Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni rn EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki "11 Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest iniLyirri^^PY Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). SEPTEMBER 9, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 210 OKUPACIJA ITALIJE V POLNEM RAZMAHU %OJI PRIDEJO POZNEJE, I2JAVLJA CEN. EISENHOWEK je strogo vojaško; politični in gospodarski pogoji morajo čakati %ki stana v severni podal Eisenhower snoči izjavo, v kateri je Italijg'^^ J® podpis premirja z političnih in ekonomskih fočiii l^odo zavezniki spo- tov" je strogo vojaški in-Podpisan od voja- k) like, ^°z^devni komu- Politijgj jj^^Gni niso nobeni Pogojj ' '^ančni ali ekonomski ^eje uveljavljeni po- "D t premirja pomeni ''oženi • f^^^^^žnosti med o-'''' Zedin -^ kilami Italije in oni-'''elef 'narodov." ®ied Berlinom in Ki- N, •»om ukinjen k temgu. i Hm,« P'^Gkomors^i radio je 'ske so bile vse te- ^®zi mg^ Berlinom in Rimom pretrgane. Nemško poročilo pravi, da so Italijani odklonili sprejem nujnih klicev, ki so bili poslani skozi Budimpešto ali Zurich. Vsa znamenja kažejo, da je podaja Italije odprla eno najbolj kritičnih poglavij tekočega konflikta. Nemci v Italiji se bodo borili Nemci imajo v Italiji, zlasti v severnih provincah mogočne o-borožene sile, o katerih ni misliti, da bi se umaknile brez boja. Z gotovostjo se torej lahko pričakuje, da pride v bližnji bodočnosti do prvega velikega "spopada med anglo - ameriškimi četami in Nemci kje v severni Italiji, najbrže ob reki Po, kamor so prihajala nemška oja-čenja potem, ko je postalo jasno, da padec Mussolinija ni avtomatično potegnil Italije iz konflikta. IV QUA JE šE dolga pot, svari predsednik roosevelt '"oči Roosevelt je imel govor v zvezi z ^ tretje da Predsednik je iz-P°dpis premirja z r "^rodl ! za Zedinje- • J . opozoril je, da .^jP''®j Nemce izgnati ciii'je pot do konč-dolga. f j je, 2 ^ kampanji, katere J'"') proda za 15 mili- 2 A v« k tudi iz FVan-drugih ■2el, "jih m zasedenih Ha moramo po ®^fani zemlji od, k Kampanja v Clevelandu V Clevelandu se je kampanja otvorila z velikim shodom in programom v Public avditoriju. Kvota za Cleveland in okrožjfe je 233 milijonov dolarjev, precej več kot v zadnji kampanji, kar pomeni, da bomo morali poseči v žepe globlje kot kdaj prej, da bode zaželjena vsota dosežena. Na priredbi so bili uradni "bondadirji" iz vseh delov o-kraja, ki so slišali odličnega vojnega poročevalca Raymonda Clapperja, ki se je pred kratkim vrnil iz Evrope. Clapper je bil na enem izmed ameriških bombnikov, ko je bil vprizorjen prvi zračni napad na Rim. Rdeča vojska zavzela Staline Včeraj je Rdeča vojska- zopet izvojevala veliko zmago, ko je zavzela važno industrijsko mesto Stalino, ki se nahaja v južni Ukrajini. Naznanilo o padcu mesta je podal osebno premier Stalin. Berlinski radio je naznanil, da so se Nemci "umaknili iz mesta Stalino po načrtu elastičnih operacij po polnem uničenju važnih vojnih instalacij. Velika zmaga Stalino je pred vojno štelo pol milijona prebivalcev in je center železne industrije in železniškega omrežjg, za vso južno Ukrajino. Njen padec se lahko primerja s padcem Markova. Nemci so mesto zavzeli 21. oktobra 1941, torej skoro pred dvema letoma, in so ga imeli v oblasti od tedaj. Vojaški opazovalci so mnenja, da bodo sedaj Nemci prisiljeni umakniti se iz vsega Donjec porečja. Važna železniška proga prerezana Ruske čete so včeraj tudi zasedle mesto Česnikovko, šest milj severno od železniškega križišča v Maknaču, s čemur je bila prerezana železniška proga Gomel-Baknač, ki je edina, po kateri morejo Nemci sedaj premikati čete in materijal vzhodno od Dnjepra. ^itieriškega časopisja ^ -Jugoslaviji 2^ Times z dne 30. ! mIZ' _jugoslo- '^aenad; pretekli teden a letališče v bli- Slj^^kthL'","i™ C "'h »« '■ m«d njimi vei ,N pH?'