Poštnina plačana v gotovini CENA 36 din URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLO VENI J % Leto XII V LJUBLJANI, dne 8. decembra 1955 Številka 49 VSEBINA : IGO. Zakon o pokopališčih. 161. Zakon o potrditvi sklepnega računa o Izvršitvi republiškega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1954. 162. Odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1955. 163. Odlok o vodstvu kulturno-prosvetnih, umetniških In znanstvenih zavodov. 164. Odlok o ustanovitvi, odpravi In o določitvi sedeža nekaterih okrožnih in okrajnih sodišč ter o krajevnem območju okrožnih In okrajnih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji. 1G5. Odlok o določitvi krajevnega območja okrožnih gospodarskih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji. 166. Sklep o izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v Celju, okrožnega sodišča v Mariboru in okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru. 167. Odlok o spremembah odloka o nagradah poslancev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, o povračilih poslancem In o plačah poslancev, ki opravljajo stalne funkcije v ljudski skupščini, domovih, odborih In komisijah. 160. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o pokopališčih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 5. decembra 1955 in ki se glasi: ZAKON o pokopališčih 1. člen Pokopališča kot komunalne sanitarne naprave upravljajo občinski ljudski odbori. V krajih, kjer so krajevni odbori, upravlja pokopališče občinski ljudski odbor po krajevnem odboru, Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor upravlja pokopališče sam ali po pokopališki upravi. Pokopališko upravo ustanovi občinski ljudski odbor kot finančno samostojen zavod. Pokopališko upravo vodi upravni odbor, ki šteje najmanj tri člane. Clane upravnega odbora in upravitelja ime-uuje občinski ljudski odbor. 2. člen Na pokopališču se pokopujejo mrliči praviloma >z okoliša, ki ga določi občinski ljudski odbor. Ce obsega pokopališki okoliš dele dveh ali več občin, določijo pokopališki okoliš sporazumno prizadeti občinski ljudski odbori. 'V takem primeru določijo občinski ljudski odbori s pogodbo, kolikšen del stroškov za ustanovitev in za vzdrževanje pokopališča bo krila vsaka občina. 3. člen Novo pokopališče se ustanovi z odločbo občin-skega ljudskega odbora. Če naj obsega pokopališče dele dveh ali več občin, odloči o ustanovitvi pokopališča ljudski odbor tiste občine, kjer bo pokopališče. Prostor za novo pokopališče mora ustrezati po-gojem, ki se predpišejo s pravilnikom (14. člen). 4. člen Pokopališče mora biti v skladu s pravilnikom (14. člen) zgrajeno in urejeno po projektu, ki ga po- trdi pristojni organ v sporazumu s pristojno sanitarno inšpekcijo. 5. člen Vsako pokopališče mora imeti svoj načrt razdelitve grobov (parcelacijo). Načrt razdelitve grobov izdela upravni organ občinskega ljudskega odbora, krajevni odbor oziroma pokopališka uprava v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo, potrdi pa svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. 6. člen Na pokopališču se smejo graditi samo takšni objekti, ki so potrebni za sanitarno tehnično službo pokopališča. 7. člen Vsako pokopališče mora biti primerno ograjeno, 8. člen Na pokopališču ali v neposredni bližini pokopališča morajo biti primerni prostori za polaganje mrličev na mrtvaški oder, za obdukcijo ter za shrambo pokopališkega orodja in drugih potrebščin. S pravilnikom (14. člen) se lahko predpiše, da mora imeti pokopališče tudi še druge higiensko-sanitarne naprave. Za več manjših pokopališč je lahko izjemoma en sam prostor za obdukcijo. 9. člen Grobovi so lahko zgrajeni tudi kot grobnice. Na grobovih se lahko postavijo spomeniki in nagrobniki. Za spomenike, ki se štejejo za zgradbe po gradbenih predpisih, in za grobnice je potrebno gradbeno dovoljenje po veljavnih gradbenih predpisih. 10. člen Izven pokopališča je dovoljeno pokopavati mrliče samo izjemoma na podlagi sporazumnega dovoljenja upravnega organa okrajnega ljudskega odbora za notranje zadeve in sanitarne inšpekcije, če so izpolnjeni sanitarni pogoji, ki bodo predpisani s pravilnikom (14. člen). 11. člen Prekop mrličev iz enega groba v drugega ali iz enega pokopališča na drugo, je dovoljen samo ob pogojih, določenih s pravilnikom (14. člen) in $ predpisi o prevozu mrličev iz enega kraja v drugega. 12. člen Prostor za grob oddaja v uporabo upravni organ občinskega ljudskega odbora, krajevni odbor oziroma pokopališka uprava proti plačilu za določen čas. Odškodnino za prostor in oprostitve tega plačila predpiše svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. 13. člen Pokopališče se opusti, če je to potrebno iz higienskih ali komunalnih razlogov. O opustitvi pokopališča odloči občinski ljudski odbor. S pravilnikom (14. člen) se določi, kdaj se prostor pokopališča, ki je bilo opuščeno, sme začeti uporabljati za druge namene. 14. člen Natančnejše predpise o ureditvi pokopališča, o minimalnih pogojih za ureditev predpisanih prostorov in naprav na pokopališču, o pokopavanju in prekopavanju mrličev, o pokopavanju mrličev izven pokopališč, o opustitvi pokopališč in druge predpise za izvrševanje tega zakona izda Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS v sporazumu z Državnim sekretariatom za notranje zadeve LRS. 15. člen Občinski ljudski odbor predpiše z odlokom pokopališki red za pokopališče na svojem območju. S pokopališkim redom se uredijo vprašanja, ki zadevajo vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, dodeljevanje grobov, vzdrževanje grobov, razpolaganje z opuščenimi grobnicami ter zanemarjenimi nagrobniki in spomeniki, pravice in dolžnosti grobarjev oziroma pokopaliških paznikov in druga podobna vprašanja. 16. člen Na pokopališčih, ki nimajo s tem zakonom predpisanih prostorov in naprav ali ne ustrezajo minimalnim pogojem, ki se predpišejo s pravilnikom (14. člen), morajo biti ti prostori in naprave zgrajeni oziroma urejeni najpozneje v treh letih po uveljavitvi tega zakona. 17. člen Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati uredba o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 34-216/49), drugi predpisi pa, kolikor so v nasprotju z določbami tega zakona. 18. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U 126/1-55 Ljubljana, dne 5. decembra 1955. Izvršni svet Ljudske skupščino Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 161. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije in 49. člena temeljnega zakona o proračunu (Uradni list FLRJ, št. 13/54) razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi republiškega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1954, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 5. decembra 1955 in ki se glasi: ZAKON o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi republiškega proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1954 1. člen Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna Ljudske republike Slovenije za leto 1954, sestavljen po predpisih 49. člena Temeljnega zakona o proračunih in 164. člena uredbe o izvrševanju proračunov. 2. člen Republiški sklepni račun za leto 1954 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1954 ia sklepnimi računi posebnih skladov za leto 1954 j® sestavni del tega zakona. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po republiškem sklepnem računu v letu 1954: I. po republiškem proračunu: dohodki 8.122,583.512 din izdatki 8.078,675.040 din Presežek dohodkov nad izdatki 43,908.472 din II. po sklepnih računih republiških finančno samostojnih zavodov: dohodki 3.585,032.311 din izdatki v 3.200,149.537 din presežek dohodkov 392,248.325 din presežek izdatkov 7,365.551 din III. po sklepnih računih posebnih skladov: dohodki 1.367,018.662 din izdatki 1.313,298.771 din presežek dohodkov ST},719.891 din 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po republiška® sklepnear računu za leto 1954 se porabi za kri J obveze Ljudske republike Slovenije do federacd6. 5. člen Presežek dohodkov republiških finančno sam® stojnih zavodov se razdeli: v republiški proračun se odda znesek za razdelitev na sklade se prepusti finančno samostojnim zavodom din 54.240.881 358.007.444 Presežek izdatkov se krije iz republiškega prot® čuna in iz sredstev zavodov v letu 1955. 6. člen Presežek dohodkov posebnih skladov se prenese kot dohodek v naslednje leto. St. U 127/55 Ljubljana, dne 5. decembra 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. . 162. Na podlagi 2. točke 21. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev due 5. decembra 1955 ODLOK o spremembah in dopolnitvah družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1955 1 1. XIX, poglavje družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1955 se spremeni tako: V točki li-a) »Izdatki republiškega proračunac se znesek 9.470 milijonov dinarjev zniža na 9.270 milijonov dinarjev; v točki 11-b) »Sklad za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski« se znesek 1.000 milijonov dinarjev zniža na 840 milijonov dinarjev; drugi odstavek 11. točke se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva, ki se bodo natekla v republiški proračun in v sklad za pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski preko zneskov, določenih v točki a) in b), in morebitne nadaljnje prihranke, ki bodo doseženi v okviru republiškega proračuna in tega sklada, uporabi Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije za pokritje obveznosti, ki jih ima Ljudska republika Slovenija do federacije na podlagi odloka o dopolnitvi zveznega družbenega plana za leto 195*4 (Uradni list FLRJ, št. 51/54), ter preko republiškega kreditnega1 sklada za investicije za kreditiranje zgraditve ME Vuhred.« 2. Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je pooblaščen, da izvede na posameznih postavkah proračuna in pri posameznih objektih, ki se financirajo iz sklada za pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski, znižanji, ki so odrejena v točkah Il-a) in Il-b). II Za XIX. poglavjem se doda novo poglavje, ki glasi: »XIX a poglavje • se Razdelitev dobička železniškega transportnega podjetja v Ljubljani Enote železniškega transportnega podjetja v Ljubljani (postaje, kurilnice, sekcije in uprava podjetja) smejo uporabiti za povečanje plač delavcev in uslužbencev nad plače po tarifnih postavkah 50 “/o od doseženega dobička, ki ostane po odbitku dela dobička za investicijski sklad skupnosti jugoslovanskih železnic, po pokritju obveznosti po zakonu iz dobička po 59. členu uredbe o delitvi celotnega do- hodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 54-656/54) oziroma po odbitku obveznosti po Vil točki odloka o delitvi celotnega dohodka železniških prevoznih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 56-413/55). V delu dobička, ki je uameujeu za povečanje plač, je tudi prispevek za socialno zavarovanje na povečani del plač. Občine oziroma okraji v letu 1955 niso udeleženi na dobičku enot železniškega transportnega podjetja v Ljubljani.« 111 Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955 dalje. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije St. LS 152/1-55 Ljubljana, dne 5. decembra 1955. Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Mariuko 1. r. Predsednik Predsednik Zbora proizvajalcev: Republiškega zbora: Mavricij Bore 1. r. Josip Rus 1. r. 163. Da bi se začasno, dokler ne hudo izdani posebni predpisi, uredilo vodstvo kulturuo-prosvetuih, umetniških in znanstvenih zavodov v skladu s temeljnimi načeli o družbenem upravljanju, je Ljudska skupščina Ljudske republike /Slovenije uu seji Republiškega zbora dne 5. decembra 1955 na podlagi prvega odstavka 43. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije sprejela ODLOK o vodstvu kulturno-prosvetnih, umetniških in znanstvenih zavodov 1. Splošne določbe 1 Kulturno-prosvetni, umetniški in znanstveni zavodi (v nadaljnjem besedilu »zavodi«) v Ljudski republiki Sloveniji se vodijo po načelih o družbenem upravljanju, kakor določa ta odlok, 2 Zavode neposredno vodijo organi, ki se ustanovijo pri vsakem zavodu. Ti organi izvršujejo svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v mejah zakonov, tega odloka in drugih predpisov pristojnih državnih organov in svojih pravil. Državni organi izvršujejo z zakonom in s tem odlokom določene pravice in dolžnosti pri vodstvu zavodov. 3 Zaradi posebne narave in pomena kulturno-pro-svetne, umetniške in znanstvene delavnosti se lahko v posameznih zavodih ustanove tudi strokovni, umetniški ali znanstveni sveti (v nadaljnjem besedilu »strokovni sveti«), če to terja narava dela v zavodu; ti sveti izvršujejo s tem odlokom določene pravice in dolžnosti. V zavodih, ki imajo večje organizacijske enote z bolj razvito samostojno delavnostjo, se lahko ustanove strokovni sveti tudi za posamezno organizacijsko enoto. O ustanovitvi sveta iz prejšnjih odstavkov odloča ustanovitelj zavoda. 4 'Vsak zavod ima pravila o notranji ureditvi in delu. Pravila zavoda predpiše upravni odbor, potrdi pa jih ustanovitelj zavoda. II. Vodstvo zavoda 5 Zavod neposredno vodita upravni odbor in predstojnik zavoda. Upravni odbor 6 Upravni odbor sestavljajo: člani, ki jih imenuje ustanovitelj izmed kulturnih in prosvetnih delavcev in drugih javnih delavcev; člani, ki jih izvoli osebje zavoda; predstojnik zavoda. Predstojnik zavoda je član upravnega odbora po svojem položaju. 7 Upravni odbor ima pet do petnajst članov. V mejah iz prejšnjega odstavka določi število članov upravnega odbora ustanovitelj; ustanovitelj določi, koliko članov imenuje sam, koliko pa jih izvoli osebje zavoda, vendar tako, da osebje zavoda voli največ tretjino članov upravnega odbora. S pravili zavoda se predpiše, kako voli člane upravnega odbora osebje zavoda in kako jih odpokliče. Prve volitve razpiše ustanovitelj zavoda in predpiše volilni postopek zanje. -i / Vt tv 4* — * /' 8 Upravni odbor se imenuje oziroma izvoli za dve leti. Imenovani oziroma izvoljeni član pa se lahko razreši ali odpokliče še pred potekom te dobe in namesto njega imenuje oziroma izvoli drugi. Mandatna doba člana upravnega odbora, ki je bil imenovan oziroma izvoljen namesto razrešenega ali odpoklicanega člana, traja do konca mandatne dobe upravnega odbora. Ustanovitelj lahko razpusti upravni odbor, če ta zanemarja svoje dolžnosti ali če je njegovo delo v nasprotju z zakonom. 'V tem primeru imenuje ustanovitelj druge člane oziroma naroči, da se izvolijo. 9 v Upravni odbor izvoli predsednika izmed svojih članov; predstojnik zavoda ali kakšen drug uslužbenec ali delavec zavoda ne more biti predsednik upravnega odbora. 10 Seje upravnega odbora sklicuje in vodi predsednik. Predsednik skliče sejo po potrebi. Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva tretjina članov upravnega odbora, strokovni svet ali predstojnik zavoda. Seje pripravlja predsednik upravnega odbora s pomočjo predstojnika zavoda. 11 Upravni odbor skrbi za splošni napredek in razvoj zavoda in za to, da zavod dosega postavljene naloge. Pri tem ima zlasti tele pravice in dolžnosti: — predpiše pravila zavoda in jih predloži ustanovitelju v potrditev; — predpiše poslovnik za notranje poslovanje zavoda; — sprejme predlog predračuna dohodkov in izdatkov in ga predloži v potrditev pristojnemu organu, nadzoruje izvajanje potrjenega predračuna in pregleduje sklepni račun zavoda; — gospodari s premoženjem zavoda in nadzoruje materialno in finančno poslovanje zavoda; — sprejema letni delovni načrt; — obravnava predloge in pritožbe državljanov glede dela zavoda; — določa sistemizacijo delovnih mest in jo predlaga pristojnemu organu v potrditev, razpisuje natečaj za osebje zavoda, daje predloge za imenovanje predstojnika in sklepa o sprejemu zna'nstvenega, umetniškega oziroma drugega strokovnega osebja na delo, voli tiste uslužbence, za katere je po veljavnih predpisih potrebna izvolitev; — odloča o ugovorih osebja zavoda zoper postopek in ukrepe predstojnika v zvezi z opravljanjem službe; — skrbi za sodelovanje in povezavo zavoda z ustreznimi družbenimi in strokovnimi organizacijami; — rešuje druge zadeve, za katere je pristojen po pravilih in drugih predpisih. Upravni odbor lahko daje priporočila predstojniku in strokovnemu svetu zavoda glede izvrševanja nalog z njihovega področja. 12 Upravni odbor dela kot celota in samo na sejah sklepa o zadevah s svojega področja. Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih večina njegovih članov; odbor sklepa z večino glasov navzočih članov. 13 Upravni odbor je za svoje delo odgovoren ustanovitelju in organu, ki nadzoruje delo zavoda. Predstojnik zavoda 14 Predstojnika zavoda imenuje ustanovitelj na podlagi natečaja. 15 Predstojnik zavoda zastopa zavod in neposredno vodi njegovo delo. Pri tem ima zlasti tele pravice in dolžnosti: — skrbi za to, da se izvršujejo sklepi in priporočila upravnega odbora in temu poroča o svojem delu in o delu zavoda; — sestavlja predlog predračuna dohodkov in izdatkov in sklepni račun zavoda; * — sestavlja predlog letnega delovnega načrta zavoda; — je odredbodajalec za izvrševanje predračuna, nadzoruje materialno in finančno knjigovodstvo in skrbi za pravilno uporabo in varstvo premoženja, ki je dano zavodu; — imenuje administrativno, tehnično in pomožno osebje, izdaja odločbe o delovnih razmerjih, sklepa pogodbe s sodelavci zavoda; — skrbi za delovno disciplino in je neposredni disciplinski starešina za osebje zavoda; — opravlja druge naloge, ki spadajo po drugin predpisih v njegovo področje. 16 Predstojnik je dolžan zadržati vsak sklep upravnega odbora, za katerega misli, da je v nasprotju s Predpisi; o tem mora takoj poročati državnemu organu, ki nadzoruje delo zavoda. Ce pristojni državni organ v enem mesecu ne odloči o zadržanem sklepu, je ta sklep obvezen za predstojnika zavoda. Strokovni svet 17 Strokovni svet kot posvetovalni organ predstojnika zavoda sestavljajo vodje posameznih organizacijskih enot in ustrezno število strokovnjakov izmed osebja zavoda, kakor to določajo pravila zavoda. S pravili se lahko predpiše, da pridejo v strokovni svet tudi drugi strokovnjaki. Za oblikovanje strokovnega sveta posamezne organizacijske enote se primerno uporabljajo načela Prejšnjega odstavka. 18 Strokovni svet dela na sejah. Seje strokovnega sveta sklicuje in vodi predstojnik zavoda oziroma vodja organizacijske enote, ki 'nia strokovni svet. Predstojnik zavoda oziroma vodja organizacijske enote skliče sejo strokovnega sveta po potrebi; sejo mora sklicati, če to zahteva upravni odbor ali tretjina članov strokovnega sveta; vodja organizacijske enote mora sklicati sejo strokovnega sveta te enote tudi, če to zahteva predstojnik zavoda. 19 ^rokovni svet opravlja zlasti tege naloge: — obravnava in pripravlja predlog letnega delovnega načrta zavoda oziroma organizacijske enote; — razpravlja o vseh vprašanjih, ki zadevajo strokovno delo zavoda oziroma organizacijske enote 'n daje iz svoje pobude ali na zahtevo mnenja in Predloge upravnemu odboru in predstojniku zavoda; — daje mnenja o imenovanju, razrešitvi in razvrstitvi strokovnega oziroma umetniškega osebja; — daje upravnemu odboru zavoda predloge za '^volitev tistih uslužbencev zavoda, za katere je po veljavnih predpisih potrebna izvolitev; — opravlja druge naloge, ki spadajo po pravilih in drugih predpisih v njegovo področje, III. Pravice in dolžnosti državnih organov 20 Delo zavodov po tem odloku in njihovih organov ■ Nadzorujejo sveti za prosveto in kulturo pristojnih ljudskih odborov. Ce je zavod ustanovil Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, izvršuje nadzorstvo iz prejšnjega odstavka republiški upravni organ ža prosveto in kulturo, če ni z odločbo o ustanovitvi določen kateri drug organ, razen teh pa tudi Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS. 21 Organi iz 20. točke izvršujejo nasproti zavodom »se pravice in dolžnosti, ki jim jih dajejo splošni Predpisi o pristojnosti teh organov in ta odlok. Pri izvrševanju nadzorstva o tem, ali organi, ki Neposredno vodijo zavod, delajo v skladu z zakonitimi predpisi, lahko organi iz 20. točke razveljavijo ali Opravijo nezakonite sklepe upravnih organov zavoda, ki niso bili izdani v upravnem postopku. Organ zavoda, katerega sklep je bil odpravljen aH razveljavljen, se lahko pritoži na okrajni oziroma na republiški upravni organ za prosveto in kul- turo; če je pa izdal odločbo o razveljavitvi ali odpravi sklepa ta organ ah kakšen drug republiški organ, pa se lahko organ zavoda pritoži na Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, če ni z veljavnimi predpisi drugače določeno. 22 Republiški upravni organ za prosveto in kulturo ima razen pravic in dolžnosti nadzornega organa po 20. in 21, točki tega odloka še tele pravice in dolžnosti: — spremlja delo kulturno-prosvetnih, umetniških in znanstvenih zavodov v republiki, proučuje pogoje za njihovo delo ter na podlagi takšnega proučevanja v mejah svoje pristojnosti ukrepa ozirom^ predlaga potrebne ukrepe pristojnim državnim organom; — daje predloge Izvršnemu svetu Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za ustanovitev posameznih zavodov in za to, da se preskrbijo potrebna materialna sredstva za njihovo delo; — potrjuje izvolitev tistih uslužbencev zavodov, za katere je po veljavnih predpisih določeno, da se volijo; — odloča o pritožbah organov zavoda, katerih sklep je odpravil ali razveljavil svet za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora. IV. Prehodne in končne določbe 23 Predpisi tega odloka se primerno uporabljajo tudi za zavode univerze in posameznih fakultet, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in umetniških akademij v skladu z veljavnimi predpisi o pristojnosti neposrednih vodstvenih organov teh samoupravnih zavodov in o izvrševanju nadzorstva nad njihovim delom. 24 Predpisi tega odloka o družbenem upravljanju se primerno uporabljajo tudi za znanstvene, umetniške in kulturno-prosvetne zavode, ki so jih ustanovile gospodarske in družbene organizacije. Splošno nadzorstvo nad zakonitostjo dela teh zavodov opravlja republiški upravni organ za prosveto in kulturo. Če pride med njim in ustanoviteljem takega zavoda do spora o tem, ali se morajo uporabljati za zavod določbe tega odloka, odloči o tem Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Vi V vseh zavodih, za katere velja ta odlok, se morajo v treh mesecih, ko odlok začne veljati, ustanoviti upravni odbori in se mora tudi sicer vodstvo teh zavodov spraviti v sklad s tem odlokom. 26 Določbe tega odloka o upravnem odboru zavoda veljajo samo v primeru, če ni s posebnim predpisom ali z odločbo o ustanovitvi zavoda določen primeren drug organ družbenega upravljanja zavoda. 27 Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem bstu LRS.« St. LS 149/1-55 Ljubljana, dne 5. decembra 1955. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Predsednik Miha Marinko 1. r. Republiškega zbora: Josip Rus 1. r. 164. Na podlagi 18. in Ä). člena zakona o sodiščih (Uradni list hLRJ, št. 3*//- Ljubljana, dne 5. decembra 1955, Državni sekretar za pravosodno upravo LRS izvrši ta odlok, določi dan za začetek poslovanja okrožnega sodišča v Kopru, okrajnega sodišča v Vidmu-Krškem in za prenos sedeža okrajnega sodišča iz Metlike v Črnomelj ter izda natančnejše predpise za izvršitev tega odloka. VI1 Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi o določitvi okrožnih in okrajnih sodišč ter o njihovem krajevnem območju. ' 2/ - -2.2J7£/ vin Tu odlok začne veljati 1. januarja 19%. St. LS 150/1-55 Ljubljana, dne 5. decembra 1935. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Republiškega zbora: Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Josip Rus 1. r. Na podlagi 8. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ št. 31/54) je Ljudska skupščina Ljudske republike SlovenTje~~ua seji Republiškega zbora dne 5. decembra 1955 sprejela ODLOK o določitvi krajevnega območja okrožnih gospodar-skLh sodišč v Ljudski republiki Sloveniji I V Ljudski republiki Sloveniji so tale okrožna gospodarska sodišča: okrožno gospodarsko sodišče v Celju, okrožno gospodarsko sodišče v Kopru, okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani in okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru. II Krajevno območje posameznih okrožnih gospodarskih sodišč obsega tele okraje: t. okrožiTo gospodarsko sodišče v Celju: okraja Celje in Trbovlje: 2. okrožno gospodarsko sodišče v Kopru: okraja Dorica in Koper; 3. okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani: okraje Ljubljana. Kočevje. Kranj in Novo mesto; 4. okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru: okraje Maribor, Murska Sobota in Ptuj. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Predsednik Republiškega zbora: Josip Rus 1. r. 166. SKLEP o izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v Celju, okrožnega sodišča v Mariboru in okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru Na podlagi 49. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54) in 30. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, štev. 31/54) so bili na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 5. decembra 1955 izvoljeni za sodnike: I. pri okrožnem sodišču v Celju: 1. Janko Karlovšek, v. d. predsednika okrajnega sodišča v Celju, 2. Janko Cigoj, sodnik okrajnega sodišča v Celju; II. pri okrožnem sodišču v Mariboru: 1, Branko Vezovišek, sodnik okrajnega sodišča v Ljutomeru, 2. dr. Rudolf Martinec, sodnik okiajnega sodišča II. v Mariboru; III. pri okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru: 1. Stojan Smerkolj, sekretar komisije za organizacijo komun in sistemizacijo pri okrajnem ljudskem odboru Koper. St. LS 146/2-35 Ljubljana, dne 5. decembra 1955. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. 16?. Na podlagi 56. člena ustavnega zakona v zvezi s 6. točko 40. člena ustavnega zakona in 172. členom poslovnika Republiškega zbora oziroma 171. členom poslovnika Zbora proizvajalcev sta Republiški zbor in Zbor proizvajalcev na skupni seji dne 5. decembra 1955 sprejela ODLOK o spremembah odloka o nagradah poslancev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, o povračilih poslancem in o plačah poslancev, ki opravljajo stalne funkcije v ljudski skupščini, domovih, odborih in komisijah 1 a osmo točko odloka se doda nova 9. točka, glasi: »Administrativni odbor lahko po potrebi spremeni višino poslanske dnevnice iz 6. točke, ter višino mesečnega pavšala iz prvega odstavka 7. točke tega odloka.« 2 Dosedanja 9. in 10. točka odloka postaneta oziroma 11. točka. 3 Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. novembra 1955. St. LS 147/1-55 Ljubljana, dne 5. decembra 1955. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. PREGLED »URADN St. 52 z dne 23. 550. Ukaz o razglasitvi zakona o radijskih oddajnih postajah. 551. Odlok o zneskih sredstev v rezervnem skladu In kavcij za zunanjetrgovinske posle. 552. Odlok o spremembah odloka o povračilu (regresu) pri prodaji umetnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin, veziv, goriv in maziv za kmetijstvo. 553. Odlok o spremembah odloka o povračilu (regresu) pri prodaji opreme In nadomestnih delov za kmetijstvo, 654. Odlok o spremembah odloka o povračilu (regresu) pri prodaji Industrijskih Izdelkov za čebelarstvo. 555. Odločba o spremembi Tarife za prevoz blaga v železniškem prometu. St. 53 z dne 1. 561. Odlok o dopolnitvi odloka o pogojih, ob katerih se plače za nadurno delo In za delo ob državnih in narodnih praznikih Izločijo Iz celotnega dohodka, preden se Izračuna dobiček. 562. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o pogojih, ob katerih se Izdatki za terenske dodatke v gradbeništvu priznajo za materialne stroške. 563. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o pogojih, ob katerih se izdatki za dnevnice, potne pavšale, terenske dodatke In kilometrino priznajo za materialne stroške. 564. Odlok o dopolnitvi odloka o najvišjem znesku Izdatkov za posebne dodatke In plačila v rečnem In pomorskem prometu In pomorskem gospodarstvu ter v gradbeništvu, ki se Izločijo Iz celotnega dohodka gospodarske organizacije pred ugotovitvijo dobička. EGA LISTA FLRJ« novembra 1955: 556. Odločba o dopolnitvi odločbe o prepovedi Izvoza In o kontlngentlranju proizvodov, namenjenih za izvoz. 557. Odločba o spremembah In dopolnitvah seznama vrst blaga In količnikov za obračunavanje razlik pri cenah pf* Izvozu. 558. Odločba o priznanju povračila (regresa) ladjedelnicam, ki popravljajo ribiške ladje In čolne. 659. Pravilnik o civilnem Jadralnem letalstvu. 660. Enajsti natečaj za Investicijska posojila Iz splošnega investicijskega sklada za nabavo tovornih avtomobilov (kamionov) za prevoz kmetijskih proizvodov In goriva. decembra 1955: 565. Odločba o povečanju ravni tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih gospodarskih podjetij, ki so združena v skupnosti elektrogospodarskih podjetij. 566. Pravilnik o strokovni Izobrazbi oseb, ki kontrolirajo kmetijske proizvode, namenjene za Izvoz. 567. Odredba o določitvi žltorodnlh krajev po odloku o P°' gojih za prodajo traktorjev. 568. Navodilo o opravljanju strokovnih Izpitov delavcev, k' so zaposleni v gostilniških podjetjih In gostiščih. 669. Odločba o odobritvi ustanovitve In dela Jugoslovanskemu nacionalnemu odboru za socialno delo. 570. Objava o najvišji dogovorjeni ceni za sončnice letin6 1956, ki Je obvezna za oljarne In gospodarske organizacije, ki kontrahlrajo sončnice. Popravek zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Popravek odloka o prodajnih cenah za soL Izdaja »Uradni Ust LRS« - Direktor In odgovorni urednik Ivo Lapajne - Tiska »tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna številka is din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 6 din več — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva Ha, poštni predal 336 — Telefon uprave 23-679 — Cek. račun: 60-KB-5-2-39f