•ostrima plaćana v gotovini
Leto LXVm.. št. 92
Ljubljana, torek 23. aprila 193$
Din 1.-
izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Irseratl do 80 petit vrat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din 8.-, već* mseraU petit vrsta Din 4... Popust po dogovoru, ins-ratm davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN tTPBA VVL6TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulice fttev. 5
Telefon: 3122, 3128. 3124, 3125 in 8126
Podružnice: MARIBOR Stroesmaverjeva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska c-, telefon1 St. 26. — CEUE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova a 11 ca 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Razvoj položaja v Bolgariji:
Nova vlada, star režim
Tošev je sestavil vlado novih ljudi — Kraljev proglas napoveduje novo ustavo — Zamenjane vloge — Napetost vedno bolj narašča
Sofija, 23. aprila, r. Po tridnevnih pogajanjih je mandatar krone g. Andrija Tošev včeraj sestavil novo vlado. Sestavljena je takole:
ministr. predsednik: Andrija Tošev. zunanje: Georgij Kjuseivanov, notranje: general Raško Atanasov, prosveta: general Todor Radev, finance: Marko R jaškov, pravosodje: Andjel Karadjovov, vojska: general Canev, narodno gospodar.: Stojčo Mošanov, promet: Todor Kožuharov, javna dela: Nikola Jotov.
Obenem z imenovanjem nove vlade je izdal kralj Boris proglas na narod, v katerem ga poziva k edinstvu in slogi. Proglas napoveduje velike notranjepolitične in upravne reforme, ki bodo prišle do izraza v novi ustavi, o kateri bo imel narod sam priliko v kratkem pri javnem glasovanju izraziti svoje mnenje. Proglas izrecno poudarja, da bo tudi nova vlada nadaljevala politiko 19. maja ter delala za notranjo konsolidacijo.
Proučevanje nove ustave
Sofija, 23. aprila, g. Nova bolgarska vlada se je včeraj sestala k svoji prvi sejji, nakar je bil izdan naslednji komunike:
Ministrski svet je na svoji današnji prvi ^eji določil skupni načrt za svoje bodoče delo. Poleg tega je pooblastil ministrskega predsednika in pravosodnega ministra, da izdelata glavne smernice za bodočo ustavo in jih predložita ministrskemu svetu.
Vzroki  vladne krize
Današnji listi pozdravljajo soglasno in z velikim zadovoljstvom novo vlado g. Toševa. Vsi Usti objavljajo kraljevo pismo m program nove vlade. Pri tem nag lasa jo, de je novi predsednik vlade Tošev preizkušen diplomat, ki se ni osebno nikoli vmešaval v strankarsko politiko. V tem vidijo jamstvo, de bo ie po svojem značaju delal z vsemi silami za izvedbo programa, ki ga ima nalogo izvršiti nova vlada.
Kakor je razvidno iz sofijskih listov, je bila vladna kriza mnogo bolj resna, kakor se je prvotno zdelo. Kakor vse kaže. ni šlo  za navadno politično  krizo, samo za osebe in skupine. Vladna kriza se je pretvorila v globoko socialno in državno krizo, v vprašanje o bodoči socialni ureditvi bolgarske  države  in  naroda.  Krone, vojska in narod morajo v mejah danih možnosti  rešiti  vprašanje    ustave, parlamentarizma in  demokracije.    Po desetmesečnih izkušnjah je bila bolgarska vojska postavljena pred zgodovinsko nalogo, da nadaljuje obnovo in preporod države z vojaško diktaturo ali  pa  preide  k normaliziranju politi-čnih razmer v državi ter st preskrbi sodelovanje  političnih  strank.  Po velikih preizkušnjah  se je pričakovalo, da bodo politične stranke v tekem primeru pristopile k svoji Lastni reorganizaciji. Politične stranke  so  poizkušale  svojo srečo v politiki pred 19. majeum lanskega leta, vendar pa tedaj  niso  mogle    uspeti zaradi mnogih vzrokov, izmed katerih je bil najvažnejši, da je stala nad državo teroristična organizacija VMRO, ki je z divjaškimi umori zavrla socialno, gospodarsko in politično ter kulturno  življenje bolgarskega naroda.   V takih razmerah ni ostala niti vojska neprizadeta, za kar je nudila najboljši  dokaz  tako  zvana vohunska afera, katere žrtev je bil polkovnik Marinopolski. Končno je prišel na površje napredni del vojske, ki se mu je posrečilo potisniti reakcionarne  okoli    generala Bakardžijev*. Kišneva in drugih v stran. Tudi stranke so trpele zaradi borbe z VMRO, ker so se korumpirale z  dovoljevanjem raznih podpor  njenim organizacijam.  Mnogi ugledni politiki so podlegli v tej borbi m nihče ni mogel   ničesar   storiti  za  politični, gospodarski in kulturni razvoj naroda. Strankam ni bilo več mogoče znajti se v nastalem težavnem  položaju.    S prevratom   19. maja lanskega leta je prevzela   v svoje roke oblast vojska ter postala gospodar položaja. Prevzela je nase vso odgovornost za usodo naroda, vendar pa dobra volja sama ni zadostovala.    Vojska je deiansko suspendirala ustavo, razgnala parlament in odklonila demokracijo. Režim od 19. maja je skušal organizirati mladino, vendar pa v tem ni uspel. Zatem je poizkušal svojo srečo pri meščanstvu, pa tudi tu ni mogel doseči posebnega uspeha. Nadalje je skušal narod stanovsko organizirati, vendar pa ta stvar ni našla odmeva v množicah. Tabo so se počele sue izrabljati. Za vlade Si-
mona Georgijeva in generala Zlateva je vojska porabila znaten del svojega političnega kapitala in v njenih vrstah se je pričela pojavljati močna struja, da bi se vrnila v vojašnice in izročila oblast civilnim politikom. Na ta način se je pokazala potreba, da se vojaštvo ne vmešava naravnost v politične zadeve. Vlada novega ministrskega predsednika Toševa naj bi pred staviiala nekako sredo. Iz napovedanih ukrepov in zlasti iz napovedi nove ustave sklepajo, da se bo zahtevalo mnenje naroda potom plebiscita. Zanimivo ie. da ob-
stoje v vodilnih vojaških krogih tri močne struje Na čelu prve je polkovnik Danev Vlčev, ki vodi tako zvano kapetansko ligo, na čelu druge struje je general Zlatev, večina gcneralštabnih oficirjev, zlasti generalov, na čelu tretje pa polkovnik Krum Koiev. dosedanji notranji minister, ki želi popolnoma mili* aristično vlado. Zmerni krogi se boje. da bi se strasti ne razvnele preveč in da bi bolgarski narod ne zašel v krvave nemire. kakršne je doživel nedavno grški.
2 žrtev planin
Na Grintovcu se je na velikonočno nedeljo smrtno ponesrečil akademik Mirko Gombač
Razkol v vojski
Nezadovoljstvo z razvojem dogodkov se širi tudi v vojski in izraža v razcepu na razne skupine, ki se bore za oblast — Nevarnost novega prevrata
Sofija, 23. aprila, r. Sestava nove vlade je naletela na mnogo večje težkoče, kakor pa se je moglo pričakovati. Kaže pa, da se s sestavo nove vlade položaj ni prav nič izboljšal, marveč le še poslabšal. Splošno mislijo, da je sedanja vlada samo prehodnega značaja in da ne bo dolgo na krmilu. Opasnost notranjepolitične napetosti kaže dejstvo, da so garnizjje v Sofiji in drugih večjih mestih v stalni pripravljenosti. Vsa javna poslopja so najstrožje zastražena. Po ulicah patrulirajo vojaški oddelki. V predmestjih so vsa križišča zasedena. Zdi se, da nova vlada ni gospodar položaja, ki ga otežkoča zlasti dejstvo, da so propagator ji avtoritativnega režima 19. maja med seboj razcepljeni na več skupin, ki se medsebojno bore za oblast.
Vedno večjo razdvojenost je opažati zlasti tudi med oficirji, tako da ni več potrebnega edinstva v vojski sami. Poleg manjših frakcij je vojska razdeljena na tri večje skupine. Prvo tvori tako zvana vojna liga pod vodstvom generala Zlateva, ki ji pripadajo po večini višji oficirji. Drugo skupino tvori tako zvana kapetanska liga pod vodstvom zakulisnega diktatorja polkovnika Velčeva. V tej ligi so povečini nižji oficirji. Tretjo skupino, sestavljeno iz višjih in nižjih oficirjev, vodi bivši notranji mini-kter polkovnik Krum Kolev. Vsaka izmed teh treh skupin se smatra za predstavnika bolgarske vojske in poklicano, da prevzame oblast v svoje roke in napravi red. Poleg tega obstoja zelo živa-
hen pokret Cankovih fašistov, ki se prav tako pripravljajo na to, da izpodrinejo z oblasti vojsko in prevzamejo vlado.
Pod takimi okoliščinami je nova vlada g. Toševa samo nov detajl v kaotičnem provizoriju. Prvi ukrep Toševe vlade je bil, da je dovčerajšnje ministre stavila pod strogo policijsko nadzorstvo in jim napovedala internacijo, do-čim je Georgijeva in Cankova, ki so jih dva ni poprej kot najnevarnejša prevratnika internirali na otoku sv. Anastazije, izpustila na svobodo. Za pošto in brzojav ter telefon je uvedena stroga cenzura.
Edina Svetla točka v novi vladi je zunanji minister Kjuseivanov. Njegovo sodelovanje v vladi dokazuje, da bo ostala zunanja politika Bolgarije neizpre men jena ter da se bo nadaljevala po poti, ki jo je pokazal pokojni jugoslovenski kralj Uedinitclj, politika, ki vodi k tesnemu prijateljstvu in sodelovanju med Bolgarijo in Jugoslavijo ter vsemi balkanskimi državami. Dosedanji zunanji minister Batolov bo imenovan za prvega kraljevega svetovalca.
Čeravno teži vse prizadevanje kralja Borisa in tudi nove vlade k notranjemu pomirjenju in ureditvi, je vendar položaj v Bolgariji takšen, da lahko vsak trenutek nastopijo novi, docela nepričakovani dogodki. Glasovi o nevarnosti državnega udara se pojavljajo vedno znova in presenečenja zaradi tega niso izključena.
Nemčija popušča?
Nemčija ne stavlja več pogojev za sklenitev nenapadal-
London, 23. aprfla. AA. Današnji »Times« objavlja poročilo iz Pariza, ki pravi, da je velika razlika med stanjem pred sestanki v Berlinu, Stresi in Ženevi in sedanjim mednarodnim položajem. Nemčija je adaj za pakt o nenapadanju in ne stavlja za svoj pristanek k tema paktu nobenih pogojev glede vzporednih dvostranskih paktov. Po mnenju lista je zdaj glavno vprašanje v tem, ali se bo Nemčija vrnila v Ženevo. Francoski politični krogi, navaja Ust dalje, niso mnenja, da bi resolucija sveta Društva narodov   preprečevala   stalno odsotnost
Nemčije z mednarodnih sestankov. V Franciji smatrajo, da so na mnogih straneh tolmačili smisel francoskega koraka pri Društvu narodov popolnoma napačno. Ta korak ni imel namena preprečiti povratek Nemčije v Ženevo, temveč ga je hotel celo olajšati.
Pariz, 23. aprila. AA. Po vesteh iz Londona smatrajo tamošnji uradni krogi, da bi morali glavne prizadete države najprvo izmenjati med seboj misli ter šele nato odgovoriti na nemški protest glede ženevske resolucije.
Henderson je pesimist
Ideja razoroZitve vedno bolj izgublja pristaše — Splošna negotovost rili narode k oboroževanju
London, 23. aprila. AA. Predsednik razorožitvene konference Arthur Henderson je imel snoči v Scarboroughu govor, v katerem je med drugim dejal, da je sedanji mednarodni položaj slab in da spominja z nekaterimi svojimi pojavi na zadnja leta pred svetovno vojno. Henderson obžaluje, da izgublja ideja o omejitvi oboroževanja čedalje več pristašev. Mnenja je, da so dogodki na Daljnem vzhodu pospešili sedanje oboroževalno tekmovanje. Po Hendersono-vean mnenju bi biki velika zmota misliti,
da bi mogla Velika Britanija ostati v morebitni bodoči svetovni vojni nevtralna. Zato je v njenem interesu, da sodeluje pri okrepitvi miru. Nemčija pa se mora vrniti v Društvo narodov.
Če pride do evropske vojne, bo vanjo zapletena tudi Velika Britanija. Zato je v njenem najresnejšem interesu, da se vprašanje enakosti pravic Nemčije reši v okviru splošnega varnostnega sistema. Iz tega razloga je povratek Nemčije v Ženevo neobhoden. Nemčija naj tamkaj sprejme   obveznosti razorožitve
LJubljana, 23. aprila. V prosekturi splošne bolnice v Ljubljani leži na mrtvaškem odru mlad fant in jutri ob 16. ga poloie k večnemu počitku. Postal je žrtev planin, ki jih je ljubil vse življenje, prav tako kakor pred dvema letoma njegov ponesrečeni tovariš France Lečnik iz Celja.
V soboto ob 18. se je 22 letni akademik, slušatelj prava. Mirko G o m b a č . odpeljal s svojim prijateljem, trgovskim sotrudnikom Viljemom Viransem, iz Ljubljane v Kamnik. Iz Kamnika sta krenila v Kamniško Bistrico, tam južinala in se po kratkem odmoru odpravila na Kokrsko sedlo, kamor sta prispela zvečer. Na sedlu sta prenočila, a prvi jutranji solnčni žarki, ki so zlatili vrhove Kamniških planin, so ju dvignili z ležišča in mahnila sta jo na Grintovec. Bila sta opremljena s smučmi, cepinom in vrvjo, le derez nista imela.
Bilo je lepo vreme in obetal se je krasen solnčen dan — tako pripoveduje Viljem. Ob 6. zjutraj sva jo mahnila na Grintovec. Sneg je bil razmeroma mehak in se je udajal pod nogami, da je bilo prav udobno in varno hoditi. Z Grintovca sva hotela na Okrešelj čez Mala vratca. Tam sva prečkala precej dolgo snežišče, do katerega pa jaz nisem imel preveč zaupanja. Snežišče je namreč silno strmo, nagnjeno in poledenelo in svaril sem prijatelja, naj nikar ne hodi. Mirko pa me je bodril, češ, ne boj se. Ko je začel nekaj korakov pred menoj prečkati, je nenadoma stopil na vejo v snegu in hipoma ga je spodneslo. Začel je drseti po snegu in skušal je zavirati s palico. Nekaj časa jc drsel, nato ga je pa vrglo čez Borovec, sredi snežišča in in kotalil se je kakih 30 metrov preko skal, nato pa zopet priletel na snežišče, po katerem je naglo drsel nizdol. Videti ie bilo, da se ni dosti potolkel, saj je še vedno z rokami podrsaval in se skušal ustaviti. Njegov napor pa je bil zaman in zaneslo ga je kakih 300 do 400 metrov daleč, naposled je pa na snegu nepremično obležal.
_ Sprva sem se silno prestrašil, toda
kmalu sem se ohrabril. Čakal sem na kraju nesreče približno četrt ure in klical Mirka, ki se pa ni odzval. V zavesti, da je prijatelju pomoč nujno potrebna, sem se naglo vrnil na Kokrsko sedlo, kjer sem dobil štiri turiste, ki so takoj pohiteli na pomoč, sam pa sem naglo krenil v Kamniško Bistrico, kjer sem sporočil vest o nesreči. NAPORNO REŠEVANJE.
V Kamniški Bistrici sta bila brata trjavška. ki sta takoj odrinila na pot, obenem je bila pa obveščena o nesreči tudi reševalna postaja v Kamniku, kjer je bila takoj organizirana druga reševalna ekspedicija, ki je že uro pozneje krenila za prvo proti Skuti.
Nesreča se je pripetila okrog pol 13., a okrog 17.50 sta Erjavška prišla do ponesrečenega Gombača, ga za silo obvezala in ga krepćala. V planinah pa se je začelo temniti, z nočjo pa je prišel tudi dež in nastal je silen vihar z burjo in snežnimi meteži. Z nadčloveškim naporom sta Erjavška spravila ponesrečenca čez ledeni žleb med Malo polico in Mal= 3 žlebom. Večkrat sta morala počivati, ker se jima je sneg udiral do pasu, bila sta pa tudi sama v veliki nevarnosti, ker se je neprestano rušilo kamenje in so grmeli plazovi v dolino. K sreči jima je prišla na pomoč druga ekspedicija, V borbi z viharjem, neprestano zroč smrti v oči, so požrtvovalni reševalci z obupnimi napori prinesli Gom-bača na glavni plaz pod Kalško goro. Sneg jim je zamedel pot in mraz je rezal do kosti, da so bili že vsi obupani. Naposled je oskrbnik koče na Kokrškem sedlu, Er-iavšek, vendarle našel pot in o polnoči so do smrti izmučeni reševalci prenesli Gombača v Kamniško Bistrico, kjer je že čakal reševalni avtomobil, ki ga je prepeljal v liubliansko bolnico.
MIRKO JE V BOLNICI UMRL.
Pri nesrečnem padcu in drsenju po strmini Gombač sicer ni dobil vidnih zunanjih poškodb, pač pa resne notranje, in
pretresel si je tudi možgane. Iz Kamniške Bistrice so okrog 17. videli, da se je po nesrečenec na snežišču nenadoma dvignil, se nato opotekal par korakov in spet padel. Ko so ga prenesli v Bistrico, je bil skoraj že nezavesten. Njegov prijatelj Vi-rans pravi, da je samo mrmral nekaj ne razločnega, oči pa so se mu čudno svetile
Takoj po prevozu v bolnico so se za mladega akademika zavzeli zdravniki in mu skušali lajšati gorje. Kmalu so pa uvi deli, da je vsako upanje zaman. Ccz dan se je ranjencu bledlo. v deliriju je celo skušal vstati in klical je svojo že pokojno mamo. Včeraj ob 15. pa je bilo njegovo trpljenje končano.
Pokojni Mirko Gombač je bil rojen 10 jaguarja 1914. v Trstu kot sin policijske ga stražnika. Lani je maturiral z odliko in se   vpisal   v   zimski semester 1934/35 na ljubljansko univerzo, kjer je študiral pravo. Kakor v gimnaziji, je bil tudi na univer/i med   najsposobnejšimi   in najmarljivejšimi slušatelji, up in ponos svojega očeta. Z njim pa izgubi marljivega člana tudi viški So kol, kjer je bil vaditelj dece  Sploh je bil pri Sokolu že od mladih nog, dolga leta naraščajnik in član celjskega Sokola. Gom bačevi  so se namreč pred dvema letoma preselili iz Celja v Ljubljano in stanujejo v Rožni dolini. S pokojnim Lečnikom, ki je bil tudi Celjan, sta preplezala vse Sa vinjske Alpe, napravila sta tudi več prvenstvenih tur. med katerimi je bila nevarna zlasti ona čez severovzhodno steno Szalav Gerinovega grebena in sicer 24. julija 1932. Lečnik se je,    kakor znano, kmalu nato smrtno ponesrečil pri plezanju na Skrlati co. Mirku so bile planine najdražje in ved no je bil zanje tudi pripravljen žrtvovat, življenje,  zlasti  odkar je  izgubil svojega najboljšega  prijatelja.   Pokojni  je  bil izvrsten alpinist  in smučar,    tudi za težke ture dovolj izvežban, saj je nedavno ab solviral alpinistični tečaj TK Skale in je že tudi sam poučeval druge. Morda je bi la njegova usodna napaka, da je šel bre derez, ki so zdaj v pomladnem snegu ne obhodno potrebne, morda je njegovo ne srečo pripisati zgolj nesrečnemu naključju Mirko je bil tudi agilen član lahkoatletskt* sekcije ASK Primorja.
Poleg užaloščenega očeta Franca žalu jejo za njim brat Cvetko ter sestri Rozin Danica. Pogreb simpatičnega mladeniča bo jutri ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu bo lahka zemlja. Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
Grof Berchtold
pere zamorca
Dunaj. aprila.   AA.      Sonn- un<:
Montagszeitung«    priobcuje    intervju / bivšim  zunanjim   ministrom Avstro-Ogi ske  grofom   Berchtoldom.    Grof   zavra*:d splošno  trditev,   da  je  bil   eden glavni krivcev  svetovne   vojne. Avstro-Offr*»k;i je šla v vojno predvsem   na    pritisk 6 strani  Nemčije     Za to  svojo trdi te v se grof  Berchtold   sklicuje   na    znane zaupne   listine  nemškega   zunanjega min: strstva. Te listine so izdali po končan vojni   z  znamenitimi   opombam: Mvfcgl ceearja  Viljema.  Važno je posebno por' čilo  tedanjega    nemškega   poslan'k« na Dunaju, ki pravi na nekem mestu, (ta neprestano   svetuje  dunajski    vladi zmer nost. Na tem mestu je bivši cesar Viljem pristavil s svinčnikom: *Kdo ga je k t« mu pooblastil? Naj v bodoče poslanik na Dunaju  take stvari opusti! <  Grof Berch told za tem  naglasa, da je Nemoija &ek-kasneje začela trddti, da  vojne ni želela
Ostavka poljske vlade
Varšava, 22. aprila. AA V zvezi s pod pisom nove poljske ustave tekom današnjega dne bo vlada Slaveka po vsej priliki podala ostavko iz formalnih razlogov. Ni izključeno, da bodo s tem v zvezi neke ceebne  izpremembe v vladi.
Vremenska nanoved
Dunajska opoldanska vremenska napoved za sredo: Spremenljivo oblačno, temperatura brez spremembe. na Jugu možnost padavin.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize (z vSteto premijo 28.5 od6tx>t_>. Amsterdam 2965.02 — 2379.61, Berlin 1756.08 — 1769.96, Bruselj 7+2.85—747.92 Curih 1421.01 — 1438.08, London 212.65— 214.71. Newyork 4358.98 — 4395.50, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.36 — 184.46 Trst 36314 — 366.22. Avstrijski Srtling v privatnem kliringu 8 75—8.85
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 23 aprila. Beograd 7.02. Par i 20.38, London 15.—, Newyork 309.25. Bru ««y 52.325. Milan 25.60. Madrid 42.225 Amsterdam 208.65. Berlin 124.30. Dunaj 57.90, Prasa 123U Varšava 5«-26. Bukarešta 3X6.
Stran 2.
JLOTINSKI ff 1KOD«, dme 23. aprila 1935
Stev. 92
Bilanca
velikega praznovanja
Letos |e bilo zaradi „slabih časov" vse majhno, vse solidno in brez komplikacij
Ljubljana, 23. aprila.
Mnogo grmenj« je bilo in mak) dežja. Pol mesec« so se ljudje pripravljali na praznike in mislili na nje, danes pa ugotavljajo, da ao sicer praznovali nekaj dni vstajenje, vendar ne tako, da bi morali zdaj praznovati še »ležanje«. Čeprav se naa loteva kolikor toliko razpoloženje pepel-niče in je veliko povpraševanje po kislem zelju, vendar lahko reporter napiše povsem v dostojni obliki zaključeno bilanco.
Zadovoljni smo — tega ne moremo nikdar dovolj močno naglasiti — zadovoljni z vsemi velikonočnimi »žegni«, s pirhi vseh oblik, z vremenom, z nedeljsko turi-stiko, z okoliškim cvičkom, s prireditvami, z velikonočnimi izdajami listov in prav tako. da so prazniki minili. Meščani so storili svojo dolžnost v vsakem pogledu. Ogledali so si procesije, kakor vsako leto, naskočili so Šmarno goro, pokazali so se na promenadi, prelistali so liste, pokusili v kavarni vodo, zastopani so bili v gledališču, ogrevali so se v kinu in doma so svečano lupili pirhe in strgali hren.
Včasih smo sicer praznovali imenitnej-še, zdaj so »resni časi«. Zdaj se človek ne sme več niti pokazati vesel na ulici in v okoliških restavracijah mora sramežljivo uživati dobrote božje. Zdaj človek ne sme niti potožiti, da je bila velika noč tako pozno, odnosno tako zgodaj, ko so izčrpani ali zamrznjeni vsi mesečni krediti. Celo naši dobri vpokojenci so bili te dni nenavadno molčeči v Zvezdi, kakor da jih že izganjajo iz Zvezde. Tudi marsikdo je moral priznati, da letos ni imela velika noč pravega pomena, saj ni bila »velika« niti v noči od velikega ponedeljka na torek. Letos je bilo vse majhno, vse solidno in brez komplikacij.
Statistika sama na sebi, koliko meščanov je odpotovalo ob praznikih iz mesta in koliko rabuk je bilo na periferiji, ne pove nič. Moral si pogledati za kulise meščanskih domov, ako hočeš pisati objektivno bilanco praznovanja. Toda meščani bi nam zamerili, ako bi bili indiskretni, saj vendar morajo varovati svoj ugled. Ne smemo torej zapisati, da je letos o veliki noči odrinilo manj meščanov iz mesta na različne riviere in višinske smuke in da
smo praznovali kljub lepemu vremena doma. Lahko p« rečemo, da ao tudi ob tej
priliki meščani zamenjali vloge S deaelani; meščani so praznovali v okoliških gostilnah, de že Lan i to ae pa gostilni v mestnih hotelih in kavarnah. Namestu meščanov so podpirali našo kulturo v gledališčih in tujski promet po ulicah; občudovali #o naše znamenitosti, dočim smo mi oboževali naravo in njene darove; kraljevali ao nad Ljubljano v nebotičniku, mi amo ae pa posmehovati Ljubljani na Šmarni gori in Toškem čehj. Bodi tako ali tako, kdor je ostal v Ljubljani, je bil inkognito na promenadi in kjerkoli se je pokazal. Ljubljančani so se vpraševali med seboj za ulice; hodili so po mestu opremljeni z daljnogledi in fotoaparati ter z očali zoper solnce.
Zakaj so ostale doma dame, vedo same najbolje. Vendar moramo opozoriti javnost — čeprav so jo dame že opozorile —, da se je začela pomladna sezona mode. Dame so si nataknile moderne čelade. Na promenadi je bila dva dni modna revija. Vse je bilo na višku in stopil }c v akcijo tudi modni fotograf, samo dame so imele ogromno večino. Baš tistih ni bilo, ki bi naj ocenili njihov okus, ki bi se naj zagledali v čelade in druge zanimivosti, tako očitne in imenitne. Polom je pa bil še tem večji včeraj, ko je pihal tako muhast veter, da so se dame morale krčevito boriti za svoja pokrivala in pomladne tančice, ki so jim opletale ob mečih. Moderni klobuki niso le nestanovitni, temveč tudi nestabilni in žrtve mode so jih morale včeraj držati ves Čas krčevito kakor Eva figovo pero.
Veter obdolžujejo tudi meščani, ki včeraj tudi niso bili posebno stabilni, čeprav smo praznovali v okviru solidnosti in naše splošno znane treznosti. Resni časi so in nekdo je dejal, da človek ne ve. ali je pijan ali lačen: zdaj »ga nismo vajeni« in človeku se začno tresti kolena, še preden je videl kozarček. To naj upoštevajo vsi, ki bi nam danes hoteli naprtiti kakršen koli greh in ki najraje moralizirajo po praznikih. Danes moramo biti vsi zadovoljni, tudi abstinenti, saj se }e njihovo število nenadno silno pomnožilo.
Nova slovenska
Maribor, 22. aprila.
Maribor ni pričakoval, da se kuje v našem mestu nova glasbena vrednota v obliki operete. Prav za prav smo biH presenečeni, ko smo zvedeli, da pripravlja g. Pavle Rasberger opereto »Prebrisani Amor«.
V nedeljo zvečer je bila krstna predstava pred razprodanim gledališčem. Obiskovalci so napeto pričakovali začetek, in ko se je prikazal pri dirigentskem pultu avtor g. Rasberger, ga je občinstvo burno pozdravilo, saj je naš dolgoletni znanec z odra. Avtor je oddirigiral uverturo, ki je sestavljena v običajni formi kot priprava na potek glasbenega dela operete. Že v prvem dejanju je občinstvo zahtevalo več ponovitev.
Glasba sama ni težka, temveč v slogu in harmonizaciji, kakor so operete okoli leta 1900, le sem in tja sega nekoliko v današnji čas. Instrumentacija se ozira na polnoto akordov, vendar pa pripušča razvoj pevcu in ga ne krije. V splošnem je glasba, ki naj nudi publiki prijetno razvedrilo in to v polni meri doseže. Izogiba se šlagerjev in čuti se seganje po naših slovenskih motivih in to že v uverturi. Orkester pač tu in tam ni dosegel potrebne preciznosti, kar pa uspehu ni škodovalo. Ta nedostatek bo pa že pri prvi reprizi sigurno izginil.
Prvo dejanje vsebuje mnogo lepih glasbenih točk in je občinstvo viharno zahtevalo ponovitev, kar se še pri nobeni premieri v toliki meri ni zgodilo. Operetni biser je melodijozna in lepa instrumentacija uverture k drugemu dejanju. Skoro operno je celo drugo dejanje, ki stavi na operetnega pevca dokaj velike zahteve. Odobravati je, da je razplet na koncu tretjega dejanja, vendar pa ni dovolj prepričevalen, ker gre prehitro. Malenkostna korektura v libretu bo pa tudi ta nedostatek odpravila. Uspeh ki sprejem operete je bil tolik, da lahko mirno rečemo, da zasluži to delo kot eno najboljših v naši operetni literaturi, da ne ostane samo v Jugoslaviji, temveč prekorači tudi njene meje. Primerjamo jo lahko dobrim inozemskim operetam, ki so prehodile odre vsega sveta.
Mnogo so k uspehu pripomogli režiser g. Jože Kovic, ki je vzorno zrežiral opereto ter s tem dokazal svojo veliko zmožnost v tej stroki. Z isto ljubeznijo se je delu posvetil g. Lojze Herzog, ki je imel glasbeno vodstvo. Plese je naštudiral g. A. Harastovič z dobrim okusom. Pri igralcih pa je težko reči, kdo je bil boljši. G. Sancin je tako pevski kot igralski podal mladega Vesela, polnega toplote v glasu in igri. Gdč. Udovičeva je prikazala mlado zaljubljeno dekle tako naravno in prikupno, da lahko uvršča to vlogo med svoje najboljše. Gdč. Barbičeva je razvila ves svoj temperament in pokazala žensko pretkanost, s katero je dosegla presenetljiv uspeh. Z vstopom g. Pavla Kovica v vlogi Pavlihe zapiha zdrava komika v dejanje. Mogoče včasih malo preveč, toda publika je bila zelo zadovoljna z njegovim podajanjem. Prijetno nas je iznenadil g. Verdonik, ki mu je bila tokrat poverjena ena glavnih vlog, pri katerih smo ga spoznali tudi s pevske strani. Slišali smo njegov mehki lirični tenor, le žal. da ni nekoliko jačji. Vloge Starega zdravnika Mačka (g. Edo Grom), gospodinje pri Veselu (ga. Dragutinovi Če va) in notarja (g. Harastovič) so bile podane precizno in zadovoljivo. Prezreti p« ae smemo tudi zbo-
ra, ki je v prvem dejanju potek igre krepko podprl.
Nad vse hvalevreden je trud g. upravnika dr. Brenčiča, ki je mariborski gledališki publiki pripomogel z Razbergerjevo operete tako lep umetniški užitek. Priznanje za svoje delo je prejel g. Rasberger po prvem dejanju, celo vrsto daril, da ne omenimo cvetja in vencev. V zadoščenje naj mu bo kritika publike, ki je njegovo delo nadvse toplo in navdušeno sprejela. _ V. Š.
Napad na Se ver j evo še ni pojasnjen
Ljubljana, 23. aprila.
Zločinski napad na šiviljo Tončko Sever j evo v Slomškovi ulici 16 še ni pojasnjen. Varnostni organi so sicer napeli vse sile. da najdejo napadalca, kar pa se jim še ni posrečilo. Zaslišali so v hiši vse stranke pa tudi stranke, stanujoče v soseščini. Vse kaže, da si je bil napadalec izbral trenutek, ko so bili ljudje najmanj pozorni. Neki S., o katerem srno poročali, da so ga prijeli, najbrže ne bo kriv ter bo že v kratkem izpuščen.
Vse upanje na ugodnejši razvoj preiskave polagajo varnostni organi na to, kaj bo povedala Tončka Sever jeva sama. Žrtev zagonetnega zločina je ležala med prazniki v bolnici še vedno nezavestna. Zavedla se je včeraj samo za nekaj trenutkov in leži danes zopet nezavestna. V trenutku, ko je bila pri zavesti, je kriminalni organi glede na njeno efcanje niso mogli zaslišeti. Čakali bodo, da se okrepi in s tem bo šele podano upanje, da bo napad pojasnjen.
Prosvetno društvo „Vodnik"
Z«. Šiška, 20. aprMa.
Ob zadovoljivi udeležbi je danes teden zvečer polagalo Prosvetno društvo »Vodnik« svoj letni obračun. Takoj spočetka je bilo razvidno, da so razmere v društvu vse prej kot idealne, ker je namestu odstopivšega tov. predsednika tudi tov. podpredsednak odklonil vodetvo občnega zbora, katero je nato prevzel najstarejši čfian tov. červ.. že samo to dejstvo dokazuje, da je pojem društva pri nekaterih članih zelo pomanjkljivo razvit in da vsem le ne gre za poslanstvo širjenja prosvete. Ob takih razmerah, ko hoče imeti monopol društvenega vodstva samo gotova skupina članov, ki ocLtara-njuje le iz osebnih motivov preizkušene prosvetne delavce, mora društveno delovanje vsaj hirati, če ne propasti.
Predsednik občnega zi>ora tov. červ ee je uvodoma 6 toplimi besedami spomnil očeta nas vseh, biagopokojnega kralja Aleksandra, kateremu je občni zbor za-klicaJ trikratni »slava«. Po imenovanju overovateljev zapisnika je prešel na dmevni red ter so bila vsa poroila sprejeta in odobrena. Blagajniško poročilo nI ugodno, saj so dohodki padli na najnižjo mero in približno tretjina članov ni plačala nizke članarine. Blagajniku je bila izrečena posebna pohvala za vestno, trudapolno in požrtvovalno delo. Vrednost inventarja znaša 27.000 Din. Poročila tajnika dram. in pevskega odseka so soglasna v tem, da so krivi neuspehov notranji razdori ter so bile celo pevske vaje pod vtisom istih ukinjene.
Sledile so volitve novega odbora z glasovanjem po Mstkih in je Ml zopet ia-voljen za predsednika tov. Ivan Babnlk, ki je potem prevzel vodstvo občnega zbora. Ker je bila predložena le ena lista in še U neoficdjema, je odredil tov. pred-
sednik odmor v arrhc sastave eventoel-
nih dragih Mat, katerih število je res na-ftstto n* pet Prodrla je prva Meta in so novo femotJani odborniki prartsii aa lai k tov. Značilno pri teh volitvah je Mto, da je ia uprave ispadi a akapina dosedanjih požrtvovalnih članov, namestu njih pa so bili involjeni še taki, ki ne pecnajo tuca ta čaaaatva, V odbor predlagani ao biH celo salo mladoletni, kar gotovo ne prispeva k resnd oceni upravnih funkcij.
Raznoterosti so prinesle delen vpogled v društvene razprtije. Oči v hm o so njlncv vzrok le osebne ambiefje la deloma intrige, ki so dovedle do teg*, da jO članstvo iz nepoučen os ti Izločilo la odbora članico, ki je v 1 Kletnem obstoju društva bila odfbornica celih 14 let. Nihče ni smatral sa potrebno, d« bi se njej in bivšim vestnim članom vsaj zahvaffl «a dolgoletno delovanje.
Naloga novega odbora torej ne bo lahka m bo treba temeljito spremeniti sedanje med&anske odaioeaje, ako bo hotel odbor doseči uspeh m če je vodja do dela res iskrena.
151etnlca društvenega obstoja naj pokaže obrat na bolje in vsi člani se bomo odkrito razveselili napredka.
Joško K—ar.
BOLERO
Godiva: M a urice Ravel
SAMO SE PAR DNI
in videli bomo velefllm godne, plesa, Sale in veselja
IZSILJEVALKE
Grandiozna filmska revija
Naše gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Torek, 23. aprila: zaprto. Sreda, 24. aprila:  Bunburv. Red C. Četrtek,    25.   aprila:    Benešfci trgovec.
Red etrtek. Petek, 26. aprila: zaprto. Sobota, 27. aprila:   Malomeseni. Red A.
m
Prihodnja dramska premiera bo v začetku maja. Krstna predstava E. Grego-riuove pas I jonske dram« obeta postati zopet zanimiv kulturni dogodek. Z dramo »V času obis kanja« je postavH avtor zgodovinsko verno sliko sooljalnega hi političnega obeležja, v katerem je deloval Jezus iz Nazareta kot učitelj novega nauka. Snov dogajanja je zajeta svobod-neje kot v »TNRI« ter se ne opira zgolj na svetopisemske in zgodovinske vire, temveč razkriva s pesniško domiSrjHjo dojeto žflvrjenje tedanjega časa Predtetava bo popolnoma na novo inscenirana in pričakovati je velikega zanimanja občinstva za to domače delo, ki ga režira avtor sam.
OPERA.
Začetek ob 20. url. Torefe, 28. apnHa: zaprto. Sreda, 24. aprila:    Štirje grobjartf. Red Breda.
Četrtek, 26. aprila:  Jenufa. Red B. Petek, 26.  aprila: zaprto. Sobota, 27.  aprila:  Boecaccio. Premiera, laven. v
m
Prihodnja operna premiera bo de FaKova opera »Vida breve« v prof. še-stovii režiji in pod muzikalnim vodstvom ravnatelja Poliča. V operi debitira ob tej priliki simpatična mlada pevka ga. Bro-lihova iz Zagreba. Pela bo glavno žensko partijo Salušo. Balet »Petruška«, ki ga je ekomooniraJ Stravinsky, se bo plesal isti večer. V koreografskem pogledu je eno izmed najtežjih del, kajti glasba Stra vinske ga se poslužuje Izredno težkih, toda efektnih ritmov. Balet »Petruška« so uprizarjali najznamenitejši ruski koreografi ter gostovali z njim po vsej Evropi bi Ameriki. V baletu nastopi na« celokupni Ženski in moški balet, pomnožen z gojenci konzervatorija. Koreografija je P. Golovinova.
Iz Celja
Prazniki so prinesli lepo solnčno vreme V soboto cb 16. je bila velikonočna procesija pri kipnc'nrki, ob 17. pri Marijini in ob 13 pri ?upnd cerkvv na velikonočno nedelje ob 5. zjutraj ;»a na hribu Sv. Jožefa. Mnogo ljudi je odfflo v praznikih na bližje in daljše Izlete, smučarji pa na Korošico in Okrešerj, kjer je bila alpska tekma v smuki.
_ Umrl je v noči na velikonočno nedeljo zadet od kapi v starosti 56 let znani hotelir, posestnik in bivši občinski svetnik g. Josip žumer v Celju. V celjski bolnici je umrl na velfoonočnn ponedeljek, tudi zadet od kapi, v starosti 53 let, slikarski mojster g. Bogomir SchLosser H Celja, ki si je bil lani v jeseni zlomil roko prd znani avtomobilski nesreči celjskih gasilcev v Med logu, pri kateri se je smrtno ponesrečil višji poštni kontrolor in znani gasilski organizator g. Jernej Vengust iz Celja. Na ve-Mfco soboto je umrl v Celju (Glavni trg 16) 62ttetnl delavec Maks Grilc. V Novem Celju je umrl v petek 471etni zasebnik Rudolf Miki iz gmiklavža pri Ormož«, v celjski bolnici pa je umrla v soboto 441et-na ekiikinja Marija žgankova iz Za vrh a pri VelHri Piresici.
—c SK Jugoslavija (Zagreb) : 3K Celje 3:2 (2:2). O praznikih je gostovalo v Celju prvorazredno moštvo zagrebške Jugoslavije in igralo v nedeljo popoldne na Glaziji ob prisotnosti nad 400 gledalcev prijateljsko nogometno tekmo s SK Celjem. Gostje, ki so nudali v vsakem pogledu boltf&o in lepšo igro nego Celjani, so zasluzeno amagsli. Celjani so igrali zelo slabo. Dobra sta bOa samo ožja obramba in zlasti novi vratar Jan dO, bivši vratar ljubljanske Ilirije. GoB aa Jugoslavijo so padli v 1. in 26. minuti prvega ter v 14. minuti drugega polčasa, gola za Celje pa v 38. in 46. minuti prvega polčasa. Po eden gol za oba kluba je rezul-tJiral is enajstmetrovke. Koti 4:3 za Celje. Tekmo Je sodil g- Veble v sfrtosnem zadovoljivo; v 26. minuti dragega polčasa ni opazil »roke« v kazenskem prostora gostov in zaradi tega ni diktiral enajstmetrovke proti Jugoslaviji, s čimer bi b«! Celjani lahko Izenačili.
—c SK Jugoslavija (Zagreb) : SK Atletika 4:3 (4:2). V ponedeljek popoldne je igrala zagrebška Jugoslavija prijateljsko tekmo s celjskimi Atletiki in zasluženo zmagala. Atletiki ao igrali požrtvo-
valno, s preostro. Gostje so bili do 22. minute drugega polčasa v premoči, nato pa Je sodnik neupravičeno izključil srednjega krilca Jugoslavije in Atleti so prešla v lahno premoč. Sodnik je tudi r 35. minuti prvega polčasa nepravilno diktiral enajstmetrovko proti gostom. Goli za Jugoslavijo so padli v 26., 38., 4«. rn 44. minuti prvega polčasa, goli za Atletike pa v 13. in So. minuti drugega polčasa. Koti 4:0 sa Atletike. Tekmo je sodil g. Krell uprav škandalozno. Zagrešil je celo vrsto hudih napak in z mnogimi napačnimi odločitvami oškodoval goste. I>opuetil je ostro igro domačinov, zlasti Krempu-ša, ki bi ga bil moral po pravilih izključiti. Občinstvo je burno protestiralo proti sodnikovim odločitvam. Na igrišču se je zbralo okrog 300 gledalcev. V predtekm: je rezerva Atletiko v premagala rezervo SK Celja v razmerju 3:1 (0:0).
Obesil se je
Ig pri Ljubljani, 23. aprila. Na velikonočno nedeljo popoldne se je po Igu in bližnjih vaseh naglo raznesla vest, da so našli v gozdu v bližini Bresta mrtvega posestnikovega sina Janeza Smoleta iz Bresta, ki so ga pogrešali Že teden dni. S svojim bratom Jožetom je bil odšel Janez na cvetno soboto v gozd sekat drva in se ni več vrniL Brat je prišel opoldne domov po kosilo m ca odnesel Janezu v gozd, toda vrnil se je s kosilom nazaj, 6eŠ, da brata v gozdu ni našel. Domači so mislili, da je fant po delu v gozdu kam odšel in da se bo že vrnil. Toda Janeza ni bilo od nikoder. Začelo jih je skrbeti, kaj je z njim in ves teden so ga iskali po okolici, toda zaman. Našli so ga šele na velikonočno nedeljo, in sicer mrtvega.
Janez je imel precej po tolče n obraz in tako so hitro nastale govorice, da ni umrl naravne smrt# temveč da je postal žrtev zločina. Fant je namreč ležal pri drobni smreki in za tenko vejico je bila privezana trta, na katero naj bi se bil obesil. Obu-panci z redkim rzjemami nimajo navade obešati se tabo nizko ne tako tenke vej*-ce, še manj pa na trte, ker je lažje in tudi sigurne je obesiti se na vrv. To se je zdek> ljudem čudno in začeli so ugibati, kaj in kako je z Janezevo smrtjo. Takoj so bili obveščeni orožniki na Igu, da so našli v gozdu mrtvega Janeza Smoleta. Predno je prispel tja poveljnik orožniške postaje, so bili pa v navzočnosti drugega orožnika mrtveca že dvignili in odpeljali proti njegovemu domu.
Orožniki so seveda začeli takoj poizvedovati po vasi m pri Smoletovih, da bi dognali, koliko je resnice na govoricah, da Janez ni umrl naravne smrti. Zdravnik dr. Bitenc je pa ugotovil, da gre za samomor. Pokojni je bil čudak, z domačiii se ni razumel, večkrat so se prepirali. Njegova mati je vdova. Ko so pripeljali njegovo truplo na domače dvorišče, so domači bridko jokali, Janezev brat Jože je pa ležal bolan v staji. Ker obdukcija po zdravnukovem mnenju ni potrebna, bodo Janeza danes pokopali.______
Iz Prekmurja
_ Koncert ljubljanske Glasbene Matice v Murski Soboti in Ljutomeru. V soboto 27. t. m. nastopi v dvorani soboškega Sokolskega doma Orkestralno društvo Glasbene Matice iz Ljubljane pod taktirko dirigenta prof. L*. M. škerjanca z izbranim in pestrim sporedom za godalni orkester. Orkester bo za to priliko ojačen s člani orkestra ljubljanskega drž. koneer-vatorija hi bo štel preko 30 izvajalcev. Spored sam je sestavljen s posebnim ozi-rom na našo domačo produkcijo za godalni orkester, obenem pa navaja najpomembnejša dela za godalni orkester iz svetovne literature. Poseben pomen in privlačnost bosta dala koncertu oba solista, direktor drž. konzervatorija, naš največji pevski mojster g. Julij Betetto. m pa na naš mladi in odlični violinski virtuoz prof. Karlo Rupel. Prvi bo zapel s spremljavo orkestra samospeve Lajovica, Adamiča in škerjanca, drugi pa violinske skladbe Ervofa-ka, Saint-Saensa in Sv ends ena. Koncert bo gotovo najpomembnejša glasbena prireditev zadnjih let v Murski Soboti in bo utrdil kulturne stike Prekmurja z Ljubljano. Naš koncertni poročevalec, skladatelj prof. Emfl Adamič, se bo koncerta osebno udeležil. — V nedeljo 28. t. m. popoldne ob 15.30 bo pa koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske v Ljutomeru v sokolski dvorani z istim sporedom in sodelavci kot prejšnji večer v Murski Soboti. Kot izredna prilika bo gotovo dobrodošel vsem ljubiteljem glasbe v Ljutomeru in okolici.
dila je telesna preiskava kar na mestu. Dobili so pri njej še 82 Din. ostalo je šk> v gostilni... Se zadovoljen, da je končala zadeva tako, je krenil g. Vidic potem proti domu, kjer pa ga je čakalo se istega one novo presenečenje.
Trda noč je že skoro objemala okolico, ko je začul okrog sole čudno, sumljivo hojo. Pa mu ni bilo treba dolgo ugibati, kdo in kaj, ko je že vstopil pri zadnjih vratih šole krepak moški, dokaj čedno oblečen v rjavih ševro škornjih. Dejal je, da je miloščinar, brezposelni, da prosi podpore. Dali so mu južino, toda to je očividno neznanca opogumilo, da je postal predrzen. Zahotelo se mu je naenkrat šc srajce, potem klobuka in nazadnje celo dežnega plašča. Upravitelj je bil kar v zadregi, kako vsiljivca odpraviti... Tedaj pa so se odprla srednja vrata šole in v veži se je prikazal komandir orožni.ške stanice g. Krainer... Za beg ni bik) več časa in tako se je ujel zrel ptiček kar sam od sebe. Sledila je kratka izmenjava besedi in odgovor. .. Se preje so dobili pri nepridiprav- pod srajco popolnoma novo športno čepico, v aktovki pa nekaj barv za barvanje pirhov, zadnje najbrž za pretvezo, da je lahko hodil od hiše do hiše in kakopak »pošteno« trgoval.
KOLEDAR. Danes:    Torek   23.   aprila katoličani: Adalbert, Dobrica.
DANAŠNJE PRIREDJTVE-Kino  Matica:   Ljubezen cife\ma_ Kino ideal: Sinovi puščave. Kino Dvor: Rdeči vagon. ZKD:   »Veseli  otroški  rflngaraja* si 14.30 v Matici.
Kino Šiška: S križem in mečesn.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:   Mr. Leustek,    ResJ£eva eeota L Bahovec, Kongresni trg IX Komotar, Vič, Tržaška cesta.
ŠAH
Dva sleparja
Reteče, 22. aprila. Letošnji predpraznični dnevi bodo ostali šolskemu upravitelju v Retečah g Edvardu Vidicu v neizbrisnem spominu. Kakor iz tal zrasla, se je pojavila v petek dopoldne v Vidičevem stanovanju neka ženska, upravitelju na videz že od preje znana, in mu pričela pripovedovati dolgo storijo o svojih kupčijah z jajci in surovim maslom. Zaključek pripovedovanja se je seve končal pri moledovanju za denar in ji je g. Vidic 100 Din res izročil. Toda komaj je zapustila ženska šolsko poslopje, že mu je nekaj reklo, da je bil za denar ogoljufan. Brž je zasedel kolo — spotoma je že zvedel, da tujka ni za veliko noč ničesar kupovala — in je dohitel premeteno sleparko šele na loškem kolodvoru v gostilni. Pred seboj je imela vrček piva in izdatno malo južino, kar vse je plačala s stodinarskim bankovcem — kajpak Vidi-čevim. G. upravitelj je počakal toliko, da je pretkanka zapustila gostilno, nakar je prišel grenah obračun... Pa ne tako lahko. Ko je »trgovka« spoznala, da je razkrinkana, jo je udrla po železniški progi proti Žabnici, kar se je le dalo, toda nič ni pomagalo. Na upraviteljeve klice so jo zadržali železničarji. Hočeš - nočeš — sle-
— šahovsko življenje je zadnje čase pokazalo veSfk razmah. V Ljubljani krnimo že večje števUo klubov, ki so si a sistematičnim delom vzgoJIM prav dobre šahiste. Te dni eta se srečala v tmdOolJo-naini borbi J. N. A. D. Jadran in L. s. K. Triglav. Igrali so na 8 deskah. & Jadran s 4 in pol : 3 in pol. Podrobni rezultati so bih: Stkošek (J.) — Bajee fT.* 1:0, Gerzinač (J.) — Šiška (T.) pol : poL Savli (J.) — Brker (T.) 0.H, LokoiSeL <J.) — Remškar (T.) 1:0, Proeen (J*) — Tavčar (T.) 1:0, Murlovlč (J.) — FerfUn (T.) 1:5, Kretmžar (J.) — KHek (T.) 0:1, Samec (J.) — Lukič (T.) 0:1. I>vometcn se je odigral v prostorih Jadrana v a«>e-ni Narodnega doma.
Iz policijske kronike
Ljubljana, IA apnia.
Policija je včeraj ponovno priredi** v mestu in v okolici racijo, ki je končala » tem, da so privedli na glavno stražnico nad 70 arelirancev. Med njimi niso bili samo slučajna postopači, marveč ao se to pot ujele tudi težje ribe. Zanimiv je bil neki A. D., ki ga je policija že deij Časa pridno iskala pa ga nikakor ni mogla iasledjti. Fant jo je bil ubral 12. L m. v Zgornji Hotič, kjer je posedal in nolegal nekaj ur v okolici, nato pa je iz skrivališča onsssr val življenje na dvorišču posestnika Josšpa Pogačarja. Pogačarjevi so baš odhajali na polje in je A. videl, kani je spravila po-spodinja ključ. Čim »o domaČi odMi z doma, je že pohitel na dvorišče, poiskal ključ in vkwml v hišo. Razbil je vrata omare ter pobral iz predala hranilno knjižico s vlogo 32.000 Din, nato pa našel nekje še 3700 Din v gotovini.
Vesel lepega plena se je obrnil proL Ljubljani, kjer je poiskal še dva svoja tovariša in pa svojo ljubico Francko. Vsi štirje so najeli avto in se odpeljali na bregove sinjega Jadrana. Tam so popivali in veseljačili nad teden dni. Ko jim je zmanjkalo gotovine, so vnovčili tudi hranilno knjižico in tako pognali nad 16.000 Din. Seld ko jim je zmanjkalo denarja, so se vrnili utrujeni v Ljubljano, kjer je glavnega krivca včeraj dosegla roka pravice. Na podlagi njegove izpovedi so pozneje aretirali tudi njegova tovariša in pa veselo dekle, ki jim je delalo družbo.
Stražnik je včeraj zjutraj okrog 6. zalotil v neki gostilni v Kolodvorski ulici dro veseljaka, ki najbrže nimata čiste^ vesti. Sta to 25letni Bogomil 2., po poklicu ključavničar in pa Lojze S., soboslikar. Oba sta brezposelna že od jeseni, navzlic temu pa so na policij našli pri njima čez 700 Din gotovine. V Ljubljano sta prišla šele pred dnevi in ste takrat imela okrog 1200 D-in. Pravita, da sta denar priberačila, in sicer vsak na svojih potih. Zdaj pa, ko sta se med prazniki srečale v Ljubljani, sta v veselem mestnem direndaju pričela zapravljati, de je bilo veselje. Stotaki so se kar talili pod njunimi prsti, pa tudi med prsti brhkih natakaric Policija jima sicer marsikaj verjame, ne verjame pa, da sta vee denar priberačila. Zato jima sedaj pridno izprašuje kosmato vest in bo najbrž prišlo na dan, da ste se ptička nepoklicana oglašala v tujih stanovanjih. Poleg teh dveh aretirancev je policija med prazniki spravila za zamrežena okna tudi precej lahko-živk. Izmed teh so jih morali nekaj poslati zaradi bolezni v bolnico.
Dve dobi
— V življenju žene sta dve dobi, ko se mož ne spozna na njo.
— Kateri?
— Enn je, pređno se z njo oženi, druga pa po poroki.
Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar!
~tev. 92
'SLOVENSKI NAROD«, dne 23. aprila 1936
0BMI 3.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
NE ZAMUDITE IZREDNEGA UbITKA Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri lepa in vesela ljubavna komedija
LJUBEZEN CIGANA
R. A. Roberte, Adela Sandrock, Georg
DNEVNE VESTI
■■■■
dija v velefilmu I
ANA I
Alemaader H
—  Poklonitev    srednješolcev dravske banovine  na  Oplencu.    Pod pokroviteljstvom dravske oblasti Ferljalnega 6aveza se poklonijo na Oplencu dijaki državnih in  privatnih  srednjih  šol  dravBke banovine  spominu  biagopokojnega viteškega kralja     Aleksandra    Zedinitelja. Dijaki odpotujejo iz Ljubljane jutri 24. t. m. ob 20. uri. Spremljajo jih g. načelnik banske uprave, večje Število profesorjev in profesoric ter vodstvo dravske  oblasti FS. Rednemu brzovlaku bo priključenih 6 večjih vagonov.    Poklonitev ee bo izvršila sveoano v petek 28. aprila. Dijaki poneso na Oplenac dve v usnje vezani knjigi •podpisov vseh dijakov in profesorjev državnih  in  privatnih srednjih  Sol v dravski banovini. Spominski knjigi sta shranjeni v skrinjici  iz kavkaskoga lesa, razstavljeni  6ta   v   izložbi   Tiskovne   zadruge v Selenburgovi ulici. Ob tej priliki si bodo dijaki ogledali v četrtek dne 25. t. m. pre-6to!ico  in  vse njene znamenitosti, v soboto  pa  okolico,    Zemun,    Pančevo in Avalo   Povratek  v  nedeljo   dopoldne 2 brzovlakom.    Dijakinje  potujejo posebej pod vodstvom  g.  Šefinje  drž. poliklinike dr. Lanačkove in bod» stanovale v ženskem zavetišču v Beogradu. Dijaki bodo prenočevali   v   II.   moški   gimnazflji. Opozarjamo vse udeležence,    da ne pozabijo vzeti s seboj dijaških knjižic zaradi legitimiranja. Zbero naj 9© na  peronu jutri  ob  četrt na  8. zvečer.
— Češkoslovaška armada počasti spomin blagopokojnoga kralja Aleksandra I. s tem, da se bo imenoval letošnji 14. letnik vojne akademije letnik kralja Aleksandra I. Ta naziv se bo rabil kot častno dopolnilo k nazivu tega letnika.
— Prvi slovanski cestni kongres. Od 20. do 25. junija se zbero v Pragi strokovnjaki za cesite iz slova nekih držav na prvem kongresu, ki bodo na njem razpravljali o vseh ceste zadeva joči h vprašanjih. Obenem s prvim slovanskim cestnim kongresom v Pragi bo prirejen IX. kongres federacije slovanskih inženjerjev in kongres češkoslovaških inženjeriev.
— Monopolski izdelki sp počene. Finančni minister dr. Stojadinović je izjavil novinarjem, da se bo pocenil tobak za 10 do 25°/c. >TrebinJac< se poceni od 750 na 600 Din kg, cigarete >Kaxadjordje« 1000 koimadov od 1600 na 1200 Din, »Jadran< od 1000 na 900. »Kosovo« od 950 na 800, *Stru-micac od 850 r.a 700. >Sumadija« od 800 na 600, >Mignon« od 650 na 500, >Vardar< in »Drina od 500 na 450. Počene se tudi kolekcije cigaret, in sicer luksuzna kolekcija, v kateri je 80 cigaret, od 74 na 60, potna kolekcija od 45 na 32 Din. Sklenjeno je tudi znižati cene soli od 500 na 400 Din za 100 kg pri namizni soli, od 350 na 300 pri jodirani. od 160 na 125 pri d^aturtra-ni in od 55 odnosno 52 Din in 40 na 30 Di,n pri soli za ribiške svrhe. Pocenile se bodo tudi vžigalice, cigaretni papir in petrolej.
BOLERO
Godba: Maurice Ravel
— Naši učiteljlečniki na poti po Jugoslaviji. Upoštevajoč resničnost vzgojnega pravila, ds se da najlažje in z največjo nazornostjo govoriti pri domoznanskem pouku o takih pokrajinah, ki jih vidita učitelj ali profesor sama, so se odločili gojenci višjih letnikov učiteljske šole v Ljubljani — 35 po številu — da napravijo preko šolskega velikonočnega odmora 14dnevno poučno potovanje po naši državi. Izletniki so se tik pred prazniki odtpeljali iz Ljubljane naravnost v Beograd, odtod so nadaljevali vožnjo do Opđenca in se poklonili biagopokojnein« kralju. Nadaljnja pot jih bo vodila v Kragujevac in v vardarsko banovino, kjer si bodo ogledali Skopi je. BI to 1 j tn Ohrid-siko jezero s Sv. Naumom. Za povratek je bila prvotno določena pot ob morski obali preko Kotora, pa so morali izletniki zaradi pomanjkanja denarnih sredstev to misel opustiti. Vrača« se bodo po deloma izpremenjeni poti. Ogledali si bdo Užice in Sremske Karlovce. V spremstvu dijakov so profesorji domačega učnega zavoda.
_ L vos filmov in filmskih aparatov v
Jugoslavijo. Lani je prišlo v našo državo 22.982 kg filmskega traka in izdelanih filmov v skupni vrednosti 12,579.613 Din, Kinematografskih aparatov smo uvozili za 779.169 Din. Na prvem mestu je Nemčija, iz katere smo uvozili za dobrih 5,500.000 Din filmskega traka.
— Delo dobe. Javna boraa dela v Ljubljani 6prejme takoj krojača za konfekcijo, Žagarja in mlinarja, stavbnega mizarja, strokovnjaka za izdelovanje furnirja, trgovskega potnika.
— Anketa o kinematografih. Te dni bo v trgovinskem ministrstvu anketa o stanju kinematografov v naši državi, na katero so povabljeni zastopniki zainteresiranih ministrstev in Zveze kinematografov. Na anketi se bo razpravljalo o obremeni*vi kinematografov z državnimi in samoupravnimi dajatvami, o avtorskih tantijetnah in o policijskih taksah. Obremenitev kinematografov ee je že nekoliko ublažila s tem, da je finančni minister ukinil luksuBni danrek na uvoz filmov.
_ Zemljevid >Zasavja in dolenjsko gri-
čevjec. Zveza za tujski promet v Sloveniji Je založila in izdala zelo pregleden in praktičen zemljevid »Zasavje in dolenjsko gričevjem ki bo dobrodošel zlasti izletnikom, saj najdeš v njem tudi najmanjši kraj in pot do njega. Taborno bo služil ta zemljevid pozimi smučarjem, ker so na njem OSSmJbsh vsi srouŠki tereni. Zemljevid je iz-
delal učitelj v Zagorju g. Adalbert Potočnik.
— Ii državne slušbe. Za honorarnega uradnika finančnega ministrstva je imenovan Ljubljančan inž. Otmar Czižek-Bevlner, ki bo kot strokovnjak vzdrževal zveze med prometnim in finančnim ministrstvom v paroplovnih poslih, obenem pa tehnično nadzoroval ladje finančne kontrole.
— Nov pooblaščeni inženjer. Ministrstvo javnih del je dovolilo inž. Marjanu Musiču iz Ljubljane javno prakso na vsem ozemlju naše države specijalno iz arhitektonske stroke.
— Oblastne skupščine jiignslovcnskih nacijonalnih Železničarjev. Udruženje jugo-alovenskih železničarjev in brodarjev je na svoji plenarni seji določilo datume oblastnih skupščin. V Ljubljani bo oblastna skupščina 12. maja. Kongres udruženja bo letos v Osijeku, in sicer 7. julija, o. in 6. julija bodo pa predkonference.
— Glama skupščina Združenja pletil-cev za dravsko banovino. V sredo 8. maja ob 13.30 bo v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani glavna skupščina pletil-cev za dravsko banovino z običajnim dnevnim redom.
— Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, ki potrebujejo uradna potrdila o plačanih zavarovalnih prispevkih, da morajo biti potrdila kolkovana po tar. postavkah 3. in 4. zakona o taksah in pristojbinah s takso po Din 20. Kadar zahteva delodajalec tako potrdilo osebno, naj prinese kolek po Din 20 s seboj, pri pismenih zaprosilih naj bo kolek priložen dopisni.
IZDELEK:    »UNION« ZAGREB
— Moška podružnica Dražbe sv. Cirila in Metoda v Spod. sls ki ima dne 24. aprila ob 20. uri svoj redni občni zbor v gostilni pri štepicu. Udeležba članov obvezna
— Nov grob. V Litiji je s noč i preminula v 79. letu starosti gospa Ljudmila Roblekova roj. Oblakova, vdova po zdravniku In posestnica. Pokojno gospo bodo Litijani spremili k večnemu počitku in pokopali na domačem pokopališču jutri ob 15.30. Blagi pokojnici, predobri mamici bodrt ohranjen trajen spomin, žalujočim pa naše sožalje!
— Na kraljev grob iz Ljubljane v Beograd - Oplenac s posebnim brzim vlakom 11. do 14. maja, tja in nazaj za 185 Din; do posebnega vlaka polovična voznina. Prijave do 25. aprila, plačila do 3. maja sprejema in brezplačna pojasnila daje: Dobrodelna pisarna, Ljubljana, šentpeter-ska kasarna (Vrazov trg 4).
— Album »z naših gora« je pravkar izdalo SPD v Ljubljani. V albumu je zbranih 52 umetniških, slik, posnetkov iz naših planin, med njimi tri v trobarvnem tisku. Sodelovali so najboljši fotoamaterji planinci, ki jih že poznamo iz >Planlnskega Vestnika«, Tisk je izvršen na najfinejšem papirju v velikosti 23.5X30 cm. Ovitek je iz ličnega kartona. Naklada albuma je omejena. Naročila sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Album, kateremu je cena le 50 Din, bo krasil knjižnico vsakega planinca.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu in Beogradu 21, v Mariboru 20, v Rogaški Slatini in Sarajevu 19, v Ljubljani 18, v Skop-ljn in Splitu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.6, temperatura je mazala 8.2.
Zvočni kino Dvor
Tel 27-30
Samo Še danes ob 4., 7. in 9. url velika senzacija
RDEČI VAGON m
I
Vstopnina: Din 4.50 in 6.50
— Moj ji je izginil. Hišnica Marija Per-hoč v Zagrebu je obvestila policijo, da je njen mož Josip brez sledu, izginil. Pogreša ga že več dni. Perhoč je doma iz Murskega Središča.
— Pod brzo vlak je skočil. Na velikonočno nedeljo je skočil pri Sesvetakem Kraljevcu pod brzovlak 281etni ključavničarski pomočnik Marijan Stručič. Vlak mu je odrezal glavo. Struči5 je bil v sredo odpuščen iz službe in najbrž ga je to pognalo v srrrrt.
— Zaradi enega dinarja ubil tovariša.
Elektrotehnik Nikola Čuković se je na velikonočno nedeljo zabaval s svojim tovarišem Josipom Dubravcem. Metala sta novčiče in Cuković je izgubil Štiri dinarje, imei je pa samo tri dinarje in tako je ostal tovarišu dolžan en dinar. In za ta dinar je šlo. S tovarišem sta se sprla in Dubravac je Ćukovi ča z nožem zabodel v prsa, da se je ves okrvavljen zgrudil in kmalu po prevozu v bolnico izdihnil.
Iz Ljubljane
—I j Razpored sv. bogosluženja velike nedelj« u pravoslavnoj vojnoj kspeli ljubljanskoj, N« veliku •radu (24. IV.) v 9 časova predjeosvečenja liturgija na veliki četvrtak (26. rv.) u 8 časova služba božja u Novom mestu; u 18 časova bdenije sa čitanjem 12 strasnih evanđelja u Ljubljani; na veliki petak (26. IV.) u 9 časova carski časovi, u 16 časova veliko večernje sa polaganjem plasta -nice; na veliku subotu (27. IV.) a 4 časova ju trenje sa pogrebom H ris tovim, a 9 časova sv. liturgija na Golniku, u 17 časova večernja u Ljubljani; na uekrs I. dan (28. IV.) u 4 časa jutrenja (vaskre-senije), u 10 časova sv. liturgija, u 17 časova večernja; na uskrs K. dan (2$. IV.) n 7 časova jutrenja, u 10 časova sv. K-turgija, u 17 časova večernja.
—đj Prijatelji narave na Marijinem trgu so zdaj lahko zadovoljni in ne morejo več govoriti upravičeno o Sahari, kakor so; peri desnem mostu so vrtnarji nasadili pet platan. Prostorna ploščad, ki je itak neizrabljena, bodo drevesa V resnici zelo poživita, zlasti, ko se bodo razrasla. Voznikom ne bodo zastirala razgleda, kar je še posebno važno. Pri nas se še vedno ne moremo sprijazniti s tem, da se je treba na prometnih trgih ozirati predvsem na promet in šele v drugi vrsti na estetsko 6tran. TJpamo pa, da bodo zdaj vsaj kolikor toliko zadovoljni zagovorniki predvsem estetske ureditve Marijinega tnga.
—Ji Umrli v Ljubljani od 12. do 18. L m.: Fremar Ivana, 79 let, kuharica, Jap-ljeva ulica 2; Šuštar Franjo, 71 let, poštni sluga, Celovška cesta 84; Škrtj Ignacij, 21 let, sin pom. kurjača drž. žeL, Vidovdan-ska cesta 9; Milivojevič Amalija, vdova Magdič, roj. Kornič, 49 let, trgovka in posestnica, Aleksandrova cesto 16, L; Kokalj Marija, roj. Omersa, 78 let, vdova odvetnika, Marmontova ulica 14; Strobl Marija, 89 let, zasebnica, Miklošičeva cesta 6, II. V ljubljanski bolnici umrli: Hodosehek Mihael, 48 let, trgovski pomočnik, Zibertova ulica 30; Kavčič Avgust, 18 let, sin poklicnega gasilca, Pogača rje/v trg 3; Sova Zora, 7 mesecev, hel predaka, Tržič, Preska 7; Gorenc Peter, 11 mesecev, sin tesarja, Vrh 40, obč. St. Rupert; Juvan Martin, 82 let, obč. ubogi, Loke 415, pri Trbovljah- Agri Peter, 43 let, obč. ubogi, Prebačevo 30, pri Smledniku; Panoe Marija, 80 let, postrež-nica, Moste, Kluoova udica 8; Poljšak Ferdo, 60 let, rudniški pod uradnik, Zagorje 109, srez Litija; Janša Frane, 33 let, prog. delavec Drenov grič 44, pri Vrhnđki; Baj-želj Jernej, 45 let, kontrolor Hran. drav. banovine, Igriška ulica 3; Pavčnik PoMe, 47 let, mlin. pom-, ZajelŠe 3, obč. Dod; Kovic Anton, 52 let, tesar, Zaboršt 6, obč. Dob, srez Kamnik; Skrjanc Marija, 3 leta, hči posestnika, Šmarje 16.
—lj Zvišali so takso. Ob praznikih so se berači raznih vrst prav tako udejstvo-vali, kakor se navadno ob nedeljah. V nedeljo smo pa imeli v gosteh tudi cigane, ki so pobirali milodare tudi na promenadi. V Gledališki ulici 14 sta se v nedeljo dopoldne oglasila dva nezaposlena pri hišniku. Doma je bila sama hJmica. Moža sta zahtevala, naj jama da vsakemu nekaj kovačev«. Ni jima mogla ustreči, saj je dandanes stiska celo za dinarje, kaj šele za >kovače<, a ji nista verjela, da res nima denarja. Sele, ko je povsem izpraznila denarnico in sta se te nje zakotalila le dva dinarčka, sta se morala zadovoljiti z navadno takso, v zahvalo sta pa darovalko še oštela ter počastila z >najtep&mi<r priimki. Menda bi bilo potrebno, da bi kdo imel v evidenci takšno zviševanje beraških taks in da bi zajezili na kakršenkoli način gangsterske metode.
—lj Park pred poslopjem Glasbene Matice je zelo lep, a bd mnogo izgubil na lepoti, če bi ne bila ob njem pročelja hiš v dobrem stanju. Zato so tudi hkrati z ureditvijo parka obnovili ter preuredili pročelje Glasbene Matice. Toda barva se že lusoi in pročelje je pisano kakor beračeve hlače, čkoda, da je hiša izgubila tako hitro svojo lepo zunanjost.
Hfl Zvočni kino Ideal WtM
Samo še danes ob 4., 7. In 9.15 uri Stan Lauzel in Oli ver Hardy
v komediji
Sinovi puščave9
SMEH
SMEH
—lj Prej Dvorni napis, zdaj Hribarjevo nabrežje. Dvorni nasip so preimenovali že pred letom, vendar so ljudje uporabljali še vedno staro ime. Ker ima Hribarjevo nabrežje že nekaj časa nove poulične table, se bo novo ime kmalu udomačilo. Hribarjevo nabrežje ima samo 4 hišne številke, med Jurčičevim trgom in Gledališko stol-bo, naprej proti Marijinem trgu je še sicer dolga vrsta hiš, ki pa nimajo vhoda z nabrežja. To nabrežje bo najlepše, ko bo urejeno po načrtu v zvezi z regulacijo Ljubljanice. Tedaj bo razširjeno s široko betonsko ploščadjo. O tem delu so že resno sklepali lani, vendar je še težko reči, kdaj se ga bodo lotili.
—lj Rezervnim oficirjem se naznanja, da bo 24. aprila ob 30.30 urn predavanje v oficirskem domu. Prosimo za točnost in obilno udeležbo. Obenem opozarjamo rezervne poročnike, ki se še niso »glasili v plsarni UROIR v Ljubljani, da store to v sredo 24. t. m. od 17. do 19. ure. — Odbor.
—lj Državnim vpokojencem, članom ljubljanskega društva, v vednost. Občni zbor društva državnih vpokojencev (enk) v Ljubljani določen za petek 26. t. m. je preložen. Dan občnega zbora bo pravočasno objavljen. Odbor.
—lj Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani opozarja cenjeno občinstvo, da je v njegovem območju stopil s 1. aprilom t. L v veljavo nov cenik, ki je obvezen za vse brivce in frizerje. Cenik je izobešen v vseh brivskih in frizerskih lokalih tako, da je na vpogled odjemalcem.
—lj Brezobziren kolesar. V petek popoldne, ko se je gnetlo polno ljudi tudi pred nunsko cerkvijo, je prišlo po brezobzirnosti nekega kolesarja tik cestišča proti Zvezdi do neljube nezgode, ki je poleg tega izzvala glasno ogorčenje občinstva. Po cesti je privozil brezobziren kolesar, ee zaletel z vso silo v starejšo gospo in jo podrl. Poleg škode na obleki je utrpela go~
Slab duh iz ust
je vsakemu zoprn, oČrneli zobje pokvarijo najlepli obraz. Obe ti dve lepotni napaki se odpravita Že z enkratnim čiščenjem s prijetno osvežujočo in okusno Chlorodont zobno pasto.
Chlorodont da zobem bleščeč lesk slonove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.-     Jugoslovanski proizvod.
spa tudi znatne poškodbe na telesu, zlasti na desni roki. še predno pa je mogel zabeležiti stražnik brezobzirnega kolesarja, se je izmuznil in se z vso naglico, ne meneč se za žrtev svojega divjanja, odpeljal dalje.
—lj Izsiljevalke. Mi jih ne pomamo, a poznajo jih velika mesta zapada; London, Pariz pa tudi Dunaj jih je poln. Njih življenje teče po barih in najelegantnijih hotelih. Tu Love svoje žrtvo. Gorje onemu, ki jim pade v mrežo. Zanj je edina rešitev mnogo denarja. Kako taka dekleta nastopajo, nam pokaže sijajna filmska revija, ki se bo predvajala te drd v Elitnem kinu Matici. Delo je polno šale, godba je nekaj izrednega kakor je tudi izredno razkošje veselja in šale v tem filmu. Priporočamo, da si ta film ogledate. Vsak najde  v njem, kar ga zanima.
It Maribora
— Harmonikarji PRK na turneji. Včeraj so odpotovali s popoldanskim brzovlakom mali mariborski harmonikarji Podmladka Rdečega križa na svojo turnejo uspehom naproti. Malčki, 24 po številu, so bili vsi navdušeni za potovanje med brate Hrvate in Srbe, katerim bodo zapeli in zaigrali ter pokazal, kako ljubijo in cenijo narodno pesem in domovino. V Karlovcu, Dugaresi, Sentl, Veliki Klkindfl, Osjeku in drugod jih ljudje že nestrpno pričakujejo, ker so čuli o velikih uspehih  teh    malih harmonikarjev
Podmladka Rdečega križa. Pri odhodu se je zbralo mnogo mamic in očetov ter drugih prijateljev harmonikarjev, ki eo navdušeno pozdravljali odhajajočo deco ter ji želeli na turneji najlepših uspehov. Turnejo vodi dirigent harmonikarjev g. Vilko šušteršič.
— Protest zaradi tragične smrti Avgusta Kelnariča. Mariborska Narodna strokovna zveza je poslala zaradi načina reševanja tako tragično preminulega delavca Avgusta Kelnariča na ministra za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Marušiča, na bana dr. Dinka Puca, mariborsko državno pravdnlštvo in mesta«t socijalno politični oddelek prote**, t katerem zahteva popolno razčiščenje t« mučne zadeve.
— Maribor na promenadi. Na velikonočni ponedeljek je bile otvorjena promenada v mestnem parku. Ob tej prilik: je bil v parku prvi promenadnl koncert. Igrala je vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Svobode.
— Obmejni promet v marcu. V preteklem mesecu je prekoračilo severno mejo 99*>S oseb. V našo državo je odpoto-valo 5635 oseb, od katerih je bilo 1826 Ju-goslovenov, 2330 Avstrijcev, 829 cVhoslo vakov, 2&3 Nemcev, 79 Italijanov in 111 iz drugih držav. Odpotovalo pa je meseca preko meje 5318 ljudi in sicer 2316 Jugo-6lovenov, 208S Avstrijcev, 439 čehoelo-vakov, 195 Nemcev, II Italijanov In 247 drugih držav.
Obrtniški počitniški dom
Rnezoškofi g. dr. Rozman je včeraj blagoslovil dem iu goslovenskih obrtnikov na Govejku
Ljubljana, 23. aprila.
Na Govejek nad Soro je včeraj poro-malo na tisoče ljudi. Gori se je dopoldne vršila lepa slovesnost: blagoslovitev Doma jugoslovanskih obrtnikov.
V krasnem jutru se je odpeljalo iz Ljubljane na ta obrtniški praznik mnogo obrtnikov in njihovih prijateljev z vlakom in % avtobusi do Medvod in dalje do So-re, nakar so se iz doline Ločnice povz ali do prenovljenega doma na Gontah. Po-preje že in pozneje pa so prihajali z vseh strani dolinci iz vasi okrog Škofje Loke, Sz mesta samega, iz Medvod, St. Vida in od drugod. Cesta v dolini Ločnice je nudila vse dopoldne kaj pestro sliko. Že takoj pri odcepu od glavne ceste v Sori yc pozdravljal goste in pa g. knezoskofa dr. Gregorija Rozmana, ki je blagoslovil dom, slavolok s pozdravnim napisom, slavoloki pa so se vrstili še dalje ob cesti. Po vrhovih, aa stezah, ki vodijo do doma od vseh strani, je pravtako mrgolelo ljudstva, ki se je udeležilo slovesnosti.
Po 10. uri je bil gori pravi ljudski tabor. G. knezoškof je ob 11. pred improviziranim oltarjem daroval mašo, nato pa je imel na zbrane lep nagovor, v katerem je naglasal lepe lastnosti obrtniškega stanu, omenjajoč novo otvorjeni dom kot socijalno ustanovo naših obrtnikov. Sledila
Iz Ptuja
— Zaključek gledališče sezone v Ptuju. Dramski odsek ptujskega Sokola je zaključil svojo gledališko sezono dane« teden s proslavo 501etnice Branislava Nusiča s tem, da je uprizoril njegovo trl-dejan.sk o komedajo »Narodni poslanec«. Pred pričetkom igre je imel učitelj g. Hasl predavanje o Nušiču. Igralci (dile-tantje) sami so se pri igri potrudili, da jo uprizore čim boljše. Zelo je ugajal Je-vrem Prokič (g. Sancin), ki je svojo težko vlogo odigral prav dobro. Njegova prava partnerica je bila Pavka (ga. ćer-nivčeva), pa tudi njuna hči Danica (gdč. Drobina) se je pokazala kot prava opozicija, ki je držala s svojim ženinom advokatom dr. Ivkovičem (g. Vuga). Zelo dobra sta bila tud* Spira (g. Spat) 'n njegova žena (ga. Krašnerjeva). Pa tudi ostale vloge so bile v dobrih rokah in je režiserju g. Haslu na tako lepem uspehu ie čestitati. Dramski odsek ptujskega Sokola je izpolnil hvalevredno nalogo, saj smo tako zelo pogrešali v Ptuju že več let gledaliških iger. Upamo, da bo odsek tudii v bodoči gledališki sezoni prirejal redne gledališke vaje. Vea čast in hvala pa gre tudi požrtvovalnim diletantom, kl so žrtvovali mnogo dragocenega prostega časa, da so nam nud>ili nekaj razvedrila.
— Tatvina. Nedavno je bilo vlomljeno v vinsko klet v Gruškov^u, last posestnika Kranjca Ignaca lz Sv. Vida pri Ptu-Ju, odkoder so vlomilci odnesli sodček alivovke, več masti in razne druge predmete v skupni vrednosti okoli 1000 Din. Orožniki 6o vlomilce že izsledili in jih ovadili sodišču.
— Požari v ptujskem okraju so se zopet začeli množiti z nastopajočim toplejšim vremenom. Nedavno je izbruhnil ogenj pri posestniku Medvedu Antonu v Zg. Jablanah. Pogorelo je obširno gospodarsko poslopje, ki je bilo zidano in z opeko krito. Poleg poslopje je zgorela tudi vsa zaloga slame in sena ter več gospodarskega orodja. Skupna škoda se cena na 80.000 Din. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. — Drugri požar je izbruhnil malo pred prazniki pri posestniku Petrovčiču Antonu v Novi vasi prt Ro-goznici pri Ptuju. Pogorelo* je s slamo krito gospodarsko in stanovanjsko poslopje 6\> tal. Ogenj se sakrlvll! otroci, ki so tam v bližini streljali pištolam! škoda znaša okoli 20.000 Din. Na veliki petek pa je izbruhnil ogenj na gospodar-
je blagoslovitev doma in pa odkritje spominske plošče, vzidane v poslopju, ki jo je poklonilo kamnoseško podjetje Pranje Kunovarja i/ Ljubljane. Ob tej priliki itn imela predsednik zadruge »Doma Jugoslovanskih obrtnikov« g. Muc in preiKednik nadzornega odbora g. kosak na zbrtne obrtnike lepe nagovore, v katerih sta na glašala prizadevanje obrtnikov za njihove ustanove.
Po slovesnosti se jc razvila v novo otvorjenem domu in na tratah okrog njCgs. prijetna zabava, ki je trajala ves dan s, čanosti se je udeležil za mestno občino ljubljansko mag. r.adsvetnik g. tir. Rupnik, prisostvovalo pa ji je poleg voditeljev obrtniškega stanu s predsednikom osred-Pičmanom tudi več občinskih odbornikov okoliških občin.
Obrtniški dom na Gontah ?>toji na kras nem kraju s prelepim razgledom  na plani ne in na Sorsko polje    ter na  vse divne vrhove, ki ga obdajajo. K doma spada tu di obširno zaokroženo posestvo v izmeri 380.U00 kvadratnih    metrov     ( >brtniki so svoje gostišče uveljavili z  zmernimi cenami že takoj prvi dan in bo tak nedvomno ostalo    priljubljena    i/Ictna  to^ka  tudi v bodoče  ne samo za Ljubljančane, marveč tudi za druge.
s kam poslopju pri posestniku i u bivšem županu Goljatu Antonu v Cirkovcih Ogenj se je bMskovito širil ter uničil lepo poslopje z vtem gospodarskim orodjem in stroji tako, da znaša skupna škoda okoli 60.000 Din. Kazen domačih gasilcev so prihiteli na pomoč tudi gasilci lz Ptuja. Sumi se, da je bil tu ogenj podtaknjen.
— Na zadnji živinski sejem dne Iti. t. m. je bilo prignanih 70 volov, 228 krav, 9 bikov, 21 juncev. 43 telic, 9 telet, 101* konja. Vsega je bilo prignanih 4S2 glav, prodanih pa 130 glav. Cena volom je bila 3 do 4.50, krave 1.25 — 3.30, biki 2.— — 3.—, junci 2.50 — 3.—, teleta 2.50 do 5.— za kg žive teže. Konji so se prodajali po Din &50.— do 2800.—, žrebeta pa po 350.— do 650.—. Na svinjaki sejem je bilo pripeljanih 83 svinj in 122 prascev, skupaj 205 rilcev, prodanih pa je bilo 66 rilcev. Cena prascem, stari od 6 do 12 tednov 60 se prodajali po 50.— do 80.— Din komad, prsutarji po 4.— do 4.50, debele svinje istotako in plemen, »v i nje po 3.75  do   4.— Din  za  kg žive teže.
— Žrtev fantovskega divjanja. V Ti-bolcih pri Moškanjcih so na velikonočno nedeljo zvečer po stari navadi tažgali velik kres, okoli katerega se je zbrala tudi večja družba fantov, ki so ga imeli že precej pod kapo. Kar se je med fanti vnel prepir ter je v splošni zmedi in gneč! nekdo zabodel 191etnega RoskaTJa Martina, posestni k ovega sina iz Tibolcev, ki je ves krvav obležal nezavesten. S težko poškodbo ln prerezanimi pljuči so nesrečno žrtev prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je nesrečni fant kljub vestni zdravniški negi že četrt ure po prevozu •izdihnil. Kdo ga je zabodel, 6e še ne ve. rruplo pokojnega je sodna komisija danes dopoldne obduolrala.
SOKOL
— Sokol Vič sporoča svojemu članstvu žalostno vest, da je na velikonočno nedeljo tragično preminul njegov zvesti član, vodnik sokolske dece br. Mrrko Go m b a č. Dragega pokojnika bomo spremili korporativno na njegovi zadnji poti. Dan in uro pogreba bomo pravočasno javili. Časten spomin br. Mirku! — Zdravo!
Spominjajte se CMDf
6
Sten 4.
SLOVENSKI NAROD«, cme 28. aprila 1935
Stev. 9*
Cieorgij Silin:
47
Počasna smrt
Roman.
— Kaj te ne bok?
— Turke j ev pravi, da bom kmalu zdrava. Rane so se mi že zacelile in lise so izginile.
— Rane so se ti zacelile in lise so izginile? Zakaj so izginile? — je vprašal Kasjan, ki še vedno ni razumel pomena njenih besed. Opazovanja doktorja Turkejeva so se bila res končala z ugotovitvijo, da je Olga ozdravela. Ni se dalo reči, kaj dokazuje to ozdravljenje, da-li je gobavost res izginila ali pa se je samo skrila To se ni dalo dognati Jasno je bilo samo toliko, da mikroskopska preiskava ni pokazala Hanse-novih bacilov, da so se bile rane popolnoma zacelile in da je Olga vsaj na videz povsem zdrava
Prvi, ki se je začel zanimati za ta primer, je bil Protasov. Prišel je Olgi čestitat in obsul jo je z vprašanji, da bi odgovori na nje izpopolnili njegova opazovanja in potrdili samo njemu znane »zaključke«. Z Olgrnirni odgovori je bil zelo zadovoljen. Pri slovesu jo je vprašal :
— Torej vas kmalu odpuste? Kam se nameravate napotiti?
Olga ga je začudeno pogledala in molčala
Da bi zapustila naselbino gobavcev ... Kaj takega ji še nikoli ni prišlo na misel. Kaj naj torej stori? Protasov je bil sprožil pred njo mučno vprašanje, ne da bi kaj slutil. Zares, kaj naj stori? Prositi, naj jo odpuste ali ostati v naselbini gobavcev? Ne, seveda ne! Ne eno, ne drugo. Kaj torej? Sicer pa čemu bi hodila tja? Da bi se zopet pečala s prostitucijo, kakor prej ? Zdaj ima vendar Kasjana. . . Mar bi ga mogla pustiti samega, tako nesrečnega in tako bolnega?
Kasjan jo je pa gledal s tihimi, otožnimi očmi in ponavljal:
— Vidiš, Olga, saj sem ti pravil, da bova ozdravela Počakaj, tudi meni se obrne na bolje. Potem pa odideva odtod. In ti mi nisi hotela verjeti.
V Kasjanovem in Olginem življenju je šlo vse kakor prej, vse po starem, toda Kasjan je postajal nemiren. Nekoč se mu je naenkrat zazdelo, da mora Olga oditi od njega, da se že pripravlja k odhodu, pa mu prikriva svoje naklepe. Da zapusti ga skrivaj, ponoči, ko bo" spal. Sicer pa ne bo spal, straži! jo bo. Saj ve, da bo Olga odšla, kajti njegovo upanje v ozdravljenje je prazno.
Vsako noč se je Kasjan večkrat zbudil in zašepetal ves v skrbeh:
— Olga, Olga, si še tu?
In pomiril se je, ko je zaslišal njeno dihanje. Ni še odšla, še je pri njem.
Nekoč se je zbudil m začutil, da Olge ni v sobi. Bila je tema Kasjan je previdno vstal, stopil k njeni postelji in jo otipal. Postelja je bila prazna
— Torej je odala, »bezala Je!
Padel je na posteljo, se prijel z rokami za glavo in bolestno zastokal.
— Ne da bi se poslovila... Skrivaj je odšla, kakor da hi jo hotel zadržati.
— Kaj pa je? —^ se je zadcrio blizu njega vprašanje.
Dvignil je glavo in zagledal na pragu Olgo.
— Ali si ti? — je vprašal in sram ga je postalo. — Kaj nisi odšla ?... Jaz sem pa mislil...
— Kam naj bi odšla?
— Kaj se ne pripravljaš tja?
— Tja?
Zaprla je vrata, stopila k njegovi postelji in sedila na njo.
— Kaj pa modruješ, Kasjan? Zakaj ne spiš? Koga strašiš?
— Olga, dušica... — je zašepetal Kasjan po dolgem molku, — veš kaj... Morda ti je hudo pustiti me samega. Morda zato nočeš oditi, ker se ti smilim. To ni potrebna Kar pojdi. Morda bom tudi jaz ozdravel, morda tudi jas odidem odtod. Če pa ne, menda že mora tako biti, tako je pač sojeno. Ne irvi-Hfrm pa, zakaj bi si morala ti uničevati življenje.
— Kaj hočeš, da odidem?
— Hočem ali nočem, to ni važno, jasno, je da nima smisla, da hi ostala tu. Kakšno pa je ta življenje? Tvoje počasno umiranje in nič drugega.
Pozneje nista nikoli več govorila o tem. Kasjan je nehal strašiti Olgo. Spoznal je, da bo Olga odšla, če je sklenila oditi. Morda bosta pa živela skupaj kakor prej. Mar se jima je gocHlo slabo vsa ta leta?
Sicer je pa tudi Olga razmišljala o odhodu. Ni se spominjala, da bi se bila kdaj oglasila v nji nepremagljiva želja zapustiti naselbino gobavcev. Nikoli ni mislila na mesto. Ni je mikalo tja, ker ni bila tam ničesar pustila. Le misel, da je zdrava in da kna zdaj pravico do svobode, jo je včasih gnala tja, med ljudi.
In povsem nepričakovano je začutila željo po odhodu. Gobavci so ji postali zoperni, posebno njihovi pogledi, ki so se upirali v njo z lačno zavistjo. Zdrava! To jo je naenkrat poklicalo nazaj na »oni svet«, od katerega se je ločila tako mirno, da, celo s sovraštvom v srcu. Začela se je zanimati za svobo- I do. Bilo ji je pa žal Kasjana, prvega j in edinega človeka, ki ji je žrtvoval to, kar se ji je zdelo celo v sanjah nedo- j segljivo. In zdaj naj odide, zapusti Kasjana? To sta bili čustvi, M sta se dolgo in brezupno borili v njL Sama ni vedela, katero je močnejše, ali tisto, ki ji je obetalo svobodo, ali to, ki jo je obsojalo na tesnobo in brezupnost.
V naselbini so bili vsi prepričani, da bo Olga odšla. O tem so govorili Protasov, doktor Turkejev in tudi Kasjan. Torej se mora zgoditi, kar je sklenjeno. Čemu še čakati ?
Pristopajte h   „Vodnikovi družbi**
Kamniški stražnik in Redi
Vohun Alfred Redi je Ml kot poročnik L 1886 dva meseca v služIli v kamniški smodnttnlci
V Parizu, sredi aprila. Pisati o kamniških policajih bi se prav za prav reklo pisati kamniško zgodovino, saj je bil mestni birič že iz srednjega veka sem za sodnikom najimenitnejša osebnost, okoli katere so se sukali vsi dogodki pisane kamniške kronike. To bi bilo res odveč in ne bi kazalo Čitateljev mučiti s takimi zgodbami. Nekaj pa bi bilo vendarle treba omeniti, da ne utone v pozabo in da si morda kdo ne bi mislil, da so bili kamniški policaji od muh.
Zaenkrat bi se omejili na ugotovitev kriminalne kronike, ki pravi, da je bil Kamnik pred 60 leti razvpit kot veliko pretepaško gnezdo, v katerega so se hodili pretepat fantje iz bližnje in daljne okolice. Uprizarjali so med seboj pravcate bitke in baje ni minil niti semanji niti tržni dan, da ne bi vsaj enemu puščali krvi. Pravijo, da fant iz okolice, ki še ni bil obsojen zaradi »boja«, sploh ni imel upanja, da bi si pridobil naklonjenost lepega dekleta. Policaji so bili proti prete padem brez moči in nekoč ponoči so stražnika, ki jih je prišel mirit, enostavno vrgli z mosta v Bistrico, da bi revež skoraj utonil, njegovega naslednika pa so zvezali pod oknom izvoljenke in ga tako trdno privezali k oknu, da se ni mogel osvoboditi. V svoje lastno ponižanje je moral priklicati na pomoč ljudi, da- so ga rešili vezi.
Zaslužni kamniški župan dr. Maks i milj an Samec, ki je zbudil Kamnik iz mrtvila k živahnemu delu, je dolgo iskal, kje bi dobil energičnega stražnika. Prijatelj dr. Bervar, zdravnik v Novem mestu, mu je povedal, da imajo v dolenjski metropoli mladega stražnika Martina Kolmana, ki ga še študenti ne morejo ugnati v kozji rog. Novomeški študenti takrat še niso bili tako krotka jagnjeta, kakor so dandanes, zato tudi ni nič čudnega, če so včasih
kar dejansko obračunali s tem ali onim izmed treh stražnikov. Tudi policaja Kolmana so imeli na piki in so si ga hoteli privoščiti. Ko je prišel v Ljubljano in v Kamnik cesar Franc Jožef, se j« Novo mesto povsem izpraznilo. Vse je odhitelo v Ljubljano m v dolenjski metropoli so ostali za stražo samo 4 gasilci in dva stražnika. Medtem ko so se vrli meščani v Ljubljani klanjali presvitlemu cesarju, so sproščeni študenti veselo popivali po Novem mestu in klicali stražnika na ko-rajžo. Na starem mostu so res navalili na njiju, bitka pa je končala s tem, da sta oba čuvarja javnega reda odnesla po par bunk, stražnik Kolman pa je s sabljo enemu izmed študentov poškodoval roM Zdravnik dr. Bervar je s svojo avtoriteto dosegel pomirjen je med obema taboroma in preprečil, da stražnika nista naznanila nočne bitke odsotnim profesorjem.
Ko je župan dr. Samec zvedel za ta dogodek, se mu je posrečilo izvabiti stražnika Kolman« leta 1885 v Kamnik. Novi stražnik je v svoji službi takoj prvi večer naletel v neki gostilni na zloglasnega pretepača, ki ga je pozdravil: »Policaj, pojdi sem, da te zakoljem!« in če je to izgovoril s pristnim kamniškim povdar-kom »pejt srn. de tem zakvou«, lahko verjamemo, da je bilo stražniku v tistem trenutku žal, da je prišel v Kamnik. Nož, ki mn ga je pretepač pomolil pod nos, je spretno izbi! na tla, podrl pretepača na tla in ga zvezal ter odpeljal v zapor. To mu je takoj pridobilo ugled med ponočnjaki, ki so se ga poslej bali in izogibali.
Zdaj pa pride na vrsto zgodba, ki sem je pravzaprav hotel povedati in ki je na eni strani značilna za stražnika Kolmana, na drugi pa nam kaže na stare cesarsko kraljeve čase. ko so v Kamniku meščani vodili odkrito borbo proti nemštvu. Tragični junak te zgodbe je poznejši špijon Alfred Redi, o čigar življenju sem baš tu v Parizu iztaknil neko pisanje dvomljive zanesljivosti. Tale zgodba pa bo držala. Poročnik Redi je bil namreč leta 1886 dva meseca v službi v kamniški smodnišnici. Oficirji iz smodnišnice so takrat s svojo mogočnostjo kar zasenčili kamniško civilno gospodo in izzvali marsikak neljub dogodek. Ko so nekoč štirje kamniški uradniki prišli v gostilno, kjer sta popivala poročnik Redi in njegov tovariš, jim gostilničar ni hotel postreči, češ da je že pozno. Slovenski uradniki so bili užaljeni, da ne dobe pijače, med tem ko sta imela nemška oficirja, ki sta bila že v precej visokih sferah, še polne kozarce. Nastal je prepir, v katerem je poročnik Redi potegnil sablo in mahal z njo okrog sebe, grozil uradnikom in pozival stražnika, ki je baš vstopil, naj jih aretira. Ta pa je mirno nameril na mogočnega poročnika puško in ga pozval, naj spravi orožje, sicer je primoran, da ga aretiral. Zdaj je bil pa ogenj v strehi. Dogodek je zbudil velikanski halo in stražniku so prepovedali za 10 dni nošnjo orožja, ga zasliševali, grozili županu in alarmirali vse instance zaradi nečuvenega atentata na ugled cesarskega oficirja. Po zasliševanju na glavarstvu pa je uradnik, ki je bil tudi
eden   izmed   štirih prizadetih meščanov poslal obširni akt namestu v Ljubljano na višjo vojaško oblast v Gradec, ki je pra vično razsodila: Redi je dobil 21 dni sob nega zapora in je bil premeščen. Ko se jt leta 1913 ustrelil polkovnik Alfred Redi generalštabni    šef    praškega  kora, zarad* znane špijonažne afere, so Kamničani do kazovali,    da je bil  to taisti Redi, ki je imel  že v začetku svoje  vojaške karijere tako neslaven  nastop s kamniškim straž nikom.  Ob  predvajanju  znanega  filma o žalostnem koncu Redlove karijere smo ▼ Kamniku brskali za akti o dogodku iz leto 1886, pa so bili žal že vsi uničeni.
To se mi je ob 50 letnici dogodkov zdelo vredno omeniti v izpopolnitev kam niške kronike in v priznanje stražniku g Kolmanu, ki je 40 let služboval v Kamniku in je pred kratkim krepak in zdrav dočakal 75 letnico.
Življenje • indijske princese
V Londonu se polagoma zbirajo k srebrnemu jubileju vladanja angieške-ga kralja gostje iz vseh krajev svela. Med njimi je seveda zastopana tudi Indija, ki bodo njeni dostojanstveniki na svečanostih zavzemali odlično mesto. Tako je prispel iz države Nepal minister general Kriahna Shumehere s svojo soprogo princeso iz nepalske vladarske rodbine. V Londonu vzbujata veliko pozornost, ker se strogo držita indijskih mofaamedanski-h običajev tako, da živi princesa v angleški prestolnici kot prava jetnica. Od Londona ne vidi skoraj ničesar, kajti iz svojih sob, opremljenih v nepalskem slogu, lahko gleda samo skozi eno zamreženo ofcno vedno na isti kraj v Hyde Parku.
Čeprav je skoraj polovica bogastva nepalske države njena last, vendar si ne more dovoliti, da bi kaj kupila v mestu ali da bi vsaj malo pogledala po trgovinah. Njene obleke in nakiti zavzemajo več sob, princesa se pa ne sme nikomur pokazati, razen svojemn možu. Le redko sme iz palače in Se tedaj z gostim pajčolanom in v zaprtem vozu, iz katerega sploh ne sme izstopiti. Tudi ni govora o tem, da bi se smela osebno udeležiti kraljevskih svečanosti, povorke ali recepcije, kakor njen mož. Svečanosti bo lahko gledala samo iz svoje sobe skozi zamrežena okna. Pač bo pa sprejeta v privatni avcHjenci pri angleški kraljici, toda takrat bodo vsi moški iz kraljičinih sob odstranjeni, da je ne bo nihče videl. Princesa je stara 25 let. Poročila se je, ko ji je bilo 15 let. Angležem se zelo smiri, toda pomagati ji ne morejo.
Vedno galanten
— Gospod doktor, povejte mi, ali niso te moje bolezni znanilke starosti?
— Kaj še milostiva, prej bi dejal, da so to zakasnele otroške bolezni
Tudi razlog
— Zakaj si pa tako žalosten, saj si vendar zadel v loteriji glavni dobitek?
— Kaj denar, boli me, da sem izgubil zopet eno nado.
MALI OGLASI
v v sen malih oglaslb ?elja oeseda 50 para, davek Din 2.— \ajmanjfti znesek za mali >glas Din 5.—. davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročilu, lahko tudi v znam-*an. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je trebs inložitj znamko   —  Popustov za male oglase ne priznamo
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert. 40/L
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 1 Din
MLAD NATAKAR
išče službo v Ljubljani ali izven. — Ponudbe: Srebrnar pri Gabronu, Zagreb, Meduličeva f8-a.
SLUŽBO DOBI
dobro in stalno v Ljubljani kuharica, natakarica ali točaj. ki se obrestujejo po 15%. Po-kateri položi 20.000 Din kavcije, nudbe pod šifro >Večje podjetje«. 1474
Brec posebnega obieadia
+
Po dolgi, mučni bolezni nam je preminula naša dobra mama., oziroma
sestra, teta, tašča i. t. d., gospa
zdravnikova vdova in pocestnica
dne 22. aprila ob 20.45 v 79. letu starosti, previđena s tolažili sv.
Pokojnico spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 24. aprila ob 15.30 iz hiše žalosti na litijsko pokopališče.
Litija, dne 23. aprila 1935. KAR L ROBLEK, podpolkovnik v p., sin — ANA ANDRIOLI, roj. OBLAK, sestra — MARIJA ROBLEK, sinaha — STEFA STRCELB \
roj. OBLAK in MARA VEDLIN, roj. ANDRIOLI, nečakinji
PRODAM
Beseda 50 par. davek 2 Din
Najmanjši znesek 7 DiD
KLEPARSKO ORODJE
proda Bitenc, Kranj.
POSEST
MAJHNO POSESTVO
pri Mariboru prodam za 65 tisoč dinarjev. — Pojasnila: Oro-zel, Pekre pri Mariboru.
HIŠICO
z dvema sobama oddam v najem v Zg. Hudinji, 87 pri Celju. — Blatnik, Svečina, Kun-gota.
RAZflO
POSOJILO DIN 8000.—
iščem proti zastavitvi knjižice Ljubi j. mestne hranilnice za Din 10.000, mesečnemu odplačevanju Din 300 in obrestim. — Ponudbe prosim na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Sv. Turij 24/1479«..
Prima športne suknjiče
a Din 98.—. pum parice, modne hlače itd. — kupite zelo ugodno prt
PRESRERJC, UIBLJANA Sv. Petra o. 14
ZA  MAL'  D" NA RJA
DOSr MIZRE!
Plošče, gramofone lz-Dosojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo. — ELEK-rROTON d. z o. z,, oasaža nebotičnika,
M LIZIKA — LJUBLJANA Miklošičeva c. 4, prej Knafljeva uL 4. Zaloga prvovrstnih klavirjev in najcenejša izposojevalnica. Popravila in oglaševanja se izvršujejo strokov-njaško in poceni. Nizke cene, najmanjše obročno odplačilo.
46/h
50 PAR EN TLAN JE,
ažuriranje plisiranje. vezenje zaves, m onog-ramo v. izdeloval -nica perila. — »JULJ ANA«. Ljubljana, Gosposvetska cesta (v bližini  Slamlča). 21/L
POHIŠTVO
smo ponovno znižali. Moderne spalnice od Din 2000, kuhinjske oprave Din 750. Vse drugo pohištvo dobite na obroke in Hranilne knjižice. — Mizarstvo »SAVA«.
PLESKARSKA DELA izvršujem po konurenčnih cenah in solidno Vzamem v račun za pleskanje pohištva tudi hranilne knjižice. — Mekln-da. Miklošičeva 12.
TERPCNTINOV0 MU)
je izdelano na podlagi olivnega ofja, zato da perilu hitro skrajno možno belino in čudovito svežost
Zahtevajte   vedno le Riviera terpentinovo fftilo.
Mag. štev. 817/35 in 5560/35.
Razpis
Sveze najfinejše norveško
HIBJE OLJF
iz lekarne DR. O. PTCCOLUA ■ Ljubljani — se priporoča bledim tn slabotnim osebam 65/1
MESTNO POGLAVARSTVO razpisuje
DOBAVO HRASTOVIH PRAGOV ZA MESTNO KLAVNICO V LJUBLJANI
Licitacija se bo vršila v soboto, dne 4. maja 1935 ob 11. ari v mestnem gradbenem urada
v Ljubljani. Nabrežje XX. septembra št. 2/U.
Pripomočki se dobijo proti povrnitvi stroškov v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 19. aprila 1935.
Predsednik: DR. RAVNIH AR 1. r.
Oglasi v ..Slovenskem Narodu*4 tmaio velik usoeh!
Urejuje J osla Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Pran Jezeraek. — Za uprave to tnaeratni del Usta Oton ChristoL — Val v Ljubljani