II' 'Ki MARIBORSKI Cena 1 14997 VJrednlitvo in upravat Maribor, Gosposka ul. 1« / Talaton urednlitva 3440, uprava 34S6 Izhaja razen nedelja in praznikov veak dan ob 18. url / Valja maaafino prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 D|n / Oglasi po oeniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani # Poitnl čekovni račun it 11.400 JUTRA Tragedija Albanije in njena usoda ZGODOVINSKI RAZVOJ SEDANJEGA STANJA. Nobena evropska država ni še bik Predmet tolikih izigravanj, kakor Albanija. V davini prošlosti je njeno sedanje ozemlje pripadalo rimskemu cesarstvu, potem Bizantu, srednjeveški srbski «ti, nato srbskemu carstvu, naposled pa turškemu imperiju. Za časa prve balkanske Vojne l. 1912-13 so Albanijo okupirali Srbi in Grki, in po sporazumu balkanske zveze (Črne gore, Srbije, Bolgarije m Grčjje) bi se bila morala tudi razde-kti med ti dve državi. Predvojna Srbija bs morala dobiti v njej izhod na Jadransko itnorje (Drač). Toda vmešaoje takratne trozveze (Italije, Avstrije in Nem-uije) v zadeve nove razdelitve Balkana je Povzročilo ustanovitev samostojne albanske države s prvo prestolnico v Draču, nato nekaj časa v Valom in naposled v Hrani. Za časa svetovne vojne je o-sčik Albanija sicer nevtralna, a to ie ni obvarovalo pred okupacijo. Najprej je po-stala prehodno operacijsko ozemlje zaveznikov, za tem pa po urniku Srbov o-Sreciniih sil. Ob koncu vojne so jo zopet ^as^dli zavezniki in njihove čete so ostale k; več mesecev v Skadru, Tirani, Draču, Vaoni, Santaquaranti itd. Dasi je bila Albanija torej že tedaj samostojna, suverena država, njene volje ‘n suverenosti nihče ni upošteval, še več: Italijani so stremeli ves čas po njenem zavojevanju! Italija je dobila Valono Po balkanski' vojni, in prizadevala si je, da bi dobila sploh vso. Ker takrat to zaradi evropske politične konstelacije ni bilo mogoče, je obnovila ta svoja stremljenja šele za časa pogajanj za vstop v svetovno vojno na strani zaveznikov. O tem je bilo govora tudi v zloglasnem londonskem paktu iz 1. 1915. Da se sporazumi niso izvedli sta dosegla samo W i I-S0|, in Jugoslavija, ki je zahtevala naj-katfegoričnejše, da ostane Albanija samo-stojba suverena država in je energično odklonila italijansko ponudbo, naj se razdeli med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslaviji je šlo pri tem za to, da prepreči zastiranje Italije na Balkanu. Zato so mirovne konference prisodile naposled Italiji samo Valono in okolico, toda albanska vstala je vrgla Italijane v morje, in ’’banHa je bila očiščena. S tem pa njena dokončna usoda še nikakor ni bila določena. Italija tudi po vseh teh neuspehih ni opustila svojih aspiracij na Albanijo. Pričela se je zakulisna borba tajnega paktiranja s posameznimi albanskimi voditelji in skupinami ijn politika podkupovanja. Tu je prvi podlegel Fran Noli, ki ga je pregnal Ahmed Zogu, toda tudi Zogu je kmalu nato podlegel uplivu Italije in s tistim trenutkom se je pričela sedanja tragedija, ki je te dni dovedla do krize, ki bi lahko postala usodna. Itajija je dopomo-gla Ahmed Zogu do kraljevske krone, kralj Zogu pa je zato izročil Italiji Albanijo v gospodarsko in politično eksploatacijo. Sprva je bil ta »divji zakon« še nekako srečen, dasi Albanci vobče ne ljubijo Italijanov, ko pa je pričela italijanska požrešnost rasti na kvadrat in kubus. je postalo tesno pri srcu celo kralju Zogu in njegovemu režimu. Italijani so se po pred tremi leti sklenjeni pogodbi z Albanijo pričeli obnašati tam kot gospodarji. Dobili so v svoje roke vse: gospodarstvo, denarstvo, promet, prosveto, vojsko, orožništvo itd. Albanci so postali v svoji lastni državi zatiran narod! Sedaj pa zahtevajo od Albanije še več: carinsko unijo, preureditev agrarne reforme in pravico za nadaljno naseljevanje svojih poljedelcev (zaenkrat 20.000). Da je opozicija, ki tvori dejansko večino, proti tem nakanam Italije, je bilo ves čas znano, toda sedaj so proti tudi tvorci in pristaši režima s samim kraljem, ki se je prestrašil bodočega razvoja, če se stvari nadaljujejo tako kakor doslej. Odgovornosti za obnovitev ali tudi le podaljšanje pakta z Italijo, ki je potekel meseca novembra, ni hotel prevzeti nihče, in tako*je nastalo v odnošajih med Albanijo in Italijo nekako ex lex stanje. Prav tako noče nihče v vlado, ki naj bi sankcionirala carinsko unijo, revizijo a-grarne reforme in kolonizacijo Italijanov. Kriza vlade traja že četrti teden. Kaj bo storil sedaj kralj Zogu? Ali bo imel dovolj poguma, da bo dokončno prekinil zveze z Italijo? In kai bo storila Italija potem? Skrivnostna aretacija v Mandžuriji ARETACIJA NEKEGA AMERIČANA , KI JE BAJE PRIPRAVLJAL VSTAJO. SEPARATISTIČNO GIBANJE NA KITAJSKEM? LONDON. 2. januarja. Po vesteh Iz Tokija, je bila v Mandžuriji aretirana neka ugledna ameriška osebnost, ki ie osumljena, da je organi*jraja zaroto orotl vrhovnemu poveljniku japonske armade v Mandžuriji, generalu Muti in proti nekaterim članom mand-žttrske vlade. V glavnem mestu iviand žuriie Cang Čunu ie bilo aretiranih več Korejcev in Kitajcev, ki ual bi izvršili atentate. Preiskava je ugotovila, da so aretiranci vzdrževali zveze z osumljenim Američanom in da so bili nekateri izmed njih tudi aktivni člani komunistične stranke ter da so prejeli bombe In samokrese za izvedbo atentatov od omenjenega Američana, čiear ime oblasti zaenkrat še nočejo izdati. Trdi se, da le zelo odlična osebnost in da bo imela zarota zelo datekosežne posledice. TOKIO. 2. januarja. Semkaj prihajajo iz Pekinga vesti, »o katerih se v severnih po^alinah Kitaiske. zlasti pa v Mciiio,o!i?i. vp*tjm bolj razviia neodvisnostim cibanie. V Mongoliji Uud- Nemci zahtevajo meščanske šole MED TEM KO NIMA 100.000 KOROŠKIH SLOVENCEV NITI ENE SAME LJUDSKE SOLE, ZAHTEVAJO NAŠI NEMCI CELO MEŠČANSKE ŠOLE. BEOGRAD, 2. januarja. Nemški narodni poslanec dr. Štefan Kraft je načel te dni pri prosvetnem ministru dr. Stankoviču vprašanje ponovne otvoritve nemških vzporednic na meščan skih šolah, kakor se je to prakticiralo do letošnjega šolskega leta. Posebno važnost je polagal na vprašanje ponovne uvedbe nemškega učnega jezika na nekdanjih samostojnih nemških meščanskih šolah. Zadevna prošnja z obširnimi pojasnili staršev in spiskom učencev je bila predložena prosvetne- mu ministru že v preteklem novem* bru. Ker pa ministrstvo na to prošnjo ni izdalo nikakega odgovora oziroma odločitve, se ie odločil poslanec dr. Kraft posredovati pri prosvetnem ministru. da izda na tedanjo ulogo svoj odgovor. Prosvetni minister dr. Stankovič, čigar naklonjeno in prijazno stališče glede manjšinskega šolstva je splošno znano, le dr. Kraftu obljubil, da bo to vprašanje rešeno še pred koncem tekočih božičnih počitnic. stvo odkrito zahteva odcepitev od Kitajske in orlklopitev k Mandžuriji. V pokrajini Jehol je agitacija za neodvisnost in priključitev k Mandžuriji zavzela najširše dimenzije. Nove konference petih ne bo LONDON, 2. januarja. Po informacijah diplomatskega sotrudnlka »Dai-Iy Telegrapha« ie ministrski predsednik Macdonald opustil svojo namero sklicati ponovno konferenco petih velesil še pred letošnjim sestankom ženevske razoroHtvene konference, na kateri naj bi se praktično formulirali zadali sklepi o nemški enakopravnosti. To je storil zato, ker sta sklicanje take konference odklonili tako Francija kakor Nemčija. Franclja noče. da bi se taka vprašanja reševala v odsotnosti onih držav, ki so na stvari tudi zainteresirane. Po tudi Nemčiji se zdi mnogo važr se proti njim postopa po čl. 139, odnosno ob zatajbi davka, po čl. 142. cit. zakona. Nadalje se pozivajo oni delodajalci, ki niso zavezani pobirati tega, davka v znamkah (to so oni, ki imajo povprečno preko 20 zaposlencev), da se morajo prijaviti do 25. jan. 1933 davčni upravi, da jih vpiše v knjigo delodajalcev, ki izročajo uslužbenski davek v denarju. Po najvišji kazni po členu 138. tega. zakona se kaznuje vsak de-odajalec, ki itpa povprečno preko. 20 zaposlencev, pa se do tega roka ne prijavi oblastvu. Delodajalci se opozarjajo, da znaša pri 7% bolniškem in 7% nezgodnem prispevku odtegljaj po mezdnih razredih od 1. anuarja 1933. na dan, kakor sledi: mezdni razred: I. Din 0 23, II. Din 0.33, III. Din 0.39, IV. Din 0.48, V. Din 0.57; VI. Din 0.69, VII. Din .0 82, VIII. Din 0.98, 'X, Din 1.18, X. Din 1.39,. XI. Din 1.64, XII. Dki 1!97. Ravnateljstvo je sklenilo, da poviša za ljubljanski okrožni urad-bolniške prispevke o-d 6 5% na 7%, nezgodne prispevke pa od 6% na 7%. O.UZD v Ljubljani. ■ Oddaja zaikupa restavracije na postaji Čakovec bo p-otom licitacije 6. februarja t 1. pri .-direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri direkciji). . • Poziv Sokolom-smučarjem. Jutri ob 20. uri bo v župni pisarni v Narodnem domu sestanek vseh Sokolov-smučarjev. Na sestanku se bodo porazgovorili o smuški koči na Glažuti, o tekmah, o tečajih, izletih .in o vsem smučarskem programu v letošnji zimi. Sestanek je obvezen za vse smučarje Sokola. — Zdravo! Novoletno vreme je bilo naklonjeno smučarjem, ki jih je" odšlo veliko število silvestrovat na dobro- oskrbljene- pohorske postojanke. Dočim je toplo pomladansko solnce pobralo v Ljubljana ves sneg,' prav tako tudi v vsem Posavju do Laškega, kjer ni najti niti pedi bele odeje več, je bila v vsej Štajerski nad Gro-belnim prava zima s snegom in ivjemi-n vso pokrajino je pokriv-rla gosta megla. V prevelikem navdušenju je obhajal Silvestrovo neki zasebni uradnik O. G. Ko ga je imel že precej pod kapo, je z vso silo udaril v neki gostilni po kozarcu in se pri tem tako nevarno porezal, da je moral iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici. Gramofonske plošče od Din 15.— naprej proda izposojevalnica »Šlager«. Slovenska 18. Tri tatvine. Ravnateljici tukajšnjega zavoda »Vesna« Mariji Rapocovi je bila ukradena v 'otroški koloniji v Šmartnem na Pohorju iz njene sobe 2300 Din vredna ženska zlata zapestna ura. — V soboto zvečer je izginil Margareti Šauba-hovi s hodnika v njenem stanovanju na Radvanjski cesti 20 njen zimski plašč, vreden 1500 Din. :— Vpokojenemu jetui-škemu pazniku Alojziju Dekorti je odnesel neznan., tat z zaprtega dvorišča v Koseskega ulici 20. večjo množino sušečega se perila, predvsem srajc in robcev, v skupni vrednosti 1200 Din. Reševalna postaja je prepeljala na Novo leto v bolnišnico nekaj bolnikov, posredovati. . pa je morala tudi v neki gostilni v Krčevini, kjer so se gostje na Silvestrovo stepli in je dobil 301etni delavec Josip Čepe večjo, rano na čelu, tako da so ga ,morali prepeljati v bolnišnico. V Studencih je pa padel 42letni, mizar Karel Može na gladkih poledenelih tleh tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod polenom. Tudi njega so reše-vajcl prepeljali v bolnišnico. V neki go-stj'ni na Pobrežju si je po nesrečnem naključju prerezal 25!etni ključavničar Leopold Trstenjak žile v levem zapestju in se 'ravi v tukajšnji bolnišnici. . Dva junaka iz Bosne sta prodajalca preprog Čaban Djenanovič' in Šaban Ra-miš, oba iz Prijedora. ki sta se ob rujni štajerski kapljici v Grubešičevi gostilni na FrankopanOVi cesti na Silvestrovo stepla in je Ramiš svojemu tovarišu raztrgal obleko. Red je napravila šele noli-cija^ki je bila poklicana na pomue. Narodno siedalitie Repertoar. Ponedeljek, 2. januarja. Zaprto. Torek, 3.'januarja ob 20. uri »Nevihta* Premiera. Red B. Sreda, 4.'jkjjnuarja: Zaprto. Četrtek, aiisnuarja Ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Red A. - Mariborsko gledališče. »Nevihta«, drama A. N. Ostrovskega, najplodovtojšega ruskega dramatika in ravnatelja bivšega carskega gledališča' v Moskvi, spada med največ igrana ruska' dela. Vsebinsko je tipično rusko dlo, 'pisano zelo dramatično. Režira J. Kovic, glavno žensko ulo-go Katarino Kabanovo kreira Kraljeva, v ostalih ulogah pa nastopijo Dragutinovi-čeva, Starčeva, Savhiova, Zakrajškova, Tovornikovas 'Gorkiškova, Grom, Nakršt, Daneš, F. Kovič, Skrbinšek, RasbeVger, Furijan, Tovornik, Gorinšek, Blaž, Hara-stovič in Standeker-. Za »Nevihto« so se nabavile nove'dekoracije. — Prva otroška predstava letošnje sezone bo v kratkem. Uprizori se dramatizacija znanih hudobnih šal porednežev Maksa in 'Mo-rica. »Maks iii Moric«. Med igro bo vpleteno mnogo petja, plesov in godbe. Natančnejše še javimo. »Pri belem konjičku«, velezabavna opereta, ki je. na Silvestrovo napolnila gledališče do poslednjega kotička, se uprizori v četrtek? 5-t m. za red A. Viktorija in njen buzar Sinoči je naše gledališče ponovilo Abrahamovo opereto »Viktorije in njen huzar«, ki je dosegla v lanski sezona lep uspeh. Zasedba je bila. v splošnem ista ko lani, le ritmčjsfra Ko!baya je pel in igral kot gost tenorist g. Peter B it r j. a. Njegov tenor; ki.se je za časa angažma-nov v Olomucu in Bratislavi izoblikoval zlasti tehnično do lepe višine, je navdušil polno gledališče;'da; je njegov nastop prisrčno pozdravilo. Sicer se je pa predstavi poznalo, da Se uprizarja po Silvestrovi noči. Pravega razpoloženja, in tempa je često primanjkovalo. Kakor lani "pa moramo'omeniti, da' je v času. ko . se. na Madžarskem rovari z vsemi silami proti nam, poveličevanje Madžarske na našem odru zelo mučna zaideva. Ali se ne bi mogla nekatera taka mesta spremeniti ali vsaj ublažiti?--—- ' Jr. Pri odebeleiosti vzbuja- redna zdravilna uporaba neravne »Franz joSefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo. vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Jose?ov6« vodo tudi pri zamašče-vanju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah; drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■ - Čevlji po izbiri Din '30.—^ tedensko »TEMPO«, Alaribbr, Slovenska ulica 1?T Dve aretaciji. . Policaja je predvčerajšnjim aretirala uekega-Iyan P. zaradr.po-tepuštva in suma žepne tatvino ter .Mihaela S. zaradi neplačanega zapitka v neki tukajšnji gostilni. Na tuj račuu birad živel. Policiji J c prijavil gostilničar Jožef Rogina s Tržaške ceste, da. je. bi! v. novembru 1932. pri njemu na. hram delivec Jožef Bauman in mu ostal.dolžan 400 Din. Policijske poizvedbe so ugotovile, da je Bauman storil isto-tudi piri mnogih ' drugih gostilničarjih. Zaenkrat ga policija hi mogla najti, ker se je. umaknil nezmahokani iz mesta. e I: > - Vztrajen samomorilec. 'Včeraj zjutraj si je hotel konča;ti: |iyjjenje na Aleksandrovi cesti 62lčtni zasebnik Fr. Škrabi, ki si je ob pol & titi 2 britvijo prereza! vrat. Doma i so njegovo dejanje pravočasno opazili in-so ga'prepeljali v bolnišnico.. Škrabi se jd škttšapna enak način usmrtiti že pred mesecem • dni, pa so ga tudi tedaj še pravočastto .rešili;' Drobna policijska kronika. Današnja policijska kronika ne. beleži nič posebnega. Aretirana sta bila'Alfonz L. in Lojze V., ki sta bila osumljena neke tatvine, na so ju po zaslišanju takoj izpustili, ker se je izkazalo, da nista prava. Neki Anton in njegoV pajdaš Štefan Pa sta romala v policijski, zapor zaradi pijanosti in raz-graj?n>a. Zahetoženih ifnaio n^Mie devet priiav radi malenkostnih policijskih nreštopkov. Posledice meščanske duševnosti MIMOBEŽNA RAZMIŠLJEVANJA. Med kmetom in meščanom ni le zunanja, ampak še večja notranja ati duševna razlika. To je rodilo težke posledice pred vsem na strani kmetstva. Meščanu je kmečko delo zaperno, če ne celo umazano. Kdor rabi kramp in .oralo, izgubi v njegovih očeh nežnost kulturnega bitja in ne more biti nikdar enakovreden razumu in obliki, ki sta nadrejena pojma vsakega pristnega meščana. Odtod tudi porazna slika s svojimi nedoslednimi posledicami, ki kaže, ko da bi bili, v narodu dve plemeni: eno estetov in akademikov ali dialektikov in romantikov, ki jim je kmečko-delavska plast nekak nebodigatreba, ali kvečemu za okrasek, druga je pa narod. Vse njegove vrline: pristnost, zdrav razum, moralna čuvstva itd., so neuvaževana količina. Ta velika masa nima deleža na učenj izobrazbi, bi mogoče radi enega samega atoma več ali manj v mleku, zgane vse mogoče znanstvene zavode, dbčim gre n. pr.' s tako lahkoto mimo vprašanja, kdaj bo delavec pol ure kesu e je utrujen .ali kdaj fnore žrtvovati 20% več; da je treba tudi njemu in prav njemu tečne hrane, zdravega razuma, izobrazbe itd. Pa čujemo: Ali .se nima moderno kmetijstvo za svoj razvoj zahvaliti prav dolgotrajnemu in resnemu znanstvenemu delu? Da, ima se, a dovolite: Vsa mogoča .kmetijstvu služeča znanost je vedno •e pomožno sredstvo, drugič pa se je po-, slučaje le omejeno število močnih poe-dincev, onih, ki.; se približujejo njenim monopolnikom. Polnovredna bi bila ta pomožna sredstva le tedaj, če bi jih znala večina bistroumno izkoristiti. Ta večina je narod, ljudstvo. Saj je že znan-stvenik-kemlk pl. Liebig dejal: »Moči in sile zemlje, blagostanje in nravstvo zavi-se v vseh deželah od vsote znanosti, ki si jih je ljudstvo pridobilo.« Torej znanost in ljudstvo, ne pa znanost in poedinci dado zemlji sile/narodu pa materialne in moralne vrednote. Tudi ostane nepobitna resnica, da sama tehnika ne rodi še drugačnih ljudi. Zmota je, da temelji napredek v znanstvu in tehniki. Ali ni n. pr. za streljanje v tarčo treba poleg puške, smodnika in krogel še nekoga, ki puško drži, nameri in sproži? In prav ta »nekdo« je glavno gibalo. Bistvo je človek, oziroma njegova masa. Ker pri nas ni še tako, ljudstvo kulture ne ceni. če je ne pozna, je li njegova in samo njegova krivda? Učenjaška in uradniška izobrazba sta pustili v ljudstvu kulturno praznino. Razlika med učenim in preprostim svetom se očituje vedno in povsod. Stopi kmet na cesto, v vozilo, trgovino, urad — povsod je podrejen. Celo z onimi, ki so docela iz njega in med njim, so si češče tuji, ker je vmes meščanska vzgoja ali vsaj njena navlaka, cije najvišje načelo je nad- in podrejenost. Stališče, ki ga zavzema izobraženec na-pram temu človeku, je bolestno: Eni si nočejo »mazati rok«, češ: daleč od ljudstva, drugi pa hočejo le ukazovati. In uspeh? Če ga ni bilo, je to znak, da je kmet še vedno dovolj velik kaliber. Kaliber pa je vse. Kmet meščanske miselnosti ne more razumeti, ker smo že podčrtali, da je preveč priroden. In je tudi noče: Meščan pa je preveč samoljuben in ne more razumeti vpliva priročnega zakona. Te razmere so rodile izmučenega kmeta in njegove težke skrbi, ki mu ne dovolijo višjega poleta in režejo v njegova uvela lica vedno večje brazde. Tesno, skromno je njegovo duševno obzorje, skromni njegovi proizvodi in vse njegovo življenje. Saj ni neznana resnica, da so prav njegovi plodovi tudi izraz njegove duše. Kmet se mora zanašati le na svojo pridnost in marljivost, njegove roke morajo delati bolj po izročilu očetov, iz dneva v dan. Medtem ko se učeni svet bavi z zasužnjenjem ozračja, danes, ko je delitev dela skovala vse mogoče potrebne in nepotrebne poklice, da čimbolj in do skrajnosti izkoristijo obdajajočo nas tvar, stoji kmet pred stoterimi ugankami: ne pozna svojih tal in Vzrokov njihove neplodnosti, niti sredstev za izboljšanje; ne pozna rastlinskega življenja, tuje so mu prirodoslovne vede, tuje zadružno gospodarsko življenje, tuji odnosi med poedinimi gospodarskimi vejami in... Pa kaj bi mleli že tako staro pesem! Pustimo njegovo mizerijo, ki ga peha v obup in mu pali uničujoče strasti, ki naj vsaj trenutno pričarajo uteho in lepše življenje! Izven njega stremljenje za gospodarsko popolnostjo, v njem niti polovičarstvo. In da bosta protislovje in njegova honija še večja, mu prav tisti, ki so tako daleč , od njega, očetovsko priporočajo svoj produkt kot edini recept za ozdravljenje njegovih razmer: »Nabavi si umetno gnojilo, krmo itd !« Tako torej: Še naprej skozi veliko okno iz hiše, skozi malo. v hišo. To se pravi: Namesto potrebne vzgoje in izobrazbe, ki naj mu postopno ustvarita potrebo, se mu — seveda le iz sebičnosti — ponujajo umetua sredstva, ki jih on povprečno ne zna še rabiti. A iz tega žalostnega in splošno škodljivega pojava se poraja iz onih prisiljenih meščanov novo zavestno stremljenje po skorajšnjem zravnanju teh krivic, ki ovirajo mimo sožitje in vsak razvoj. ——O -~iU. Smrt pozabiiene filmske zvezde. V bolnišnici v'Harlemu pri Newyorku je umrla pred dnevi v 68. letu svoje starosti bivša filmska igralka baronica Elizabeta Blancova, ki je bila svoj čas znana po vsem svetu zaradi svoje izredne lepote in mnogoštevilnih pikantnih in škandaloznih afer. Baronica je bila omo-žena nič manj kakor — štirinajsitkrat. A. N. Ostrovskega »Nevihta" na mariborskem odru Nekaj podatkov k premieri, ki bo jutri 3. januarja 1933. Od oderskih pesnitev Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega (rojen 1823. v Moskvi, umrl 2. junija 1886. kot ravnatelj bivšega carskega gledališča v Moskvi), se odlikuje drama »Nevihta« po zaokroženosti kompozicije in po resnično tragični upodobitvi usode junakinje Katarine. Dejanje se odigrava v okolju, ki je Ostrovskemu posebno priljubljeno; iljudje iz trgovskih, malomeščanskih in vaških krogov so značilni pesnikovi tipi. Ti ljudje živijo ali životarijo v svetu, ki je nam zapadnjakom malo tuj, ker ne poznamo dovolj irazmer, ki v nekem pogledu sličijo že aziatski kulturi. Eden kritikov je označil ta . svet kot »temno kraljestvo«, čigar bistvene lastnosti so: sirovost, samopašnost, pohlepnost in čezmerno bedasta babjevernost. Glavna predstavnika tega sveta, v »Nevihti« sta trgovec Dikoj in stara Ka-banova — oba neomejena despota. Njuna brezobzirna moč sloni na denarju ter na zabitosti revnih okoličanov. Dikoj je človek, ki si sme vse dovoliti, poleg tega spada med tipe tiste vrste, ki jim je lastna omejenost inajvišji zakon. In čim bolj bedast in sirov je sam, tem bolj bedaste in strašne so njegove zahteve od soljudi. Vendar je med imenovanima zastopnikoma »temnega kraljestva« bistvena razlika. Dasi se bedasti veletrgovec obnaša češče divjaško (»Dikoj« pomeni »divje«), je le manij nevaren, ker je kljub svoji sirovosti bojazljiv, čim se mu kdo pošteno po robu postavi. Vse drugače je s Kabandvo. Ta ženska je tako energična in samozavestna, da mora kljub vsej brutalnosti, vzbujati preje občudovanje nego sovraštvo. Žal ^vira ta samozavest iz prepričanja o svoji svetosti in pobožnosti. Ni pa na nji nič hinavskega in jezuitskega kakor bi sodili ina prvi pogled. Vse, kar dela, dela iz golega »svetega« prepričanja. Prav to barbarsko naziranje o veri ji daje nezlomljivo moč, brezobzirno doslednost, pred katero mora vse na kolena, in ki je delno usodna za Katarino in njeno okolico. Edina »svetla žarka« tega »temnega kraljestva« sta dobrodušni »proroški« in •»aivni Kuligin ter Katarina. Katarina je nežna, izredno subtilna narava. Tudi Katarina je bila na svojem domu pred poroko vzgojena strogo verno in pobožno, toda njena vernost je povsem različna od njene tašče: nikak okorel dogmatizem, temveč je v Katarini tista sanjajoča mistika, ki je prirojena mnogim ljudem ob Volgi. Katarinino mistično nastrojenje se očituje od prvega dejanja (pogovor z Varvaro) pa do zadnjega, ko skoči v Volgo. Njen zakon z dobrohotnim, a malodušnim in ponižnim Tihonom, je zakon kakor jih je večina na deželi, ko starši določijo ženina. In ni M. Almari: Profesorji ... »Veste, tako sem bila danes ogorčena: nag Jovo je prišel ves potrt domov, niti jedel ni — kar gledala sem, kaj uaj to pomeni — končno pa je le bruhnilo iz njega: »Veš, mama, profesorji so pa tudi tako pristranski. Druge, ki so bili med dobrim in prav dobrim, je vprašal, mene ne; in ti veš, kako sem prišel takrat do reda »slabo«, da še sam ne vem, kako...« Solza je trepetala v očeh sicer vedno vesele, živahne gospe M., ko mi je potem še pripovedovala zgodovino onega »slabo«, ki bi bila smešna, Če . . . »Če ta edina trojka,,ki jo bo menda imel v spričevalu, le ne bi imela še slabih posledic! Toda bojim se, da bo fant zgubil veselje do petja za vedno — in to že v prvem letu šolanja; kajti naš Jovo ni vajen krivice — doma je vselej vedel, zakaj je bil kdaj kaznovan...« In grenko čuvstvo ji je stisnilo grlo. »Zopet »cvek« v zgodovini! Z ničemer fte ne mučim toliko kakor z zgodovino. Ali mi verjamete, da uporabljam skoraj polovico umnega ča.^a samo za ta predmet — zato, da imam drugod uspeh, v zgodovini pa ne! Veste, in. potem se ta človek še tako grdo smeje in zabavlja, če ne znamo. Ta njegov smeh nam je najbolj zoprn.« Nekaj trdega je zablisni-lo v sicer krotkih očeh nad temnimi obroči: »Sovražimo ga! Saj on naravnost uživa, če ima priložnost, da kateri zasoli slab red... Ah, vsega je enkrat konec, to je edina tolažba,.,« • Ob takih in podobnih »srčnih izlivih* se tako rada spominjam profesorja B., ki nam je predaval zoologijo. Dobro ga vidim Še danes, kako je prišel prvič med nas. Mlada radovednost je vpraševala neznatno postavo, čisto vsakdanjo obleko in gube v skoraj drobnem licu nad močno oškrobljenhn belim ovratnikom: kdo si ti? Do oči ni mogla; zastiral jilf je blesk močnih očal. Kmalu smo spoznali, da nam je bil prof. B— oče. Že dolgo pred predavanjem je pokril včasih vse table v predavalnici s točnimi preglednimi črteži. Po mizah je bilo vse polno raznih preparatov in modelov in po stenah in omarah vse polno slik. »Pol muzeja nam je »naš stari« zopet navlekel,« smo se smejali; ali v našem mehu je drhtela simpatija. Točno ob '/* na 9. je vstospil. Njegov kratki, ostri pogled je takoj ugotovil: »Gospod Markovič danes manjka! A — in Moja je šla k oknu ~ zakaj pa?« — Začudenje! Vedel je za naša imena! Torej spoznal nas je bil takoj prvič, ko smo mu nesli »indekse«, v podpis. Takrat — vem — je zase prečital ime vsakega slušatelja in njegovo bistro oko je za trenutek počivalo na prinašalcu. Popravi! si je ovratnik z desnico in z rameni: »Gospoda, danes bomo sledili mislim velikega Ernsta Haeckla. Ernst Haeokl — tega nikoli ne smete pozabiti! ...« Včasih se je prekinil: »Ali me razumete?... Dobro bi bilo, če bi si vse to tudi pogledali. Sluga naj vam kar odpre muzej, kadar imate čas...« Tudi šale ni mnjkalo. Povod se je že našel: škripanje upornega nalivnega peresa v kratkih odmorih, nenavadni strokovni izrazi, nerodno vprašanje in večkrat tudi snov sama so mu prožili dosti prilike, da je stalno preizkušal svežo o-strino svojega intelekta. No, ob dvoumnem hihitanju v kakšni skupini slušateljev je znal tudi zabrusiti kako nedvoumno kosmato — kar so mu posamezni tudi zamerili, večinoma seveda tisti, ki so ga bili prav za prav izzvali — ti pa menda bolj zaradi svojega »ugleda«. O misterijah življenja pa ie govoril' izključeno, da bi bila Katarina lahko vsaj zadovoljna v tem zakoniu, če že ne srečna, dasi bi Čutila v sebi vedno neko praznoto. Toda nasprotje med njenim domom in novb okolico je preveliko. Katarina se počuti kakor v kletki. Vedno silnejše se vzbuja v njej hrepenenje po drugem, lepšem življenju. Ko se pojavi Boris, meni, da je slednjič našla, kar je iskala in Varvara jo podpira v tej iluziji. Kajti mnogo .več kot iluzija ni ta ljubezen. Vzljubila je pač Borisa, ker je drugačen, boljši od drugih in ker se ji dozdeva, da prav tako trpi kakor ona. S to ljubeznijo pa je prišla Katarina v konflikt. Ne toliko s svojo okolico kakor s svojimi etičnimi in verskimi nazori in s svojim pojmovanjem o dobrem in slabem. Svojo ljubezen smatra za pregrešno dejanje, za smrten greh. In zato za Katarino ni v prvi vrsti pogubno tiranstvo tašče, moževa slabost, niti ne žalostno slovo od Borisa, temveč predvsem njena vest. Katarina — plah »svetli žarek« — se je zasvetil v »temnem kraljestvu,« toda 'ta žarek je bil preslaboten, da ga ne bi bila zagrnila tema. »Nevihta« je drama, ki ji po vsej pravici pritiče ime umetnina, zato je danes, kljub modernejšim nazorom, še vedno aktualna. Naslovno ulogo bo igrala gdč. Kraljeva, dalje nastopi ves dramski ensemble. ženski zbor in statisti. Sokolstvo Sokolsko društvo Slivnica pri Mariboru, je imelo svoj II. redni občni zbor 18. XII. 1932. v tamkajšnji osnovni šoli ob navzočnosti okoli 100 članov (ic). Po tajniškem poročilu, ki ga je podal br. Mirko Primec, glavnem letnem poročilu (Anton Arnuš), prosvetarjevem poročilu (br. Rad. Mejovšek), načelnikovem poročilu (br. Franc Šimek), po poročilu s. načelnice in poročilu knjižničarja ter 'gospodarja, je bil izvoljen nov odbor, in sicer: s Mirko Primec starosta, Jožef Zabukov-šek podstarosta, Šimek Franc, načelnik. Franjo Šnuderl, tajnik, ter Fr. Šnitarič, Štefan Lah, Radovan Mejovšek, Anton Širovnik, Anton Arnuš, Janez Sušekml., Franjo Čiček, Filip Primec, Jožef Sko-dič, Ferdo Koren, Anton Klanjšek, Jožef Grobeljšek, Ludvik Fritz in Marica Špu-rej. V odboru so sami agilni večinoma že znani nacionalni delavci, ki se bode gotovo potrudili, da bo njihovo delo rodilo obilno uspeha., kar jim jamči lahkože samo veliko število članstva in precejšno število novih telovadcev, ki so otv kakor drugi prežeti z močno voljo im duhom sokolske ideje, tako, da smo lahko prepričani, da društvo nebo životarilo, ampak živelo, delalo in korakalo po začrtani Tyrševi poti. »Gospodična Draga, sinoči — hm — sem sanjal — hm — da sem vas prosil -—hm — za roko. Kaj naj to pomeni?« »To pomeni, da imate v spanju več pameti, kakor če ste budni!« vedno s svečeniškim zanosom: »...Individuum mora propasti... a poraja iz sebe nove, jačje dediče vrlin, ki si jih je pridobila cela vrsta v borbi za obstanek... Posameznik živi naprej v svojem potomcu — življenje kot tako je Večno ...« Pri praktičnih vajah je bil top drugačen. »Na, dete, zdaj vidiš dobro; pa še drugim razloži! Jaz sam ne morem biti pri vseh mikroskopih.« Pa je neka tovarišica šaljivo protestirala; »Nismo deca, smo že »frajle«, gospod profesor!« »Ah. kaj frajle! Napram meni ste vsi deca!« Pirigodilo se je, da mi je Daphnia (s pro stim očesom še vidna, enooka povodna bolha) pod pritiskom pokrivalnega stekelca — porodila. V vidnem polju drobnogleda so se naenkrat pojavila še draga, nova, dvooka bitja. Pokažem jih »našemu staremu«. Gleda... gleda... potem pa zakliče na ves glas: Pridite vsi, Magda ima mlade!« — »Čestitamok -veselemu dogodku,« je prišumeto tovarištvo..? Tudi pri izpitih ga njegova šegavost ni zapustila. »Le sleci plašč!« — »Hvala, •gospod profesor, tu je nekoliko hladno.« — »Le čakaj, ti bo že še vroče! Zakaj pa nisi prišla že prej? Gotovo nič ne znaš; kdor zna. lahko pride že prvi dan!« — 'Konec jutri J Stran 4 Mariborski »VE CERNTKV Jutra V M a r i b o r u, ahko premika z brzino 60 km na uro' Angel miru takega tempa ne bo mogel vzdržati in bo moral žalostno končati pod »copatami« te nainovejše »človekoljubne in miroljubne« ameriške igrače. Mali o Ramo SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA in vaših koies ne boste več rabili, nudi se vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti emajlirati, ponlklati. vse kro-gljlčue ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno hi solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridemo na docn po kolo! 3889 UGODEN NAKUP pohištva itd. Dno 4. januarja ob HH. uri (pol 4. uri popoldan) se bo na javni dražbi v Strossmajerjevl ul. 5 prodajalo razno pohištvo. 6 IZJAVA. Podpisana Miklavec Alojz in Bizjak Viktor oba v Mariboru izjavljava teni potom, da nimava napram drug drugemu ničesar očitati glede najinega prerekanja in da so s tem vsi medsebojni očitki med nama popolpoma urejeni iu poravnani. Maribor, dne 1. Jan. 1933. Miklavec Alojz In 5 Bizjak Viktor. NOVI POKLICI! za ženske, moške — mesto dežela. Sprejema novo . so spodarsko podjetje. Ponudbe pod »Vegetarija« na »Mar-stan«. informacijski biro. Maribor, Slovenska ul. 22. — Vpisnina Din 10.— 4395 Sobo odda OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam. Cvetlična ulica 23. 7 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam eni ali dvema osebama. Vrazova ulica. 6, pritličje, levo. 4 Voal Mouteline h Din 20*- meter samo v TRPINOVEM BAZARJU MARIBOR «■ OPREMLJENO SOBO v centru s posebnim vhodom oddam takoj. Wildenreiner Jeva ultca 11, III._______3 Prodam PLETILNI IN SEDLARSKI STROJ ter razne druge kroiaškc in šivalne stroje proda Justin Gustinčič, Tattenbachova uh ca 14. prvovrstne sanke "•o nainižji ceni proda Justin Gustinčič. Tattenbachova uli-ca 14. 4394 NOV PLAŠČ za velikega gospoda na prodaj. Krekova ul. 14. 9. 1 PECI. prvovrstne kupim. Justin Gustinčič. Tattenbachova ulica 4393' št. 14. 4418 Pou* NAJCENEJŠE INSTRUKCI.IE daje brezposelni učitelj. Krekova ul. 14. 9. 2 JA. NE POZABI. da lahko najboljše prodaš dobre knjige, starinske reči, kakor nakit, zlatnino, srebrnino, obleko, pohištvo itd. in naj-cenejše kupiš v Grajski starinarni, Trg svobode 1 4000 Najboljša nalivna peresi po konkurenčnih cenah dobite v papirnici knngarne Tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova cesta 3 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik; RAD1VOJ REHAR y Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribor