pl. Bertolini, Scharschmid, naposled pa je imel Šuklje svoj „maiden speech", kije bil na desnici vsprejet z večkratnimi dobroklici, na levici pa z ugovarjanjem in sikanjem. Danes nadaljuje se debata in so z desnice kot govorniki na vrsti dr. Ed. Gregr, Matuš, Wiedersperg, izmej Slovencev pa gosp K lun. Ker nam danes prostora primanjkuje, bodemo o teh govornikiti in njih govorih jutri obširneje govorili.
— (Imenovanje.) Gg. Fran K o b I e r in Adolf Rožanc, praktikanta pri deželni sodniji v Ljubljani in Karol Grebenec, praktikant pri okrožni sodniji v Rudolfovem imenovani so avskul-tanti za Kranjsko.
— (Notarska zbornica Kranjska.) Tri včerajšnji volitvi bili so izvoljeni: Gosp. dr. Jarnej Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani, predsednikom; gg. notari Ivan Gogo 1 a, dr. Teodor Rudež, Luka Svetec in dr. Fr. Vok odborniki; namestnikoma pa gg. notarja Ignacij Grunt ar in Janko Kersnik.
— (Začetek mobilizacije?) Iz Trsta se nam piše dne 17. t. m.: Pomenljivo za sedanje okoliščine je, da se od tod pošilja čedalje več vojakov v Dalmacijo. Doslej odšlo je že osem batali-jonov, a vrnil se je iz Hercegovine samo jeden. Vojaki, dospevajoči po železnici vedno po noči, ukrcavajo se takoj na lad'je ter navadno odpelja-vajo, prodno se zdani. — Tudi provijanta vozi se nenavadno veliko v Spljet, Metković in Kotor. Pred-včeranjem odšel je odtod veliki pnrnik „Iierenice" polen moke, kakor se čuje, v Kotor in zopet so naznanjene nove pošiljatve provijanta. — ,,Lloydovo" ravnateljstvo prejelo od vojnega ministerstra nalog, naj ima 10 velikih paru i kov pripravljenih tako, da jih bode moglo v 4 8 urah dati na razpolaganje za vojne transporte.
— („Sokol") pristopil je za podpornega uda akademičnemu društvu „Slovenija" na Dunaji. — Poletna doba letošnja „Sokolu" ni bila kdo zna kako mila in ugodna; imel je več smole, kakor pa lepega vremena pri svojih izletih. Zato se nadeja, da se mu bodo bolj obnesli zimski večeri, v katerih bode prirejal „jour ti.\e" in „Sokolske večere", kjer se bo z združenimi močmi za prijetno zabavo po možnosti skrbelo. Prvi tak „jour tix" z jako zanimljivim programom napravi „Sokol" v soboto večer 24. t. m. v tukajšnji čitalnici. Reditelj mu je odbor. Začetek ob 8. zvečer.
— (Leposlovna š k a 1 o b o n š č i n a. ) Tuka jšen slovenski dnevnik prinaša v svojem listku nizviren zgodovinski roman", v katerem se mej drugim stilističnim cvetjem nahaja tudi ta-le cvetoči stavek: „zatorej mu je Urša, domača dekla na Viguji, poripsala s skalo bonom z a g rampa na lica, in tako se zdi, kakor bi bil < anes oblekel se v novo kožo itd.w Ubogi Cene, tebi je bilo še hujšo, nego „Cmokavzarju in l.'šperni" !
