DECEMBEB IB S 17 N IS P 19 T 20 S 21 C Ti P 23 S F.viehlj 3. Advpntna Vinebold Timotpj Kv.-Petor KI. Tomaž Kv.-Servul Kv.-Emi!ija 24 N 25 P 26 T 27 S 28 <5 2 g]ede evro]> kot nekak mejnik v zgodovini ter nastop nove dobe za pa-peštvo. Bil je to namreč prvi tak obisk tekom zadnjih 70 let. Mecl tem svojim pomembnim obiskom je papež izrekel molitev za Italijo, da bi jo ske situacije. Odsotna bosta deset dni. — Bruselj, Belgija. —Med rudarskimi operatorji in med rudarji se je zadnjo sredo dosegel sporazum, s katerim se je končala stavka 45,000 delavcev, ki je izbruhnila na VESELO IN SREČNO NOVO LETO! mir ohranil močno in veliko, božič> Operatorji so pristali da bi na ta način nudila vzpodbudo in vzgled tistim narodom, ki danes stoje v vojni, da bi tudi oni "iskali spravo k novemu, mirnemu in trajnemu redu, ki se more najti edino v pravičnosti in krščanski ljubezni." "Prvikrat v desetletjih," je nadaljeval sv. Oče, "roka rimskega papeža blagoslavlja v tej sijajni dvorani kot znamenje miru, med tem, ko se veseli Italija in ves katoliški svet . . . Dozdeva se, da se tudi kipa Petra in Pavla, ki stojita ob vhodu v to palačo, veselita, kakor bi videla zarjo novih časov." Odhod papeža iz Vatikana v kraljevo palačo Se je izvršil v obliki procesije po rimskih ulicah in na stotisoče ljudi je ob tej priliki delalo špalir ob cestah. Take papeške procesije po Rimu že ni bilo cd leta 1846, namreč po izvolitvi papeža Pija lX. Ob vhodu v palačo sta pozdravila papeža in njegovo spremstvo kralj in prestolonaslednik i Umberto, na vrhu stopnjic pa ga je sprejela kraljica s svojema dvema hčerama. Celi obisk,ki se je vršil v vsej uradni sijaj- Citateljem iskreno želimo, da bi jim nastopajoče leto 1940 prineslo obilo blagostanja in veselja; da bi "jedli z veliko žlico" in bili obsuti z izobiljem, kakor je mala Miss na gornji sliki. Ta deklica, ki predstavlja Novo leto, je Lou Emma Reeser iz Lakeland, Fla. na to, da začasno odlože načrt za povišanje delovnih ur. — Berlin, Nemčija. — Tukajšnja policija je v sredo objavila, da se bodo dovolile novoletne proslave le do 1. ure zjutraj. S tem je bilo preklicano prejšnje dovoljenje za celonočno proslavljanje, -o- IRSKA V STRAHU PRED NOVIM NASILJEM London, Anglija. — V Angliji in na Irskem so oblasti te dni podvojile svojo čuječ-nost, da preprečijo ponovni izbruh terorističnih činov od stranih takozvane Irske republikanske armade. Povod za to pozornost je v tem, ker je bila iz arzenela v Dublinu ukradena ogro'mna množlina municije. Republikanska armada je tajna,od oblasti prepovedana organizacija irskih nacijonalistov, ki zahtevajo, da se Irska v vsakem oziru, povsem loči od Anglije. Kake pol tone ukradene municije so našli skrite zadnjo sredo in za izsleditev ostalega blaga se vodijo natančne preiskave. V dublinskem okrožju so pre SILEN POTRES NA TURŠKEM iskali hišo za hišo, na cestah, nosti, je"trajal" nekaj nad enolki ™d«o v mesto,_ pa so u- Katastrofa, kot jo Turčija še ni doživela. 1 ^tanbul, Turčija. —Potre*, kakoršnega zgodovina te države še ne pomni, je prizadel ta te den severni del Turčije, ki leži ob Črnem morju. Najbolj je trpela od njega sredina province Anatolije, kjer so bile cele vasi izpremenjene v popolne razvaline. Prvi občutni sunek je bil v torek zvečer ,a se je potem tresenje nadaljevalo do četrtka. Kako škodo je ta katastrofa povzročila, se še ne more ugotoviti, ker je kaj malo poročil iz prizadetih krajev. Z dokaj šn j o gotovostjo pa se domneva, da je prišlo ob življenje, ali bilo ranjenih okrog 9000 oseb. -o— uro. Istočasno se je objavilo, da bo prihodmji četrtek šel Mussolini v Vatikan, obiskat papeža, dočim je bila kraljeva dvojica tamkaj že prejšnji teden. -o- FANATIZEM OSTRO KRITIZIRAN Chicago, 111. — Zveza ameriških knjižničarjev, ki ima svojo konvencijo v tukajšnjem mestu, je zadnjo sredo izrekla ostro kritiko proti fanatični odredbi, ki jo je sklenil mestni svet v Cambridge, Mass. Kakor je bilo že včeraj poročano, so namreč tamkajšnji mestni očetje sklenili, da se prepove v njih mestu vsaka knjiga, magazin ali časopis, v katerem bi 'bilo omenjeno ime Lenin ali Leningrad, češ, da bodo s tem pobijali komunizem. V svoji kritiki so knjižničarji povdarili, da je stavili in pregledali vsa vozila. Celo pešci so morali pokazati vsebino vsakega zavoja, ki so ga imeil pri sebi Splošno razburjenje je takšno, kakor že ni bilo od časa civilne vojne. SMRTNA KOSA Chičago, 111. — Ta četrtek je ugrabila smrt 55 let staro Mrs. Mary Trepal, ki je stanovala na 2533 So. Sawyer ave. Pokojna je bila doma iz vasi Pa-aež, blizu Ljubljane, od koder je prižia v Ameriko pred 30. leti. Tukaj zapušča moža Josepha, dva sina in dve hčeri ter enega VERSKI POUK PREPOVEDAN Mehiška vlada znova udarila po veri. M. xico City, Mehika.—Tukajšnja vlada je ponovno pričela pritiskati na sprejem raznih zakonov, s katerimi se ima omejevati verska svoboda. Tako je predložila parlamentu osnutek za zakon, po katerem se prepoveduje verski pouk v šolah, in parlament je zadnjo sredo predlog tudi sprejel. Ta novi zakon govori, da je namen vzgoje ta, da se pripravi mladina za soci-jalni režim, v katerem vsi viri produkcije pripadajo narodu. Dalje pa določa, da se zaplenijo vsa poslopja, v katerih so ustanovljene privatne šole, ter se predpisuje zaporna kazen za tiste, ki bi dajali verski pouk. VOJNA ZVIŠALA BREZPOSELNOST Ženeva, Švica. -— Domnevalo bi se, da bo izbruh vojne pripomogel k odpravi brezposelnosti,ko je večina moških poklicana v vojake in se v vojni industriji podvoji aktivnost. Raziskava, ki jo je vodil PENZ1JA STOPI V VELJAVO S 1. januarjem se bo iz federalnega sklada pričela plačevati pokojnina upravičenim osebam. S 1. januarjem prihodnjega leta se bo pričela upravičenim osebam izplačevati fede>-ralna pokojnina, kakor je bilo to sprejeto od kongresa v letu 1935. Do plačil bodo upravičene, z nekaterimi iz-je'mami, osebe, ki bodo do 1. januarja dosegle starost 65 let. Kakor se pričakuje, bo deležnih te ugodnosti do konca leta 1940 okrog 912,000 oseb, na kar se bo njih število seveda stalno višalo. Pokojnino bo mogel dobiti samo tisti, ki je v tozadevni sklad plačeval, namreč, da je imel delo, kajti prispevki, po en procent od plaže, so se odtegovali ob plačilnem dnevu ter je delodajalec prispeval zanj enak znesek. Poleg tega je -morala biti oseba dovolj dolgo zaposlena, kakor to predpisuje zakon,namreč vsaj Šest četrtletij med 1. januar-:«m 1937 in 1. januarjem 1940, ter je v vsakem teh četrtletij zaslužila najmanj $50. Visokost pokojnine se tudi določa po tem, koliko je kdo Iz Jugoslavije Nenavaden primer podlega maščevanja nad posestnikom Bizjakom v Zgornjem brdu, ko mu je sovražnik pose-jal plevel med pšenico. — Lahkomiselno igračkanje z razstrelivom. — Smrtna kosa in drugo. rin. Šola; je trirazredna in ima dva nadstropja. Vsako nadstropje ima po en razred, s toplo predsobo, kjer otroci odlože površne obleke, klobuke, rute in tudi čevlje ter sc obujejo v preproste pletene copate,predno vstopijo v učilnico. V razredih so namesto dosedanjih običajnih šolskih klopi stoli in mize za dva učenca, toraj. prav moderno. Upraviteljevo stanovanje ima svoje lastno poslopje. -o-- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Jernej Škofic, sluga III. državne gimnazije. — V Račah pri Mariboru je umrla Ivanka Jarc, posestnica stara 71 let. — V celjski bolnici je umrl Franc Slatič, doma iz Bukov-ca pri Sv Marku pri Ptuju, star 58 let. — V Vranovičih zaslužil, oziroma (prispeval v sklad. Upravičeni do pokojnine pa niso samo delavci sami, marveč tudi žene in otroci. Lestvica glede višin pokojnine sledi: Pokoj- Pokoj- Pokoj- Mesečni nina na nina 7.3. nina za zaslužek- mesec ženo otroke $ 50 $20.60 $10.30 $10.30 100 25.75 12.87 12.87 150 30.90 15.45 15.45 200 36.05 18.02 18.02 250 41.20 20.60 20.60 Ce upokojenec umrje, dobi. njegova družina sledečo podpo- ro od vlade: Možev Vdova Vdova Vdova mesečni dobi za z enim in dva zaslužek možem otrokom otroka $ 50 $15.45 $25.75 $36.05 100 19.31 32.18 45.05 150 23.17 38.62 54.07 200 27.04 45.06 63.08 250 30.90 51.50 72.10 brata, Franka