«ov. To vest je <» Pot„-'^'"'°® System. %te:tr=: so objekte, s g. ^P^li popolnoma 0(11 ^i^Uo najvažnejšo v teh krajih, ^^greba in od DRUŠTVO "SVOBODA" Redna seja društva Svoboda, št. 748 SNPJ se vrši v petek, dne 10. septembra, v čitalnici Slovenskega delavskega doma. Članice so prošene, da se udeleže v obilnem številu. Na tej seji bodo oddane nagrade, in prosi se one članice, katere še niso vrnile listkov, da to gotovo storijo na večer seje. Eisenhowerjeva izjava Major Eliot o razmerah na iBalkanu Naši fantje-vojaki v ponedeljek je prišel na dopust iz Alaske, Pfc. August Korach, sin Mr. in Mrs. August Korach, 1238 E. 74 St. Tu bo ostal do srede, nakar se povrne v Seattle, Wash. Na dopust je prišel dr. R. P. Nadbath, sin poznane družine Mr. in Mrs. Paul Nadbath, 979 E. 74 St., ki se nahaja v mornariški službi, U. S. Naval Air Base, v Bunker Hill, Ind. Doma bo ostal za pet dni, nakar pričakuje, da bo poslan nekam v Južno - pacifično zono. Svoje zdravniške preizkušnje kot "interne" je dovršil v Charity bolnišnici pred odhodom v službo Stiica Sama. Sf Priliki osvobodili Iri političnih u- HY ° tam interni- krajih so par-23 .^°komotiv in vr- DOHODNINSKE POLE Mrs. Mary Svetek, 478 E. 152 St., je na razpolago vsak dan od 10. ure zjutraj do 10. ure zvečer za izpolnjevanje dohodninskih pol. loko: ylf-kov, pri čemer ''ifali največ na vlake, ki transportirajo žito v Nemčijo." Jugoslovani obkolijo oddelek nacistov "Daily News" prinaša izvleček iz oddaj londonskega radia, glasom katerega so jugoslovanski patrioti v vzhodni in centralni Bosni zasedli mestece Bjeljina in obkolili tamošnjo nemško posadko. Ista oddaja, katero je zabeležila CBS pravi, da je polk hrvaške artilerije v celoti, z vsem svojim materijalom prestopil na stran upornikov. IMENOVANJE "KONZULTE" V LJUBLJANI Nedavno je bilo porččano, da je bila imenovana v Ljubljani začetkom junija takozvana kon-izulta — zadnje Greziolijevo delo. Naša vest pravi, da imenovani niso bili vprašani, temveč so zvedeli o svojem imenovanju iz časopisov. V zvezi s tem je zanimivo naslednje poročilo iz Bazovice št. 7 z dne 27. junija 1943: "Korporacija svobodnih profesi- onistov in umetnikov" je bila ustanovljena v Ljubljani. Predsednik inženir Pirkma-jer. Odbor: dr. Andrej Kuhar in Stanko Knez za pravni in trgovski pododbor: dr. Oton Ro-jic in dr. Kmet za medicinski pododbor; inž. Boleslav Likar za tehnični pododbor: dr. Branko Vrčen in prof. Saša Šantelj za umetniški pododbor." Naznanilo o brezpogojni kapitulaciji Italije je podal general Dwight D. Eisenhower kot poveljnik zavezniških, armad v sredozemskem vojnem gledališču. Besedilo naznanila, datirano 8. septembra na zavezniškem glavnem stanu v severni Afriki, se glasi: "To je general Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških sil. Italijanska vlada je podala svoje oborožene sile brezpogojno. Kot zavezniški vrhovni poveljnik sem dovolil premirje, katerih pogoje so odobrile vlade Združenega kraljestva (Velike Britanije), Zedinjenih držav ter Unije sovjetskih socialističnih republik. "Na ta način govorim v imenu interesov Zedinjenih narodov. Italijanska vlada se je obvezala spoštovati te pogoje brez pridržkov. "Premirje je bilo podpisano po mojem namestniku in po zastopniku maršala Badoglija, in stopi v polnomoč ta trenotek. "Sovražnosti med oboroženimi silami Zedinjenih narodov in onimi Italije so ukinjene takoj. Vsi Italijani, ki bodo poslej pomagali iztirati nemške napadalce z italijanske zemlje, bodo deležni pomoči in podpore Zedinjenih narodov." Podaja Italije je postala e-fektivna včeraj ob *12:30 popoldne (clevelandski čas). Gornje formalno naznanilo je osebno podal po radiju v severni Afriki general Eisenhower sam. BESEDILO ITALIJANSKE PODAJE Tu sledi besedilo italijanske kapitulacije, podane po maršalu Badogliju: "Italijanska vlada, zavedajoč se nemogočnosti nadaljevanja z neenakim bojem proti ogromni premoči sovražnika in z namenom, da prepreči nadaljno in še hujšo škodo narodu, je prosila za premirje od gen. Eisenho-werja^ vrhovnega poveljnika an-glo-ameriških sil. Tej prošnji je bilo ugodeno. Italijanske sile bodo torej prenehale z vsemi sovražnimi čini proti anglo-ame-riškim silam, kjerkoli bi prišle v dotiko. Bodo pa odgovorile na napade od katerekoli druge strani." Badoglio je poslal besedilo proglasa na zavezniški stan v severni Afriki, ker se je očivid-no bal, da bi mu bilo nemogoče istega razglasiti po radiju v I tali ji. NEW YORK, N. Y. — "New York Herald Tribune z dne 31. avgusta prinaša članek majorja George Fielding Eliota, ki je mnenja, da so se nemške muke in težave na Balkanu zdaj šele prav začele. "S smrtjo kralja Borisa je izginila ona točka, na katero sta bila vsaj deloma navezana bolgarski narod in njegova armada. "Na Bolgarskem se nahaja precej nemških čet in Gestapo agentov. Toda^daj, ko se italijanske garnizije v Jugoslaviji in Grčiji razkrajajo, so morali Nemci odposlati tja del svojih sil iz Bolgarije, da jih nadome-ste. Največja usluga, katero bi mogla danes Bolgarija izkazati Hitlerju, bi bila najbrže ta, da bi bolgarska armada prevzela policijske posle v Jugoslaviji in Grčiji. Nemci bi prevzeli le nalogo, da čuvajo nekatere ključne pozicije, ko na primer Solun. "Bolgari so vstopili v vojno misleč, da je nemška zmaga neizogibna. Zdaj pa se je pokazalo ravno narobe, da je nemški poraz neizogiben. Bolgari tega trenutka pa ne bodo uporabili, da nakopičijo nase še več jeze in sovraštva pri svojih sosedih. Zanje je zdaj čas, da se vsaj deloma odkupijo in popravijo grehe, katere so že zagrešili. Bodočnost nejasna "Zato pa bi morali odpoklica-ti svoje vojake iz Jugoslavije in Grčije in odkloniti, da se še nadalje udeležujejo vojne. "Neposredna bodočnost Bolgarije še ni jasna. Zagotovo pa je, da bodo morali Nemci, ako hočejo držati svoje pozicije na Balkanu, nastopiti sami — in to kljub temu, da jim je ravno zdaj posebno težko najti razpoložljivih čet." VSi VAŽNA PRISTANISCA NA ZAPADNI OBALI ZASEDENA "Izdajstvo!" se glasi krik iz Berlina AMERIKANCl, ANGLEŽI IN KANADČANI V VZAJEMNI AKCIJI. ITALIJANI BAJE RAZOROŽU-JEJO NEMCE NA KORZIKI Iz Alžira se poroča, da se Amerikanci, Angleži in Kanadčani izkrcavajo "v osrčju Italije." Istočasno javljajo brzojavke^z švedskih virov, da so se zavezniške čete že izkrcale v Neaplju, Gaetani, Genovi, Civita Vecch-io, kakor tudi na Korziki. Neka vest pravi, da so Italijani na Korziki začeli razoroževati Nemce. Vsa italijanska pristanišča, ki*- " so bila »včeraj zasedena in da- MLADINSKI PEVSKI ZBOK S. D. D. Pevske vaje Mladinskega pev skega zbora SDD na Waterloo Rd. se bodo pričele ta mesec. Starši so vabljeni, da prijavijo svoje otroke pri tajnici zbora, Mrs. Sever, 435 E. 156 St., in jih vpišejo. Kdaj se bodo vaje pričele, bo pravočasno poroča-no. nes zgodaj zjutraj, se nahajajo na zapadni italijanski obali. Zavezniške čete od padalne pehote so se glasom enega poročila spustile na zemljo v kalabrijskem mestu Pizzo, na "stopalu" italijanskega "škornja". Poziv za maščevanje proti Nemcem Zavezniška visoka komanda je objavila na italijanski narod potom radija iz Alžira poziv na boj proti Nemcem. V pozivu je rečeno: "Sedaj je čas, da se maščujete nad Nemci. "Mogočne britske, ameriške in kanadske armade se izkrcavajo na raznih točkah v osrčju Italije. "Prihod teh čet, ki so mogočno opremljene, ter krite od nepremagljive zavezniške zračne sile od polne sile zavezniških pomorskih moči v Sredozemlju, nudi vam, Italijanom vašo zadnjo priliko. "Podprta od mogočne sile zaveznikov, ima Italija sedaj možnost, da se maščuje nad nemškimi zatiralci in da sodeluje pri izgonu tradicijskega sovražnika z italijanske zemlje. "Italijani! To je vaš bojni u-kaz v tem poglavju borbe za o-svoboditev Evrope. Nacijsko škripanje z zobmi v Berlinu Prvi glas iz nacijske Nemčije, prihajajoč več ur po brezpogojni podaji Italije, je prišel po berlinskem radiju, ki je dal duška svojim občutkom s krikom "Izdajstvo!" Iz uradnega nemškega poročila, s katerim so naciji sporočili Nemcem, da je Itahja padla, je razvidno, da naciji do zadnjega trenotka niso vedeli, kaj se bo zgodilo. "Anglo-Ameriška zarota" V soglasju s potrebo, da se propaganda prilagodi novi situaciji, nemško poročilo kapitulacijo Italije pripisuje "anglo-ameriški zaroti", ki se je začela s fttrmofrlavitvijo Mussolinijeve-ga režima, ki je bil lojalen naci-jem. (Takoj po padcu II duceja 25. julija, so Aaciji rekli, da se je fašizem v Italiji izkazal za jalov in da je torej bilo potrebno, da se ga je prevrnilo. Tedaj so Nemci očividno upali, da bo Ba-doglijeva vlada sposobna držati Italijo v vojni na strani Nemčije.) Uradno poročio nacijske vlade pravi, da vpričo tega, kar se je zgodilo z Mussohnijem, so bile nemške oblasti pripravljene za "tako odprto izdajstvo", in so torej podvzele vse korake, ki jih zahteva položaj." SPORAZUM DOSEŽEN ŽE 3 SEPTEMBRA Kakor se je sedaj odkrilo, so se pogajanja po zastopnikih tahje in zavezniških sil vršila že par tednov "v neki nevtralni deželi" in zaključila so se na Si čiliji. Popoln sporazum je bil dosežen že v petek 3. septembra. Zavezniki pa so pridržali pravico, da podajo Italije razglasijo takrat, kadar se bo njim zdelo, da je čas "primeren" za tak razglas. Tozadevna izbera časa je bila v rokah generala Eisen-howerja. Kupujte vojne bonde in vojno-varče ralne znamke, da bo čimprej poraženo nsišče in vse, kar ono predstavlja! Misijonar Rev. Harold E. Short vodi šolo v Novi Gvineji, v katero pohaja 75 otrok domačinov. Zgornja slika> kaže fanta, ki se muči v računstvu. KONFERENCA SKUPNEGA DELAVSTVA Jutri 10. septembra, ob 8. uri zvečer se vrši konferenca skupnega delavstva, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., na kateri se bo zahtevalo, da se podvzame korake za znižanje cen na živilskih potrebščinah na vsote, ki se jih je zahtevalo septembra, 1942. Ako je nemogoče cene znižati, bo konferenca zahtevala zvišanje plač, ki bi odgovarjale povišanju cen na potrebščinah. Konferenco sklicuje skupni odbor u-nijskih delavcev, spadajočih k A. F. of L., C. I. O., in organizaciji železniških delavcev, ki se nahajajo v okolici 26. in 32. var-de, v East Clevelandu in Eucli-du. Med odborniki je tudi rojak William Kastelic, ki je tajnik konference United Auto Workers of America, C. L O., Local 45, Fisher Body, ter stanuje na 15930 Saranac Rd. Na konferenco je vabljen sleherni, ki se zanima za to važno vprašanje. Vojak se smrtna ponesrečil V Elkins, W. Va., se je smrtno ponesrečil Pfc. Stanley Jer-šan, "tetar 22 let. Pri ^.rmadi se je nahajal eno leto. Stanoval je na 853 E. 95 St. Rojen je bil v Eldred, Pa. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z. Tukaj zapušča očeta Franka, tri brate Sgt. Edwarda, korpo-rala Anthonya, in Henrya, ter dve sestri Sophie in Mildred Mo-star. Mati Mary je umrla pred 15. meseci. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Philip Neri, na St. Clair Ave. in Ansel Rd., iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., ter nato na Calvary pokopališče. Bodi mu lahka rodna gruda, preostalim pa naše sožalje! . OBISKI NEDOVOLJENI Poročano je bilo, da so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. John Hokavar ter da je vse zdravo, kar pa bi se moralo glasiti, da se je morala mlada mati podvreči težki ope-Kupujte vojne bonde in vojno-varče- raciji, in obiski niso dovoljeni. Talne znamke, da bo čimprej poraženo j Upamo, da bo Čimpreje okreva- osišče in vse, kar ono predstavlja! 9TRAN Z ENAKOPRAVNOST 9. septembra UREDNIŠKA STRAN Owned an ti Published by ; grmc AMxniCAX Jugoslav printij;o and pcblishinq co. 6331 st, clair avenue — HKNDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Saiidayj ar.d Holiday* ettbscription rates (cene naročnini) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town-,1«, nam, kot da " f ; I ye-/ ,in'^ % %ek, daleč, in da se ■Joži Ani ''"»k ča,_ ostali: '»etc Soproga; ■ev. ■61; ^(^ward, ^OrofL ' sinovi; ''C a . Žet . hčerke; '>nahe; ^ vnukinje. " Ohio. %! tibra 3943. "Bom!" Nekaka hvaležnost do vseh teh ljudi, katere je bil Luka danes spoznal, ga je navdajala in začel je pripovedovati fantu o bratu na Peči. Tako sta prišla zopet vrh hriba in pastir je rekel: "Zdaj pa moram nazaj. Vedno na levo se držite! Potem zagledate trg in pridete na cesto in ne boste mogli več zgrešiti." Poslovila sta se. Oživljenega se je čutil Luka in rahla opojnost se ga je polaščala. ž njo so prišle tudi lepše misli. "Eh," je mislil. "Na svetu je vendar še dobrih ljudi. Prav nič slabega ne bi bilo na svetu, če bi samo ljudje hoteli. Pa vsi nočejo. Nočejo! Sami smo si krivi nesreč in žalosti." In z bridkostjo je mož mislil na svoje izgubljeno življenje. "Prešlo je. Vse je prešlo. Prvo sem bil pre-vesel in potem sem bil preresen. Iskal sem nečesa in nisem našel. Ti moj ljubi Bog, tako je. človek obrača, Bog obrne. Sem mislil, bom bogat, sem grabil, sem pustil ono siroto. Pa je prišlo tako nad me, da sem revež in me še sestra ne mara. Katra, Katra, ženske so tudi čudno. Nam za denar, njim za ljubezen. Vidiš Katra, saj ne rečem, da je bilo prav, da sva te z očetom silila. Prav ni bilo," in Bog je obrnil le po svoje. Zapisano je bilo, da se mora sesuti naše premoženje, in se je. Samo to mi je žal, da tega prej nisva vedela z očetom. Potem sva oba vedela, da mora biti tako." In z nekako grozo je rekel na glas: "Krivično blago je bilo!" "Kiivično!" je mislil dalje; "Potem je prišel Krošnja. "Prodal bom!" je rekel. "Prodaj!" je odvrnil oče. Jaz sem stal ob oknu in sem mislil, ali ne bi bilo dobro, da skočim v tistega skopuha in mu zavijem vrat. "Ali nimaš neke dekline?" je rekel Krošnja. In prav tedaj si prišla ti, Katra. Ti—, kaj si vedela ti, kaj smo potem govorili. Za premoženje te je dal Pa sem stal zraven in je nisem rekel nobene.' Zamolkel glas zvona je odjeknil od nekod. Luka je snel klobuk. "Povzdigovanje je!" je mislil. Za hip je izginila misel na preteklost iz njegove duše. Toda tem glasneje se je oglasila nato. "Greh rodi kazen, greh rodi greh. Katra, kam to gre! Katra, ali res midva ne moreva pozabiti, kaj je bilo? Ali ne nja. Zdaj je dobre volje, miren | ^leli dolga leta slona, ki ni niko-! godbi. Od tistega večera je slon | prej naučili, in da niti poti do-in prijazen, naenkrat se pa nje-jj (jelal ničesar drugega kakor | nastopal tudi v cirkusu. Nekdo | mov ne najdejo več. govo razpoloženje izpremeni pod vplivom razočaranja - aH bolečine. Slon se razjezi in po-^tane nevaren. To pa se zgodi Je, če koleba v razpoloženju ali če prehaja njegova pamet v blaznost. V takem primeru izgubi slon smisel za pravico, ki je zelo ukoreninjena v njem. V nekem cirkusu so imeli indijskega slona, ki mu je bilo i-me Tom. To je bil prvi slon, ki je znal hoditi po debeli vrvi. "Pozimi, ko cirkus ni deloval, ^je bil Tom zaprt v svoji staji. Toda slon ne pozna ničesar, lepšega in prijetnejšega od izpreho-•da. Tri dni je Tom pazil, kam o-beša njegov paznik ključ od staje. Potlej ga je pa z rilcem snel, odklenil vrata in se klatil vso noč okrog. * Od tistega dne je ključ pogosto izginil in navadno so ga našli pod slonovo nogo. Iz Indije in Cejlona čitamo pogosto zelo zanimive zgodbe o maščevalnosti slonov in njihovem spominu, če gre za to, da se maščuje za krivico, ki se mu je zgodila. Nasprotno pa mnogi evropski in ameriški izurjeval-ci slonov zanikujejo, da bi se slon odlikoval s posebnim spominom. V tem pogledu imajo sloni enako lastnost kakor človek: eni se spominjajo vsega, eni pa ničesar. En slon je že čez osem dni pozabil, da ga je človek dražil. 7 C s* morema odpustiti? Katra, zakaj Pač se je pa V nekem ameriš-delaš krivico drugim, če so jojkem mestu pripetilo nekaj iz-drugi tebi delali? Saj Peč ne rednega. bo, ne more biti tvoja! Da se na Cirkus je priredil pred predme srdiš, tega ti ne zamerim, stavo sprevod svojih živali. V Saj sem zaslužil, že zaradi one, množici gledalcev je stal krojač, sirote, Jeričine matere. Pa Ani- ki je zbodel mimoidočega slona ca je nedolžna. Ona ima svoje pravice, ona jih ima. Na meni in tebi je kazen, je prekletstvo..." čim dalje, tem močnejše so bile te misli Luki. Z nekako silo so vstajale v njem. "Veruj mi, Katra I Moja sestra si! Najin oče je nesrečno umrl. Katra,! misli na konec! Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! Veruj mi! Mene je nesreča izučila." ^Dalje prihodnjič) z iglo v rilec. Ko je čez tri leta cirkus nastopal v tistem mestu, je slon potegnil z rilcem iz množice gledalcev svojega krojača in udaril trikrat z njim ob tla tako, da Med 7 in 10 zvečer ima skoro edino priliko da kliče na daljavo. . LASTNIKI DOMOV strehe—Asbestos—Kamenit Siding Prihranite si provizijo Trgujte direktno z ERNIE LOCK 737 Guardian Bldg. MA. 3583 Mi damo žice — toda kadar jih vi rabite, ni nobene poti, da bi poslali njegov klic na cilj. Ali bi vi hoteli, da bi vaš vsakdanji klic njega zadrževal, da ne bi mogel govoriti z domačimi? Poskusite, da ne boste klicali na daljavo med 7 in 9 zvečer. Naj imajo vojaki in mornarji takrat žice na razpolago. To je skoro njih edini prosti čas. f H E OHIO BELL TELEPHONE CO. SW tAe /4eCctc^ SoH«U STRA29 ENAKOPRAVNOST 9. septembra, m pustolovščine DOBREGA VOJAKA SVEJKA v SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK i # i (Nadaljevanje) Srečanje poročnika Duba s kadetom Bieglerjem pa ni bilo preveč prijetno in je bjlo gotovo vzrok napetosti v njunem bo-dočnem razmerju v službi in izven službe. Ko je namreč Dub že četrtič zaman izkušal odpreti stranišče, je togotno zakričal: "Kdo pg, je vendar notri?" "Kadet Biegler, 11. marškom-panija, 91. regiment," se je glasi) ponosni odgovor. "Tu poročnik Dub od iste kompanije," se je predstavil konkurent pred dvermi. "Takoj sem gotov, gospod poročnik." "Čakam." Nestrpno se je ozrl Dub na svojo uro. Nihče bi ne verjel, kakšne energije in vztrajnosti je treba, vzdržati v taki situaciji pred dvermi novih petnajst minut, pa še pet in še nadaljnjih pet ter prejemati na vse trkanje, razbijanje in suvanje zmerom isti odgovor: "Takoj sem gotov, gospod poročnik." Poročnika Duba je polivala vročica in že je premišljal, bi se li ne šel pritožit k poveljniku brigade, ki bi dal morda ukaz, naj se dveri ulomijo, in razmišljal je, ni li vedenje kadetovo kršenje subordinacije. Poročnik Dub pa je po preteku nadaljnjih petih minut sploh opazil, da mu je že prešlo in da tam za dvermi prav za prav ni imel ničesar več opraviti. Ali vztrajal je pred klozetom iz principa in i-azbijal dalje po dverih, za katerimi se je oglašalo vedno isto: "In einer Minute fertig, Herr Leutnant!" Končno pa sta si le stala o-bličje v obličje. "Kadet Biegler," je zagrmel Dub, "nikar ne mislite, da sem tukaj z istim namenom kakor vi! Prišel sem zato, ker se ob svojem prihodu k štabu brigade niste oglasili pri meni. Mar ne poznate predpisov?" Kadet pa je odgovoril: "Gospod lajtnant, niti pojma nisem imel, da ste tukaj. A ko sem v pisarni opravil svojo zadevo, sem šel takoj na tole stranišče, kjer sem ostal do vašega prihoda." In službeno slavnostno je dostavil: "Kadet Biegler se vam javlja, gospod poročnik!" "O vašem vedenju se pogovorimo še pri bataljonu," je dejal Dub. "Jaz se odpeljem tja z avtomobilom in vi pojdete z mano. — Nič ugovora!" In Biegler ni ugovarjal. A vrag ve, kaj se je, zgodilo, da pretresi avtomobila niso imeli na Bieglerja nobenega vpliva, dočim je moral poročnik Dub zase avtomobil ustaviti trikrat in zbežati kamorkoli . . . Poročnik Dub je bil ves obupan, da se mu je tako pokazi-la osveta nad kadetom in končno se je pogreznil v ponosen molk kakor Julij Cezar, ko so se mu približevali zarotniki z bodali, da ga zabodejo. Tako sta dospela do Zoltanca, kjer sta našla bataljon. Medtem ko sta se Dub in Biegler še na stopnicah prepirala o tem, ali ima kadet, ki še ni nikamor prideljen, sploh pravico na jetrnice, ki pripadajo častnikom, so bili v kuhinji že siti ter so ležeč po klopeh le še kadili kakor fabriški dimniki. A tudi zgoraj se je že zaključil slavnostni obed. Na vse je znamenito delovalo židovsko žganje, in Duba z Bieglerjem je sprejelo divje kričanje častnikov, ki so se drli drug preko drugega, namigujoči na jezdal-no umetnost poročnika Duba: "Brez vaje to ne gre!" — Spla-šeni mustang!" — "Kako dolgo pa si bil med cowboyi?" — "Jezdec umetnik!" Stotnik Sagner mu je urno natočil čašo prekletega žganja, a užaljen poročnik Dub je sedel za mizo. Pristavil si je star polomljen stol k nadporočniku Lu-kašu, ki pa ga je pozdravil s prijateljskimi besedami: "Smo že vse pojedli, kamerad." Žalostna postava kadeta Bieglerja. je bila nekam ignorirana, dasi se je Biegler točno po predpi#! oglasil okoli mize najprej stotniku Sagnerju in nato vsem častnikom, ponavljajoč zmerom iznova: "Kadet Biegler se je vrnil k štabu bataljona," vkljub temu, da so ga vsi videli in poznali. Nato si je vzel polno čašo, sedel čisto ponižno k oknu in čakal na ugoden trenotek, ko mu bo mogoče vreči med družbo nekaj svojega znanja iz učnih knjig. Poročnik Dub, ki mu je grozni jeruš lezel v glavo, je bobnal s prsti po mizi ter se nenadoma obrnil k stotniku Sagnerju: "Z okrajnim glavarjem sva rekla zmerom: patriotizem, zvesto izpolnjevanje dolžnosti, premagovanje samega sebe, to je tisto edino pravo orožje v vojni. Spominjam se tega zlasti danes, ko prestopi naša vojska že v doglednem času državne meje." Tu se neha rokopis Jaroslava Haška, ki je umrl dne 3. januarja 1923. v starosti štiridesetih let. Švejka ni narekoval do konca. Smrt mu je trdno zaprla usta, in nihče nikoli ne zve, kako je bilo dalje. Veliki humo-ristični roman je ostal torso. Z občudovanjem stojimo pred tem torsom. Zaman ugibljemo, zaman popolnujemo sliko . . . V rokopisu je po Haškovi smrti nadaljeval Karel Vanek: Tedaj je pridrvel v dvorano kuhar Jurajda, razgret, razjarjen in divji; udaril je s petama in salutiral brez čepice na glavi: "Pokorno javljam, vse je požrl! Čisto vse je požrl. S špago vred jo je požrl! Gospod hauptman, pokorno prosim, jaz ne morem nič ze to; dal sem jo na mrzlo, a on jo je požrl! Tako krasno špekburšt! Saj je imela najmanj dve kili!" [ "Povejte vendar zvezano, kaj j se je zgodilo! Čemu lazite sem? .Mar je zdaj raport? Himmel-'herrgott, zdaj prihajate že k 'oficirjem kakor v krčmo!" je kričal stotnik Sagner na kuharja. Kuhar je začel torej iznova: "Pokorno javljam, gospod hauptman, vi ste mi naročili, naj naredim špekburšt. Pa sem jo torej naredil. In del sem jo v klet, da se ohladi; pod njo dilco, na njo dilco, a na to dva velika kamena, da jo sprešata, kakor to mora biti. Ali ta puc-flek, ta Baloun, me je videl, ko sem jo nesel, in splazil se je v klet ter jo je požrl; niti toliko ni čakal, da bi se ohladila. Pokorno prosim, gospod hauptman, da špekburšti ne dobite, ker jo je pucflek gospoda obr-lajtnanta Lukaša požrl. Tako, Jaz za to nič ne morem." Stotnik je iztežka zadrževal smeh, ko je dejal: "Ti, Lukaš, tak pa pojdi napravit red! Vem, da si se veselil, kako si jo privoščiš z octom in čebulo, a tvoj Baloun jo je požrl. Moje sožalje kolega!" Lukaš si je pripel sabljo in stekel po stopnicah dol za kuharjem. Na dvorišču je sedel na kupu drv Baloun, a pred njim je stal s pipo v ustih Švejk: "Vidiš, ti prase, kam te je pripeljala tvoja sl^ba strast? Oficirjem si požrl vso špekburšt! Če bi jo bil požrl samo gospodu obrlajtnantu, bi se ne čudil, on je dober gospod. Ali zdaj te dajo ustreliti, ti govedina neumna. Ježešmarija, kaj pa če ni bilo dovolj kuhana in so bile v nji trihine ? Saj dobiš tra-kuljo, kamerad!" Nadporočnik je najprej zarezal na Švejka: "Kuš, Herrgott, človek, sicer vas dam zapreti, da boste modri! Ti svinja, Baloun, kam si del špekburšt? Krucilaudom, živina vštani, ko govorim s teboj!" Švejk je vzel pipo iz ust: "Pokorno javljam, da vstati niti ne more. Čisto' je uničen, saj je imela špekburšt nad dve kili. Gospod obrlajtnant, to vam je bil v Nuslih neki hišni posestnik, ki so mu morali pri obedu postaviti postelj k mizi; tako se je zmerom nagoltal, da ni mogel Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE The May Co.'s Basement SO GORKE! & Naša zaloga je kompletna—bodite pripravljeni za prihajajočo zimo! stili dveh komadov, dvojno prsni s čepicami! Topla podlaga. Ski hlače z naramnicami. Modre ali rjave barve. Mere 3 do 6. Za dečke! Snowsult o-bleke dveh komadov z ski hlačami z naramnicami! Pleteni robi . . . usnjeni obrobi. Modre ali rjave barve, mere za 3 do 6 let staro deco. 100% VOLNENO! Dvovrstne kombinacije. Ski hlače z zlpperjem in naramnicami. S podlogo. Mere za 3 do 6 let staro deco. 6 .99 '.95 9 .95 The May Co. hladno pritličje Nalašč za deklice Jumbo pleteni jopiči 0.99 Zgledajo kot ročno pleteni! Mehki, 100% VSE VOLNENI v svetlih pastel barvah. Mere 12 do 16 za dekleta. Plaid krila 1.99 Krasni novi plaids v raznih barvah. Lepo nabrana krila. Mere 8 do 14 za deklice. The May Co. ♦ pritličje Novo jesensko blago za obleke 54" Coatings, Suitings, Skirtings i .94 Plaids, tweeds, novelty stripes in solidne barve, v veliki zalogi na Izbero. Vse blago je volneno mešano. The May Co. 54 inčev Plaids 0.48'^ Novi plaids v lepih barvah... 40% do 50% volneno mešano blago z rayon. Mehka tkanina —lahko za šivanje. Velika iz-bera za šolsko in športno nošo. hladno pritličje več ustati. V Zinovicah pa je bila šivilja, zelo poštena ženska, ki . . ." "Molčite, Švejk, ali vas pre-bodem!" je zasikal Lukaš. "Ne vtikajte se! Vstani, ti požeron, ti krava, ti pes sestradani!" je kričal na Balouna. "Krucinal, Švejk!" je nadaljeval, videč, da se je postavil Švejk v "hab-tacht," "ako le še zineš, dobiš tole med rebra!" in besen je potegnil sabljo,. "Jaz sem hotel samo reči, pokorno javljam," se je smehljal Švejk, "da bi bila tudi takšna smrt zame dobra in krasna. Smrt iz roke svojega gospoda mora biti sladka. Jaz sem, gospod obrlajtnant, bral tako povest; zelo lepo in ginljivo povest. To vam je bil neki markiz v Franciji in ta je imel slugo, starega komornika. In ko se je potem začela revolucija in so po vseh graščinah razbojnikovali kmetje, je tisti markiz pomotoma svojega komornika ustrelil. In tisti komomik, ko je že umiral, in je tisti markiz hotel poslati po zdravnika, je rekel: "Nikamor naj ne pošiljajo, blagorodje; saj umrem rad. Ko ste me, blagorodje, ustrelili v trebuh in sem zakričal, ste vzkliknili: 'Mon Dieu! Ali si ti, Jose? Pardon!' In to mi zadostuje." In umrl je, zares umrl. Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, zdaj me lahko prebodete." Švejk si je odpel dva gumba na bluzi, stopil dva koraka nazaj in z zvišenim glasom za-deklamiral: "Zdaj potopite hladno jeklo v goreče prsi moje, da ohladi mi žar krvi prestrastne!" "Švejk, vol, ali naj res zblaz-nim zaradi tebe!? Ježešmarija, saj se bom moral zavoljo vaših bedarij sam ustreliti!" je-zaje-čal nadporočnik, grabeč se za glavo. "Moji živci, moji živci!" (Dalje prihodnjič) Mali oglasi ŽENSKE STROJNE OPERATORICE in UČENKE Visoka plača CLEVELAND CAP SCREW CO. 2921 E. 79 St. MOŠKI Izkušnja ni potrebna. Do 60 let starosti Vas Izurimo. Plača od ure. 50 do 55 ur dela tedensko U. s. Steel Wire S 7800 FINNEY A' pring lVE. Co. Ženska dobi službo za opravljati gospodinjska dela. V družini sta mati in sin. Mati se sedaj zdravi po prestani operaciji. Stalno delo, 6 dni v tednu. Plača $20 tedensko. Dobra prilika za starejšo žensko, ki ji je za dober dom. Majhna hiša s 4 sobami. Pokličite YEllowstone 3272. Mrs. Owens, 4018 Buston Rd., blizu Mayfield, So. Euclid, O. ECZEMA EASE THAT ITCH SUCCESSFULLY! Don't bear the torment« of eczema another day. Do ai thousand« of happy people have—use Poslam for quick, dependable relief. At night, when Itching 1« worse, one application of this CONCENTRATED ointment brings soothing comfort and lets you sleep. 18,000,000 packages sold during 35 years show-It must be good. Recommended by many doctors. Sold from coast to coast. Only 60o at all druggists. P O S L A M Mali oglasi MOŠKI 18 do 60 let STROJNI OPERATORJI in UČENCI Visoka plača CLEVELAND CAP SCREW CO. 2921 E. 79 St. V najem se odda stanovanje s 4 sobami in kopalnico, zgoraj. Vpraša se na 1081 East 66th St. STAVBINSKI DELAVCI FLOOR ASSEMBLERJI — FITTERS RIVETERS—POMOČNIKI—TEŽAKI Plača od ure, poleg "overtime" ATLAS CAR & MFG. CO. 1120 IVANHOE RD. TOVARNIŠKO DELO 100% obrambna tovarna Izkušnja ni potrebna Plača na uro, poleg "overtime" Zahteva se "Availability Statement" The Draper Mfg. Co. E. 91 St. in Crane 1 blok južno od Union Ave. Ako je treba vašo streho nanovo pokriti ali pa vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela. — Prora-' čun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clair Ave. CH. 8376—8377 Ob večerih: ME. 4767 Ženska all dekle dobi dobro službo za pomagati pri gospodinjstvu. Želi se zanesljivo žensko ali dekle. Do-'bra plača; da" bi tu ostala čez noč. Nova hiša in prijazna okolica. Pokličite Mr. Sindell, Erie view 1221. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 Si. — HEnd. 3028 Hiša s 7 sobami se odda v najem od rasli, mirni družini. Kopalnica in fornez. Poizve se na 6705% Bonna Ave., ali pa pokličite HEnderson 2357. Oglašajte v Enakopravnosti C0NSTIPATED1 Don'f Force! Don't Strain-— Thus Risking Hemorrhoids TRY THIS FOR 5 DAYS Here's one right and proper way to molat-en hard dry passages and obtain more gentle "easy" movements. Every morning for 5 days, 15 minutes before breakfast, drink a glass of hot water to which one teaspoon-ful of Kruschcn Salts has been added, while you are eating breakfast the hot water and Kruschen will be feeding moisture to those hard, dry passages. They become soft, moist, easier to expel. No need to strain and thus risk painful rectal irritation. Usually wlthfn 30 minutes wastes are expelled smoothly and gently. You feel gloriously fresh again. Be sure to follow the simple easy directions. Don't delay—you can get Kruschen Salts at any drug store. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knaunovo poslopje Proves Wonderful For Itching Skin To soothe itching, burning skin, apply medicated liquid ZEMO—a Doctor^ formula backed by 80 years continuous success! For rin^orm symptoms, eczema, athlete's foot or olemishea due to external cause, ajwly ZEMO freely. Soon the discomfort should disappear. Over 25,000,000 packages sold. One trial convinces. Only SW. Alw 60)! and $1.00. Mali oglasi ŽENSKE 18—45 za DELO kot pomočnice v mlekarni Plača ob začetku 72c D& ''f s povišanjem na 82c v 30 dn 83c v 90 dneh, 84c v 6 meseO* 85c v enem letu. Stalno delo Ugodne delovne razmer® The Telling-Belle Vemon Co. 3740 Carnegie Ave. MOŠKE IN ŽENSKf se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAčETEK Moški 77 %c na uro Ženske 62 %c na uro Morate imeti izkazilo Ijanstva in prestati zdra. preiskavo. Zglasite se na EMPLOYMENT OF?## 1256 W. 74 St. National Carboi^ Co., Inc. 1 1,; fo Dekleta zenei f obs Ali veste, da si boste precej denarja. Se c«; lini Em COAT ali suknjo iz čisto volne®®®* naravnost iz tovarne- WiUO" Sedaj na Ne odlašajte, suno P® da vas peljem v jo odgovornost, če Vam se pripor®*^ ^ Benno B. Leo^^ 1034 Addison R"®' ENdicott 3436 la shranite prihranke vojne bonde fol 'ijf 'ici 0 H k ki. in i S ({-C ti i' H I«! !Veij ■} ALI STE MI VAS BOMO HOTEL STA je kot majhno mestece, 'f ^ prte vsakovrstne službe o d rikoli url želite delati: ®' V pa samo par ur. . Prosta zdravniška oskro ^ ^ varovalnlna; restavracij® f«' udobne sobe za po41^' plača. . Zglaslt« se EMPLOYEES E. 12th, soba 0. zj. do 6. pop- K 335 j 1