— (»Ceciliji u o društvo" v Ljubljani) bode imelo v četrtek dne Li'J. oktobra 1885. 1. VI. občni zbor z naslednjimi  točkami:   1. Ob deseti
dopoludne: slovesna sv. maša v stolnici (Festum sanctae Fitlci, V. M. sem.) Introitus „Me exspecta-verunt", cantus cboralis. Missa ,0 elemens, o pia, o duleis Virgo Maria!" IV. voc. inaequal. auct. Dr. J. B. Benz, op. 8. Graduale „Adjuvabit eam Dens" IV. voc. aequal. auct. Ant. jFoerster. Offertoriuni „Diffusa est gratia" IV. voc. inaeoual. auct. Dr. Fran Witt. Comnumio „Feci judiciuiu". cantus choralis 2. Ob jednajstih zborovanje v kne-zoškotijski palači; obsegalo bode: a) nagovor predsednikov; b) sporočilo tajnikovo; c) sporočilo blagajnikovo; d) sporočilo glasbenega vodje. S. Ob V* na pet popoludne v cerkvi čČ. oo. frančiškanov a) „Adoro de devote" auct. Eug. Frev. b) Lavre-tanske litanije, harmonizovan koral, c) „Tantum ergo — Genitoti", (B-dur) auct. Dr. Fr. Witt. d) „Hvaljen bodi Jezus Kristus" auct Dr. Fr. VVitt. K zborovanju uljudno vabi vse društvenike, k cerkvenima slovesnostima pa sploh vse prijatelje svete glasbe odbor „Cecilljinega društva".
— (V Šent Vidu nad Ljubljano) se je včeraj praznovanje 800 letnice jako slovesno končalo. Vsa vas bila je v zastavah, zvonik ovenčan, dva lepa slavoloka postavljena, zvečer pa Šent Vid, Vižmarje in sosedhe vasi krasno razsvetljene. Knez-škof dr. Misija imel je zjutraj propoved in cerkveno opravilo, popoludne pa je vodil veliko procesijo. Naposled zapela se je zahvalna pesem. Udeležba Ijudij bila je ogromna.
— (Vereščagin na Dunaj i,) Slavni ruski slikar Vasilij Vereščagin prišel je na Dunaj in sedaj pripravlja razstavo svojih najnovejših slik, ki bodo v „umetniškem domu" izložene, počenši s 25. dnem t. m. Slike bodo tako velike, da tacih baje Dunaj ni še videl. Okviri so dolgi po 10 metrov, a široki 5V« metra. Stolbe preprežene z velikanskimi indijskimi prepregami. Umetnik jih je dal sam napraviti v Indiji. Dve prepregi sta posebno zanimivi in imenitni. Dolgi sta po 10 metrov in 8'/a metra široki. Vereščagin ji je našel izvirni v Jevpore, v palači„maharadšaha" in dobil dovoljenje, da ji sme ponarediti dati, ker so mu tudi storili ujetniki v Agri. Obe prepregi ste torej posneti po uzoru, ki je star 350 let in bil nekdaj napravljen za velikega mogula. Težki sta pa po pet sto-tov, od prave volne. Dunajcanje se te izložbe močno vesele. Pa je iz rok Ilusa, Slovana !
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Carigrad 19. oktobra. Odgovarjajoč na kolektivno noto zahvaljuje se turška vlada vla-stim za naklonjenost in prosi, naj vlasti kneza bolgarskega napotijo,   da se vrne v Bolgarijo.
Pariz 19. oktobra. Pri ožjih volitvah voljenih 208 republikancev, 21 konservativcev. Iz dveh volilnih okrajev izid še neznan.
Zagreb 18. oktobra. Obsodbo banskega stola, po kateri se je dr. Franku odvetnikovanje prepovedalo, dr. Derenčinu pa na tri mesece ustavilo, razveljavil je septemviralni stol.
Inomost 18. oktobra. Vode upadajo. Povsod jasno vreme. Tudi onkraj Brennerja, povsod toplo, ker še prevladuje jug.
Sofija 18. oktobra. Vlada je v kolektivni noti izraženi nasvet velevlastij vsprejela in sklenila, da se večina bolgarskih Čet nazaj pokliče in da se le male posadke puste, dokler se ne bodo vlasti o
i sodi Vzhodne Rumelije odločno izrekle.