Gionetti. Pogreb mednarodni delavski urad, pa se bo vršil v torek zjutraj iz j je pokazala ravno nasprotne Zefranovega pogreb, zavoda, j rezultate, namreč, da se je v ta ukrep udarec za demokracijo in omejevanje svobode tiska ter širjenje ignorance. "Nevarnost za nas ni v tem, če poznamo Lenina in druge revolucionarje,marveč v tem, če jih ne poznamo," je dejal eden od njih, ter dostavil, da utegne ta sklep značiti začetek ponovnega norega pretiranega patrijotizma, kakoršen je vladal med svetovno vojn«, ko so se v Ameriki sežigale knjige nemških filozofov. — Sicer pa omenjeni sklep itak ne bo uveljavljen, ker je župan toliko pameten, da ga, kakor se je izrazil,ne bo podpisal. kjer truplo leži, s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri. AN^M.IA UTEGNE ZAVRNITI PROTEST London, Anglija. ■— Tukajšnja vlada se posvetuje te dni s Francijo in svojimi domini-joni glede odgovora Zed. dr žavam in ostalim ameriškim republikam na protest, ki so ga te poslale koncem zadnjega tedna zaradi pomorske bitke v ameriških nevtralnih vodah. Kakor se pričakuje, bo protest vljudno zavrnjen, češ, da Anglija ne priznava, da bi se nevtralni pas razte zal 300 milj daleč od ameriškega obrežja, kakor so ga določile ameriške republike. pivih mesecih vojne število brezposelnih zvišalo za sto in stotisoče oseb sirom Evrope, in sicer v vojujočih se, kakor tudi v nevtralnih državah. Vzrok temu je, ker je prenehala obratovati mirovna industrija in, ker se je trgovina tako strogo omejila. Iz Nemčije sicer tozadevnih podatkov ni, vendar se domneva, da tudi tam vlada enak položaj. Brezposelnost ?e je znižala edino v Zed. državah in Kanadi!. £}rom celega sveta pa, se opaža pomanjkanje iz urjenega delavstva. Prireditve, ki so oglašam* » "Am. Slovenr.u" so vedno » »peine. Do te pokojnine niso upravičeni sledeči delavci: farmarji, služabniki,, vladni uslužbenci (federalri, državni in lokalni,) železničarji, poklicni ribiči, lastniki podjetij, gotove vrsto profesijski delavci in nameščenci pri vzgojnih, dobrodelnih in verskih organizacijah. * Od 130,000,000 prebivalcev v Zed. državah, jih je v Washingtonu registriranih 47,000,000 za pokojnino. Torej oni, ki bodo upravičeni do pokojnine s 1. januarjem 1940, bodo to dobili le tedaj, če so v zadnjih treh letih vdelali najmanj eno leto in pol vsega skupaj. Oni, ki bodo upravičeni do pokojnine leta 1942, se bodo morali izkazati, da so delali do tistega časa najmanj dve leti in pol. In kadar bo delavec imel deset let dela, ali 40 četrtletij, bo popolno zavarovan, če potem tudi ne d<žla več, toda (Dalje na 3. strani) Hudobnost svoje vrste Poljane, 7. dec. — Hudobnost ljudi ne pozna mej. O tem se je moral prepričati posestnik Anton Bizjak v Zgornjem Brdu, občina Poljane. Kakor je tako potrebno, je p ose j al Bizjak pred tedni na svojih njivah ozimno pšenico. Mož sevedia niti najmanj ni mislil na to, da se bo našla podla duša in mu vso setev pokvarila. Ko je ogledoval Bizjak te dni svoje njive, je začuden opazil, da ne poganja iz tal samo pšenica, marveč tudi neki plevel, ki ga je posejal neznanec kar po vseh treh njivah. Ugotovili so, da je zlobnež nasul po Bizjako-vih niivah kokalja in grašči ce. Škoda je znatna, ker je vsa setev uničena, za novo setev pa je ž« prepozna. Njive so si ogledali tudi občinski cenilci,orožniki pa iščejo pod- pri Črnomlju je umrl Martin leža. Sumijo, da ima grdo de- Plut, posestnik, star 81 let. janje na vesti neki moški, ki je na Bizjaka; jezen. Ta moški je Bizjaku obljubil 'maščevanje. Osumljenec sicer odločno zanika krivdo, kljub temu pa bo moral na zagovor zaradi suma uničevanja tujega imetja. -o-- Roke mu je odtrgalo Vinica, 30. nov. — V Zilju pri Vinici je zadela rodbino uglednega samotnega posestnika Žuglja' huda nesreča. Najstarejši sin France, ki šteje 19 let, je doma) v hiši dobil dinamituo patrono, kakršne rabijo minerji pri .kamnolomih za razstreljevanje skal. Fant se je s patrono odstranil iz hiše in se začel z nevarnim razstrelivom v svoji lahkomiselnosti in tudi nevednosti igrati. Menil je, da mu sama natron a ne more biti nevarna Prepričan je bil, da bodo, če patrono vžge,švignili iz papirnate stročnice v zrak le svetli prameni, kakršne je imel že večkrat priliko opazovati doma ob slovesnih prilikah. To njegovo mišljenje o nevarnem razstrelivu pa je fanta stalo skoro življenje. Nesrečnež, je prižgal patrono v roki in po močnem poku se je začul obupen krik. Domači so .prestrašeni takoj prihiteli na kraj nesreče in našli mladega lahkomiselneža z razmesarjenima rokama. Nesrečnik je bil prepeljan v bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu, kjer so mu morali amputirati obe roki. -o- Nova šola na Dolžu pri Stopičah Lepemu številu novih šolskih zgradb, ki so bile v Sloveniji izročene svojemu vzvišenemu namenu, se je pred kratkim pridružila tudi nova šola na Dolžu pri S1o-pičah na Dolenjskem. Novo Nesreča pri klanju Ko je 33 letni dninar Ivan Koštomaj iz Šmartnega v Ročni dolini pri Celju klal pri posestniku Pintarju v Novi vasi,je med delom padel nanj težak železen drog in mu zlomil čeljust, da so ga morali odpeljati v bolnico. -o--; Obsojen Ljubljanski kazenski senat ie obsodil delavca Franca Raka iz neveljske okolice pri Kamniku na osem mesecev strogega zapora in tri letno izgubo častnih državljanskih pravic, ker je v času od decembra lanskega leta pa do etos januarja izvršil pet večjih in manjših tatvin. Njegov soobtoženec, ki je zanj prodal nekaj blaga, pa na en mesec in 10 dni strogega zapora. -o- V plamenih Neke noči je 42 letni posestnik Pavel Strelec, v Pre-vencih pri Sv. Marku, ko ja ponoči prišel domov, prižgal petrolejko, jo postavil na peč in se sam vlegel poleg nje. V spanju je prevrnil petrolejsko svetilko in jo razbil. Petrolej se je razlil njemu po obleki, se vnel in tako je začela na njem goreti obleka. Močno opečenega so pripeljali V ptujsko bolnico. -o-- Zažgal se je Pavel Strelec, 42 letni posestnik iz Prvencev, občina Sv. Marko nižje Ptuja, se je spri s svojo ženo, s katero se namerava ločliti. Že precej vinjen se. je vlegel na peč, si prižgal cigareto in si pri tem zažgal obleko, ki 'je začela na njem gAreti. Žena mu je hitro strgala obleko s telesa, vendar je dobil tako hude opekline, da je moral v bolnico. — Z ženo se bota sedaj baje pobotala, da mu ne bo šolo je slovesno blagoslovil novomeški prost g. Karel Ce treba več spati na peči Naročnina: Za celo leto ------- Z« pol leta ................................... 2 Za četrt leta ____1 Za Chicago. Kanado In Evropo; Za celo leto__—-$<5 Za pol leta .................. , 3 Za četrt leta___—................... 1 Posamezna številka „_____ TARZA^ jpbGENJ V THt9tf)jf Oyt _ '— Id ■ KUt tauifou) ITOtTTD" fEATURt Mummniiiim.itiiiidiiiiiii. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 30. decembra 1939 Aroerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovensld list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razna nedelj, pone-Jtljkov in daerov po praznikih. Izdaja In tlaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak RdL, Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year _ For three months Chicago, Canada and Europe: For one year .................................. $6.00 For half a year —................... 3.00 For three months ...... 1.75 Single copy______3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo mi dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-•ištvo ne vrača. Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ob sklepu leta Z današnjo številko zaključuje "Amerikanski Slovenec" svoj 48. letnik. Še nekaj ur in zopet bo šlo eno leto v večnost in svet in ljudje bomo za eno leto starejši. Povprečnemu človeku stopajo ob zaključku leta spomini pred oči na vse razne dogodke, ki jih je bodisi doživljal sam, ali je čul o njih, da so se dogajali v svetu. Ti dogodki in doživljaji so različni. V prvi vrsti stopajo pred oči dogodki iz lastnega življenja vsakega posameznika, za tem dogodki njegovih bližnjih in za tem splošni dogodki, ki so se dogajali v njegovi okolici, kakor tudi po širnem vesoljnem svetu. Dogodki posameznikov so različni, splošni svetovni dogodki so tudi različni in več ali manj nasledniki dogod kov posameznikov. Iz posameznih celic obstoji celota, iz posameznih ljudi družba. Kakoršni so posamezniki, taka je več ali manj tudi družba — vsaj taka, kakoršno večino tvorijo posamezniki. Neki grški modrijan, ki je poučeva" v Atenah politično znanost v času, ko je jela pojemati v svoji slavi helenska kultura, je dejal grškim kritikom, ki so kritizirali vse vprek in krivili vse razne vzroke za nazadovanje grške kulture, to le: "Kaj kritizirate? Kaj vpije-te in iščete vzrokov drugod, sami sebe pa prezirate pri tem? Vi imate tako državno vodstvo, tako inteligenco, kakoršne ste vredni. Ta je prišla iz vas, iz naroda in narod ima tako vlado, kakoršen je sam. Ne na druge, na sebe kazite in pri sebi iščite vzrokov, potem pride ozdravljenje v naši politiki in v vodstvu našega naroda." Znamenite in resnične besede. Tudi dandanes je tako na svetu. Ljudje rajši drage krivimo za razne pogreške in napake, sami pa mislimo, da vse znamo, da smo svetniki. Taki smo ljudje. Vzemimo v roke dnevno časopisje. Kaj vidimo? Vojna poročila, potem polne kolone družabnih vesti, umazanih vedno več, kakor lepih, ki bi dajale lep zgled drugim. Divorsi so na dnevnem redu, uboji, podkupljivost na vseh koncih in krajih, na koncu pa hinavsko kažejo na razne vzroke. Tako v malem in tako je v splošnem. Poglejmo k raznim strankam. Isto pesem čujemo. Pristaši ene stranke, ponižujejo kjerkoli morejo one, ki niso njihovih idej. Ne dolgo tega je slovenski socialistični 11 stič dvoumno trdil, kakor da je krščanski svet odgovoren za zopetno vojno. In njihovi somišljeniki so jim najbrže kimali, da bo tako. Ali je treba na take budalosti odgo varjati? Na budalosti ne, na zlobo pa. Tako more pisati in podtikati krščanstvu le velika zloba. Na eni strani ta ko le lažejo in druge blatijo, potem pa hinavsko zaobračajo oči, češ, kakšen je svet! Kratkovidni ljudje, ki s svojim razumom ne mislijo, pa ne vidijo, da so taki le hinavci, ki tako Je lažejo o svojih bližnjih tisti zli duhovi, ki širijo v svet krivico, laž, slaba mnenja, ki potem ustvarjajo slabo voljo med ljudmi. Slovenski socialisti pripisujejo krivdo za sedanjo vojno zopet krščanstvu, kakor da sta Hitler in Stalin predstavnika krščanstva; Tega, kako se trudi n. pr. sv. Oče, da bi pomiril razburjene duhove, seveda socialisti ne povedo. Tudi ne povedo, da se za mirovne besede sv. Očeta, ki prosi in roti svet, da naj se pomiri, Hitler in Stalin prav nič ne zmenita. In mesto da bi predstavnika socializma in komunizma prijeli za ušesa, pa pojejo levite krščanstvu! To je pravičnost kaj ne!? Taki ljudje, ki tako ravnajo niso nič boljši od Hitlerja in Stalina. To so neke druge vrste hitlerčki in stalinčki! Dobro je le, da vm socialisti na svetu ne mislijo tako. Tudi med njimi se dobijo ljudje, ki resnici ne mečejo blata v obraz. Tako je te dni zapisal dragi urednik v Clevelandu to-le: "Ako iščemo osnovo za pravičen družaben red — red, v katerem po-imezniki ne bodo stali eden proti drugemu kot tekmeci ali celo kot sovražniki, se moramo zopet in zopet zatekati k idealu, ki je bistvo krščanske misli..." Dve sodbi o krščanstvu iz skoro enih in istih vrst. Kažeta pa ti sodbi na eni strani nekaj razuma in pameti, na drugi pri prvemu pa brezmejni fanatizem in sovraštvo. Kar se dogaja v malem, se dogaja v splošnem. Napadanje m obrekovanje vedno najde odpor. Prijazna lepa beseda, Vedno najde lepo mesto. Socializem in komunizem operirata s silo, ta pa lju- bezni ne prinaša. Krščanstvo prinaša ljubezen in to ljubezen spričuje z trpljenjem in žrtvami. Sila ne bo nikoli postavila na noge splošne zadovoljnosti v dražbi. Krščanstvo jo skuša, toda če ne uspe, kakor bi rado, imajo pri tem zasluge tisti, ki mu nasprotujejo. Hitler in Stalin sta več ali manj iz rdečih vrst, iz takih vrst, ki so krščanstvu prav tako nasprotni, kakor v vrstah naših slovenskih socialistov. To se utajiti ne da. Ali te dva širita v svetu ljubezen ? Kakopak! Z bombami, kanoni, strupenimi plini in z vsem mogočim orožjem ubijata v glavo svojo miselnost, ki je vse kaj dragega, kakor pravična. Sv. Oče moli, prosi, objavlja okrožnice in si prizadeva, da bi potolažil razjarjene duhove; Ali ga poslušajo? Potem pa zapisati, kakor da so kristjani odgovorni za vse, kar se slabega dogodi na svetu. Je to pošteno? Yes, leto 1939 gre k svojemu zatonu obrobljeno s krvavimi zarjami. V Evropi se s kletvijo poslavljajo od njega. Po maščevanju kliče nesrečna Češka, Poljska, v Azi-Kitajska in se marsikje drugje. In takih let bo v zgodovini še več, dokler v svetu ne bo prevladovala druga misel, ki bo vodila k Ljubezni, katero uči krščanstvo. Dokler pa bo svet sledil naukom, ki jih učijo taki kot so Stalin, Hitler, itd., bo svet tičal globlje in globlje v džungelskem blatu, kjer se koti sovraštvo in nemir. V Ameriki smo hvala Bogu praznovali božične praznike letos še v mira in se tudi v miru poslavljamo od starega leta. Dal Bog, da bi tudi v miru ostali. Prosimo pa Boga, da razsvetli pamet tudi evropskim narodom, da bi spoznali in našli pravo pot do srečnega in trajnega miru. Dal Bog! ..m KAKO JE ŠE KAJ V JOLIETU? Joliet, 111. Če pogledamo na koledar, vidimo, da je Boži* že za nami in da smo že v zimi, dasi je še pravo jesensko vreme v naravi, brez snega. — Cerkev je bila na Božič prav obilo obiskana, vse sv. maše, ki so se darovale od 5 ure zjutraj, pa do 12:30, so bile .dobro obiskane od vernikov. Pevski zbor je tudi imel na programu najboljše slovenske božične pesmi, kakor tudi najboljše latinsko petje, katerega je vsak pohvalil, kdor jih je poslušal. Tudi naši zvonovi so se, za ta praznik izredno slovesno oglašali, da si kar obstal in bi jih kar naprej poslušal. Na nje so namreč pri-trkavali John Russ in John Rifel, pod voditeljem Math Gospodarichem. Kaj bo pa še za naprej, lega pa menda vsi niti ne veste. — Dne 81. decembra, ali na staro leto, bo imelo Sloven-sko izobraževalno društvo veliko veselico v Wyoming dvo rani na Russell in Center St. Vsi ste prav prijazno vabljeni, da se tega programa in veselice udeležite. Program se bo vršil v naslednjem redu: Začetek bo že takoj ob 2 uri popoldne in sicer z gos-orom, ki ga bo imel predsednik kluba John Kren. Potem slovenska godba, ki bo zaigrala lepo koračnico pod vodstvom Jerry Mutza. Sledi govor tajnika kluba o napredku in združitvi vseh skupaj, ki ga bo govoril Matt Berchan. Za te'm zapoje pevski zbor nekaj narodnih pesmi. Za pevci na- posebno slovesnost in milobo. Najlepši utis pa je naredil zbor šolskih dečkov ministrantov, ki so pred dvema mašama nastopili v cerkvi pred obhajilno mizo in peli lepo svetonočno himno. Na sveti večer med 12 in 2 uro, je pozdravil vse Slovence na jugoslovanskem radio programu naš preč. g. župnik P. Edward Gabrenja, ki je imel ob tej priliki krasen govor v angleške'm jeziku in nato še v slovenskem, kateri se je glasil: "Slava Bogu na višjavah in mir ljudem, ki so Bogu po volji." Predragi rojaki tukaj v Ameriki in v domovini bodite pozdravljeni! V imenu slovenske naselbine krog sv. Štefana v Chicago, želim vam in vašim najlepše in milosti-polne božične praznike. Naj Božje Dete prinese Vam tri najlepše darove, ki so tudi človeškemu srcu najdragocenejše, mir, zdravje in zadovoljstvo. Kako srečni smo mi tukaj v Ameriki,kjer lahko drug drugemu v resnici voščimo veselje in mir. Po mnogih krajih sveta ljudje niso tako srečni. Letošnji Božič slavimo zopet v žalostni dobi. Po teh nesrečnih krajih,ob tem lepem prazniku Kneza miru,, vlada hudobni knez vojske in sovraštva. Ne mir, ne ljubezen in pravica, marveč sovraštvo, sila in moč vladajo svet. Sla-bejši in manjši narodi nimajo pravice, krivica in nasilje vlada nad njimi. Mesto, da bi ljudje povsod po svetu se veselili ob tem krasnem božičnem prazniku, so žalostni in živijo v strahu ker se bojijo kaj vse pride nad nje. Žalostna je ta letošnja božična slika. stopi zopet govornik, blagaj-ik kluba Joseph Gersich, ki bo govoril o financah, ali denarju. Ko on skonča svoj govor, bo zopet zaigrala godba in nastopijo pevci od 3. ure 1939 pa do 3. ure 1940, torej dve leti. Vstopnina je prosta, zabava prosta, ,ples in petje prosto. Zato le pridite vsi,stari in mladi in ne bote se ke sali, ker to bo ena največjih zabav, kar jih morete dobiti v Jolietu. Vabljeni so tudi rojaki iz AUrore, Chicage in drugih naselbin, od blizu jin daleč, da posetijo to izredno zabavo. Voščim vsem veselo Novo leto in želim, da bi vsak pogledal, če je poleg njegovega .. . . , . naslova in imena še številka v Amenkl' kl smo delezm te' 1939, naj se tak vsak hitro o- Torej ini kristijani imamo upanje, da bo kmalu mir zopet zavladal po svetu. Ko zopet praznujemo ta prelepi praznik, prosimo Boga,da naj po Božjem Detetu na letošnji sveti večer pošlje na zemljo ljudem božje ljubezni, s katero naj prenovi človeško družbo in izžene s sveta sebičnost in sovraštvo. Mi, tukaj glasi pri meni, da se to' lahko hitro izbriše za vedno in doda 1940. — Želim vsem skupaj še enkrat srečno in zdravo Novo leto, listu pa pet tisoč novih naročnikov v prihodnjem letu. John Kramarich, zast. in zap. kluba. ——o- SLOVENSKI GOVOR NA RADIO IN DRUGO IZ CHICAGE Chicago, III. Božične praznike smo praznovali pri Sv. Štefanu zelo lepo. Saj pa lepših jaslic malo kje najdeš, kakor jih napravijo v slovenski cerkvi sv. Štefana. Pri vseh sv. 'mašah je bila cerkev polna na božični dan. Posebno pa prva maša ob petih zjutraj, ki je ne kaka polnočnica. Lepo so prepevali cerkveni pevci na koru in bilo odeto v neko ga velikega blagoslova, smo dolžni, da Boga prosimo, da bi zopet na svetu zavladal ljubi božji mir, božja ljubezen in božja pravica. Samo takrat, ko bo ta prošnja se uresničila bomo mi ljudje poznali pravi pomen Kristusovega rojstva v Betlehemu. Kakor je Jezus Kristus s svojim rojstvom prinesel mir na svet, tako bo On s svojim mitom zavladal zopet v človeškem srcu. To želimo vsakemu človeku in zato molimo. In v tem duhu vam zopet kličem, da naj Božje Dete blagoslovi vas in vaše družine s svojem blagoslovom in napolni vaša srca z božjim mirom. Na Štefana dan zvečer so pa naši mladi fantje, ki so organizirani v CYO (Catholic Youth Organization) priredili zanimivo predstavo "Božična pesem v prozi" pod vodstvom našega pomožnega; preč. g. župnika P. Leonarda Bogo-lina. Prav spretno so igrali, posebno še v prvič. Udeležba je bila srednja. Prireditev je rodila kar lep uspeh. In ta uspeh naj da našim mladim nove korajže in naj z zanimanjem za slovensko dramo nadaljujejo. Zopet kmalu se pokažite. In čim bolj se bote vsakokrat pokazali, tem večje udeležbe bote imeli. Le junaško naprej! Božična kolekta v cerkvi sv. Štefana znaša do sedaj okrog ',$,1700.00 kar kaže veliko požrtvovalnost naših fa-ranov. -o- SLOVENCI ZAVZEMIMO SE ZA SVOJE! Chicago, III. Upam, da bom s tem dopisom izrazil misli in želje marsikaterega slovenskega srca. Gotovo je le malo čitate ljev med Slovenci v Chicagi in daljni in bližnji okolici, ki niso zadnje čase čuli na jugoslovanskem Radio programu v Chicagi na postaji WGES dveh uglednih slovenskih deklet rodnih sester Miss Genevieve Korenchan in Mias Mary Korenchan, ki prepevate tako mile in lepe slovenske pesmice, kakor dve ptičke. Če kdo, imate te dve dekleti res pevski talent, ki ga bote obe gotovo še višje razvile in boste nam delale še in še veselje ob gotovih prilikah, pa tudi čast in ponos kot Slovenki. Culi smo jih na programu dneva Jugoslovanskega ujedinjenja v Pilsen Park dvorani. Največje priznanje ste želi od vseh navzočih. Lepo ste peli nam že parkrat na Radio programu. Vsi jih ,radi poslušamo in jim dajemo priznanje. Vse prav. Ampak treba je še nekaj. Nas vseh slovenskih in jugoslovanskih slušalcev radio programa je dolžnost,da vsak napiše vsaj eno - dopisnico in io naslovi na Radio postajo WGES. v Chicago, Illinois, ter naj izrazi postaji, da mu nastop teh dveh sester peVk u-gaja, da te dve sestri tvorita najboljši del programa in naj prosi postajo, da naj še in še dene j o na program te dve pevki. Obenem pa, če boste dobili lepo število odzivov od strani svojega naroda, jo bodo na postaji upoštevali in bodo lahko prišle potem na večje močnejše rad'io postajo. Zato mislim, da je nas vseh dolžnost,kakor daleč kdo čuje njih glas na radio, da to storimo. Napišemo vsak vsaj eno dopisnico in povejmo vodstvu postaje, da nam njih nastopi ugajajo in da jih želimo še in še. Storimo to. Vsem čitateljem želim in voščim srečno zdravo Novo leto! Leo Jurjovec Nenavadna telesna poškodba V bolnici v Krškem se zdravi 39 letni kmečki ■ delave'c Alojz Špolar z Arta pri Studencu. V nekeem prepiru sredi belega dne ga je Jože Gorenc s Hudega Brezja u-griznil v levi kazalec in mu potem domalega odgriznil skoro polovico levega uhlja. Dogodki vied Slovenci po Ameriki Minnesotčanki v Chicagi Chicago, 111. — Zadnji torek ste nas obiskale Mrs. Ro-zalija Jaklevič z Aurora, Minn, in Mrs. Antonija Ber-nik. Obe imate svoje hčere v Chicagi, kamor so prišle na obisk in med tem so obiskale tudi druge znance in prijatelje v Chicagi. Stroški za relif se nižajo Virginia, Minn. — Okrajni tajnik odbora za dobrodelje v St. Louis okraju Slovenec Mr. A. J. Erchull, podaja v svoji objavi poročilo, da se izdatki za javne podpore prizadetim družinam vsled brezposelnosti itd. znižava jo. Znamenje, da se je več ljudi vrnilo na delo in ne potrebujejo več toliko podpore. Slovenec dobil priznanje Biwabik, Minn. — Tukaj-|pa trgovska zbornica in klub, ki pospešuje olepšavo vrtov (Garden Club) je nagradil slovensko družino Mr. in Mrs. John Zalar, z drugo nagrado, kot drugi najlepše božično opremljen in okrašen, dom. Tu imajo namreč navado, da za vsak božič okrasijo svoje domove. Par najlepših dobi zato vsako leto priznanje in primerno nagrado. Prvo je dobila družina Mr. in Mrs. Edward Eno, drugo priznanje in nagrado pa slovenska družina Zalarjeva, kateri čestitamo! Društvo sv. Ane na Chisholmu Chisholm, Minn. — Na letni seji društva sv. Ane,KSKJ. je bi! ponovno izvoljen skoro ves odbor. Mrs. Joseph Ve-rant je predsednica; Mrs. Jakob Mlakar, podpredsednica; Mrs. Louis Košmerl, tajnica; Mrs. Mary Kordiš, blagajni-čarka in Mrs. Augusta Baraga, zapisnikarca. Nadzornice so pa: Mrs. Louis Kočevar, Mrs.. Matt Rupar in Mrs. Margaret Janezič. Čestitke in mnogo uspeha! Nalezljive bolezni. — Učitelj poučuje otroke o nalezljivih boleznih in o prenašanju istih z živali na ljudi. Svari pred razvado, ko se ljudje pustijo oblizovati od psov in mačk. Pa se oglasi pedenj-človek Stašo: "Gospod učitelj, naša tetka je pa kužka poljubila na gobček." — Učitelj strogo: "Fej ! Tega ne smete nikoli delati; to je nevarno in lahko nalezete bolezen ter umrete." — Stašo: "Da, gospod učitelj, to je čisto res! Kuža je čez 14 dni nato poginil." TRGOVINA V NAJEM Na novo očiščena trgovine se odda v najem po zelo zmerni ceni. Stanovanjske sobe v ozadju. 1943 W. Cermak Rd., Chicago. (Metropolitan Newspaper Service1* Napisal: Edgar Rice Burroughs Divjaki so bili silno jezni, ko so o-pazili, da sta se jim Tarzan in D'Ar-vioi izmuznila iu pobegnila. Od jeze "s>o sc s toliko večjo vnemo vrgli n* ostale, da z, njimi opravijo kolikor hitro mogoče. Z divjim krikom sta dva naglo planila , k Jannette in O'Rourkc, ki sta bila skupaj zvezana. Z divjaško silo sta ju vrgla na tla in jima porezala vezi, s katerimi sta bila zveiana drug k drugemu, nista jima pa odvezala rok. Nato so Per-ryja zppet dvignili pokoucu ter ga zaupali drugim divjakom, kateri so ga s silo odvedli k bregu reke, ki je bila proecj velika in tekla v bližini. Tukaj sta ga zopet prijela dva močna divjaka in ko s»ta ga držala, $>ta kli-cala krokodile: "Tarnasuk! Tarnasuk!" Z ene strani reke se jc že videlo, kako je nekaj velikih krokodilov naglo plavalo k obrežju, kjer so stali divjaki z Perryjem, da ga, ko se krokodili približajo, vržejo v reko. V navadi jc bilo pri teh divjakih, da so vse svoje ujetnike, pometali v reko divjim krokodilom. Tako so napravili tudi sedaj. Perry, ubogi Perry," je v pila Jannette in obrnila glavo v strati, ko sta divjaka pograbila Perryja in ga zagnala v reko, samo da ne bi videla Jcako ga bodo krokodili požrli. AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, SO. decembra 1930 SPOMENIK ODPELJEJO V RUSIJO Slovenska Ženska Zveza Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Maric Frisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet, Illinois. Blagajničarka: Mrs. Josephine Muster, 714 Raub Street, Joliet, 111. Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st-St., Cleveland, Ohio. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška "Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine: ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo :" vi li »s:®: ZARJA RADIO GOVOR P. KAZIMIRA ZAKRAJŠEKA SLOVENSKIM IZSELJENCEM Na nadašnjo izseljensko nede-l našo trgovino in našo obrt in ta 1 1 I 1 ...... ' . 1 ? — J « J unnl U M 111 1 »' 1 jo gredo misli vsega slovenske ga naroda, kolikor ga je tu doma še v. Sloveniji, preko meja naše ožje domovine, tja doli proti jugu, kjer so raztreseni stotisoči naših bratov in sestra, gredo tja za meje, kjer je sko-iaj milijon naših bratov, ki so lačni ljubezni svoje matere Slovenije, gredo po širnem svetu, po vseh državah, kjer koli je "azlita slovenska kri v težkem boju za trdo skorjico izseljenskega kruha. Na vse te misli danes mati domovina in jih prav iskreno pozdravlja. Ta izseljenska ura na ljubljanski radio-od-dajni postaji naj vam po zraKu ponese košček slovenske duše, slovenskega duha in slovenske ljubezni po vseh naših izseljenskih naselbinah, po vseh slovenskih družinah širom sveta in naj vsa srca ogreje v novi toplini in ljubezni do naroda, države in zemlje. Vsi naši bratje in sestre, izven meja naše ožje domovine, sprejmite danes tople in iskrene domovinske pozdrave. V imenu celega vašega naroda in v -menu cele vaše države vam te pozdrave pošiljam. Sveta si, zemlja, in Talagor mu, komur plodiš! Teh besed našega velikega pesnika nihče, vsaj njihove globine, tako bridko ne razume, kakor jih razumete vi, katerim ta sveta zemlja nič več ne plodi, ampak vam plodi tuja aemlja in vam reže kruha mačeha-tujina. Slovenski narod se zaveda bridke resnice, da ste morali v tujino zato, ker vam vaša mati domovina, vdova tožna, zapušče-na, ni mogla dati kruha, katerega ste jo prosili. Za vas je zmanjkalo strehe nad glavo in kruha na mizi in zato ste mora li prijeti za potno palico in oditi širom sveta s trebuhom za kruhom, da si ga poiščete med tujimi narodi. Nismo še pozabili na vaše in naše solze, ki so se prelile ob vaši ločitvi, ko so seUrgala vaša in naša srca, ko ste tako težko zapuščali svojo lepo slovensko zemljo. Vendar, to je usoda, to je bridka usoda malega revnega naroda, lcakoršen je naš slovenski narod. Zato nismo pozabili na vas in danes vas domovina težje pogreša kot kdaj prej. Danes, v teh težkih časih, morda najtežjih v zgodovini, bolj koprni po vseh svojih otro-kih, jih bolj želi videti združene v eno mogočno slovensko krepko skupnost, kakor kdaj prej. Na današnjo izseljensko nedeljo se zato vzbuja v nas želja, da današnja nedelja vsaj duhovno združi vsa naša srca v eni mogočni veliki slovenski skupnosti skupni volji za našo narodno rešitev, skupni želji za pokrepi-tev države in v skupni želji za vaše in naše koristi. Zato danes doma molimo in proučujemo po naših cerkvah in po naših dru-isivenih domovih, po naših šolah, po naših hišah in po našem časopisju sredstva in načinov, kako z vami ustvariti nazaj to novo mogočno skupnost, ki naj nas reši pogina in smrti. Danes mislimo, kaj naj bi bila še naša dolžnost, da za vas storimo in kako naj to storimo, da vam bomo v resnici dokazali sveto zvesto ljubezen in odkritosrčno skrb za vaše blagostanje in vaš blagor. Danes se s hvaležnostjo spominjamo vseh onih ogromnih žrtev, katere ste vi tako velikodušno in nesebično prinašali vsa leta slovenskega izseljenstva za svojo domovino. Danes se tu do ma zavedamo, da ste vi tisti, ki ate rešili narod stradanja in pomanjkanja. Niso to milijoni, temveč milijarde, katere ste od svojih žuljev pošiljali v domovino, da ste ohranili streho nad glavami svojih domačih, da ste rešili bobna grunt, ki vas je ro dil. da ste polnili blagajne naših denarnih zavodov in plodili ko odganjali glad od naših hiš in od našega naroda. Mi se zaveda mo tu doma, koliko ste vi storili za naše narodno osvobojen je, našo državo in našo svobodo za časa svetovne vojne. Nismo na to pozabili in zato se vas danes s hvaležnostjo spominjamo tu doma. Nismo pozabili, kaj bi bilo z našim narodom zlasti po svetovni vojni, ko bi ga vi, zlasti iz Združenih držav USA, n6 obsuli s svojimi dolarji, ko je sestradan, obubožan in iz-mozgan izšel iz svetovne vojne sicer v svojo svobodo, vendar v svoje gospodarsko pogorišče. Na vse to mislimo danes, dragi bra-1 t je in sestre na tujem, in zato' smo danes po vseh naših cerkvah, po naročilu naših cerkvenih knezov molili za vas in darovali najsvetejše daritve, da bi priklicali božji blagoslov in božje varstvo na vas vse, kjer koli ste na svetu, da bi vas Bog vodil; ščitil, podpiral in varoval hudega, ter vas ohranil zveste sebi in nam. Po vseh cerkvah se je danes govorilo samo o vas, po vseh naših društvenih domovih se je danes predavalo o vaših potrebah, o vaših težnjih in o pomenu izseljenstva za vaš narod in vašo državo. Te dni je po vseh šolah vsa naša mladina posvetila posebne ure vašemu skrbstvu in ohranitvi domovinske ljubezni v mladih srcih do vas. Vse naše zveze, vsa naša društva so danes mislila in govorila o vas, vse časopisje teh dni se vas spominja, vam posvečuje več ali manj svojega dragocene ga prostora, da bi vam dokazalo veliko narodovo ljubezen, hvaležnost in zvestobo. Tako, vidite, bratje in sestre v tujini, misli, dela in skrbi vaša mati domovina za vas danes, na izseljensko nedeljo, ki je pa samo odmev vse tiste naše skrbi in jubezni, katero vršimo v svoji dolžnosti do vas, kolikor jo pač moremo, kot revni in ubožni, in kolikor nam naše skromne moči dopuščajo. Družba sv. Rafaela kot mati slovenskih izseljencev skupaj s svojo Izseljensko zbornico vas danes v imenu slovenskega naroda in v imenu vaše države Jugoslavije iskreno pozdravlja. Vse naše izseljensko skrbstvo v Sloveniji vrši kot zaupnica vašega naroda v njegovem imenu za vas. Vendar vse vaše delo za vas pri tej organizaciji sloni na temeljni podlagi: "Nič za izseljence brez izseljencev". Zato nam je nujno potrebno vaše krepko sodelovanje pri vsem našem delu. Zato vas vabimo vse, da se kot člani pridružite Družbi Slika kaže stolp, ki je stal v ruskem paviljonu na razstavi v New Yorku. Stolp, kakor tudi celi paviljon zdaj razdirajo ter bodo dele odpeljali v Rusijo. ste pa iz Slovenske Krajine, da se pridružite Družbi sv. Rafaela v Crensovcih. Vsa izseljenska društva in zveze pa vabimo, da pristopijo kot člani Izseljenske zbornice, da bodo tam pomagala z nasveti vršiti izseljensko službo za naše slovenske izseljence širom sveta. Le, če bomo pri marljivem delu s prijateljskim sodelovanjem vas in nas vršili to delo, bomo uspeli, drugače ne bo uspehov. Bratje in sestre v tujini! Vaša mati domovina hrepeni in jo ka za vami. Ni vas pozabila in vas ne bo pozabila. Ostanite ji zvesti! Bodite lojalni podaniki držav, v katerih živite. Imejte radi svojo novo domovino kot svojo nevesto! Toda ostanite pa v zvesti ljubezni vdani tudi svoji materi, ki vas je rodila in katere kri ste. Nihče na svetu vam ne more zameriti, če ljubite svojo kri! Nihče vam ne more zameriti, če ljubite svojo mater. To pa je vse, kar vas domovina prosi. Bodite nam zato danes na izseljensko nedeljo vsi, prav vsi, kjer koli ste na svetu, ki čujete te besede, ali ki jih ne čujete, prav iskreno pozdravljeni v imenu vsega našega naroda in v imenu cele naše države Jugoslavije. Bog vas živi! PLAČEVANJE FEDERALNE POKOJNINE (Nadaljevanje s 1. strani) PAKT MED ŠVEDSKO IN ANGLIJO London, Anglija. — Med Anglijo in Švedsko se je sklenil trgovinski pakt, kakor je v sredo objavila tukajšnja vlada. Namen pogodbe je, da se preuredi trgovina med obe- pokojnine ne bo mogel dobiti, dokler ni star 65 let. Ako delavec umrje prej prodno je dopolnil G5. leto starosti in če je pred smrtjo imel leto in pol zaposlitve, dobi njegova vdova, če ima nedorasle otroke, pokojnino, dokler niso stari 16 let, ali 18 let, če hodijo v šolo Ona sa ma mora pa čakati, da izpol ni 65 let, predno dobi pokoj nino za možem. Ako umrje zavarovani delavec, ki je bila edina opora svojim staršem, dobijo starši, oče ali mati,če so stari 65 let, polovico sinove pokojnine, če ni zapustil delavec vdove ali otroka. Ce pa oče ali mati nista še stara 65 let in če tudi nista bila odvisna od sina, dobita izplačano skupno vsoto, ki je enaka šestmesečni sinovi pokojnini. To se izplača tudi drugim sorodnikom, če ni staršev, ali vsakemu, ki je skrbel za pokojnikov pogreb. Na vsak način je razvidno, da ta pokojnina ni 'nobena dobrodelnost, ampak je čisto navadna zavarovalnina, za katero plačuje delavec in delodajalec. In ta pokojnina 3e plača vsakemu, ki je do nje upravičen, pa četudi dobiva že kako drugo pokojnino, ali če ima kako privatno premoženje ali prihranke. Širom Jugoslavije Prepoden napadalec Neke noči je v hišo kočarja Franca Kartuša v Kalcah pri Sv. Duhu v krškem okraju vdrl vojaški obveznik Rudolf Jeran iz Laškega. Kar-tuš, ki je zaslišal šum, se je pravočasno prebudil in napadalca prijel za rokav suknjiča,nakar je ta pobegnil. Kar-tuš v temi ni spoznal kdo bi bil, toda našli so ga orožniki, ki so po stopinjah v snegu spoznali da so bili to vojaški čevlji in tako prijeli cTnenje nega Jerana, ki je dejanje priznal. ^ -o- Napaden V Spodnji Voličini pri Sv. benartu v Slovenskih goricah neki posestnik napadel Vinko Graifonerja. Napadalec je bil vinjen, toda ker je Graifo-nerju tedaj zmanjkalo iz hlačnega žepa nekaj denarja, se domneva, da si je denar o svojil napadalec, se bo zadeva obravnavala pred sodiščem. -o- Pijanca je srečal Posestnikov sin 18 letni Ludvik Kolarič iz Grajene pri Ptuju, se je vračal z dela. Na cesti je srečal nekega pijanega moškega, ki je začel mladeniča takoj izzivati. Nazadnje je v prepiru udaril Kola-riča po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla in so ga morali odpeljati v bolnico. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Ra dio uro od 9. do 10. ure do poldne na WGES postaji 1360 kilocycles. Stran 3 "KO GRE LETO K ZATONU" So gotovi, dogodki v človeškem življenju, na katere se večkrat spominjamo, posebno ob času, ko se poslavlja leto. Takrat nam pred oči stopajo razni doživljaji bolj živo, bolj pomenljivo, kot v navahnih dneh. Tudi letos, ko bodo zadnji trenutki kmalu zadoneli v večnost in bo nastopilo Novo leto, bo za-tonilo tudi 13. leto izza ustanovitve Slovenske Ženske Zveze. Takrat, pi*ed trinajstimi leti, ko se je ustanovila naša organizacija, takrat ni bilo na tisoče članic, ne na stotine, tudi ne veliki krog, kateri danes tvori našo veliko organizacijo, temveč le skromno število članic, 47 jih je bilo in še te so vsebovale iz dveh podružnic, katere so prve gladile pot ostalim podružnicam. Ni bilo lahko delo ustanoviti novo organizacijo, kajti med nami so se že nahajale številne slovenske organizacije, v katerih so bile učlanjene tudi slovenske žene in dekleta. Toda potrebna nam je bila "ženska organizacija", katera bi vodila interese slovenskih žena in deklet in v katero bi naj spadale vse zavedne slovenske žene in dekleta. Bilo je potrebno za tako ustanovitev mnogo železne volje, mnogo potrpljenja, truda in boja, kajti izkušnje nas uče, da je ma državama tako, da bo sv. Rafaela v Ljubljani, tisti, ki ostala na svoji normalni višini. PRIHOD KANADCEV Prvi oddelek kanadskih vojakov, ko je prispel v Anglijo, od koder bo poslan na bojišče. DENARNE POŠILJATVE se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.50 .............. 100 Din Za $ 4.80 ............- 200 Din Za $ 7.00 ............- 300 Din Za $ 9.20 ............- 400 Din Za $11.25 .............. 500 Din Za $21.75 ..............1000 Din Za $43.00 ..............2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.15 ............ 50 Lir Za $ 6.00 ..........- 100 Lir Za $ 11.85 .—.,... 200 Lir Za $ 17.25 ............ MO Lir Za $ 28.00 ............ 500 Lir Za $ 55.50 ............1000 Lip Za $109.00 ..........-2000 Lir Pri zgorajšnjih cenah je vključena navadna poštnina že zraven. Ako pa kdo želi, da se njegovo pošiljko pošlje potom zračne pošte, je treba doplačati 30c. poleg zgoraj navedenih cen. Za pošiljatve potom kabla, brzoja-va, pa je treba doplačati za vsa. ko pošiljatev $2. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. KRASEN KIP SVOBODE (Narejen kot "šparovček" za hranjenje) Vreden $3.00 Dobi ga vsak zastonj, ki začne z hranilno vlogo pri našem hranilnem društvu. Je to zelo lepo božično darilo za prijatelje ali sorodnike. VSAK SLOVENEC bi se moral zavedati, da je kot Slovenec v prvi vrsti dolžan patronizirati svoje lastno slovensko hranilno in posojilno društvo. RElimCE FEDERAL SAVINGS & LOAN ASSOCIATION je SLOVENSKA HRANILNICA. Slovenci so jo ustanovili v prvi vrsti za Slovence. Je varna in zanesljiva. Vsaka vloga je zavarovana do $5,000.00 pri vladi. POSEBNOST! Vse vloge, ki bodo vložene do 10. januarja 1940. bodo deležne obresti od 1. januarja 1940 naprej. Nobenih kaznih in pristojbin. vsak začetek težak. Toda, med Slovenkami v A-meriki, se je nahajala žena, kateri se ni zdelo nobeno tako delo preveliko, za uresničenje ideje ter imeti svojo lastno žensko organizacijo, svoj lastni krog, v katerem bi se lahko žene in dekleta udejstvovale na društvenem polju. Ta žena, naša glavna predsednica Mrs. Marie Pris-| land, gotovo zasluži vse priznanje za njeno delo ter z ponosom zre iz male skupine članic na 10,000 Članic, katere so se pridružile tekom 13 let v krog, katerega je ona ustanovila in kateri z vsakim letom postaja večji in močnejši. Ob zatonu leta se bo zaključila tudi prva mladinska kampanja, katera je bila potrjena v pretekli konvenciji maja meseca. Sicer bi se morala ta mladinska kampanja že zaključiti že pred enim mesecem, toda po določilih izredne seje direktoric, se je podaljšala do konca tega leta. Tudi se je olajšalo asesment na 10 centov za vsako članico, kar je poprej bilo 15 centov na mesec. Za teh 10 centov imajo vsa mlade članice iste ugodnosti kot starejše članice, vse matere si bodo gotovo prizadevale svoje hčerke upisati pred zaključkom, ker sedaj se sprejemajo dekleta od 4. leta do 14 let starosti. Rezultat te prve mladinske kampanje se bo poročal prihodnjič na tem mestu. Za danes pa moje iskreno novoletno voščilo glavni predsednici Mrs. Pris-land, vsem ostalim glavnim u-radnicam, članicam, in vsem prijateljem Slovenske Zem!k\; Zveze, z željo, da bi Novo let > prineslo isti uspeh kot pretek'o eto za Slovensko Žensko Zvez >. JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica S. 2. Z. P O O B L AŠCENI PREGLEDNIKI SO O NAŠEM DRUŠTVU PRAVKAR PODALI IZJAVO: da to društvo ni poslovalo še nikdar v svoji zgodovini na bolj varni in zanesljivi podlagi. Naš urad se nahaja na: 1904 W. Cermak Rd., CHICAGO, ILL. Telefon Canal 7130 LEO JURJOVEC, predsednik, JOHN PETROVIČ, tajnik. NOVO! NOVO! Ravnokar smo prejeli zani-nimive brošurice od Knjižnice 'Delavske Fronte" iz Maribora. Brošure so nadvse zanimive in aktualne, kar živo razpravljajo o boljševizmu in komunizmu. Vsak delavec, bi moral te brošure čitati. Te brošure so: 1. BOLJŠEVIZEM IN DELAVSTVO, stane ..... 101-,. 2. KOMUNIZEM IN DRU-ŽINA, stane ............. lL'c 3. VAS V BOLJŠEVIŠK1 RUSIJI, stane .......... 10c, Kdor naroči vse tri skupaj jih dobi za 25c. Dobijo se pri: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, HO. decembra 19.19 Ukrajina joče ALEKSIJ PEUPENKO ^iimmiPiiiiiiiffliiiiiiiiiiiiiniiiiiiM Državni pravdnik jc končal svoje izvajanje z besedami, da zavisi zboljšanje slabega položaja največ od duhovnikov. "Duhovščina," je zaklical, "more in mora podpirati ukrepe državne vlade, da se pomaga gladujočim. Ti se pa temu upirajo in veleizdajniško sabotirajo. Vse vladne odloke sprejemajo sovražno. Tu vidite tovariši sodniki,na tem župniku Nikandru živ vzgled. Cerkveni predmeti, ki jih je skril, bi mogli rešiti smrti mnogo gladu-jočih." Župnik Nikander je tudi ta govor državnega pravdnika mirno poslušal. Bil pa mu je v svoji zbeganosti klasičen primer iicemerskega farizejstva. Župniku pa je bila vest čista. Svest si je bil, da ni ubogim ničesar krivičnega storil. Če je pa skril cerkvene zaklade, jih ni skril pred ljudstvom, temveč pred komunisti, ki so jih hoteli vzeti ljudstvu. Predsednik se je obrnil k obtožencu: "Ali priznate, da ste krivi? Ali ste skrili stvari?" "Priznam, da sem skril cerkvene predmete. Vendar ne/vidim v tem nobene krivde. Po zakonih sovjetske vlade, je "bila cerkev ločena od države. Torej na podlagi zakona je privatna ustanova in v svojih verskih zadevah od vlade neodvisna. Kar se tiče cerkvenih zadev, se cerkev sama upravlja. Na podlagi vaših lastnih zakonov nima sovjetska vlada pravice, da bi cerkvi odvzela njeno premoženje, če pa to vseeno dela, tedaj je to rop. Za vlado seveda obstoja možnost, da dobi kakšno pravno rešitev. Toda prej bi se morala sporazumeti z višjimi cerkvenimi oblastmi. Te bi potem izdale ukaz in naročile cerkvam, naj izroče vladi svoje zaklade za omiljenje ljudsKfega gladu. Verjemite mi, v tem primeru ne bi noben ukrajinski duhovnik skril cerkvenih zakladov. Zaradi te resne župnikove razlage so bili sodniki kar presenečeni. Zdelo se je, da ne morejo slediti tej popolnoma prepriče-.valni in pravilni razlagi. Državni pravd-nik je z očmi predirljivo mežikal in temno predse gledal. Toda Nikander je mirno nadaljeval: "Pripravljen bi bil ustreči tudi nepravilnim vladnim zahtevam po cerkvenih zakladih, ko ne bi vedel, da cerkveni zakladi ne bodo nikdar porabljeni v določene namene. Prišli bi prav tako kot tisoči pudov žita v roke špekulantov. Vem na primer, da je prišlo le na eni sami postaji 80.000 pudov žita v roke privatnikov, namesto da bi jih dali gladujočim delavcem v Moskvi. Odkrito rečem: če nas ne bi to zbiranje žita oropalo, ne bi bilo lakote in tudi vladi bi ne bilo treba ropati svetih cerkvenih posod, do katerih sploh pravice nima!" "Govorite o stvari!" je zakričal državni pravdnik. Župnik Nikander ga je pogledal, nakar je državni pravdnik povesil oči, župnik pa je nadaljeval: , "Verujte mi, tovariši sodniki, prav vseeno mi je, kako razumete moje besede in kako me boste obsodili. Toda prerokujem vam, da bo katastrofa gladu rastla v ne- doglednost, če ne ustavite početja svojih lastnih zastopnikov. Če hoče vlada skrbeti za gladujoče, mora odstraniti vzroke lakote. Vzroka lakote ne vidim v zločinskih špekulacijah, temveč tudi, da imajo gospodarsko vodstvo oni, ki o njem nimajo niti pojma." Tedaj je vmes zakričal eden izmed sodnikov : "Dokažite to! Primerov nam dajte!" "Vi hočete primerov?" je nadaljeval župnik Nikander. "Le enega bom navedel: V vasi Stepanivka, zbiralna občina Voronoviči, je ukazal občinski komisar, naj kmetje obdelajo državno zemljo. Ni pa dovolil, da bi pomagali tudi bogati kmetje, ki bi s seboj pripeljali pluge in konje. Dal je polje vaškim ubogim in jim dal iz žitnega zbirališča semenskega žita. Zemlja pa je vendar ostala neobdelana. Medtem je čas potekal in sejali bi kvečjemu lahko še proso. Koliko prosa rabite za desjatino? je vprašal komisar. Dvanajst pudov so odgovorili. — Dobro, dobili jih boste! je dejal komisar. Saj ni mogel vedeti, da se na desjetino ne rabi dvanajstih pudov, temveč le enega, ker ni" imel o poljedelstvu niti malo pojma. Dal jim je torej dvanajst pudov prosa. Kaj so storili stepanivški vaški ubogi? Vzeli so dvanajst pudov, enega so posejali, da so dali bogatemu kmetu, ki je obdelal zemljo in ostalih devet so zamenjali za alkohol. Le dve družini sta obdržali prejeto proso za lastno prehrano. Tako torej zgleda gospodarstvo. Sleherni kdor ima moč in možnost, da obogati, ropa in krade, kar mu pride pod roke." Državni pravdnik je že hotel vzkipeti, toda predsednik mu je pomirjujoče pomi-gal, ker se je zedinil s preiskovalnim sodnikom, da bo z župnikom Nikandrom ravnal najprej zelo milo, da bi mu izvabil skrivnost. Mirno je rekel: "Tovariš obtoženec, opozoriti vas moram, da ostanete pri stvari. Govorite o cerkvenem zakladu! "O tem ni dosti povedati," je odgovoril župnik Nikander. "Cerkveni zaklad sem skril, toda ne pred ubogim ljudstvom, temveč pred ljudmi, ki bi ga izrabili le za svojo obogatitev. Skrivam osemindvajset kilogramov zlata in šestinosemdeset kilogramov srebra. Vem, da bi s tem mogli nahraniti mnogo ljudi. Nisem sovražnik ubogega ljudstva in sem na vsak način pripravljen pomagati gladujočim, kot le morem. Dovolite mi vprašanje, tovariši sodniki? Povejte mi, koliko gladujočih ljudi je mogoče rešiti z mojim zakladom?" Predsednik je vzel papir in izračunal: "Pri sedanji ceni .zlata in srebra bi mogli z vašim zakladom dobro hraniti celo vas najmanj pol leta." "Dobro," — je nadaljeval župnik Nikander. "Izjavim vam sledeče: Da dokažem vaši vladi in tudi vam tovariši sodniki, da ne skrivam cerkvenega zaklada pred ubogim gladujočim ljudstvom, se obvezujem, da bom oskrboval eno celo vas ne le pol leta, temveč celo leto pod pogojem, da mi prepustite cerkveni zaklad." (Dalje prih.) MOJI SPOMINI NA LETO 1914 OE ZAKLJUČKU LETA Piše Josephine Erjavec. (Konec) Z nami vred so se vozili Nemci, ki so bežali iz Francije, ne hoteč iti na fronto bojevati se za Nemčijo ter soproge poslali domov, oni pa sami rajše skušali uiti v Ameriko. Komaj stopimo na angleška tla, takoj smo opazili isto vrvre-nje, kot smo ga doživeli na Francoskem v Parizu. Tudi tu so drveli vojaki od vseh koncev in krajev ter jih žene spremi je-vale na fronto. Zopet tiste dolge parade, tisti vojaški marši, tisto jokanje in drvenje avtomobilov in prevoz nebrojne artilerije. Takoj razvidimo, da se je tudi v Angliji aačela vojna in sicer po preteku enega dne je bila vojna napoved med Nemčijo in Anglijo. Zgledalo je, kakor da nas zasleduje grozna vojna, povsod novi doživljaji. Ker je bil še vedno v luki isti parnik "Philadelphia", s kate- ladje, submarini in z natlačenim vojaštvom in kanoni, smo videli po morju, ko so ena z drugo križale, s strahom smo opazovali kaj bo, ako se kaj zgodi, toda ko pridemo izven nevarne morske meje, smo polagoma imeli vse te ladije za nami. Na morju bi bila zelo lepa vožnja, da smo imeli kaj obleke za preoblečiti, tako smo, pa težko čakali, da pridemo v New York in si nabavimo za silo. Tam smo končno zagledali kip svobode, oni kip, katerega smo ravno pred 17 dnevi zapustili'misleč, da obiščemo naše drago, za katere smo napravili tako dolgo potovanje, toda namesto tega smo se šteli neizmerno srečne se vrniti v Združene države. Pisano polje J. M. Trunk Govorijo dosli o miru, ko vsaj na zapadu niti pravega vojskovanja ni. Ni ravno slabo, da govorijo o miru,ker po kaki važni odločitvi z orožjem, bi utegnil biti mir kla-vera. Prav zdaj je ugoden čas za mirovna ugibanja, ker orožje še ni govorilo Hitler je govoril o miru. Celo hudo mudilo se mu je. Pravijo, da ga je prestrašil Stalin. Drugi trdijo, da je to le bunk. Tako ali tako. Kakšen mir hoče Hitler? Prvič vse, kakor je, nič več Cehov, nič več Poljakov. Za Avstrijo ne gre. Dalje hoče Hitler, da ga Anglija ne — okroža, več, toraj da bi imel Komaj izstopimo, gremo naj- proste roke,kak or jih je imel dozdaj v Sredn.ii Evropi, m prvo po trgovinah, nato dobimo vlak za v Joliet, preoblečeni. Se prej se pa ustavimo v Saksarje-vem uradu, kjer smo kupili tisti- rim smo prišli v Evropo komaj krat naše vožnje listke. Ko nas pred tremi dnevi, je bilo pred zagledajo vstopiti, so nas tako T 1 zdeluje vse vrste tiskovine, fca društva, organizacije In posameznike, lično in poceni Poskusite in prepričajte sel 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS uradom te linije vrsta za vrsto Amerikancev in drugih, gneča za gnešo, so se drenali vsi hoteč dobiti kak prostor na parniku za v Ameriko. Tudi mi smo stali po cele ure v vrsti, in prosili, da nam dajo prostor. Dobili smo nepopolen odgovor rekoč, "da naj pridemo drugi dan". Ko pridemo clrugi dan so rekli, da je že vse zasedeno, toda nismo o-magali, stali smo tam, tako dolgo, da ?mo bili uslišani, in le pod istim pogojem, ker smo ravno s tem parnikom sem prišli, da so nam dali toliko prednost. Toda zopet smo imeli smolo. Se ko smo šli v domovino, smo kar direktno na Ljubljansko banko poslali nekaj denarja, ker nismo hoteli vsega s seboj vzeti, in bi nas imel tam čakati, toda tu smo morali imeti zopet gotovino, nam prihitijo na pomoč popolnoma tujci Nemci ter nam ponudijo tiste francoske franke, kar bi jih še rabili, da bi zadostovalo za tri osebe, za mamo, ata in mene. Kar oddahnili smo se, ko smo dobili vse v roke za potovanje nazaj, toda nismo dobili kabine ker so bile vse vzete, toda smo morali spati kar v drugem razredu "parlorja" na zo-fah, in v istih oblekah, ker drugod ni bilo prostora, toda kako smo bili hvaležni, da smo imeli vsaj prostorček biti na parniku, rekli smo si da imamo vsaj eno nogo na ladji celi čas in smo veseli, samo da jadramo proti domu. Celi dan, ko smo čakali signala kdaj bo odprto za na parnik smo si ogledali okolico Southampton na Angleškem, ki je pa zelo lepa. Ako bi ne bili tako potrti, bi si vzeli vlak do Londona, ker do tam ni bilo daleč, toda rajše smo ostali v bližini par-nika, ter nas je zelo zanimalo videti uboge otroke, ki so pred nami po vseh štirih skakali nato delali razne trike, končno pa prosili milodarov. Končno pride čas, ko se spravimo na parnik, za nas je bilo lahko, ker nismo imeli prtljage, in obenem zelo nerodno, toda pomagali smo drugim Nemcem, ki so vse vzeli s seboj, kar so mogli nositi. Kmalo začujemo sireno par nika in začel se je od obrežja pomikati, toda to pot nismo pretakali solze žalosti, temveč veselja, da gremo nazaj proti domu, proti Ameriki, ki je prosta vojne. Čeravno smo bili le štiri dni v Evropi, smo je bili do grla siti ter smo težko čakali kedaj pridemo iz ogrožene vode. Komaj se vozimo par ur, že nas u-stavijo francoske ladje ter pridejo preiskati parnik, nato so pa pred nami vodo preiskavah, ako je kaka mina pred nami. Zopet se vozimo nekaj ur in isto se ponavlja, bojna ladja za bojno ladjo so nas spremljevale v bojazni, ako niso Nemci že mine položili, da bi ne bili prve žrtve. Signal za signalom, bojne začudeno gledali kakor da bi prišli iz drugega svta, kar odre-veneli so, kajti pokazali so nam slovenski časopis katerega so ravno prejeli z velikimi črkami zapisano: "Usoda družine Seti-na", nejasna, itd. Potem je sledilo v stavkih ravno mnenje, kje da se nahajamo, in da smo bržkone za časa vojne internirani, itd. Bilo je to za nas tembolj razveseljivo, ker je bilo vse obratno, bili smo živi in zdravi, prišli smo nazaj na ameriška tla. Ko smo zapustili New York, je bilo- z nami tudi istih Nemcev, ki so se ustavili v Chicagi in so nas večkrat obiskali, mi smo jim še vedno hvaležni izka zali, kajti takrat so nas rešili iz gotove zadrege, kajti brez njih bi nas še ne bilo nazaj. In čim dalj bi se Amerikanci držali na evropskih tleh, tem težje bi bilo priti nazaj. Komaj pridemo v Joliet, vsak kdor nas je prvi zagledal nas je gledal kakor kako prikazen, niso mogli verjeti, da smo to v resnici mi, kateri smo se komaj pred tremi tedni poslovili in o katerih so čitali pred dvemi dnevi o naši neznani u-sodi. — Moja teta ga. Kraljeva v domovini, je pa pisarila na vse kraje, še celo našemu umrlemu župniku Rev. Kranjcu, ako jim je mogoče zaslediti nas in kaj se je z nami zgodilo. Seveda pred-no je prišel odgovor, so tudi pošto zaustavili. Tako smo bili dolga leta v nejasnem položaju. Eden na drugega misleč, toda obenem napraviti tako dolgo vožnjo in potovanje zaman, kajti stroški v tistih dneh so bili višji kot dandanes. Tudi naj pripomnim, ko smo se vrnili na isti parnik, ni bilo tistim nemških stre-žajev več, kajti šli so na fronto. Videli smo tuje obraz. Tako se je končalo naše potovanje ob prvi svetovni vojni v letu 1914 in katero potovanje nam ne bo š!c nikdar iz spomina, posebni pa na dan ob koncu leta, ko se tako spomin oživlja na preteklost. Bog daj tudi sedaj kmalu konec vojne, in pa onim pot nazaj izven nevarnosti, kateri se še nahajajo v domovini. Minulo je zopet 13 let po onem dogodku ko smo brez uspeha potovali v domovino, ter se še enkrat odločili pogledat svojce, v letu 1927, kjer sem prvič videla svoje sorodnike, in obiskali mno- v bi jih imel še na Balkanu. Ali bi bil to mir? Ali naj Cehi in Poljaki klonijo, in kloni še Balkan ? Ampak tudi Angieži govorijo' vrlo resno o miru. Prvič, pravijo, mora biti hitjerizma in njegove agresivnosti konec, in drugič govorijo zelo brum-no o demokratični zedinjeni Evropi. Mnogi jim kimajo. Tu smo danes pri — miru. Kako bi utegnilo biti? Hitlerov mir bi bil že radi Cehov in Poljakov več ko klavern. Ni upanja. V e č bi vseboval angleški mir. Zedinjena Evropa. Mnogi že pi*i porodu majajo z glavami. Gola utopija, pravijo. Idealno mogoče, ampak skoroda nemogoče. Ali bi ne bilo prepirov. Poizkusite. Zopet mi sili nekaj v bučo. Kaj vse namerava Stalin, nihče ne ve. Neka Vseslavija je tudi le utopija. Recimo pa, da bi Stalin ali kdorkoli združil slovanska plemena in vse od črte Gdansk-Trst in bi kolikor toliko uredil tudi notranje zadeve vseh slovanskih in drugih plemen in narodov in bi ne segal več čez to črto Recimo, da bi bila I a utopija mogoča, Tu bi jenjala vsaka politična intriga,vsako tekmovanje raznih sil. Ostale bi le Nemčija, Francija, Italija.. Anglija, ampak p r i vzhodu bi bile prav vse izključene, in prepir je bil dozdaj le radi vzhoda, radi Španije, Belgije, Nizozemske, nordiških držav pravih prepirov ni bilo. Ako bi se izločil povod za prepire, toraj ves vzhod, ali bi ne bil mir mogoč ? Ostala, toraj za-padna Evropa naj sklene zvezo, kakršno hoče,na vzhod pa politično ne sme več segati. Tako moja buča. * Komunizem je — muzika. Dokler ne bo te muzike, bo vabila ta muzika. V Beogradu so se spopadli komunistični in nacionalni študentje, menda tudi v Zagrebu. Univerze zaprte, nove homatije. Sem zopet mnenja in nazira-nja, da bo mir le, ko se "razdeli" in "prevzame," in ko ne bo ničesar več ostalo, bo mir, in naj bi bil morda še tako klavern. Od komunizma ni ničesar več naprej, kakor ni ničesar več naprej od aiteizma. * Od nemške meje na Štajerskem sem dobil pismo od osebe, ki se ne peča s politiko, pa le dosti vidi. Nemci držijo skupaj ko klopi, ne godrnjajo, dasi morajo stiskati pas, ne izzivajo, ko še ni nič določenega, držijo pesti v žepih. .prav uzorna disciplina. Slovenci so danes tako ogroženi, kakor tedaj, ko je Hitler marširal. Kako pri njih? Sam prepir, stranka zoper stranko, tu klerikalec, tam liberalec, tu socialist, tam komunist. .in vsi le pijejo- Bolj proti jugu teče celo kri. Pan-germanizem je, če govorim o nekem panslavizPiu, sem res sam vrlo naiven. go krajev izven Jugoslavije, in ob povratku proti domu, se u-stavili v Parizu,-kjer smo si najeli bus, ki nas je vozil daleč ven na bojišče, tam kjer se je takrat razvijala vojna, kjer so se vršile krvave bitke. Videli smo nemške in francoske zakope, videli pokopališče, kjer so naši ameriški junaki pokopani, in teh je bilo neštevilno, katerim je vihrala na sredi pokopališča ameriška zastava. Tu naprej smo se zopet peljali ter videli cerkev v Rheims, ki je ena najkrasnejših na Francoskem, ki je bila vsa preluknjena od nemških krogel j, videli vas za vasjo še vedno opustošene, ki so javno kazale sledove vojne. Toda še vedno se ni vse to popravilo, še vedno ne pozabilo vso to grozoto, že je nastala druga vojna, ki pobira ne-številne žrtve. Take misli mi stopajo ob teh spominih kakor slika za sliko ob uri, ko prihaja Novo leto 1940. Srečno Novo leto vsem čitate-Ijem! PETORKE UMRLE OB ROJSTVU Havana, Kuba. — V neki tukajšnji bolnici se je zadnjo sredo 22 letni nezakonski materi Oscilia Valdes rodilo pet deklic. Vendar pa rojstvo teh petork ne bo vzbudilo takega zanimanja, kakor so ga Dion-ne petorke v Kanadi. Vseh pet deklic je namreč umrlo, dve takoj ob rojstvu;, ostale tri pa po nekaj urah. -o- NEMČIJA DOBILA OLJE IZ RUSIJE : Berlin, Nemčija. — Te dni so prispele semkaj prve zaloge raznega blaga iz Rusije, med njimi večja množina petroleja. Istočasno se je sklenil sporazum, da se otvori 21. januarja redna zračna zveza med Berlinom in Moskvo. Listen to and A doer lise over PAUNOEGH'S YUGOSLAV RADIO r Songs and Music