UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • :	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1*50; za Nemčijo celoletno K 21 '60; za ! :	ostalo	inozemstvo	in	Ameriko celoletno K 30’—.	:	:
I
Posamezne številke po 6 vin.
Štev. 197.
V Ljubljani, v sredo dne 31. januarja 1912.
Leto II.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in pr&zniko* ob pol 11. dopoldne.	\	*.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., !• uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od S. do 7. zveStf, Inserati: enostopna petitvrstioa 20 vin., pogojen prostor 26 vili,, poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništv«.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se n« sprejemajo.
-.......—■	Reklamacije lista so poštnine proste.	■	■■■
Razredna politika.
Nič ne smrdi nasprotnikom samostalnega delavskega gibanja tako kakor razkrivanje razrednih nasprotij v sedanji družbi. Ssvojegasta-jišča imajo popolnoma prav, če se trudijo zakriti in zastreti ta nasprotja, da jih ne bi spoznali oni, ki največ trpe vsled njih. Delavstvo, ki ne vidi, da so na svetu različni razredi, da ima vsak razred svoje posebne interese, da tiče nujno v teli razlikah nasprotja, tako delavstvo je najmanj sposobno, da bi spoznalo svoje prave interese. In tako delavsko neznanje je nasprotnikom najbolj všeč. Ono ne more motiti kapitalističnih krogov, ono se preslepi s frazami, ki nimajo nič opraviti z njegovimi glavnimi in pravimi interesi, ono je dostopno demagogiji, ono se da odvrniti od edinega dela in boja, ki mu more koristiti in ga osvoboditi.
Tako kakor včasi, ko se je delavstvo krat-koinalo bagateliziralo, ko se o delavstvu in o njegovih potrebah sploh ni govorilo v politiki, pe gre dandanes več. Zakaj delavsko gibanje ie vendar postalo premočno, da bi se preziralo, delavstvo je dobilo v javnosti preveč vpliva, da bi se šlo kar preko njegovih glav.
Kdor hoče biti pravičen, mora priznati, da ie to zasluga socialne demokracije. Dokler ni bilo nje kot čisto delavske stranke, se živ krst ni zmenil za potrebe in zahteve delavstva. Potem, ko je socialna demokracija zdravila delavstvo in ga naučila samostojno nastopiti, ne moledovati, temveč zahtevati, ne klečeplaziti, temveč bojevati se, potem ko je delavstvo nod zastavo socialne demokracije stopilo na plan, se ie to pač izpremenilo.
Danes govore in pišejo vse meščanske stranke o delavstvu. Njih agitatorji se mešajo »ned delavce in jih hočejo organizirati, ta na »narodni«, oni na »verski« podlagi. Le na delavski podlagi ne. Odkod naenkrat ta ljubezen do delavstva, katere ni bilo prej nikdar?
Da ni bilo socialne demokracije, ne bi bilo danes nobenih narodnih in nobenih krščansko socialnih »delavskih« organizacij, v parlamentih ne bi bilo nobenih socialnih zakonov in delavstvu prijaznih govoranc, v občinskih svetih ne bi noben župan vpletal socialnih nalog v svoje Programe. Vse, kar uganjajo meščanske stranke z delavskim vprašanjem, je hinavščina; edini namen vsega delavskega prijateljstva je ta, ^a bi se delavstvo odvrnilo od socialne demokracije in priklenilo meščanskim strankam za štafažo.
Večje neumnosti pa ne more delavec storiti. kakor če se da zapeljati s tem farizejstvom. Vstopajoč v meščansko stranko zapušča svoj razred in slabi razredno politiko delavstva, pa Sre nomagat svojim nasprotnikom.
Tudi politika meščanskih strank je razredna ne more biti drugačna. Delavec, ki se pridruži meščanski stranki, ki glasuje za njene kandidate, kupuje njene časopise ali jo nodpira na kakršen koli način, krepča razredno politiko svojih nasprotnikov na škodo svoje lastne. On škoduje svojemu razredu in sebi več kakor kapitalist; zakaj ta spada v svoj razred in na njegovo sodelovanje ni delavstvo nikdar mislilo. Proletarec, ki se vdinja nasprotnikom, pa odteguje svojo moč svojemu lastnemu razredu ir.
io	daje sovražniku na razpolago.
—i jzisl-— frr»x~i	:	■»»■»■■g
Emile zola-.
Rim.
(Dalje).
»In vendar,« se je končno drznil reči s tihim glasom, »četudi ostane bistvo vere ne-izpremenljivo, se vendar izpreminjajo oblike ... Od ure do ure se razvija vse, se izpreminja svet.«
»Ali prav to ni resnično!« je vzkliknil kardinal. »Svet je nepremičen, večno nepremičen! Svet znori, zablodi, se izgubi na najgrša pota in venomer ga je treba voditi nazaj na pravo Pot — tako je. Ali se ne mora vrniti svet nazaj do izhoda, do prve nedolžnosti, da se izpolnijo Kristusove obljube? Ali ni konec časov določen Za zmagoslavni dan, ko bodo ljudje imeli vso resnico, ki jo prinaša evangelij?... Ne, ne! Resnica leži v preteklosti. Vedno se je treba držati preteklosti, če se noče človek strmoglaviti v pogin. Te lepe novosti, ta fata morgana čudovitega napredka je le rast večne pogube. Cemu iskati še več, čemu se izpostavljati večni nevarnosti zmote, ko je vendar resnica že osemnajststo let znana? ... Resnica! Ona je v rimsko-katoliškem katoličanstvu, kakor ga je Ustvarila dolga vrsta generacij. Kakšna blaznost, če ga hočejo ljudje izpremeniti, ko je toliko velikih duhov, toliko pobožnih duš napravilo iz njega najčudovitejšega vseh spomenikov, edino sredstvo reda na tem in izveličanja na drugem svetu!«
Pierre ni nič več ugovarjal. Srce se mu ie krčilo, zakaj sedaj ni mogel več dvomiti, da ■rna pred sabo nespravljivega nasprotnika svojih najdražjih idej. Spoštljivo, a kakor odrevenel, se je poklonil: zakaj občutil je preko svojega obraza lahen dih, oddaljeni veter, ki Prinaša s sabo smrtni mraz grobov. Kardinal Pa je vzravnal svojo visoko postavo in nadaljeval s svojim trmastim glasom, iz katerega ie ozvanjal ponosen pogum;
»In če je katoličanstvo zadeto na smrt, kakor trdijo sovražniki, tedaj mora pokonci umre-
Delavec, ki dela kaj takega iz neznanja in nerazumevanja, ie vreden pomilovanja. Do njega moramo iskati pot, do njega moramo prodreti, da mu odpremo oči, da ga dovedemo do spoznanja njegovega pravega položaja. Njega moramo poučiti, da je član svojega posebnega razreda in da pluje v svojo lastno skledo, če opravlja lakajsko službo za svoje nasprotniKe.
Delavec, ki hlapčuje meščanskim strankam vedoma, je zaničevanja vreden subjekt, nič boljši od Judeža. Samo osebno koristolovstvo more razlagati tako ravnanje, koristolovec pa ne sme pričakovati nobenega spoštovanja. Če je sramotno zatajiti svoj narod, je tudi sramotno zatajiti svoj razred. Kdor ni z nami, je proti nam
—	ta pregovor je v delavskih bojih do pičice opravičen. In kdor je proti nam, mora biti pripravljen, da smo tudi mi proti njemu.
Začetek absolutizma.
Zagreb, 30. januarja.
Razpust hrvaškega sabora, ki se še ni sešel in še ni bil otvorjen, da, ki še ni bil niti ves izvoljen, je absolutistično dejanje, za katero ni v zakonu nobene podlage. Ali ta akt ima biti začetek splošnega absolutističnega sistema, s katerim misli Slavko Čuvaj doseči popolno ponižanje Hrvaške. Najočitnejše znamenje Čuvajevih absolutističnih namenov so konfiskacije, ki se vrše tako kakor v najhujših časih Khuen Hedervaryja. Odkar je Čuvaj ban, so skoraj vsak dan zaplenjeni socialistična »Slobodna Riječ«. potem »Pokret« in »Srbobran«, večinoma tudi »Obzor« in včasi še nekateri drugi listi. Navada je že taka, da čakajo detektivi pred tiskarnami, in ko vidijo, da je ta ali oni list izšel, ga takoj konfiscirajo. Potem pa študirajo pri državnem pravdništvu po cele ure, zakaj so konfiscirali, to se pravi, kako naj utemeljujejo konfiskacijo. To se vse godi kljub temu, da imamo zakon o svobodi tiska, po katerem sme državno pravdništvo le tedaj konfiscirati, če obenem toži odgovornega urednika zaradi istega prestopka ali hudodelstva, zaradi katerega je bil list zaplenjen. Obtožbe ni skoraj nikdar; če se pa državno pravdništvo že toliko ojunači, da toži, tedaj ne pride do razprave, ker se državni pravdnik ne upa zagovarjati svojih konfiskacij pred poroto.
To opazujočemu človeku je popolnoma jasno, da misli Čuvaj uvesti sistem bičanja s škorpijoni. Njegov pandurski značaj je povsem primeren Khuenovemu eksponentu. Sedanjemu z ustavnimi oblikami za silo zakrinkanemu absolutizmu sledi lahko nezastrt. očiten in popolnoma nesramen absolutizem.
»Pester Lloyd«, ki pozna Khuenove namene, že grozi v tem smislu, pišoč tako-le;
»Kraljevski reskript. obsega sicer poziv na bana, da odredi vse, kar je treba, da se izvrše nove volitve, in iz tega je skoraj videti, da se ohranijo vsaj v smislu tega reskripta tudi za bodoče ustavne oblike. Če bi bila ta predpo-stava resnična, bi se morale nove volitve razpisati in novi hrvaški sabor sklicati najnozneje do 27. aprila. Toda treba je še počakati, da se vidi, če se ta predpostava res izpolni. Želeti bi bilo v intersu Hrvaške in hrvaškega naroda da ostanejo vse ustavne garancije nedotaknjene. Ali to je odvisno od držanja hrvaških
ti, v svoji slavni popolnosti... Da me prav razumete, gospod Abbe! Nobenega popusta, nobene koncesije, nobene strahopetnosti! Tako je, kakršno je in drugačno ne bi moglo biti. Božanska gotovost, brezpogojna resnica se ne da izpremeniti. in najmanjši kamenček, ki se izgubi iz poslopja, je le vzrok razpada... Ali ni to povsem jasno? Stare hiše, katerih se lotevajo s krampom, baje da bi jih popravili, se ne dajo več rešiti. Razpoke se množe. Če bi bilo res, da žuga Rimu razsulo, tedaj bi imelo vsako popravljanje, vsako beljenje le ta učinek, da bi se pospešila katastrofa. Ali namesto velike, negibčne smrti bi bila le še klavrna agonija, konec strahopetneža, ki se brani in prosi milosti... Jaz čakam. Prepričan sem, da so to le strašne laži. da ni bilo katoličanstvo nikdar močnejše, da črpa svojo večnost iz edinega vira življenja. Ali tisti večer, ko se zruši nebo, bom stal tukaj, sredi teh starih, krušečih se zidov, pod tem starim stropom s tramovi, ki jih glodajo črvi, in pokonci stoječ v razvalinah storim konec, zadnjič moleč svojo »Vero«.
Govoril je boljinbolj počasi, prevzet od ponosne žalosti, pokazujoč z veliko kretnjo na staro, zapuščeno palačo, iz katere je življenje od dne do dne bolj ginilo. To je bila razlaga, zakaj so velike dvorane tako zanemarjene, zakaj vise cunje svilnatih tapet z zidov, zakaj žro moli kardinalski klobuk. In ta knez in kardinal, ta nepopustljivi katoličan, ki se umika v naraščajočo temo preteklosti in kljubuje s hrabrim vojaškim srcem neizogibnemu propadu starega sveta, je kazal brezupno in krasno veličino.
Pierre se je osupel hotel posloviti, ko so se odprla mala tapetna vratca. Boccanera se je nevoljen zganil.
»Kaj je? Ali ne morem imeti trenotka miru?«
Ali Abbč Paparelli. debeli, tihi nosilec vlečke, je vendar vstopil, ne da bi se le količkaj vznemirjal. Prišel je bliže in je pošepetal kardinalu, ki se je ob njegovem pogledu nekoliko pomiril, nekaj v uho.
»Kakšen vikar?... Ah da, Santobono, vi-
strank ... Žalostno je, da so se razmere tako razvile, da se mora že tretjič v dveh letih porabiti ultima ratio, razpust hrvaškega sabora. Mi bi onim hrvaškim političarjem. ki so sploh še pristopni razumu, položili na srce, da opuste svojo sedanjo taktiko. Zakaj mi mislimo, da, že zdaj lahko trdimo z vso pravico, da se v Zagrebu ne napravijo parlamentarne razmere, dokler se ne uredi razmerje z Ogrsko v svoji prvotni unionistični čistosti, ki se utemelji na pogodbi iz leta 1868. Upamo, da se posreči novemu banu, da to uredi. Vsako sredstvo je opravičeno, s katerim se more doseči ta namen.«
Jezik Khuenovega organa je vsaj jasen. Kar hočejo v Budimpešti, to se mora zgoditi na Hrvaškem, če ne zlepa, pa zgrda. Vsako sredstvo je dobro!... Zato je bilo treba Čuvaja. Ta pandur je res pripravljen porabiti vsako sredstvo in poteptati zadnje ostanke ustavnosti, če mu odkaže njegov gospodar Khuen Hedervary. Če se pa blamira tudi z absolutizmom? Zakaj tudi za absolutizem ni dosti hlapčevska pest, temveč je treba nekaj v glavi, česar lakaj Čuvaj nima.
Šolske družbe in drugo.
Piše dr. Josip Ferfolja.
(Dalje.)
Predvsem se ne more očitati Ciril-Meto-dovi družbi nikaka raznarodovalna politika. C. M. družba je samo v defenzivi. Lega v defenzivi in ofenzivi. C. M. družba ustanavlja šole tam in takrat, kjer in ko so potrebne in za slovensko deco; Lega ustanavlja svoje zavode večkrat le iz politično-strankarskih nagibov, in lovi drugonarodne duše. Ti dve razliki ste zame odločilni, čeprav nisem slep za druge pomisleke, ki jih imamo oziroma moramo imeti tudi proti C. M. družbi.
Eden takih pomislekov je; C. M. družba je strankarsko - politična institucija liberalne stranke. Do gotove meje je to resnično. V Bohinjski Bistrici so bili pred leti klerikalci na glavni skupščini preglasovani od liberalcev. Le ti so prevzeli vodstvo družbe in tudi njeno
—	vzdrževanje, ker so se »užaljeni« klerikalci umaknili iz družbe in ustanovili samo zase svojo posebno družbo »Stražo«, Liberalci so tudi preje delovali v družbi, ko je bil v vodstvu klerikalni komando; ko je ta prešel na liberalce, so klerikalci odtegnili družbi svojo pomoč. Krivda je torej na strani klerikalcev. Tudi ta razlika je za nas socialiste važna.
Prejšnji teden smo čitali v naši »Zarji« nekaj uvodnih člankov, ki so se pečali s klerikalno strahovlado na Slovenskem in naglašali, da je za sedaj (tudi nas socialistov) najpoglavitnejša politična in kulturna naloga: pomesti s klerikalno strahovlado. Se le potem, da nam bo prosta pot za druge, vzvišene cilje.
Soglašam s temi članki, kakor sem mnenja* da je vsekakor napredek, če je prišla družba C. M. iz klerikalnih rok v liberalne. Vsakdo, kdor me pozna, mi bo priznal, da ne gojim čisto nobenega navdušenja za liberalce, ali vendar vidim v liberalcih manjše zlo. Klerikalci so skorumpirali javno in politično življenje na Slovenskem, na Kranjskem, Štajerskem in Koro-
kar iz Frascata. Že vem... Recite mu, da ga sedaj ne moreni sprejeti.«
Poparelli je začel s svojim tenkim glasom vnovič šepetati. Kljub temu je slišal Pierre posamezne besede: Nujna zadeva — vikar mora zopet odpotovati — povedati ima le par besed. In ne da bi čakal kardinalovega dovoljenja, je pri peljal obiskovalca kakor njega zaščitnik v dvorano izza malih vrat, kjer ga je bil ostavil. Potem je zopet izginil, mirno kakor podložnik, ki se čuti kljub svojemu podrejenemu položaju vsegamogočnega.
Pierre, na katerega so popolnoma pozabili, je uzrl neznansko visokega duhovnika. Bil je kakor obsekan s sekiro, kmečki sin, ki je bil še vedno v tesni dotiki z zemljo. Imel je velike noge, grčaste roke, kozav obraz usnjene barve, v katerem so svetile črne, zelo živahne oči. Za svojih petinštirideset let je bil še zelo krepak in je bil s svojo slabo ostriženo brado in v ta-farju, ki je preobhlapno visel na njegovih vzbo-čenih kosteh, nekoliko podoben preoblečenemu razbojniku. Ali fizionomija je bila ponosna, nič nizkega ni bilo v njej. Nosil je malo košarico, ki je bila skrbno pokrita s smokvinim listjem.
Santobono je takoj pripognil koleno in poljubil prstan; ali spravil je to hitro kakor enostavno, navadno uljudnost.
»Prosim Vašo prečastito eminenco za odpuščanje. da sem bil vsiljiv,« je potem dejal s spoštljivo zaupnostjo nižjega ljudstva napram velikim. »Mnogo ljudi čaka, pa ne bi bil sprejet, če ne bi bila prišla mojemu staremu tovarišu Paparelliju misel, da mi odpre ta vrata. O, prositi imam Vašo eminenco za tako veliko uslugo... Ali predvsem naj mi Vaša eminenca dovoli, da Vam ponudim malo darilo.«
Boccanera je resno poslušal. V prejšnjih časih, ko je prebival poletja v Frascatiju, v kneževski vili, ki jo je tam imela obitelj, ga je prav dobro poznal. Vila je bila v šestnajstem stoletju predelana zgradba s prekrasnim parkom, s čigar glasovite terase se je gledalo na rimsko polje, neskončno in golo kakor morje.
škem popolnoma, na Goriškem in v Istriji pa deloma. Tudi vsak kulturni polet hočejo zasužnjiti. zato njih napori dobiti vse šolstvo, javno in privatno ter učiteljstvo, popolnoma v svoje kremplje ter ovladati s svojim duhom vse kulturne institucije.
Liberalna stranka izrablja C. M. družbo v svoje strankarske namene. To je res, toda treba je tudi upoštevati, da tako izrabljanje ni nič specifično liberalnega; vsaka stranka izkorišča svoje institucije v svoje namene. Saj se tudi mi tržaški socialisti postavljamo z našim »Ljudskim odrom« in to po vsej pravici. Dvignili smo z njim kulturni nivo slovenskega delavca, vpeljali smo sistematična predavanja za delavstvo,
o	katerih se narodnjakom preje niti ni sanjalo. In po vsej pravici se tudi liberalci postavljajo z družbo C. M. Saj so srednji liberalni sloji tisti, ki jo podpirajo in vzdržujejo, ki se lahko bahajo tudi še s tem, da vzdržujejo šole za pretežno proletarske otroke. Name to dejstvo ne vzne-miria prav nič. Jaz takemu liberaln. bahaštvu prav mirno povem v obraz tole: saj je čisto prav, če poleg kozlov, ki jih streljaš, napraviš tudi kaj pametnega in potrebnega.
In v kolikor izrabljajo liberalci C. M. družbo proti nam socialistom, smo pa sami krivi, ker smo čisto po nepotrebnem družbi nasproti apatični, odnosno sovražni. Vsem takim liberalnim puščicam proti nam zaradi C. M. družbe' prav lahko skrhamo ost s tem, da lojalno izjavimo: mi pozdravljamo delovanje C. M. družbe, v kolikor zasleduje satno kulturne cilje in smo pripravljeni tudi po svojih močeh jo podpirati povsod tam, kjer nastopa samo iz čistih kulturnih namenov in potreb. Podobno misel je pred nekaj leti izrazil nekdo drug med nami, a je na njo danes že temeljito pozabil. Toda o tem pozneje.
Lahko imamo še druge pomisleke proti družbi C. M., kakor to, da je preveč reakcionarna, lojalna in ne vem kaj še vse. Saj so tudi javne šole še prepojene s klerikalnim duhom, in pred-
110	ga iztrebimo, mine nekaj desetletij. Vse take nedostatke pa lahko kritiziramo in grajamo, a pri vsem tem še nimamo povoda, biti principi-jelno proti C. M. družbi, a še manj povoda imamo biti proti posameznim kulturnim sredstvom družbe, in konečno prav nobenega povoda nimamo biti proti C. M. šolam v Trstu.
Sporna resolucija se je pečala izključno samo s C. M. šolami v Trstu in sicer nalašč, ker smo bili uverjeni, da zamore bti v njih še najmanj spora med nami. Tisto misel sedaj v debati razširjam pod svojo osebno odgovornostjo dalje ter prosim vse tiste sodruge, ki se še oglasijo k besedi o tej stvari, da ločijo pri polemiki resolucijo od mojih današnjih izvajanj.
(Dalje prihodnjič.)
Grof Khuen doma.
Budimpešta, 30. jan.
Včeraj se je grof Khuen Hedervary vrnil z Dunaja domov. Prišel je po terminologiji madjarskih nacionalcev s praznimi rokami; to se pravi — prinesel ni nobenih nacionalnih koncesij, ki so jih pričakovali njegovi mameluki za vojsko. Pravijo, da so se na Dunaju naveličali te politike s koncesijami, ker je to slaba kupčija. V sedanjem slučaju bi bila posebno
Ta vila je bila sedaj prodana in na vinogradih, ki so bili pripadli Benedeti, je bil začel grof Prada še pred prošnjo za ločitev zidati popolnoma novo skupino malih razkošnih hišic. Prej se ni kardinalu za malo zdelo, da se je včasi na svojih izprehodih za trenotek odpočil pri San-tobonu. ki je upravljal staro kapelo. Santa Maria dei Čampi pred mestom. Duhovnik je stanoval v napol razpadlem zidovju poleg kapele sredi dražestnega obzidanega vrta, ki ga je sam obdelaval s strastjo pravega kmeta.
»Hotel sem, da bi Vaša eminenca kakor vsako leto pokusil moje smokve,« je dejal in postavil košaro na mizo. »Prve letošnje so in davi sem jih nabral za Vašo eminenco. Vaši eminenci so šle v tek, ko ste še blagovolili prihajati in jih trgati z drevesa. In Vaša eminenca je blagovolil reči, da nima nobeno drevo na svetu takih smokev.«
Kardinal se je moral smehljati. Zelo rad je jedel smokve in bilo je res: Santobonova smokva je bila glasovita po vsej deželi.
»Hvala, ljubi Abbč! Zapomniti si znate moje male slabosti... No, kaj morem storiti za Vas?«
Takoj se je zopet zresnil, zakaj med njim in vikarjem so bili stari prepiri, različni nazori, ki so ga srdili. Santobono, ki je bil doma iz Ne-mija, povsem divjega kraja, in je potekal iz nasilne družine, katere najstarejši sin je bil umorjen z nožem, se je od nekdaj priznaval za ognjevitega patriota. Pravili so, da je malone z Garibaldijem pograbil za orožje, in tisti dan, ko so prikorakali Italijani v Rim. so mu morali šiloma zabraniti, da ni razobesil prapora italijanske enote na svoji strehi. V svojih strastnih sanjah je videl Rim kot gospodarja sveta in pričakoval je uresničenje tisti dan, ko se objameta in združita papež in kralj. Kardinal ga je smatral za nevarnega revolucionarja, za duhovniškega odpadnika, ki spravlja katoličanstvo v nevarnost.
4Z....r	1'	r*.	-i	-TNi—* •» ...*	*	-
slaba, zakaj če bi dunajski krogi tudi dovolili, da se madjarizira vsa vojska, vendar ne bi spravili s tem brambne reforme v ogrskem parlamentu niti za korak naprej. Z inadjarski-mi grbi in zastavami bi bila zadovoljna Khue-nova mameluška večina; navdušile bi tudi Košutovce. Ali kaj pomaga vse to? Vprašati je treba, kdo je napoti brambni predlogi. Ne Tisza, ne Andrassy, ne Košut, temveč Justho-va stranka in socialna demokracija.
V	parlamentu nima socialna demokracija nobenega zastopnika. Kljub temu je njeno stališče važno. Zakaj Justhova stranka, ki vodi obstrukcijo v parlamentu, ima svojo zaslombo v masah socialističnega delavstva. To ji daje moralno oporo in le vsled nje je mogla tako dolgo vztrajati v obstrukciji.
Justhova stranka pa ne zahteva nobenih nacionalnih koncesij za brambno reformo, ampak njena zahteva se imenuje splošna in enaka volilna pravica.
Zakaj ne izpolni grof Khuen Hedervary te zahteve, ki bi mu nedvomno prinesla to, kar želi? Opozicija Justhove stranke proti brambni reformi ni načelnega značaja. Ju-sthova stranka ni protimilitaristična kakor socialno demokratična. Ce se predloži volilna reforma, je torej pot do brambne reforme odprta. Ko je Khuen prevzel vlado na Ogrskem, je mnogo govoril v volilni pravici. Kako da ne izpolni svoje obljube, s katero bi lahko kupil, kar zahtevajo od njega dunajski gospodarji?
Fred kratkim je finančni minister Lukač pravil, da je treba zbrati mnogo statističnih podatkov, zakar je treba mnogo časa in mnogo denarja; kadar bo to delo opravljeno, se pa predloži volilna reforma. In minister je še dodal, da se to zgodi »morda« še letos. Izven Ogrske bodo ljudje težko razumeli, čemu je treba toliko statističnih priprav. V Avstriji je baron Gautsch koncem novembra 1905 napovedal. da predloži volilno reformo in meseca februarja 1906 se je to že zgodilo. Ali na Ogrskem je stvar drugačna. Statističnih podatkov je treba, da se z volilno reformo pravica in enakost kolikor mogoče oslepari.
Če bi se na Ogrskem vpeljala čista splošna in enaka volilna pravica, bi ostala v državnem zboru povsem majhna madjarska večina. Ker pa bi prišlo tudi čedno število socialistov v državni zbor, bi bila vsaka šovinist, politika onemogočena. Med nemadjarskimi poslanci je danes pač mnogo hudih reakcionarjev. Ali tudi to bi se iz-premenilo pri splošni volilni pravici. Iz vsega sledi, da bi prišla v zbornco precej demokratična večina. Sedanja oligarhija bi bila neizprosno pokopana.
Strah pred to neizogibno izpremembo je glavni vzrok, da se zadržuje in zavlači volilna reforma, o kateri tudi Khuen ve, da se ne da več preprečiti, ker je to že prava ljudska zahteva. Predložiti jo bo treba na vsak način, ali zdaj gre za to, da se načrt kolikor mogoče popači na škodo nemadjarskih narodnosti in delavstva. Za to je treba statističnih podatkov. Statistika za nepoštene namene.
Khuen se je včeraj vrnil in njegova stranka mu je priredila hrupen sprejem. Zvečer so ime-
li	banket, na katerem je bil grof Tisza glavni govornik. Njegova retorika bi bila brez pomena, če se ne bi bil dotaknil tudi volilne refe -me. Dejal je, da je dolžnost njegove stranke, da napravi demokratično volilno reformo. Kadar tovori Tisza o demokratizmu, je ravno tako kakor da bi volkovi tulili. V vladni stranki je dosti nazadnjakov, ali nobeden ni tak zakrknjen sovražnik enake volilne pravice kakor Štefan Tisza, ki je z največjo strastjo agitiral proti njej celo takrat, ko je bila ta agitacija za Khuenov* vlado skrajno nevarna. Ce že demokratičnemu namenu grofa Tisze ni nič verjeti, je pa njegova . dobra volja še bolj sumljiva, ker je naglašal, da je za volilno reformo treba počakati na mirnejše čase. Statistika — mirnejši časi — jutri pride zopet nov zgovor.
Grof Khuen se je zahvaljeval za Tiszov pozdrav, meritoričnega pa ni povedal nič. Razprava o brambni reformi se je odgodila do prihod-
njega tedna. Khuen torej še nekaj čaka. Pokazalo se bo pač kmalu, kaj. Ali da je kriza neizogibna, o tem ni nobenega dvoma.
NOVICE.
*	Narodnost avstrijskega prestolonaslednika. Iz rodovnika nadvojvode Franca Ferdinanda d’ Este, ki ga je prav temeljito obdelal zgodovinar Oton Forst, posnemamo, da je bilo od 112 v rodovniku navedenih rodbin 71 t. j. 63% nemške, 20 poljske, 8 francoske, 7 italijanske, po ena švedske, rumunske, ruske, škotske, inad-jarske krvi. Po krvi je torej prestolonaslednik dve tretjini Nemca. Omeniti je, da so v rodovniku zastopane vse dinastije nemških držav, na prvem mestu rodbina \Vittelsbachovcev z 52 osebami in 204 številkami. Ker se je vestnemu raziskovalcu posrečilo dognati vse pradede cesarjevega naslednika do števila 1024 (2 roditelja, 4 dedi, 8 pradedov itd.), je ugotovljeno, da je od 112 rodovin nič manj kot 57, dobrih 50% rodbin, ki niso pripadale visokemu plemstvu. Tem je treba prišteti Medicejce, katerih predniki so bili apotekarji, kar je razvidno iz pilul v njih rodbinskem grbu, dalje vse poljske in mnogo nemških rodovin, ki so bile meščanskega izvora.
4 Konservativno nasilstvo pri nemških državnozborskih volitvah. Uganjali so dejanska nasilstva, zlorabljali so uradno oblast njih volilne blagajne so deževale zlata — a vse jim ni nič pomagalo, ošabno, reakcionarno junkerstvo je doživelo poraz, kakor so ji ga prisojali le veliki optimisti. Zlasti so se trudili konservativci v potsdamskem volilnem okraju, da bi pripomogli svojemu kandidatu do zmage nasproti sodrugu Liebcknechtu. Potsdam je druga rezidenca nemških cesarjev, zategadelj se je reakcija še posebno pehala, da obvaruje ta okraj nezaslišanosti. da bi jo zastopal socialni demokrat. Kaj so vse uganjali protestantovski klerikalci, nam priča naslednja dogodbica iz vasi Gadova tega okraja. Naši sodrugi so bili že pri glavni volitvi izvedeli, da je iz samih čistokrvnih reakcionarjev sestavljena volilna komisija zaznamovala volilce s številkami po tistem redu na volilni listini, kakor so glasovali. Ko so metali kuverte, v posodo, so gledali pozorno na to. da so padale druga vrh druge. Ko je bila volitev končana, so jih previdno dvignili drugo za drugo in potemtakem natančno vedeli, kako je kdo volil. Socialnodemokratični volilni odbor je takoj protestiral na pristojnem mestu in volilni komisar je tudi poslal brzojav komisiji, naj preneha uganjati take očividne protipo-stavnosti. Kljub temu so junkerji tudi pri ožjih volitvah 25. t. m. zopet uganjali ta nezaslišani volilni škandal. Ko so bile volitve končane, je skušal predsednik volilne komisije, konservativni poštenjakovič Wolter s pomočjo številk, ki so bile označene na kuvertah, dognati, kako je kdo volil. Tedaj pa je planil socialnodemokratični volilec k žari in jo hotel prevrniti, da bi se glasovnice premešale. Pri tem je prevrnil svetilko in nastal je splošen hrup. Sleparski predsednik je udaril s pestjo ob mizo, in kriknil orožnikom: »Potegnite sablje in udarite!« In oiožnik je res mahal po ljudeh. Nekega social-nodemokratičnega volilca je ranil na hrbtu in glavi, da se je zgrudil s krvjo oblit. Ali kljub vsemu nasilstvu so reakcionarji sijajno pogoreli in sodrug Liebcknecht je bil izvoljen v okraju cesarske prestolice s 4000 glasovi večine. — Dokaz, kako ogromne svote so izdali reakcionarji za volitev, je izvolitev njih voditelja Heydebranda. Iz zanesljivega vira namreč poročajo. da je veljala konservativno stranko Heydebrandova zmaga nič manj kakor 150.000 mark. Naši sodrugi pa so izvojevali volilno bitko, ki jim je prinesla tako veličastno zmago, samo z orožjem tiste agitacije, ki je temeljila na podlagi idej revolucionarne socialne demokracije.
*	Blagoslov današnjega družabnega reda.
»Mulheimer Ztg.« je imela med svojimi inserati naslednjo anonco:	»Kateri	usmiljeni	ljudje bi
oddajali ubožnejšim rodbinam kuhinjske ostanke, kruh itd.? Prišli bi lahko sami ponje. Pismene ponudbe pod J. 485 na upravništvo«. — Krasen, božanski družabni red, kjer se zdi sa-
inoposebi umevno, da iščejo ljudje vsakdanje hrane v kuhinjskih ostankih!
* Velika sleparstva italijanskih armadnih založnikov. Ni res, da roparski pohod Italije v Tripolitanijo ne prinaša dobička in koristi, prav mastno se okoriščajo s tem ropom — kapitalisti in špekulanti. Jasno dokazujejo to trditev velika sleparstva v Neaplju, ki smo bili o njih že na kratko poročali. V Neaplju so imeli namreč založniki armade nalogo, da preskrbe tri-politan. armado z živili. Pri tem pa so ti »boljši« ljudje uganili sleparstva, ki so veljale državo lepe stotisočake. Preden so namreč peljali za
1	ripolitanijo namenjeno goved na tehtnico, so ji dali jesti suhega sena in soli, da je bila žival zelo žejna in popila veliko množino vode. Tako so sleparski špekulanti povečali težo živali za par kilogramov in imeli pri vsaki glavi okolo 15 kron dobička. Dobri patriotje so s tem osleparili italijansko državo za približno 300.000 K. Nadalje so uganjali jako premetena sleparstva s povračanjem carine na blago, ki so jim vrgla okolo miljon kron v nenasitne bisage. In vendar so ti sleparji iz tistih krogov, ki hočejo »ohraniti« državo in domovino, ki nimajo nikakih prevratnih namenov kakor rdeči socialisti, ki hočejo strmoglaviti današnji »sveti« družabni red.
O	Italija, zagrni si obraz in razplakaj se nad nezvestobo svojih »stebrov«! Proti kapitalističnim sleparjem so uvedli kazensko preiskavo.
Občutljivi nacionalisti. Znano je, kako so izganjali Italijani razne poročevalce iz Tripo-litan. ali pa jim onemogočili resnično poročanje, ako so hoteli javljati resnične dogodke z bojišča, ne pa samo hvaliti vsega, kar store Italijani. Zato pa so tem bolj stregli koresponden-tom, ki so poročali kakor je bilo pogodi Italijanov. Med temi ljubljenci je bil tudi francoski poročevalec Carrere, ki so ga Italijani na njegovem povratku z bojišča sprejemali z velikim ! entuziazmom. Pa tudi Carrere je spuščal takrat I navdušene slavospeve na čast italijanskemu narodu. Od zadnjega francosko - italijanskega spora zaradi ustavljanja francoskih ladij pa je Carrerjevo navdušenje mahoma ugasnilo. Carrere bi imel predavati prihodnji torek v Benetkah o svojih dogodljajih na bojišču. Predavanje je bilo že napovedano in vse vstopnice razprodane. Zdaj pa je obvestil Carrere svojega prireditelja, da se ne vjema z dostojanstvom njegove francoske narodnosti, če bi govoril pred italijanskim občinstvom. Čudovite cvetke poganja šovinistična prismojenost!
* Angleški katoličan o socialistih. Glavno glasilo nemških klerikalcev »Germania« priobčuje pisanje angleškega katolika Weeksa, ki ga je pisal župniku Detzeiu v Lammersbergu: »Socializem pri nas ni tako na slabem glasu. Velik del obredne duhovščine v angleški cerkvi, tisti, ki se sami imenujejo za katoličane — so izrečni socialisti in pristaši njh naukov. Pravijo, da po-menja socializem nesebičnost in da je torej načeloma krščanski pojav. Kapitalizem pa je nauk sebičnosti in izključno lastne koristi, nauk egoizma in torej v temelju protikrščanski. Mnenja so, da uganja cerkev jako usodno zmoto, ker se zoperstavlja socializmu; nasprotno, delati bi morala na strani socializma in ga preosnovati v versko gibanje. Birminghanski in turski škof sta socialista in sta celo pisala ter priobčila socialistične spise.« Sicer se naše mnenje o socializmu v marsičem razlikuje od tega mnenja, toda priznavati moramo, da je to mnenje vsaj prosto demagogiških fraz, kakor jih navadno uganja katoliški klerikalizem.
* Alkohol ga je umoril. V Wengu na Zgornjem Avstrijskem je stavil kmet Ferdinand Frauscher s hlapcem Salligerjem, da spije v eni uri tri litre žganja. Ali že po drugem litru se je zgrudil Frauscher nezavesten in umrl čez par hipov. Žganje je pil tudi hlapec, ki so ga prenesli v bolnico težko bolnega. Frauscher je bil poročen in oče osmerih otrok.
* Nezgode na sankališčih. Na sankališču v Rochvvitzu na Saškem je zagnalo 28. t. m. sanke s petimi osebami s tira. 241etni slušatelj na draždanski tehniki je obležal mrtev, neka dama se je smrtnonevarno poškodovala. Vsega vkup so javljali včeraj s Saškega 20 nezgod na sankališčih. V Tharandu so zavozile sani preko
varnostnega okopa v skupino gledalcev in dve osebi težko poškodovale.
* Nepatriotlčen policaj. V Desavi je častital stražnik socialnodem. poslancu Wolfgangu Heineju na izvolitvi. Ta čestitka pa je zbudila med patrioti veliko pohujšanje. Da se rešijo »revolucionarnega« policaja, ga je magistrat mahoma odpustil iz službe.
* Besen bik. V Parizu je ušel gonjaču bik in zdivjal po ulicah. Zoperstavil se mu je stražnik, a bik ga je nabodel in je umrl čez par minut. Besna žival je divjala dalje in težko ranila vojaka. Lova za bikom so se udeležili tudi avtomobili. Slednjič so pobesnelega bika ustrelili.
* Lakota po zlatu. Iz Winnepega so poročali, da so prišli v Kanadi severno od Monito-basesa na sled bogatim zlatim poljem. Kljub ledenemu mrazu je odšlo iz St. Laurenta 2000 zlatokopov proti zlatemu polju. Ekspedicija je bila odšla že pred štirimi tedni, zdaj pa so na- I šli pri Lilibayu 25 mož zmrznjenih.
* Operativno ozdravljenje slepote. Iz Pariza prihaja poročilo o srečnem uspehu nenavadne očesne operacije. Poročilo zbuja mnogo upanja, da bo vprihodnje morda inožno v marsikaterih slučajih potom operacije ozdraviti slepoto. Pogumna operacija, o kateri je profesor Dastre natančno poročal v francoski akademiji znanosti, je delo znanega pariškega Specialista za očesne bolezni dr. Magitota. Temeljna misel te operacije se giblje popolnoma v tirih moderne kirurgije. Preje so si namreč prizadevali zdraviti s tem, da so odstranili neozdravljiv organ ali njega del, najmodernejša kirurgija pa skuša pomagati na ta način, da nadomesti bolne dele z zdravimi. In zdaj se je posrečilo francoskemu zdravniku, da je na podlagi tega načela vrnil popolnoma oslepelemu pacientu vsaj deloma luč njegovim očem. Doslej je sicer izvršil samo eno tako operacijo, ali kar se je posrečilo enkrat, se lahko ponovi. Dali časa se je pečal dr. Magitot s poskusi, da bi ozdravil slepoto operativnim potom. V večina slučajih je vzrok slepote roženica, ki je izgubila prozornost. Francoski zdravnik je torej poskusil, da bi prenesel dele zdrave roženice živali na oslepele človeške oči; ali vsi poskusi so se izjalovili. Pred sedmimi meseci je učenjak prvič poskusil, da porabi pri teh poskusih košček zdrave človeške roženice. Šlo je za mladega petnajstletnega bolnika, ki sl je z apnom tako opekel oči, da je oslepel. O tem slučaju smo bili že na kratko poročali. Neprozorna plast je ogrinjala lečo in zapirala pot vseni svetlobnim vtiskom. Dr. Magitot je vrezal v to nerabno roženico štirioglato okence in postavil vanj košček zdrave roženice; to roženico je bil odrezal drugemu nesrečnemu pacientu, ki mu je vzela neozdravljiva slepota luč oči, ne da bi bila pokvarila roženico. Temu pacientu so bili morali vzeti roženico iz oči že zategadelj, ker mu je povzročila neznosne bolečine. In tako se je godilo, da je ista operacija olajšala enemu bolniku bolečine, drugemu pa je pripomogla vsaj deloma zopet do očesne luči. O teni doslej še nikdar ne poskušenem prenosu rože- , nice je poročal profesor Dastre v akademiji naslednje podrobnosti: »Staničje se je zrastlo tekom osmih dni. Čez nekaj tednov smo odvzeli obvezo in mladi mož je videl dovolj, da se ie lahko kretal brez pomoči. To stanje se je ohranilo zdaj že sedem mesecev, pokvarjeno oko ie dobilo desetino svojega vida nazaj, kar zadostuje. da se pacient lahko svobodno kreta.« Prozorna očesna roženica je jako občutljiva. Kmalu po smrti izgubi svojo prozornost. Toda pod gotovimi okoliščinami in vplivanjem določene toplote se je znanstvenikom posrečilo, da so ohranili roženico za več dni v zdravem stanju. Morda smemo upati, da razvoj znanosti v kratkem omogoči ozdravljenje očesne slepote v večji ali manjši meri in da bo možno vrniti ubogim slepcem vsaj v nekaterih slučajih del njih vida.
Pošljite naročnino, če je še niste!
▼
ETBIN KRISTAN:
Kdo je blazen?
Šala v enem dejanju.
Osebe:
Peter Mravec, vpokojen pomorski kapitan. Eva, njegova žena.
Milka, njuna hči,
Dr. Ivan Bohor, zdravnik.
Vladimir Ravnik, kemičar.
Anica, hišina.
Neznanec.
Strežaji.
V	stanovanju pri Mravčevih. Salon z malomeščansko opravo. Na levi zadaj vrata v pred-sobje, kuhinjo in na vrt; na desni v drugo sobo. V ozadju dvoje oken na vrt. Sredi salona miza z naslonjači. Nad mizo visi svetilka. Zadaj v vsakem kotu po en naslonjač. Desno omara s predali; na njej ura, fotografije in razne drobnarije. Na stenah nekoliko pomorskih slik.
Peter (sedi v naslonjaču in čita časopis). Eva (pospravlja po sobi).
Peter: Tristo vragov!
Eva: (ustrašena): Oh! — Ze zopet kolneš.
Peter: Nič ne kolnem. Kaj je to tudi že kletev?
Eva: Kaj se je pa zgodilo, da me tako ustrašiš?
Peter: Hahaha! Vsakega vetrička se ustrašiš! Ne bodi vendar tako nervozna. Kam pa pridemo?	N
Eva: Ne reci, da sem nervozna. Cisto normalna sem. Ali ti imaš navado, da bi spravil človeka ob pamet.
Peter: Lepo, lepo! Trideset let sva skupaj, na moje stare dni mi pa očitaš moje navade. Hvala, hvala...
Eva: Ej, nehaj, nehaj! Ne bodiva otroka s sivimi lasmi. — Pa mi rajši povej, kaj te je ta-
ko pograbilo, da si hotel poklicati kar tristo hudičev —
Peter: Vragov, prosim.
Eva: To je vseeno.
Peter: Ni vseeno.
Eva: Eh, vseeno je.
Peter: Pa ni vseeno. Jaz sem Peter, in nisem Pavel. Vrag je vrag, in ni hudič.
Eva: Naj bo satan ali lucifer, meni je vseeno. Pusti sploh vraga, pa že povej, kaj se je zgodilo.
Peter: Aha! Povej, povej! Zenska radovednost — kakor v paradižu.
Eva: Nikar se ne izgovarjaj na mojo radovednost. Saj sam komaj čakaš, da poveš, kar veš.
Peter: To je izmišljeno. Prav nič ne čakam. Če nočem, pa ne povem ničesar. To je čisto moja reč.
Eva: Tvoja reč, kajpada. Saj te ne prosim. Kaj mi je mar, kaj si čital v svojem neumnem listu. Saj lahko sama čitam, ako hočem.
Peter: Neumen? Neumen? Jaz ne čitam neumnih reči, da veš. Neumno je le, da tako govoriš. In neumno je končno, kar se godi po svetu. Da. To je neumno, da ni nikoder reda, da je vse navzkriž, vse narobe, vse drugače, kakor v mojih dneh.
Eva: Moj ljubi Peter, včasi je pa vendar prismojeno, kar govoriš. Kakor da te ni več na svetu! Ali niso sedanji dnevi tudi še moji in tvoji?
Peter: Ne, niso — in ne maram zanje! Moje dni je bil red na svetu. Bile so stare šege. Mladina je spoštovala starino, vsaka stvar je bila na svojem mestu, vse je bilo prav. Sedaj pa —
Eva: — no, sedaj pa Milki ne ugaja plešasti Martin. Tako je bilo tudi prej, da mlado dekle ni maralo za moško podrtijo.
Peter: Eva! Takih besed ne trpim. Ti si moja žena, Martin je pa moj prijatelj. In če
je meni všeč za prijatelja, mora biti Milki tudi všeč za moža.
Eva: To je pa velika razlika. Peter! Peter! Pomisli pač, kaj bi bil ti dejal, ako bi bili zahtevali od tebe, ko ti je bilo dvajset let, da vzemi petdesetletno babnico za ženo!
Peter: Martin ni babnica.
Eva: Ali nad petdeset let ima na grbi.
Peter: To mu nič ne škoduje.
Eva: Pa bi škodovalo Milki.
Peter: To so najlepša moška leta.
Eva: Morda zanj, ne pa za dekle.
Peter: Skratka: Jaz sem oče in v moji hiši obvelja stara šega. Kadar bo Milka starejša od mene, naj mi pa ona ukazuje.
Eva: Saj ti otrok nič ne ukazuje. Pridi vendar k pameti, pa ne uganjaj burk. Končno, Milka je tudi moja in ne le tvoja. In če je tvoj namen, da trpinčiš dete, je moja naloga, da preprečim to.
Peter: Aha! Potuho ji hočeš dajati. Njeno neposlušnost hočeš podpirati. Je že prav, da vsaj priznavaš.
Eva: Kaj priznavam? Moj ljubi Peter, dekletova sreča je več vredna od tvojih muh. In če si ti pozabil, kako je bilo, ko si bil mlad, ni izpuhtel moj spomin.
Peter: Sit sem, slišiš? Sit sem, kakor da bi bil že kosil in večerjal. Na vrt grem, krmit ribice. Te vsaj molče. (Odide.)
Eva: Saj je res najbolje. Zrak te ohladi in ozdravi. (Pospravlja.)
Milka (vstopi z desne); Mama, kaj pa ima tata zopet?
Eva; O, nič, nič. Ne vem kaj je čital, pa se je razjezil, da nisem razumela ničesar.
Milka: Kaj je mogel čitati takega?
Eva: Kaj jaz vem. Tam leži časopis. Poglej, če hočeš; morda najdeš, kaj je bilo.
Milka (vzame časopis in prebira naslove); Promocija ... Koncert »Škrjančka«... Panorama ... Državni zbor ... Iz občinskega sve-
ta ... Pobegnil iz blaznice ...
Eva: Kdo je pobegnil?
Milka: Ne vem.
Eva: Pa čitaj.
Milka (čita): »Pred osmimi dnevi je pobegnil iz deželne blaznice dobrodušen bolnik, ki pa ne stori nikomur nič žalega; mora pa biti pod varstvom, ker je tako razmišljen in nepazljiv, da bi ga prav lahko zadela nesreča. Čudno je, da ga doslej še niso mogli prijeti,ve se nam-reč, da se je pokazal izza bega že na raznih krajih. Rad zahaja v tuje hiše in se^vede, kakor bi imel tam raznovrstne opravke. Cesto smatra zdrave ljudi za blazne. Nesrečnež je srednje rasti, ima temne lase in brke, pa modre oči-Kdor bi ga videl, naj obvesti najbližjo rešilno postajo.«
Eva: Jaz že ne bi obvestila nikogar. Revež! Seveda se mu zdi lepše pod jasnim soln-cein, nego v blaznici.
Milka: Ali mama, če je zaradi njegove varnosti !
Eva: Seveda, seveda. Pa — kaj mi je to mar? Jaz ga itak ne bi poznala.
Milka: Mama.
Eva: Kaj pa je, Milka?
Milka: Tata je zelo slabe volje. Kajne?
Eva: Bil je, bil. Pa se že razvedri prt ribah.
Milka: Ali vendar se bojim —
Eva: Česa?
Milka: Kaj ne slutiš?
Eva: Slutim naj? Veš, Milka, jaz sploh ne verujem v slutnje.
Milka: Vladimir mora jutri ali pojutršnjem odpotovati.
Eva * Tžiko ^
Milka: Saj veš, da pride za krčmarja v novo tovarno na Lipovniku.
(Dalje prih.)
Ožja volitev v obrtno sodišče ljubljansko
bo v nedeljo dne 4. februarja v skupinah za veliko in za malo obrt. Delavci, delavke! V našem interesu je, da pri ožjih volitvah zmagamo. Pripravimo se! Vsakršna pojasnila glede ožjih volitev se dobivajo vsak dan v tajn štvu delavske zveze v Ljubljani v Šelenburgovi ulici št. 6, II. nadstr, do 7. zvečer.
Glasujte torej in agitirajte, da zmagajo pri ožji volitvi naslednji kandidati Delavske zveze, in sicer:
Prlsednlkl za malo obrt:
(Sive glasovnice.)
1. Mihi Franc, stolar, Ljubljana.
2	Skubic Miha, zidar, Žg. Hrušica,
3. Gašper Pibrovc, ključavničar v kemični tovarni.
4. Rožanec Mihael, tiskar, Ljubljana,
5. Hrovat Ivan, kamnosek, Ljubljana;
namestniki za malo obrt:
1. Sajovic Valentin, krojač. Ljubljana
2. Rok Pogačnik, mizar, Ljubljana,
3. Peterlin Ivan, krojač, Ljubljana;
vzklic za malo obrt:
1. Peterlin Valentin, mizar, Spodnja Šiška.
Prlsedniki za veliko obrt:
(Bele glasovnice.)
1. Pleško Josip, livar, Ljubljana,
2. Planinc Oton, tiskar, Ljubljana,
3. Fekonja Franc, zidar Novavas,
4. Kastelic Ivan, kurjač, Kolinska tovarna;
namestniki za veliko obrt:
1. Golar Jakob, mizar Ljubljana.
2. Lotrič Valentin, strojnik, Ljubljana ;
vzklic za veliko obrt:
1.	Ivan Mlinar, tiskar, Ljubljana.
Ljubljana in Kranjsko.
— Dr. Šušteršič in deželni uradi: Iz krosov deželnega uradništva smo dobili informacijo, da dvakretna frekvenca ni nikak no-yum, ki bi ga bila upeljala šele dr. Šušteršič in ravnatelj Zamida, ampak, da so bile uradne ure tudi prej že razdeljene na dopoldanske in popoldanske vselej in vedno, keder in dokler je trajalo zasedanje deželnega zbora. Tudi ni res, da bi bile uradne ure od 8.—12. in od
2.—-6., ampak od 8.—1. in od 4.—6. — S tem lojalno popravljamo svojo včerajšnjo tozadevno notico, ker ne maramo nikomur delati krivice pa tudi ne nikomur škodovati.
— Pripomnje k ožjim volitvam v obrtno sodišče ljubljansko. Pri ožjih volitvah volijo samo tisti volilci, ki so volili tudi pri prvi vo-litvi. Izkaznice shranite, kdor je izkaznico 'Zgubil, naj si jo preskrbi zopet pri magistratu ‘izkazati se mora s kakim dokumentom). Glasovnice se bodo dobivale, kdor bi jih ne imel, 1)ri tajništvu delavskih društev v Šelenbur-Sovi ulici št. 6, II., vsak dan do 7. ure zvečer; lani se dobe tudi vsa pojasnila. V petek dopoldne (na svečnico) bo tudi sestanek zaupnikov v društvenih prostorih. — Ožja volitev bo ^ajbrže v nedeljo dne 4. februarja ob enakem casu in v istih prostorih kakor nrvič.
— Sestanek ljubljanskih in okoliških zaupnikov bo na svečnico ob 9. dopoldne v društvenih prostorih.
— Plesno veselico prirede železničarji južne beznice v soboto 3. februarja v gostilniških prodorih g. Poljšaka, na Martinovi cesti 32. Spored: Šaljiva pošta, koriandoli, godba na lok. Začetek
7. zvečer. Vstopnina 50 vin.
— Plesni venček v Sp. Šiški. Splošno ^rokovno in pravovarstveno društvo železni-carjev priredi v četrtek 1. februarja zvečer v ^seh gostilniških prostorih g. Reberšaka (pri •^nžoku) plesni venček. Poleg plesa je na boga-^rn sporedu tudi šaljiva pošta, koriandoli itd. Vstopnina znaša za osebo 30 vinarjev za osebo. *^er je čisti dobiček namenjen tiskovnemu skladu »Zarje«, se preplačla hvaležno sprejemajo ’n je želeti, da se sodrugi te priredbe udeleže v ^ar največjein številu.
— Etektroktnematograf „Ideal\ Danes in jutri samo se predstavlja krasna tragedija »Živinsko veselje" z znamenito pariško plesalko in krasotico Polaire. V petek samo en dan svetovna Novost »Odvedenje v aeroplanu*. Ameriška sen-^cija; zasledovanje aeroplana z ekspresnim vlakom. Ta film, katerega stroški so znašali nad ‘00.000 kron, si bo vsakdo želel ogledati. V soboto senzacija Nordisk družbe za filme »Ako unuje ljubezen". Drugi teden »Izdajalka* z Asto /•‘elsonovo. Od sobote naprej trajajo večerne Podstave ob delavnikih: od 7. do 8od 8'/2. ^0 10., ob nedeljah in praznikih: od 6. do 7‘/j.,
71/2. do 9., od 9. do 10 'h., torej trajajo vetrne predstave po poldrugo uro — Cene kakor doslej.
j 47 — Umrli so v Ljubljani: Josip Ham, mesar,
I	let; Jurij Cotman, premikač na železnici, 32 et. Avgust Bogataj, hlapec, 31 let, Ivan Hrovat, gorniški delavec, r8 let, Josip Stalzer, delavec, J let, Ljudmila Šegula, delavka, 30 let, — vseh
1	et v deželni bolnici.
— Vojaški konj v čevljarnici. Včeraj po-'oldne ie pridirjal po Knafljevi ulici vojaški j °njiček v takem diru, da se na vogalu Šelen-5Urgove ulice ni mogel obrniti in je brez trka-.!Ja obiskal čevljarnico g. Lukasa, kar je čev-xJarjem napravilo nemalo strahu in presenečenja. Ponnyju pa »štalca« očividno ni bila po sodu in je neusmiljeno razbijal s kopiti po sto-®n in mizah ter napravil g. Lukasu občutno škodo, ljudem pa obilo veselja. Slednjič se je
®ndarle posrečilo, da so gosta odpeljali tja, °akoder je prišel.
^	— Igra s pištolo. Dne 23. t. m. je šlo iz
^friartna več učencev proti bližnji vasi, med iimi 12 letni Dominik Smole. Smole je ustrelil [ned potoma iz pištole in zadel 13 letno učenko •ncencijo Dečmanovo v glavo. Naboj je pre-
drl dežnik in obtičal v glavi, odkoder ga je odstranil okrožni zdravnik.
— Jesenice. Delavci imajo res nešteto ne-prijateljev. To se pokaže posebno takrat, kadar se na noge postavijo s tem, da si začno sami gospodariti. Dokler delavci nosimo svojo težko prislužene groše raznim kramarjem, dotlej smo vse časti vredni! Ko pa se to neha, smo seveda ničvredneži itd. Na Jesenicah smo ustanovili prodajalno »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«; — sprva so nas pomi-levali, češ: kaj boste revčki, vi delavci!? No, s časom so se karte preobrnile. Iz pomilovanja je nastalo obrekovanje! Obrekujejo našo prodajalno, kakor pač znajo obrekovalci! »Da bomo šli v nič« — »da bomo talirali« itd. Oj, gospodje preskrbni, le pometajte rajši pred svojim pragom! Mi si bomo že gospodarili po naše najboljši vesti. Dosedanji uspehi nam kažejo pravo pot. Za 1. 1911. smo razdelili že 16.000 K	dividende.	Kdaj je	kakšen	kramar
kaj dal?	Torej — le	tiho bodite vsi	tisti, ki
imate dovolj masla na glavi. Vi delavci pa — čvrsto na delo za naš konsuin, za našo zadružno idejo!
— Iz Tržiča. Gosp. Končar je sicer v javnosti potom naše »Zarje« preklical laži, ki jih je trosil o naši progajalni »Konz. društva za Ljubljano	in okolico«.	Seveda	na tihem	pa možakar še	vedno ruje.	Z njim	istotako	njegovi
ožji prijatelji klerikalci. Begajo ljudi, namesto da bi z ozirom na svoje zaturano gospodarstvo lepo molčali. Naši člani so dobili že letos nad 400 K dividende. — V Tržiču se nam delavcem slabo godi; glavno krivico nosijo pač klerikalci, ki delavce za nos vodijo, ki s svojo »sveto politiko« razdvajajo trpine. Kaj jim mar delavska beda? Glavna je njih politična moč. Kdaj bo v tem oziru bolje, kdaj bodo delavci izpregledali svoje klerikalne demagoge? Glejte — Nemčijo? 4 in četrt miljona delavcev je z volilnim listkom pokazalo, kje je delavska stranka!! Tržičani! Sledimo jim — saj za delavce ni drugod zaslombe kakor v socialni demokraciji.
— Požar. V Št. Mihaelu pri Postojni je pred kratkim pričelo goreti pri posestnici Mariji Ka-nobljevi. Ogenj je nastal zategadelj, ker se je bilo vnelo seno ob dimniku. Ogenj je upepelil hišo in povzročil 6000 kron škode, ker je zgorelo tudi 300 meterskih stotov sena. Posestnica je zavarovana samo za 2800 kron.
— Smrten padec. Blizu Suhorja na Dolenjskem so se splašili Ivanu Blatniku iz Hriba pri Žužemberku konji. Blatnik je padel tako nesrečno z voza, da si je razbil črepinjo. Bil je takoj mrtev.
— Tatvina pri mrliču. V Zadvoru je stražilo 23. t. in. več ondotnih posestnikov umrlega domačina. Pri tem je ukradel tat posestn. Meli-letu iz žepa robec, v katerem je bilo zavitih 138 kron. Mehle je kmalu opazil tatvino. Tatu so takoj izsledili in je Mehle dobil svoj denar sko-ro ves nazaj.
Idrija.
— Nov plačilni opravilnik veljaven za delavce državnih rudnikov in žgalnic v Idriji, Pri-bramu, St. Joachimsthalu, Rablju, Celju, Kirch-bichlu, Brixleggu in Klauenu, je c. kr. rudniško ravnateljstvo razglasilo danes. Veljaven je ta opravilnik od 1. januarja 1912 naprej za vse stalne delavce imenovanih rudnikov. Temeljne plače (normalne dnine) za odrasle rudniške delavce, izvzemši pensioniste in druge kvalificirane delavce, se stopnjujejo od 2 K 60 do 3 K 60. Stopinj je 9 in se zvišuje vsaka stopnja za 10 v dnine na dan. Za profesion. in druge kvalificira-rane delavce pa se zvišuje vsaka stopnja za 20 odnosno 30 vin. dnine na dan, tako da ima delavec po tem plačilnem opravilniku najmanj
2 K 90 največ pa 4 K 70 dnevne plače. Za odrasle delavke se stopnjuje plača od 1 K 80 do
3 K. Za mladostne delavce pa od 1 K 50 do
2	K 40. Povišanje iz ene v drugo plačilno stopinjo se ima vršiti po obeh plačilnikih avtomatično po preteku vsakih treh let. Upravam državnih rudnikov in žgalnic je prepuščeno, kjer je le mogoče pogodbeno delo uvesti, pri čemer je pogodbeno ceno na podlagi temeljnih plač že naprej dognati in določiti; zaslužek ni pri tem podvržen nikakršni omejitvi. Ako delavci z različno visokimi temeljnimi plačami skupaj v oddelku po pogodbi delajo, tedaj naj se pogodba izvede in določi po temeljni plači v najvišji plačilni stopinji stoječega delavca istega oddelka. Za nedeljska dela se dovolijo doklade, katere naj se s 50 odstotki normalne 'dnine izmerijo. Dodatni šihti (sojšna), ki se smejo opravljati le v izrednih slučajih, kjer gre za varstvo življenja in imetja, torej po silnih slučajih, se plačajo po dogovoru. V delo se bodo sprejemali v prvi vrsti domači rudniški sinovi, ki so polne telesne zmožnosti in vstrezajo predpisanim zahtevam. S časom uveljave tega plačilnega pravilnika stopijo iz veljave vsa dose-daj veljavna pravila in vse doklade k normalnim dninam in pogodbenim zaslužkom. Ta o-pravilnik smo z ozirom na obširnost vsebine v »Zarji« le v glavnem priobčili, doslovno bo objavljen v »Rudarju«. Da bo naše delavstvo še bolj natančno in čisto na jasnem, sklicuje naša podružnica Unije rudarjev za nedeljo 4. svečana ob 9. dopoldne javen shod, kjer se podrobno pomenimo o novem opravilniku. Dolžnost delavstva je le, da se do zadnjega vse zbere pri »Črnem orlu« v pivarni.
—Veliko ljudsko veselico priredi socialistično društvo »Naprej« v nedeljo dne 4. svečana 1912 v pivarni pri »Črnem orlu.« Igrali se bosta dve burki v enem dejanju in sicer; »Mesalina« in »Eno uro doktor«. Začetek bo točno ob pol 8. zvečer. Vstopnina 30 vin. za osebo. Ker je čisti dobiček v zmislu sklepa naših organizacij namenjen za nabavo novega igralnega odra, se pričakuje obilna udeležba. Veselica bo naznanjena z natančnim sporedom s plakati.
— Naši delavci bodo sedaj, ko pride novi plačilni opravilnik v veljavo, na boljšem kakor uradniki nekaterih činovnih razredov. Zginila bo nesramna nehvaležnost in pisarjenje o ubogih idrijskih delavcih in proletarcih. Tako in podobno kvasi »Naša moč«. Koliko delavcev bo na boljšem kot uradniki, bomo konštatirali v
nedeljo na shodu; da bi nam to kdo hote! dokazati, bi mu bili res hvaležni. Upamo, da znani nam možakar ostane pri tem, da bo dokazal, kar piše.
Štajersko.
—	Trbovlje. V četrtek dne 1. februarja se vrši ob pol 7. zvečer v »Delavskem domu* zelo važna diskusija. Rudarji, pridite v čim večjem številu!
—Smrt rudarja. V trboveljskem rudniku je padel rudar Franc Kranjc 30 metrov globoko v rov obenem z vozičem. Razbil si je lobanjo in je bil takoj mrtev.
—	Goriška deželna konferenca. Kakor nam brzojavljajo iz Gorice, se je deželna konferenca, ki je bila napovedana za petek, 2. februarja, odgodila in bo v nedeljo, dne 4. februarja t. 1.
Goriško.
—	Papeška socialna reforma. Prvotno na Svečnico sklicana deželna konferenca se je preložila na nedeljo 4. februarja. Knezonad-škofijski ordinariat je razglasil ferman, da stopi v goriški škofiji zloglasni odlok »Supremi disciplinae« z dne 11. julija 1911. v veljavo. V smislu tega odloka bodo v goriški škofiji odpravljeni sledeči prazniki: Svečnica dne 2. februarja, praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca, rojstvo Marije Device dne 8. septembra, velikonočni pondeljek, binkoštni ponde-ljek, praznik sv. Štefana o božiču in praznik sv. Jožefa dne 19. marca, (ki je prestavljen na prvo nedeljo po 19. marcu); ostali prazniki ostanejo kakor doslej v veljavi. — Papež je pognal delavce na Svečnico na kapitalistično tlako. Ker bi bilo mnogo naših delegatov na ta dan zadržanih, je kazalo preložiti konferenco na nedeljo 4. februarja.
Občni zbor podružnice zidarjev v Trstu.
V	petek 26. t. m. je bil ob veliki udeležbi članov redni občni zbor podružnice zidarjev v Trstu. Pri otvoritvi občnega zbora se je predsednik v toplih besedah spominjal v tem letu umrlih članov. Nato je podal tajnik podružnice sodr. Lorencon sledeče poročilo: Leta 1911. je imel odbor podružnice 48 sej. Priredili smo v mestu in okolici 82 shodov. Ustanovili smo zbor zaupnikov s posameznih stavb in komisijo, ki ima nalogo po stavbah kontrolirati, ako so zidarji organizirani ali ne. Tega leta smo imeli več stavk na posameznih stavbah za povišanje plač, pri katerih smo dosegli od 2—5 vinarjev na uro več plače. Imeli smo več stavk zaradi tega, ker so bili naši zaupniki iz dela odpuščeni. Borili smo se proti akordnemu delu, ki so ga gospodarji vsiljevali delavcem. Prisilili smo gospodarje, da so plačevali po 20 odstotkov več za izredne delovne ure in da upoštevajo delovno pogodbo, o kateri niso hoteli ničesar slišati. Vsi ti naši boji so imeli popolen uspeh. Danes lahko trdimo, da se delovna pogodba natančno upošteva, in to po zaslugi naše močne organizacije. Priredili smo več društvenih veselic in razvili društveno zastavo. Nadalje smo priredili dvoje predavanj, eno slovensko in eno italijansko. Kupili smo 200 listkov za predavanje »Ljudskega odra« in jih brezplačno razdelili med člane. Ustanovili smo bolniški fond, iz katerega smo dali bolnim članom 972 K 12 v podpore. Število članov je naraslo od 180 na 3000, od teh je 2000 rednih. To je naše poročilo. Mislimo, da smo storili vse, kar je bilo mogoče. Nato se je prečitalo sledeče blagajniško poročilo:
Dohodki:
Prebitek v blagajni 31-12-1910 112 K 67 v. 2633 pristopnin po 1 K 2.633 K. 50402 tedenskih prispevkov po 40 vin. 20.160 K 80 v. 2452 tedenskih prispevkov po 30 vin. 735 K 60 v. 173 brezposelnih prispevkov po 20 vin. 34 K 60 v. 27 duplikatov po 60 vin. 16 K 20 v.356 glob (mult) po 1 K 356 K. Podružnica štukaterjev darovala
111	K 94 v. Obresti v hranilnici naloženega denarja 33 K 75 v. Razni dohodki 31 K 70 v. Skupaj 24.226 K 26 v.
Izdatki:	*
Zvezi poslano 17.287 K 64 v. Prispevek deželnemu tajništvu 1.896 K 54 v. Prispevek »Zarji« 100 K. Prispevek »Lavoratorju« 100 K. Prispevek strokovni komisiji 50 K. Agitacija 415 K 66 v. Bolniška podpora 907 K 12 v. Upravni stroški 384 K 54 v. Stanarina 274 K 80 v. Tiskovine 65 K 60 v. 100 akcij za novi Delavski dom 1000 K. Poštnina in brzojavi 28 K 19 v. Prebitek v blagajni 31-12-1911 1.714 K 26 v. Skupaj 24.226 K 26 v.
Blagajniško poročilo lokalnega fonda:
Dohodki:
Prebitek v blagajni 31. 12. 1910 77 K 14 v. 4948 zimskih prispevkov po 20 vin. 989 K 60 v. Čisti dobiček društvenih veselic 254 K 23 v. Nabiralne pole za društveno zastavo 160 K 20 v. Nabiralne pole za stavko zidarjev v Pulju 718 K 31 v. Za prodane italijanske koledarje 38 K. Razni drugi dohodki 40 K 02 v. Skupaj 2.277 K 50 v.
Izdatki:
Poslano stavkinemu odboru v Pulj 705 K 31 v. 10 akcij za novi Delavski dom 100 K Bolniška podpora 65 K. Za godbo na prvega maja 78 K. Za vence trem umrlim članom 64 K. Za italijanske koledarje 50 K. Za društveno zastavo 30 K 14 v. Za tisk članskih izkaznic 50 K. Za agitacijo in upravo 53 K 78 v. Prebitek v blagajni 31. 12. 1911 1.081 K 27 v. Skupaj 2.277 K 50 v.
Premoženje podružnice:
Prebitek v blagajni- podružnice 1.714 K 17 v. Prebitek v blagajni lokalnega fonda 1.081 K 27 v. 110 akcij za novi Delavski dom 1.100 K. Skupaj 3.895 K 44 v.
Poročilo odbora in blagajniško poročilo je občni zbor soglasno odobril.
Sodrug Menegheti je poročal v imenu volilnega odbqra: glasovalo je 436 članov, od teh je bilo oddanih 392 glasov za člane, ki so bili
predlagani od volilnega odbora. 15 je bilo mešanih in 29 praznih. Izvoljen je sedeči odbor: predsednik: Sigon Mihael; I. podpredsednik: Lizardo Pavel; II. podpredsednik: Lukešič A-lojz; I. tajnik: Lorenzon Ivan; II. tajnik: Lau-renčič Anton; I. blagajnik: Cok Ivan od Martina; II. blagajnik: Gregorič Ivan; knjižničar:
1	Tomasini Anton; odborniki: Rovere Umberto; Cok Karel Slana, Gombač Ivan, Benčič Ivan; namestniki: Bisiak Josip, Krassovich Mihael, Persoglia Ivan;nadzorniki: Vecchiet Ivan, Ar-genti Angel, Kamper Štefan.
Novoizvoljeni predsednik sodr. Sigon je bil sprejet z velikim aplavzom; kar kaže, kako veliko zaupanje vživa naš stari bojevnik med tržaškimi zidarji.
Sigon se je zahvalil v svojem in v imenu novega odbora za izkazano zaupanje ter obljubil, da bode storil vse, kar bo v njegovi moči za prospeh organizacije.
Pri raznoterostih se je oglasil za besedo sodr. Petejan, ki je naznanil, da bo v prvi polovici februarja izdelana nova, delovna pogodba, ki bo predložena zidarjem v odobritev. Priporoča zidarjem, da naj z neumorno agitacijo spravijo do tistega časa v organizacijo vse tiste, ki še niso organizirani, da bode organizacija popolna. Opozarja zidarje, da narodnjaki agitirajo okolo zidarjev in jih vabijo v svojo organizacijo, češ da se pripravljajo na krurnir-stvo, ako bodo socialisti stopili v stranko. Govornik poživlja navzoče, naj dobro pazijo, kaj govorijo ti izdajalci delavstva, da jih bomo natanko zasledovali pri njih sramotnem delu. Preje je naznanil sodr. Petejan, da se prihodnji mesec organizacija preseli v novi Delavski dom; tam napravimo svojo knjižnico in čitalnico za člane. Nadalje namerava organizacija napraviti vsaj pevski zbor. Meseca junija tega leta poteče 10 let, odkar je bila ustanovljena naša podružnica. Ta dan morajo tržaški zidarji obhajati kar najslavnejše. Predlaga da se orga-ziranje tega slavlja prepusti odboru samemu. Slednjič predlaga v imenu odbora sledeče predloge:
Bolniška podpora.
Fond za bolniško podporo se sestavlja iz zimskih prispevkov, čistega dobička društvenih veselic, iz poviška vstopnin, s članarino zaostalih članov itd.
Pravica do bolniške podpore.
Pravico do bolniške podpore imajo člani, ki so nad štiri mesece organizirani in ki so plačali 12 zimskih tedenskih prispevkov.
Visokost podpor.
Član, ki je nad tri tedne bolan, dobi 5 kron na teden podpore in največ za sedem tednov v enem letu.	.	u	■	m
Člani, ki zaostanejo s plačevanjem tedenskih prispevkov.
Vsak član, ki zaostane s plačevanjem tedenskih prispevkov nad osem tednov, zgubi vse članske pravice in se mora na novo vpisati in plačati za prvikrat 2, drugič 3, tretjič 4 krone vstopnine in nadalje vsakokrat eno krono več.
Blagajnikom podružnic.
Občni zbor naj določi blagajnikom podružnice kot odškodnino za njih trud po en vinar od vsakega članskega tedenskega prispevka.
Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti,
Sodrug Sivic predlaga, naj se da iz lokalnega fonda 100 kron za »Zarjo«, in 100 kron za »Lavoratore«.
Sprejeto enoglasno.
Ker se ni javil nihče za besedo, je predsednik zaključil občni zbor ob viharnih živijoklici na mednarodno delavsko solidarnost.
Trst.
— Pevska vaja bo v četrtek točno ob pol 9. zvečer ter so naprošeni v s i pevci, da se je zanesljivo udeleže. Večja udeležba, temvečji uspehi
— Plesne vaje. Pevski odsek »Ljudskega odra“ v Trstu je otvoril plesno šolo v gostilni »Internacional*. Vaje so vsako nedeljo m vsak praznik od 3. popoldne do 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.; ženske proste. Ljubitelji plesne zabave se vljudno vabijo na obilen poset.
— Pevski odsek .Ljudskega odra* v Trstu priredi v petek dne 2 februarja t. 1. ob pol 8. zvečer v prostorih restavracije »International* Via Giovanni Boccaccio št. 25 veliko plesno veselico s programom: 1. Pevske točke. 2. Šaloigra »Raz* tresenca\ 3. Tombola za jančka. 4. Kupleti. 5. Ša-jiva pošta. Vstopnina 30 vin. Dame proste.
Umetnost in književnost
Iz pisarne slovenskega gledališča. V četrtek za nepar abonente Ivana Cankarja dramatska pesnitev »Lepa Vlda“. — V petek popoldne za mladino »Revček Andrejček*. — V soboto prvič H. Bahra »Koncert*. — V nedeljo popoldne Jurčič Govekarjev »Deseti brat*. — Prihodnji torek opera »Rusalka* z gdč. M. Peršlovo, ki je angažirana za prihodnjo sezono v Poznanj (Po-sen). — Nato takoj »Carlčlne atnaconke*.
Vestnik organizacij.
Shod kamnosekov, klesarjev itd. v Ljubljani bo v
petek na svečnico dopoldne ob 9. zvečer v salonu gostilne .pri Levu*. O mezdnih pogodbah poroča tajnik klesarskein zidarske organizacije sodrug Jos. Petejan iz Trsta. Dnevni red je posebno važen za tukajšnje tovariše.
Velik plesni venček društva klesarjev in podobarjev v Ljubljani bo v soboto dne 3. februarja 1912 v gostilni gosp. A. Reberška (pri Anžoku) v Spodnji Šiški. Prijetna zabava. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
Škofjeloška „Vzajemnost“ priredi svoj mesečni sestanek v nedeljo dne 4. februarja ob 3. popoldne v gostilni Otona Guzelja (po domače pri Spelci). vsi člani naj prineso seboj članske knjižice. Od 1. februarja se bodo dobivali društveni znaki pri sodr. Francu Tonji ali pa pri sodr. Juriju Jenkotu.
ZADNJE VESTI.
KHUENOVA POT NA DUNAJ.
Budimpešta, 31. januarja. Koncem tedna se poda ministrski predsednik grof Khuen He-dervary na Dunaj. Smoter potovanja je skupna ministrskega konferenca o mesnem, železniškem in podčastniškem vprašanju.
B. Gotzl, Ljubljana
skladišče oblek wm~ domačega izdelka gospode in dečke. — Velika izbera to- Sa zemskega blaga za obleke po meri
Mestni trg št 19. - Stari trg št 8. Solidna postrežba. - Vedno nizke €en&
ODGODITEV ŠTAJERSKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Gradec, 30. januarja. Pogajanja deželno-zborsk-ih strank so se razbila. Jutri ali pojutrišnjem dobe poslanci obvestilo, da se dežel-nozborsko zasedanje odgodi.
DR. EBENHOCH UMRL.
Dunaj, 30. januarja. Po daljšem bolehanju je danes opoldne umrl bivši minister dr. Alfred Ebenhoch; ob smrtni postelji so bile njegove štiri hčerke in njegov zet dr. Koch.
VOLILNA DOLŽNOST NA SOLNOGRA-ŠKEM.
Solnograd, 30. januarja. Deželni zbor je po daljši razpravi sprejel zakonski načrt, ki odreja volilno dolžnost za državnozborske volitve na Solnograškem. Proti predlogi so glasovali samo socialni demokratje.
IZ OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Zakon o sodni organizaciji.
Budimpešta, 30. januarja. Zbornica je nadaljevala podrobno razpravo o sodni organizaciji. Debata se je razvnela le pri določbi, da so sodniki, četudi ne zagreše disciplinarnega pregreška premestljivi iz višjih nteresov sodstva. Končno je tudi ta določba obveljala v ne-izpremenjeni obliki.
Brambne predloge.
Budimpešta, 31. januarja. V pondeljek pride na vrsto novi brambni zakon. Če se pogajanju vlade in opozicije ne izjalove, je pričakovati ostrega boja in računati z razpustom državnega zbora in z novimi volitvami. — Avstrijska vlada namerava predložiti brambne predloge avstrijskemu parlamentu ne glede na njih usodo na Ogrskem. Razprava o brambnih predlogah je postavljena kot druga točka na dnevni red prve seje.
UBEŽNI PRIOR ČENSTOHOVSKEGA SA-MOSTANA.
Dunaj, 31. januarja. Prior pavlanskega reda v Čenstohovem, Evzebij I^eigmann, ki je bil zadnje čase v samostanu usmiljenih bratov blizu Dunaja, je brez sledu izginil. Popihal jo je preko Bremena v Ameriko, da se izogne sitnemu pričevanju proti menihu Macolm. Pravijo. da je prior sam v tej aferi močno prizadet.
BRUSELJSKA SLADKORNA KONFERENCA ODGODENA.
Bruselj, 31. januarja. Bruseljska sladkorna konferenca (razpravljajoča o povišanju ruskega sladkornega izvoza in o podaljšanju sladkornega dogovora do 1. 1918.) se je odgodila do prihodnjega četrtka.	___
ZEDINJENE DRŽAVE SO ZNIŽALE CARINO NA JEKLO.
Washington. 31. januarja. Poslanska zbornica je odobrila predlogo, ki znižuje carino od jekla za 50 odstotkov.
BOJI MČD DELOM IN KAPITALOM.
Boj portugalskih delavcev.
Lizbona, 31. januarja. Manifest, v katerem so proglasile organizacije stavko, zahteva, da se takoj zopet otvori lokal strokovnih organizacij in da se takoj spuste na svobodo vsi delavci, ki so jih prijeli pri stavkovnih nemirih. Manifest tudi zahteva takojšnji odstop civilnega namestnika v Elvori.
Lizbona, 31 .januarja. Promet po ulicah je jako slab. Predvčerajšnjim so zaprli ob mraku večino prodajalen. Po mestu patrulirajo vojaški oddelki. Včeraj so sicer zopet otvorili prodajalne, ali kupčija je jako slaba. Podjetniki nabirajo stavkokaze. Našli so par Judežev, ki so se jim ponudili za stavkokaze. Ko so stavku-joči opazili tramvaje, ki so vozili po ulicah, so jih sprejeli z viharnimi klici. Delavstva se je polastila silna razburjenost in so se navalili na tramvaje. Republikanska vlada je poslala na stavkujoče konjenico, ki je nastopala z golimi sabljami. Stavkokaški sprevodniki tramvajev so streljali na stavkujoče iz revolverjev. Republikanska meščanska vlada se je postavila na stran kapitala in ščiti stavkokaze z vojaštvom. Nemiri se nadaljujejo. Mnogo vojakov se brati s stav kujočimi.
Stavkovni nemiri v Ameriki.
Lawrence, 31. januarja. V zvezi s stavko predilnih delavcev je prišlo včeraj do velikih nemirov. Ena Italijanka je bila ustreljena, mnogo oseb pa ranjenih.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Proti italijanskemu bombardiranju.
London, 30. januarja. Angleški konzul v Hodejdi se je obrnil na svojo vlado, da odpoš Ije pred mesto bojno ladjo, ker ga Italijani nameravajo bombardirati.
Ureditev italijanske pomorske policije.
Rim, 31. januarja. Pariški list je poročal, da nameravata italijanska in francoska vlada po sodbi baškega razsodišča skleniti pogodbo, ki bo uravnavala italijansko pomorsko policijo po potrebah pomorske trgovine. Ta vest se potrjuje s pristavkom, da ta pogodba ni v nikaki zvezi z razsodiščem in da lahko stopi v veljavo še pred njega sodbo.
Razkropljeni Arabci.
Tobruk, 30. januarja. Včeraj zjutraj je pri čela streljati na utrdbo iz velike daljave skupina Turkov in Arabcev. S streli iz topov smo jih razkropili. Enako se je zgodilo tudi drugim manjšini četam, ki so napadle zahodne okope.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Proti revolucionarjem.
Mukden, 30. januarja. Dva ugledna člana napredne stranke sta včeraj iz političnih razlo*
gov umorila predsednika mestnega sveta. Vsako noč primejo in umore osebe, ki jih imajo na sumu. da so v zvezi z revolucionarji.
Brezkončna pogajanja.
Peking, 31. januarja. V palači so na burnem zborovanju mandžurskih in mongolskih princev zopet pričeli s pogajanji o odstopu dinastije, ki pa niso privedla do nikakega uspeha. Mirovna pogajanja se nadaljujejo, čeprav se premirje oficialno ni obnovilo.	_____
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Iidaja in lalaga »aloiba Zarje. Tiska Učiteliska tiskarna v Ljubljani.
Listnica upravništva.
J. P. v P. Colo.: Je sedaj do 31. decembra 1911 plačano. — J. Ž. v G. O.: Naročen izvod dobite sigurno. — Pozdrav!
Hiša
v sredini mesta se iz proste roke proda. Več se poizve pri gospej Orešič v Ljubljani, Marija Terezija cesta štev. 16.
Želodčni liker
je najboljše krepčilo želodca!
Blizu in daleč Vse ga pozna Kdor ga ima,
Ima zdravje doma!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: £FLORlAN^_^jubl|aniiu
liter K 2-40. »	*	4-80.
Postavno varovano.
Prva slov.
zaloga čaja in ruma na debelo
v Ljubljani, Rožna ulica št. 41.
Priporoča: ČAJ v zavitkih, Ciril Metodovo In mednarodno znamko. Nadalje vse vrste odprto blago; ruski, kitajski in cejlonski — čaj, po najnižjih cenah.	—
Vzorci na razpolago!
v
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
]e izSel te dni. Koledar je Izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Cen -tralnl sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj).
— Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem ooru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. — Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi .Zarje* v Ljubljani.
Potnik Srečko,
Slomškova ulica štev. 27 v Ljubljani
destilacija sadnih vonjav in izdel. naravnih sokov priporoča:
Sadni grog izborno brezalkoholno zgoščavo.
Sadni grog je prijetne vonjave, izbornega okusa.
Sadni grog je gorka zimska pijača.
Sadni grog je vir novih dohodkov za gostilne, kavarne, konsumna društva. Sadni grog	obstoji delno iz naravnih sadnih	sokov, delno	iz	finih	vonjav.
Sadni grog	je idejalna pijača za mladino in	odrasle.
Sadni grog	se vživa pri svatbah, rodbinskih	večerih i. t. d.
Sadni grog	stane 1 K t. j. 25 porcij K 2 80, pri večjem odjemu znaten	popust.
van Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
= Ceniki zastonj in franko. =
I 'M
fi 1
$ i
-+1
%
i
3
r. z. z o. z.
se priporoča za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. — Izdeluje v lastni, najmodernejše opravljeni tovarni na Glincah, strogo po naročilu. Dosedanja dela, ki jih je zadruga izvršila, so jamstvo za vsakogar. Med temi so: vsa mizarska dela v obrtni šoli in v šoli na Prulah.
Vsa naročila se izvršujejo precizno, solidno in točno.
S**
£
H*-
V
tur
V
H*'
•V
v
v
VU#	JA	J,V !	^
Občno konzumno društvo v Zagorju
(vpisana zadruga z omejenim poroštvom)
naznanja svojim članom, da se bo vršil
= redni občni zbor =
dne 11. februarja leta 1912. ob 2. popoldan v dvorani gospoda R. Mihelčiča v Zagorju.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo za leto 1911.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Sklepanje o čistem dobičku.
5. Poročilo zveznega revizorja.
6. Volitev 3 članov in 1 namestnika v nadzorništvo.
7. Vprašanja in interpelacije.
Vstop je dovoljen samo članom.
Zagorje, dne 29. januarja 1912.
Za nadzorništvo:
Anton Ulle,
zapisnikar.
Ivan Wallend,
načelnik.