Berolin 18. oktobra. „Norddeutsche AUge-meine" protivi se energično vsakemu motenju miru od strani balkanskih držav — bodisi mej seboj ali pa s Turčijo. Tako podjetje zavračala bi vsa Evropa, ker bi sicer prišla v nevarnost, da se ruši mir.
Ha/,**«* vesti.
* (Ganljiv samomor.) V pensilvanskem mestu Bradford ustrelil seje nedavno petletni VVillie Norf. Malo dnij poprej umrla mu je sestrica in mali dečko vprašal je mater, bo li sestro zopet videl, Če pride v nebesa. Kmalu na to vprašal je, bi ga li v nebesa k sestri pustili, ko bi umrl. Mati, ničesar sluteč, rekla je, da to je dovolj za nebesa. Malo potem začuje inati strel, hiti v drugo sobo in vidi, da se je otrok ustrelil.
ii s e o m a m i
prinaša v 20. št. sledečo vsebino: Janez Sobice. Zgodovinska novela.  —  Spisal dr.   [van Tavčar.
(Dalje). — Svatba. Pesen. Zložil Ksaverij. — Dr. Josip Krai.jec. Životopis. (Dalje.) — Iz sazavskih letopisov. Zgodovinski roman. — Češki spisal Vac-lav Beneš Tfebizskjf, poslovenil —1—r. (Dalje.) — Pesem o carji Ivanu Vasiljeviči, mladem opričniku in pogumnem kupci Kalašnikovu. Zložil Lermontov. Preložil Josip Kržišnik. (Konec II. dela) - Slovenci in Hrvati v Pnuri. Spisal Anton Terstenjak. (Dalje.) — Na Velegradu. — Dva lista iz knjige jugoslovanske. 1550 1584. 1835 —1848. — Hrvaški spomini. Spisal J. Terdina. (Dalje). — Die schar-fere Tonart. Spisal Xp. — Princesa Tereza bavarska o Rusiji. (Konec.) Spisal A — Naše slike. Primož Trubar. Poljskega kralja Jana Sobieskoga slavnostni ubod na Dunaj 17. septembra 1683. Spisal —r. Hvar. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — Slovan velja za vse leto 4 gld. 60, za pol leta 2. gld. 30 in za četrt leta 1 gld. 15 kr.
I.oterljne srn-Ue 17. oktobra: Na Dunaj i:     52,     G9,      4,     36, 46. V Gradci:     86,     40,     31,     15, 89.
Tujci :
18. oktobra.
Pri :   Knoginja Ilohan iz Prage.  — Braune
I Dnnaja. — G laser b Trstu. — Barčič, VVintorhalter iz Karlovca. — \Vitsche s Dunaja.
Pri i :  Lovvensuhri  g  Dunaja. — Dr, Gasner
iz Gorice. — Ilochbftuer z Dunaja.
Ti">Ji<» <-c-«i^ » IJilfrlJasas
dne 17 oktobra t. 1.
	g!- kr.			kr.
Pšenica, hktl.   .    . .	6 34	Špeli povojen, kgr. .		66"
		Surovi* maslo. _		84
JeČUlOII,      „ ...	4|65	.Jajcu, jedno .... Mleko, liter ....	—	2-i>
Oves,               .    . .	30"		-	8
Ajda,               .   . .	4 06	Goveje       meso, kgr.	—	6r
j Proso, .....	5l'20	Telečje a	—	ea
Koruia,    ,     .   . .■	5 4	Svinjsko        , „	—	r»0
Krompir,    .         . .	241	Koštrunovo    „ .,	—	35,
! Leča,          „            . .■	8 -		—	45,
Grah,        r ...	8 -	Golob......	—	17'
Fižol,        , ...	8 50	Seno,   100 kilo    . .	1	
Maslo,             k>,T. .	— |»fi	S Umi.t,   „     „      . .	i	78
i Mast, t,	-—180	Drva    trda, 4 □ metr.	7	60i
Speti trHen, „	— 54	a   mehka,    . „	,"»	50
Meteorologično poročilo.
1	Chs ona- , ■. baromotr* zovazna v mm.		Teru- Ve-porutum    tro v		Nebo	Mokrio* v iii m.
17. okt.	7. z j ntra i 2. pop.' 9. xvec«r	i 40 90 mm. 739 80 j.b. 140 ćJOis'm.	12«" C 18 2' G 12-6° C	brezv. z. s/.h. si. szh.	megla ja». d.jas.	000 mn.
18. okr.	7. zjutraj 2. pop. i*. »veivr	73854 mm. 737-18 mi«. 737 ti(> :mn.	10 0" C 16 2° O 9 8° C	brezv. brezv. brezv.	obl. (i. jas. jas.	0-90i.nu. dežja.
Srednja  temperatura 14\r>° in 12 0°, za 3 2° in O-nad no: uialoui.
ID'inaoska Toorza
dne 19. oktobra t. 1
Jzvimu telegrafiono porodilo.)
Papirna rentu . Srebrna rer.ta .... /.lata rent* .... v1,, marčna rents . Akcije narod ie banko Kreditne a kepe    . . I.i.ndon
Srebro.......
Napol
fj kr cekini Ncniske marke l°/0 držuvne srečke iz Državne arefike t/. 1 18« i"l0 avstr  zlata renta, davka prostu Otrrska zbita renta 4U/U . .
„     papirna renta 5°/g . .
Ji'/0 Štajerske zemljišč odvez oblig DuTinva r::g srečko 5°/„ 100 gld
Zemij obe livstv 4'/,°/,, zlati zaat tisti . Prior, obli p Eli:'.abetine zapad železnice Prior tibltg Ferdluaudovc sev. Kreditne srečke Kiidolfovu are-'-ki* Akcije Alitflo-avstr bmiki
18M
250 >:Id 1W gld
železnice 100 gld 10 „ 120 m
Tramui\vay-druSt  velj 170 gld a. v
81	gld	8.)	kr
82		30	
108		40	
9-?		45	
853		—	n
9 8		—	
125		25	
9		95«	i* -
5	rt	93	
61	n	60	
12B	it	50	
l(>8	_	40	_
108	n	40	n
96		45	it
89	rt	50	
104	n	—	n
115	«	25	
125	Ti	40	
115	r>	70	
?(>«	n	—	n
174		75	
17	n	50	n
95	■	50	
1S2	a		„
Vi prodaj »ta
CLT7"© feololll,
jedna bela, ilrug.i rujave barve, i>be mladi, močni, čez 15 pesti visoki in M vsakovrstno delo. Več se izve m* p<»Atl t liriji. '608)
Odlikovano sedniograška
gorska vina
>' «-i > ■ 1.1«- ii i<•j» 11 In »<><l<'lcili
z jaiučcno
prirodno čistoto
priporoča       (543—ti)
JOS.B.TElTSei,
pro<l»ja vina,
na Seiliui.graskeiii.
Cenik in posknšnje zastonj i n franko.
Zastopnik M liri*m|nko:
julij Schillinger v Ljubljani.
Skozi 40 let preskušeno 1 j
C. kr. izklj. pnv. in prvu atner. in angl patentovana
Anatherin zobna in ustna Y0da
dr. .1. «3t. s»oi»y-a,
c. kr. dvornega zdravnika za zobe, DnuaJ, mesto, ReftnergaMe 2.
Anatherin ustna voda pomaga v «peol]alnlh «lu6ajlb, katare tu ob kratkem naštejemo:
1. Čisti z«»be It) usta sploh.
2. Pomaga, k.idar se že začne delati vinski kamen (zobni kamen).
3. Zobem da prejšnjo naravno barvo.
4. Ohrani čiste umetno zobe.
5. OlajSuje in odpmvlja trganje po zobeh in bolečino, katere napravljajo otli zobe.
6. Odpravi gobasti dtesen.
7. Utrdi majajoče zobe.
8. Pomaga proti lahkemu krva/ljenju dlesna in proti gnitju dlesns.
9. Dajo lep  duh sapi in odpravi smradlpvo sapo. t
10. Pomaga proti fcljivicain v grlu, ki včasih tako boleče uplivajo na govoiila.
11. O/.dravi skorbut v ustih, za kar so posebno priporoča potnikom po morji.
12. Olajšuje zobenjo pri otrocih.
13. Neobhodno je potrebnu pri rab: mineralnih
voda.
14. Pokazala se jo kot dobra za spiranje grla pri kroničnih boleznih in diftoritidi.
Velika steklenica velja gbl. 1.40, srednja gld. 1.— in mala 50 kr.
C. kr. zdravnika za zobe dr. Popp-a zobni prnšek ttifl^^.**1™*
Talin si i»ji«T'> v 8kiltliic*n P"       122 osveži
/iO.Jim |faoi<a   ust:i in [ma prijetni aroma. _„l,nn aruinatična, naroja zobe bleščeče
/jOilllil  |»dSia  belo, Cena 35 kr.
Viihna lllr lil lil prakti-no sredstvo, s katerim /011IIU  JMGlIlUd, si |allk„ vsakdo sam jilom-
bujfl otle zobe. Cena gltl 2.10.
'/i*iuliitu*njk milu i)r,,ti hrattajp, HUJem, o^gr-ZeiHIJIStllO       O pein,pegam,prhijajn vglkvi in brali, izpuščajem, bole/.iiiin lil nečistostim kože sploh. Gena 30 kr. ,326—2j
Dobiva bo p Ljubljani pri lekurjili J. S\vobodn, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Ibrschitz, G, Piceoli, dalje pri tr-goveih 0. Kuringer, Vaso Petfim^, Ed. Mt»hr, P. Lass-nik, bratje Krisper- p Postojim': Fr. llaccarich, lekar; na Krškem: F. DOmelies, lekar; v Idriji: J. VVarto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Skofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kotevji: J. llraune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglieliuo, lekar; v Litiji: J. lleneš, leksir; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Novem mestu- J. Bergman, D. Ri/.zoli, lokarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J ltup-reoht, lekar; v Cmomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi:
A. Leban, lekar O^r P. n. občinstvo so prosi zahtevati izrecno c. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti Mamo take, ki imajo mojo varstveno znamko. ijmW~ Več ponarejaleev in proilajalcev na Diinaji in Inspraku biln je nedavno obsojenih k občutnim kasnim.
Mih. Kastuer, Karol Karingoi- v Ljubljani;
Karol Sehaiinig v Kranj i; Alojzij Walland, .1. Kuplerscbrnld, F. Zanv'gor, Traun & Stiger v Cel j i; IIatheyer & Felvernigg, Aloj/.ij Fuetis, Anton  Robin,  Valentin Trost,
C. 1!   Kossbaeher, F. Terdina, Jos. Li povita v Celovei priporočajo svojim p. u. kupovalcem Znclierl-ovo najnovejšo speeijiiliteto praškov, katera v intenzivin-j moči in sigurnosti presega vsa dosedanja sredstva:
za popolno vnićenje in iztreblienje vseh škodljivih in sitnih mrčesov,
kakor: stenic, bolh, iurkov, molov, muh, uši, mravelj itd. Posebno so pred tem  svari:  „Zaonerlin" ne z navadnim mrčesniin piaskotn zamenjati! rZaelierlinu prodaja se le v originalnih steklenicah, nikdar pa se v samem papirji ne prodaja ali pa odtirt, ne \.i_ra. Originalne steklenice morajo iniMi. da je pristen, podpis 8—12) imena in varstveno znamko,
i?t!»teli in odgovorni urednik: Ivan 'h e 1 o /. n i k a r.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne