Naročnina Dnevna Itdajn za državo SHS mesečno Zti Din polletno IZO Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljsko lzda|n celoletno v Jugo-Blavlll SO Din, za Inozemstvo 100 D COVENE.C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, pellt-vrsla mali oglasi po 1 SO In Z D. veCli oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din naroČilu popust Izide ob 4 zjulra) razen pondellka ln dneva po prazniku (/rednUtvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/IfI Rokopis1 se ne vrata/o, netranklrana pisma se ne аргеЈета/о j- Uredništva telefon it. 20S0, upravnlitva St. 232% Političen list sta slovenski narodi Uprava Je vKopltarlevt tU. Si. 6 Čekovni račun: LJubljana Stev. 10.6S0 ln tO.349 sea Insetate, Saralevošt.7543, Zagreb št. 39.0U. Vraga In Vunaj št. 24.797 Briand zahteva kaznooan)e V Ženevi se o Madjarski ne morejo zediniti Kjer se srečavalo tri rase... Pod tem naslovom je publiciral gospod Hamilton Fish Armstrong v ameriški reviji »The North American Review« zelo zanimivo in simpatično študijo o političnem položaju Slovencev v srednji Evropi. Dasi so bili Slovenci nazvani že kot eden najnepotrebnejših narodov v Evropi, prisili njih geografska lega Evropo, da upošteva njihove želje. V kratkih in markantnih črtah ter spretno in inteligentno slika pisec politično zgodovino Slovencev, naglasujoč najvažnejše dogodke in navajajoč dejstva, ki bržkone niti vsakomur izmed nas niso znana. N. pr. da so res veliki italijanski patrioti, med njimi Ca-vour, Mazzini, Tommaseo mnenja, da ste Istra in Dalmacija posest Slovanov in da bi Italijani morali biti njih zavezniki v odporu zoper germanski val proti Adriji. Seveda taka daleko-vidnost ni našla odmeva pri Italijanih v Trstu, Gorici in Poli. V drugem delu so kratko in jedrnato očrtani vzroki jugoslovanskega zedinjenja in njegov potek; pri tem podčrtava vlogo, ki jo je imel pri praktični izvedbi tega pokreta voditelj Slovencev dr. Anton Korošec. Nato navaja pisec glavne podatke o nastanku sedanjih mej med Jugoslavijo in Italijo in slika žalostni položaj jugoslovanske manjšine v Italift. Tudi ne pozablja ozirati se na slovensko manjšino na Koroškem in nemško v Sloveniji. Toda ta problem stopa v ozadje spričo vprašanja narodnih manjšin v Italiji. Slovensko vprašanje pa lahko nastane evropsko vprašanje, kadar bi se združili Avstrija in Nemčija. V tem slučaju bi se morala Jugoslavija odločiti, ali si napravi močnega koroškega soseda za prijatelja ali nasprotnika, Italija bi imela dolgo in neprijetno mejo z Nemčijo, ki bi se približala Trstu do majhne razdalje, Slovenci pa, ki živijo na spornem ozemlju, kjer se srečajo Germani, Slovani in Italijani, bodo pri tem imeli priliko vplivati, mogoče celo odločilno, na katero stran se bo tehtnica nagnila. Njih težnje bodo imele osrednjo vlogo v kalkulacijah dveh svetovnih mest — Berlina in Rima. Tako Amerikanec — iz daljnega zapada. Slovenski problem v mednarodni politiki vzbuja tudi v Berlinu in na Dunaju politična razmotrivanja. Berlinski »Adriaticus« ga je za Nemčijo v veliki reviji »Geopolitik« takole prijel: Pisec trdi, da Jadransko morje samo na sebi nima prav nobenega kulturnega pečata, četudi nemških vplivov ni podcenjevati. Sedanje meje med nemštvom in jadranskim morjem so geopolitična nesmisel. Narava sama kliče, da se okence na Adrijo zopet odpre. S tem pa še ni rečeno, da zahtevamo zase Trst za vsenemško bodočo državo. Nemčija bo zahtevala spremembo meja na podlagi samoodločbe. Na ta način bomo prišli do pravične meje ob Savi in bohinjskem predoru. Aneksija Kranjske bi se nc dala zagovarjati. Potrudimo se sami, da gornjo mejo dopovemo slovenskemu davkoplačevalcu, trgovcu brez naročil in lačnemu delavcu v zapuščenih lultah na jadranski obali.« Tako zopet nemško-nacijonalni propaga-tor. »Slovenec« je že 9. marca 1927 napisal v razmotrivanju o Anschlussu tale stavek: »V smislu pogodbe odloča o združenju Avstrije z Nemčijo Svet društva narodov. Nemčija je v društvu narodov in v Svetu. Izrazitega nasprotnika ima stvar sedaj predvsem v Musso-liniju. A če upoštevamo, da politika ne pozna sentimentalnosti in vprašanj posameznikov, če upoštevamo, da imajo pri francosko-nemškem zbliževanju glavno besedo gospodarski in industrijski krogi, ki so zbližanje delno že izvedli v trustih, če se vprašamo, kaj je končno ostalo od stanja po Verzaju, bo za nas morda le prekmalu buknilo vprašanje: Ali bomo izganjali hudiča z Belcebubom, če se sporazu-memo z Nemčijo proti Italiji o »okencu na Jadran«, ali bo ta sporazum izvedla Italija. V , zadnjem slučaju Slovencem gotovo ne bo sijalo solnce sreče.« Vprašanje, ki nas stavi z vsakim dnevom pred težjo odločitev. Na Slovane v Italiji ne smemo in ne bomo pozabili, to jc osnova. Na Slovence na Koroškem enako ne; vsaka sprememba meja napram Avstriji ali bodoči združeni Nemčiji je izven pogajanj. Če pa pride do združitve Avstrije, pa tudi brez tega, če sc gospodarstvo v Evropi približa normalnemu stanju, bo v kratkem času »okence na Adrijo« stopilo v ospredje naših debat in — zunanje politike. Spričo Briandovc zamisli francoskn-nemško-ruske zveze, spričo Irenotnega mednarodnega položaja v Evropi, stremljenj, da v Ženeva, 6. marca. (Tel. >Slov.c) Tudi danes se med državami, ki so zastopane v Svetu Društva Narodov, še ni našel kompromis glede preiskave madjarske afere. Včerajšnji Briandov razgovor s Stresemannom je veljal izključno madjarskemu vprašanju, da preprič.a Nemčijo, da sedaj investigacije ne sme načelno odklanjati, ker je tolikokrat poudarjala svojo popolno razorožitev in mirov* no politiko brez pridržka. Tudi Chamberlaina in Scialojo bo Briand le težko pridobil za investigacijo. Scialoja predlaga kot kompromis, naj Svet Društva Narodov zasliši generala Tanczosa, ki ga je Madjarska poslala v Ženevo, naj pregleda njegove dokumente in fotografije in to smatra za preiskavo. Najbrže pa bo prišlo do nevojaške carinskopolitične preiskave v Monoštru, dasi Francija še vztraja pri tem, da se njej in mali antanti s tem še ni storilo zadosti. Danes popoldne so se sestali Stresemann, Chamberlain, Scialoja in japonski delegat pri Briandu v hotelu Bergues ua razgovor, o katerem se smatra, da bo dovedel do sporazuma o postopanju proti Madjarski, ker je že za jutri dopoldne določena tajna seja Sveta za razpravo o madjarski aferi. Javna seja Sveta je določena šele na 16.30 popoldne. Civilna komisija kompromis. v Pariš, 6. marca. (Tel. Slov.) Različni listi naznačujejo, da razgovor zunanjih ministrov Male antante ni poteke! brez težkoč. »Echo de Pariš« dolži Malo antanto, da ni pokazala potrebne energije in odločnosti napram Madjarski. Pariška izdaja »Dailv Maila«, ki je last lorda Rothermerea, namiguje, da je Titulescu izjavil svojima tovarišema v Mali antanti, da se kakemu nadaljnjemu sunku proti Madjarski noče več priključiti.(P) Po dosedanjem poteku zasedanja Sveta Društva narodov so pariški listi mnenja, da se madjarska tihotapska afera ne bo obravnavala kot državna akcija. O sankcijah, ki so sc zahtevale še pred par dnevi, ni bilo nobenega govora več in predvideva se kompromis, da se bo preiskava poverila civilni komisiji. Taki rešitvi se bo pridružila menda tudi Nemčija. »Echo de Pariš« meni ironično, da bo Madjarska kaznovana »z golo ugotovitvijo dejanskega stanja«-Sauenvein pojasnjuje ta umik s tem, da je Madjarska popolnoma priznala dejstvo zaplenitve orožja, če tudi slej kot prej taji, da je bilo to orožje namenjeno za njeno lastno oboroževanje. O priliki rešitve te zadeve pa se bo pojasnilo tudi investigacijsko postopanje ter se bo dalo predsedniku ali generalnemu tajniku pooblastilo, da v vseh slučajih takoj nastopi. Obotavljenie za obotavlrenlem v Ženeva, 6. marca. (Tel. »Slov.«) Današnji popoldanski razgovori pri Briandu so po zatrdilih v bistvu veljali investigacijski tožbi male antante. Da sc ne bi očitalo, da so imeli Chamberlain, Scialoja, Stresemann, Adaci in Briand nekak poseben konventikel, se je poudarjalo, da se je ta petorica že prej razgo-vorila 7. drugimi člani Sveta. Prestopek radi investigacijske tožbe bo baje ta, da se bo imenoval komite trojice izmed neinteresiranih držav Sveta Društva narodov verjetno pod predsedstvom holandskega zunanjega ministra Belaertsa. Jutrišnje posvetovanje v tajni seji bo potem tako, da bo po govorih Titulesca za tožečo stranko in generala Tanczosa za Madjarsko in po eventualni diskusiji imenovan omenjeni komite trojice, ki bo do četrtka ali petka pregledal dokumente male antante in danes predloženo madjarsko spomenico, da ugotovi, ali in kakšno preiskavo naj še predlaga. Kakor smo že včeraj poročali, se zdi, „Finandal Mem" obrnile Mussolimju hrbet ž Rim, 6. marca. (Tel. ^Slov.c) Italijanski tisk omačuje komentar angleškega lisla >Fi-uancial News«, glasila Cityja, o Mussolini je -vem govoru za senzacijo. »Financial Newsj izražajo namreč svoje začudenje nad Mussoli-nljevim govorom, ki ga smatrajo za grozilnega. Po mnenju tega gospodarskega lista je šel italijanski ministrski predsednik preko vsega se zvari vsaj nemško-francosko-jugoslovanska politična anlanta, pa se zdi, da če nc bo fašizem v Italiji vsaj v doglednem času sam v sebi zgnil, bo slovenski jeziček na tehtnici odločil za Avstrijo in Nemčijo proti Ilaliji, Zlasti da nihče nima prave volje radi te afere povzročiti prvo vojaško investigacijsko postopanje. Še vedno pa obstoji verjetnost, da se bo eventualno imenovala samo civilna preiskovalna komisija pod predsedstvom angleškega generala Cliveja ali pa tudi kakega civilnega predsednika. — Razen tega se bo jutri popoldne že osemnajstič javno razpravljalo o madjarsko-romunskem optantskem sporu, ker se Madjarska in Romunija tudi sedaj nista mogla poravnati. Afera naš se tiho pokepHe? v Pariz, 6. marca- (Tel. s-Slov.«) Vihar, ki ga je napravila v Parizu madjarska afera, se je polegel preko noči. Ženevske brzojavke javljajo soglasno, da se bodo spričo nepredvidenih težkoč te afere najbrže zadovoljili z odpošiljatvijo preiskovalne komisije, koje naloga bo ta, da brez prevelikega oškodovanja avtoritete in prestiža Društva narodov zagotovi aferi tih pogreb. Glavna težkoea je glasom tukajšnjih vesti, najti poročevalca za to afero, ker noben član Sveta ne kaže posebne volje, da bi si naprtil to nehvaležno vlogo. Kakor brzojavlja >Temps« iz Ženeve, se tozadevna razprava vrši v atmosferi popolnega miru, tako da so sedaj vsi krogi prepričani, da se bo Svetu posrečilo, poravnati zadevo brez komplikacij in brez oškodovanja ugleda Društva narodov. Madiarl predložili spomenico v Ženeva, 6. marca. (Tel. »Slov.«) Danes opoldne je madjarska delegacija v imenu madjarske vlade predložila generalnemu tajniku spomenico, ki vsebuje v treh poglavjih natančen opis vse afere. Spomenica navaja vse k tej stvari spadajoče dokumente in prihaja do zaključka, da bi tu preiskava Sveta Društva narodov ali celo preiskava na licu mesta ne bila več mogoča. Spomenica se bo še danes dostavila članom Sveta Društva narodov. Uničevalec monoštrskih strojnic mrtev. v Budimpešta, 6. marca. (Tel. Slov.) Danes je na vnetju možganov umrl madjarski stotnik Viktor Gorabos, ki je vodil uničevanje strojnic v Monoštru. Kakor javljajo nekateri listi, je uničenje orožja stotnika v njegovem nacijonalnem čustvu tako zadelo, da je po končanem delu dobil živčni napad, ki se je razvil v vnetje možganov. Siadiari vstaviti romunskega ministra v Bukarešt, 6. marca. (Tel. Slov-) Med romunsko in madjarsko vlado se je pripetil nov diplomatični dogodek. Romunski poljedelski minister Argetojanu je iz Bukarešta potoval na Dunaj v posebnem vagonn romunske vlade, da prepelje v Romunijo truplo svojega umrlega očeta bivšega vojnega ministra generaal Argctojana, ki jc umrl na Dunaju. V Budimpešti so njegov posebni vagon odpeli od vlaka in pozvali ministra, naj vstopi v navaden vagon, češ da morajo madjarske oblasti preiskati, ali niso svoje-časno romunske čete, ko so okupirale madjarsko ozemlje, tega posebnega vagona zaplenile. Minister Argetojanu je takoj brzojavi! svoji vladi, ki je poslala madjarski vladi oster protest- Woidemaras brzoiavno pozvan v Ženevo v Pariš, 6. marca. (Tel. Slov.) »Matin« poroča iz Ženeve, da je Svet Društva narodov brzojavno pozval Woldemarasa, naj pride takoj v Ženevo, da poda direktne izjave o svojem obstruktivnem obnašanju kakor tudi odločnejše obljube za bodoči sporazum s Poljsko. pričakovanja. Njegov govor je zbudil gotovo vznemirjenje v finančnih krogih Cityja. i Financial News« so mnenja, da Mussolini grozi z vojno Avstriji, in opozarjajo Italijo, da bi morebitna vojna nevarnost imela za posledico beg kapitala iz Italije iu uuičenje rezerve italijanske emisijske Banca d'Ilalia. —- Neki italijanski list pripominja k temu komentarju: Prav čudno je, da ta list, ki je vedno hvalil fašistovsko politiko, prihaja s tem dobrohotnim izbruhom, ki ni v njegovi tradicijonalui smeri. Temu se bodo predvsem čudili sami še, če bomo imeli v Franciji zavoro, Iti bo brzdala nemški pohod na jug in zmanjšala pritisk 70 milijonskega bloka na mali naš narod. Glasovi iz tujine pa so jasen dokaz, da je slovenski problem — evropski problem. čitatelji tega lista. (Citirani list je bil doslej vedno prijazen Italiji in manj naklonjen Jugoslaviji. Mussolini dobiva torej z vsakim go voroin nove nasprotnike.) „Osservatore Romano" molči v Milan, 6. marca. (Tel. »Slov.«) List j-Regime facistec, organ bivšega tajnika stranke in poslanca Farrinacija, je zelo ne-voljen radi tega, da vatikanski ^Osservatore Romano;; kot edini list ni o Mussolinijevem govoru dal nobenega komentarja. Ta molk zbuja tem večjo pozornost, ker vsakdo v Italiji ve, da je vatikansko glasilo direktno podrejeno kardinalu državnemu tajniku Gaspar-riju in da se v njegovem uredništvu brez njegove vednosti nič ne zgodi. Zato se mora smatrati, da je on hotel 'molk in je vzrok temu lahko razumeti. Vsekakor je Mussolini govoril vsem listom, bodisi da potem govor komentirajo ali se zavijejo v molk. Italija se napram nikomur ne bo odrekla svojemu pravu ter si bo v tuzemstvu in inozemstvu energično preskrbela spoštovanje. V Sofiji - premirje v Sofija, 6. marca. (Tel. ?Slov-«) Na današnji klubovi seji poslancev vladne stranke sla se izjavi Ljapčeva in odstopivšega prometnega ministra Gjorgjeva vzeli na znanje brez debate. Pričakovali so ostrega konflikla med pristaši Cankova in Ljapčevem, ki bi eventualno dovedel do demisije vsega kabineta, zdi se pa, da se je v včerajšnjem razgovoru med obema voditeljema dogovorilo premirje do povratka ministrov, poslanih v Ženevo. Bolgarska b*> te dobila posojilo v Sofija, 6. marca. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne so prišle iz Ženeve vesti, da bo najbrže prišlo do zaključka bolgarskega zunanjega posojila, ki bo položaj Ljapčevega kabineta zelo utrdilo. Po teh vesteh je finančni komite Društva narodov popustil bolgarski zahtevi, da se bolgarska narodna banka pre-osnuje v delniško družbo pozneje. Posojilo znaša 5 milijonov funtov. 0 obrestni meri in o ostalih podrobnostih posojila molčijo na pristojnih mestih. Pilsudski Ima kvaSffkirano večino v Varšava, 6. marca. (Tel. Slov.) Po do sedaj znanih izidih poljskih volitev so dobili socijalisti 69 (prej 41) mandatov, demokratski ma! kmetje 38 (prej 26), blok Pilsudskega 12S in najbrže še 5 mandatov, o katerih še ni znan točen izid, narodne manjšine pa 00 (prej 80) mandatov. Blolc Pilsudskega z narodnimi manjšinami iu levičarskimi strankami bo inH v novem sejmu skupaj kvalificirano večino. Socijalisti naglašajc: v svojih listih, da stojijo slej kot prej v opoziciji proti dosedanji avtokratični obliki vlade, dajo pa razumeti, cla bi jih bolj demokratična orijentaciia vlade mogla nagniti k sestavitvi večine. Vlada Pilsudskega heče, kakor se zdi, izrabiti ojačenje svojega notranjepolitičnega položaja za najetje inozemskega posojila. Sklenila je, da pošlje stalnega zastopnika poljskega finančnega ministrstva v Newyork ter se pričakuje šc ta teden obisk zastopnikov ameriških velebank Marshall & Field in njujorškega Bankers Trusta ki so že sedaj izvedle poljsko dolarsko posojilo. Francoske diplomatske spremembe v Pariz, 6 marca. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Journal«, bo na izrecno željo sv. Sto-lice imenovan za francoskega poslanika pri Vatikanu De Fonteinay. Francoska vlada jc hotela prvotno poslati v Vatikan haaškega poslanika Marcillyja, ki bo sedaj premeščet v Budimpešto, kjer od imenovanja Clinchantsc za političnega direktorja Quai d'Orsaya dalj« ni nobenega poslanika. Dosedanji francoski delegat v Društvu narodov grof Claucel odstopi svoje mesto tajniku veleposlaniške konferenco Messigliju in gre zato v Haag. Masaryk - 78 letnik v Praga, 6. marca. (Tel. Slov.) Prezident Masaryk praznuje jutri svoj 78. rojstni dan. Zanj pomeni leto 1928 ne samo desetletnico obstanka Češkoslovaške republike, temveč tudi desetletnico, odkar je neprestano predsednik republike. Masaryk sprejme jutri dopoldne švedskega poslanika, ki mu bo kot doyen diplomatskega kora izročil častitke, nato pa bo sprejel druge visoke dostojanstvenike. V šolah in vojašnicah se bo dan oficijelno praznoval. Mesto Praga je že danes v zastavah. Zahvala Povodom smrti našega nepozabnega č. gospoda Janeza Kapier upokojenega župnika pri Sv. Jakobu v Slov. goricah izrekano iskreno zahvalo č. g. dekanu Antonu Strgarju iz Sv. Magdalene v Mariboru za pretresljiv cerkven govor in za spremstvo k večnemu počitku blagopokojnika. Istolako se zahvaljujemo vsem čč. gospodom duhovnim sobratom za soudelež. bo na njegovi zadnji zemski poti. Pred vsem bodi izrečena iskrena zahvala č. g. župniku Andreju Bračiču za tolažljive obiske za časa bolezni in prepustitev župnišča, kjer jc blago-pokojnik ležal na mrtvaškem odru. Iskrena zahvala bodi dalje izrečena g. dr. Fr. Mariniču za požrtvovalno zdravniško pomoč, cerkvenemu pevskemu zboru, pomnoženemu z mnogobrojnimi drugimi p. n. pevkami in pcvci za v srce segajoče ganljivo petje in žalostinko, častnemu spremstvu ob krsti p. n. županov, občinskih svetovalcev in cerkvenih ključarjev, darovalcem krasnih vencev in cvetja in sploh vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili preblagega č. g. župnika na njegovi poslednji poti. Bog plačajl L i m b u š pri Mariboru, dne 4, sušca 1928. Žalujoči ostali. Zahvala Za izraze globokega sočutja o priliki smrti naše iskreno ljubljene sestre oziroma svakinje in tete, gospodične Marije Tome učiteljice v pokoju in za spremstvo na njeni zadnji poti, se prisrčrto zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo stolnemu dekanu preč. g. Ignaciju Nadrahu in mestnemu župniku preč. g. Janku Barletu za njihove tolažilne obiske, nadalje g. dr. med. Josipu Volavšku za njegovo požrtvovalno in čudovito pomoč v bolezni, ter vsem darovalcem krasnega cvetja, kakor tudi zvestim tovarišicam kongrcgacije učiteljic. Bog povrni! Maša zadušnica sc bo brala v soboto, dne tO. marca ol> 7 zjutraj v farni cerkvi Sv. Jakoba. Žalujoči ostali. Lconišče« na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. marca 1928. Globoko žalujoča rodbina DOLENC. i Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Klanjajoč sc Volji Vsemogočnega sporočamo žalostno vest, da jc naš dobri mož, oče, tast, brat, svak in stric, gospod Anton Galeta v nedeljo, dne 4. marca ob 10 dopoldne udano preminul. Pogreb dragega rajnkega se vrši v torek, dne 6. marca 1928 ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Maša zadušnica sc bo brala v sredo 7. t. m. ob pol 7 zjutraj v župni ccrkvi Sv, Petra v Ljubljani. Prosi se za molitev in tiho sožalje. Ljubljana, dne 5. marca 1928. Žalujoči ostali. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša nepozabna, ljubljena soproga, mamica, sestra, svakinja in teta, gospa Fanika Jordan soproga gostilničarja Društvenega doma v soboto, 3. marca t. t., ob 8 zvečer po dolgi in mučni bolezni boguvdano preminula. Pogreb blagopokojnc sc vrši danes, v torek, 6. шагса ob 10 dopoldne iz hiše žalosti »Društveni dom«. Trbovlje, dne 4. marca 1928. Avgust Jordan, v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov. Naroiaite .Slovenca'! Za Jugoslovansko tiskarno v Ltubljanh Karel Себ. Izdajatelj! dr. Fr. KoJoree Uredniki Franc Terieglavi / Kakoršna seteu, taka žeteu Zemlja zahteva ne le roke, marveč i um i srce. »Poljedelci imajo trgovske zveze z zemljo, bi se nikdar ne ustavi ukazu in nikdar ne vrne brez obresti, kar je prejela, ampak zdaj z manjšimi, navadno pa z večjimi obrestmi vrača. Vendar mene ne veseli samo pridelek, ampak tudi moč narave same. Ko namreč sprejme v zrahljano in obdelano naročje posejano seme, ga najprej zakrije in obdrži, nato ga pa ogretega po hlapu in objemu razširi in izvabi zeleno bilko, ki brsti iz njega. Bilka, oprta na vlakna debel, polagoma raste in se dvigne s kolenčastim steblom in se zapre kot doraščajoč zarod v stroke-Ko se prikaže iz njih, daje v lepo urejeni obliki klasa obilen sad in se zavaruje proti kljunom manjših ptic z ograjo rosin. — Kaj naj govorim o tem, kako nastaja, se sadi in raste trta? Ne morem se dovolj naveseliti tega..Tako opisuje Kato star. pri Ciceronu radosti, ki jih nudi poljedelstvo človeku tudi še v starosti. Tako so torej mislili o poljedelstvu, s takim umevaniem, spoštovanjem in ljubeznijo so prisluškovali materi zemlji pri njenem snovanju veliki rimski možje, ki so jih naravnost od pluga zvali ob državno krmilo. Ni čuda, da jim je bila tudi zemlja hvaležna in vdana in jim je vse vračala z obrestmi. — Pri starih Rimljanih je bilo kmetijstvo in vrtnarstvo na višku. Takega umnega, prisrčnega občevanja z zemljo danes žal večinoma manjka. — Le pre-mnogokje se smatra obdelovanje zemlje kot neprostovoljno tlačanstvo in se opravlja zato z nevoljo ali vsaj tjavcndan. Le tako si je mogoče razlagati, da raste po naši itak pičli zemlji toliko slabili pridelkov, da se še vedno sade in sejejo sorte krompirja, fižola, žita, zelja itd., ki so se že davno izpridile ali pa so bile že iz po-četka manjvredne. Le tako si je mogoče razlagati, da se pri nas po deželi še vedno prideluje tako malo in zanikarne zelenjave in sočivja. In vendar bi mogli z obojim za mnogo in mnogo zboljšati ljudsko prehrano, tako v ktnetski hiši, kakor po mestih in industrijskih krajih, obenem pa znatno zvišati dobičkanosnost kmetskega gospodarstva- Naj govore strokovnjaki! A. L.: Zakaj samo sofe M ? fižola, donašajo gojitelju lepe denarce. Niso pa vse zvrsti zelenjadnih vrst enako vredne- Tudi ne uspevajo vse dobro. Med stotinami zvrsti, ki so jih vrtnarji špecijalisti vzgojili ter še vedno Dobra zelenjava in sočivje sta poleg mleka, kruha in sadja najzdravejše in najcenejše živilo, za kar nam je priča visokokulturni, umni in odporni francoski narod, ki vživa med evropskimi' narodi največ rastlinske hrane. Seveda pa se ne zadovoljuje z lesnatimi in žilavimi pridelki, marveč goji le najboljše sorte. Naši trgi za zelenjadarstvo. S trgovskega stališča se nudijo pri nas zele-njadarstvu naravnost neomejene možnosti. V naših primorskih kopališčih in letoviščih, kjer podnebje in tla niso ugodna za to panogo, bi imeli ob primerni organizaciji prometa izvrstnega odjemalca. Nič drugače v naših gorenjskih letoviščih in vseh naših industrijskih krajih in mestih, kjer, izvzemši par poletnih mesecev, silno primanjkuje zelenjave in je zato neprimerno draga. Tako, da si morejo uradniške in delavske družine privoščiti boljšo zelenjavo le v najvišji sezoni. Ljubljanski trg je ob takih mesecih preplavljen. Izbira sort. Najvažnejše vprašanje je izbor pravih vrst in njih zvrsti. Marsikaiera sorta pri nas še ni znana. Mnogi ne vedo, da je črni koren izboren nadomestek za špargelj, in to v zimi. Rabarbarni peclji dajo imeniten kompot v času, ko ni ne jabolk ne hrušek na trgu. Zgodnje vrste graha, Ohrovt: Železna glava. vzgajajo nove in boljše, jih je tudi nekaj, ki v našem podnebju in v naši zemlji dobro uspevajo. Nikomur ne sme biti žal stroškov, da si pri zanesljivem trgovcu ali naprednem sosedu nabavi njih seme. Čim pa imamo enkrat pravo vrsto, nam je kaj lahko vzgojiti si seme doma. Umno pridelovanje. Zelenjadne rastline se razvijajo tekom par mesecev. Zahteva se od njih, da so sočne, krhke in hitre rasti. Da se morejo razviti v tako kratkem času, jim moramo dati vse ugodnosti v najvišji meri: zatišje, solnčno lego, rahlo, redilno zemljo, mnogo vode ter zrak, da se ne zaduše medsebojno ali da jih ne zamori plevel. Ne rabijo pa vse enake zemlje. Tiste, ki delajo velike liste in hitro rastejo, potrebujejo mnogo dušika in mnogo vode. Sem spadajo: zelje, ohrovt, kolerabce, karfijole, paradižniki, kumare, solata endivija. Druge, ki spadajo med korenaste rastline, kakor: korenje, peteršilj, redkev, črni koren, čebula, česen, ne potrebujejo toliko redilnili snovi. Zato jim ne gnojimo tako močno, marveč jih sadimo in sejemo na lansko dobro gnojeno zemljo. Fižol in grah se pa zadovoljita bolj s pepelom in superfosfatom. Tema pa premočno gnojenje celo škoduje. Ker ne uspeva nobena vrsta leto za letom na istem mestu, nam je vsled različnih lastnosti zelenjadi omogočeno gnojiti samo en del vrta. Močno gnojimo za kapusnice, paradižnike in kumare; korenjček in peteršilj sejemo, kjer je bilo prejšnje leto zelje; fižol in grah pa sadimo tam, kjer je rastlo korenje, samo nekoliko pepela potrosimo pred prekopavanjem. Ne premočno! — Drugo leto pognojimo drugo parcelo ali gredo z gnojem ter posadimo tja kapusnice. Važna je setev. Ne sejmo prepozno, a tudi ne prezgodaj. Zgodnje vrste je sejati najbolje kam v zatišje, kamor se upre solnce. Vsaki gospodinji je veliko ležeče na tem, da ima celo leto zelenjad. Zato imamo zgodnje in pozne vrste. Pri nas najbolj znana zelenjad je zelje. — Tega imamo zgodnjega, ki naredi glave že koncem junija, začetkom julija. Zelo dobra zvrst je »Ruhtn von Enkhuizen«; najzgodnejše pa je erfurtsko zelje. — Pozno zelie: domače, kašelj-sko, Brunšviško zelje, Amagar. Seje se začetkom marca na prosto, za zgodnje vrste je setev potrebna v gorke lehe v februarju. Pozno zelje se seje pozneje. Sade se zgodnje vrste 40 cm narazen, pozne 00 cm. Na 1 g semena gre 200 do 300 zrn. Ohrovt: zgodnji: Železna glava, pozni: Ulmski, Vertus. Vzgoja ista kot pri zelju. Karfijola: Zahteva globoko, močno gnojeno zemljo. Močno zalivanje je neobhodno potrebno. Sponiladna setev v gorko leho. Pozna karfijola se seje od začetka do konca junija. V Erfurtu vzgajajo že tekom 100 let zelo zgodnjo vrsto, ki se leto za letom zboljšuje: Erfurtska Haage-jeva zgodnja karfijola. Za jesensko saditev je zelo dobre vrste: »Danska orjaška karfijola« irednje zgodnja, ki napravi še pred početkom mraza lepo rožo. Pozne italijanske ali francoske karfijole v našem podnebju mnogokrat pred cvetom ujame mraz. Ker spada karfijola med najfinejšo zelenjad, bi se osobito za jesensko saditev morala saditi na vsakem vrtu. Splošno priljubljene kolerabce se sejejo od spomladi v presledkih do konca julija. Sade se 30 cm narazen. Dobro gnojena zemlja, močno zalivanje jim kaj ugaja. Najboljša vrsta je kolerabca »Dworsky«. Zelo važno je za naše kraje pridelovanje fižola in graha. Kot zelo tečna hrana v stročju ali dozorelo zrnje se dobro uporabi v gospodinjstvu ter tudi izborno proda. Anton Bajec Cveti Ljubljana • Vrtnarija: Tržaška c.34. Tranio Telefon Inter. 32-22 Brunšviško zelje. Grah: Zahteva srednje dobro zemljo, ne sveže gnojeno. Zahteva tudi mnogo apna. V apnenorevnih krajih je gnojiti z apnom — do 60 q na en hektar- Seje se zgodaj spomladi. Semena se uporabi na 10 arov 17 kg; seje se zgodnji grah 30 cm narazen, visok pozni 60 cm narazen. Pridela se na 10 arih posevka približno 120—140 kg semena, zelenega stročja 500—800 kg. Dozori koncem junija, pa se seje lahko na isti prostor še drugi prit' k: Na polju repa, v vrtu zgodnji korenjček. Kolerabe itd. Ne sme se pa grah dve leti saditi na enem in istem prostoru. — Po zrnu sia dve vrsti graha: okrogel in zgrbančen, po rasti nizek in visok. Najzgodnejši okrogel nizek je »de Grace« ('20 cm); izredno rodoviten, ampak samo za vrt. — Za pridelovanje v večji množini se je pri nas zelo priljubil »Čudež Amerike- , visok 60 cm, seme zgrbančeno, zeleno. Zelo bogato rodi nekoliko višji, ki mora imeti oporo: brunšviški zelen izboljšan Folger; zrno je okrogle ter je nekoliko kasnejši od »Čudeža Amerike*. — »Teleplton« zraste 120 cm visok ter tudi zelo bogato rodi. Fižol: Ne ljubi preveč gnojne zemlje ter je zelo občutljiv za mraz. Zato ga sejemo kasneje, v začetku majnika, da ga ne popari slana, ki se rada pojavi od 10. do 15 maja. Za trg in za dom je fižol izredno hvaležno sočivje. Sta dve vrsti: nizek in visok fižol. V stročju ima pomen le, če je strok brez nitk in žil. Je zeleno in rumeno stročnat. Najzgodnejši je »Saxonia«, dalje zele-nestročnati »orjaški Hinrichs«, sladkorni, brez žil. Rumenostročnat: »voščeni Flageolet«. Viscki natiški fižol zraste do 3 m visoko; zato je dobro postaviti kole tako, da se lahko medsebojno zvežejo. Vrst je izredno veliko. Zeleno stročnat: Don Carlos, Kapitan Weddigen; rumenostročnat rumeni Flageolet, Mont d'or. Pri nas, osobito na Dolenjskem, imamo izredno mnogo vrst zelo dobrega fižola. Žal, da se boljše vrste ne izberejo ter ne izločujejo sla-bejše. Zelo važen pridatek naše hrane je solata. Solato imamo lahko nepretrgoma celo leto. Spomladi berivko, ki se seje v zatišno, solnčno lego ter se počne uporabljati, ko ji zrasto 3—4 listki. Zelo dobri sta amerikanska rujava berivka in avstralska rumena. Pozneje nam napravi že glavce glavnata solata »Kraljica majnika , mehka, rumena, izredno fina vrsta, ki pa ne prenese poznejše vročine. Za junij, julij, avgust pa prevzema častno mesto domača ljubljanska ledenka (ajserca). Krhke, velike kodraste glave mnogo zaležejo v kuhinji. Zanimivo je, da se mnogo ljubljanske ledenke uvaža iz Nemčije v Ljubljano. Za seme si izberi rastline takoj od početka t ašče. Na gredi se zaznamujejo s palčicami najlepše rastoče rastline, ki se, ko napravijo glavce, še enkrat pregledajo ter puste samo prvovrstne, širekolisine, lepo kodraste z velikimi glavami. Ko začne seme zoreti, se rastlina odreže ter pusti v senci na rjuhi dozoreti. Sadi se 25 cm vsaksebi- — Na jesen pride zopet na vrsto ^Kraljica majnika« in pa rumeno- in zelenolistna endivija. Seje se od junija do julija, na jesen se spravi v zračno klet, kjer vzdrži do božiča. Proti spomladi se posladkamo z rdečo peso; od te najboljša vrsta je egiptovska temnordeča, pleščnata. — Tudi zelena je kot solata izvrstna. Zelo dobro uspeva vrsta »Alabaster«. Pridelovanje semena. Za vzgojo semena je treba kapusnice pre» zimiti v primerni kleti. Spomladi se posade pre-zimljene rastline na prosto 70 cm narazen. Zelo paziti je, da se goji samo ena vrsta za seme; ljapusnice se zelo rade križajo med seboj. Če se goji več vrst vkup, se spridi vse seme. Pridelovanje karfijolnega semena je v našem podnebju zelo težavno; zato se ne izplača. Ptice pevke zelo ljubijo dozorevajoče kapusno seme, navezane, razbite šipe jih kolikor toliko odženo. — Seme-nogojstvo bo za naše kraje vedno večjega pomena. Dosedaj smo skoraj popolnoma navezani na inozemstvo in milijoni dinarjev romajo iz države, ki bi lahko ostali doma. VIESMIKi SRE-CE Vsebuje resavaSflalte žrebanj loterijske 2Чг°10 državne renle za vojno škodo, srečk srbskega rdečeca križa, tobačnih srečk iz leta 1K8«, državoe razredne loterije II. razred, 4o/,, agr oblig. bosen herceg. iz leta 1921, 30 1. ri0/o zastavim pisma kakor tudi 33 1. 41/J'l/ozast. pisma Zemalj.-ke banke /a Bosno in Herceg., komunal, oblig. Zemalj. banko za Bosno in llerceeg posojila mest Splita Reke in Za Ira. žrebanie raznih komunalnih zadolžuic Hrv. Slav hipot. banke v Zagrebu, srečk avstrijskega rdečega križa, srečk madjnrskega rdečega križa, brezobrestnih preraijskib obligacij madjarske hi-potekarne banke. Ogledni izvod brezplačno! Naročnina za eno leto 60 Din, za pol leta 30 Din za četrt leta 20 Din. Pisma iu denarne nakaznico na upravo „V j e s n i R Sreće" v Zagrebu Preradovičeva ulica 5. — Telefon 1-88. J. Čirikov: Med nebom in zemHo ( Kovčeg... Zbornik Zveze ruskih pisateljev na Češkoslovaškem, I. Praga, 1926.) (Konec.) Poletna noč leti nad neskončnim jezerom. Tisoče zvezd se zrcali v vodi. Trije črni menihi: eden na poveljniškem stolpiču in dva ob krmilu, vodijo ladjo. Barvna lučka meče sinjkaste in rožnate sence na žalostni Marijin obraz. Ženske pokleknejo in vroče molijo: »Priprošnjicat Mati Gospoda v višavah ! Nenadno se prekine nočni mir. Nekdo obupno trka ua vrata in žalostno vpije: »Pustite me, prokleti kutarji! Obesil se bom! Vse bom zapil, a vam počenega grosa ne zapustim, podgane samostanske k Ljudje se vznemirjeni zbirajo poleg zaklenjene kajute. Odtod hripavo kriči neviden človek: »Pravoslavni, pomagajte! Mati in mlajši brat mi strežeta po premoženju. Pobegnil sem iz norišnice, ko so me zaprli. Zdaj pa me hočejo dati med menihe! Prej se bom obesil!« Ljudje so zmedeni. Menih, ki pride na krov, jim pojasni, kdo je noter. Mlad bogataš, sin strogega trgovca, je po očetovi smrti prijel do denarja. Razmetaval ga je in se je zapil. Mati je po dolgem brezuspešnem zdravljenju sina pregovorila, naj gre za nekaj časa v samostan k znanemu predstojniku. Upala je, da bo pijanca izpreobrnilo strogo življenje, molitev, post in delo na vrtu. A pametni »izletniki« so na parniku preskrbeli izgubljenega sina z vodko in zdaj je zdivjal. Pijanec je že ponižnejši. Obupno prosi: »Sveti oče! Za božjo voljo, en požirek, samo enega mi prinesi! Niti besedice ne bom več rekeL Tako me žge, hudo .. Joče se. — »Revež ti. Ali ne bi rajši iz-pil blagoslovljene vode?« svetuje neka sočutna ženska. Rajši bi bila molčala. Bes je zopet popadel nesrečneža; norčuje se, razgraja in preklinja vse sveto. >Eh, kjer je Bog, je zraven tudi vrag, rajši grem stran.< »Ali se bojiš, mati?« zasmehovalno vpraša star, Sokratu podoben romar z očali, katere drži skupaj umazana vrvica. »Ne boj se umazane besede, mati, varuj se umazanega dejanja!« Romarjev počasen in krotek glas pripoveduje v temi čudežno zgodbo: »Človek naj se ne boji blata, če hoče komu pomagati. Poslušajte, bratje in sestre, s kako priliko nam je to razodel tiospod: Dva priprošnjika, dva velika svetnika, Kasjan in Nikolaj, sta šla h Gospodu. Imela sta bele praznične obleke in sta jih čuvala pred blatom in cestnim prahom, da se brez madeža prikažeta pred Bogom. Spotoma sta videla, da je kmečki voz obtičal v blatu Kmet ju je lepo prosil, da ntu pomagata iz jame. Svetnika sta se ustavila in videla, da se je konj pogreznil do trebuha. — Kako pa bodo izgledali naši beli plašči? sta rekla, — kako bpva maševala v nebesih? — Vendar je bilo treba pomagati. Nikolaj je skočil noter v blato. Kasjan pa je premislil: Zakaj bi se umazala oba skupaj?, je rekel. Naj poskusi Nikolaj pomagati sam, jaz pa priskočim šele, če bom videl, da on ni vozu kos. Mogoče bo zadosti močan. Čemu bi potem brez potrebe untazal svojo belo obleko? — Tako je razsodil Kasjan in je imel prav po našem, človeškem razumu. A Bog je mislil drugače. No, Kasjan je videl, da je pnnietno storil. Nikolaj je res sam potegnil voz ven. Kmet se mu je lepo zahvalil in odpeljal. Svetnika pa 'sta šla svojo pot. Kasjan je gledal Nikolaja, se veselil svoje čiste obleke in venomer ogorčen ponavljal: — Kako si se untazal, Nikolaji Kaj poreče Gospod Bog? Ali se ne bi rajši kje preoblekel? Nikolaj ga mrko pogleda, a nič ne reče. Ni bil nikoli zgovoren. Prišla sta v nebesa. Bog ju je pogledal in rekel: — Dobro si uaredil, Kasjan, da si skrbel za belino in brezniadežnost svoje obleke. S tent si počastil sijaj mojih nebes. A ti, Nikolaj, si naredil še boljše, ker si pomagal kmetu v bedi in se nisi zbal dela ter blata. Zato bodo praznovali ljudje tvoj god dvakrat na leto, spomladi in pozimi. Ti pa, Kasjan. boš praznoval samo enkrat v štirih letih.4 — Giejte tedaj, pravoslavni, božja pravica je drugačna kakor človeška.« : Bog ima hitrejše oko kakor mi!« Poletna noč neslišno pojema. Peroti galebov, ki zasledujejo ladjo, niso več bele, temveč rožnato zlate. — Slava Ti, ki si nam daroval luč! — Kliče menih-kapitan, in prične se jutranja molitev. V tem trenutku pošlje Gospod molilcem skušnjavo! Z ropotom so se odprla vrata zaprte kajute. Napol oblečen človek je skočil ven, pre-vrgel par ljudi, se prekrižal in v trenutku zletel čez krov. Vse je zakričalo. Parnik se ustavi. Znoreli pijanec na splošno začudenje ni utonil: urno je plaval naprej in se vedno bolj oddalil od ladje. Kolesa so zaškripala. Spustili so čoln. Romarji so se razburjali. — Glej, čudež! Utrudil sc je že, ne plaav več in vendar se drži. Še voda ga ne vzame. Se ni še pokoril za svoje grehe. Pol ure pozneje sc je čoln vrnil- Nepremično truplo z odprtimi motnimi očmi so dvignili na krov. Romarji so plašno gledali sinjkaste ustnice, j »Naj mu sije večna luč!« je žalostno rekel 1 ženski glas. »Ne vem, ali mu bo... To je velik greh — vzeti si življenje.« Menili-mornar je odvzel utopljencu rešilni pas. — Hotel je priti do kopnega, a slabo je 1 Razen ti. decembra praznuje pravoslavna cerkev Se prenos ostankov sv. Nikolaja iz Male Azije v Bari dne SI. majnika. Sv. Kasjan pa ima svoj dan 20. februarja, to jc v prestopnih lotih. Ostala leta nima lastnega dneva in se časti njpgov spomin na tuj dan — 28. februarja. nataknil pas, zlezel mu je na vrat in ga je oviral Zato ni utonil, čeprav je bil brez zavesti. Debel gospod z očali se je pret il skozi množico in je pričel poskušati z oživljanjem. Enakomerno so se vzdigovale lesene roke, iz ust in nosu je curljala penasta voda. Okrog je vladal nezaupljiv in sovražen molk. Kmalu so se pričele opazke. »Končajmo to bedarijo! •< »Mar je mrlič za igračo?« »Molitve potrebuje, ne pa suvanja.« A težko hropeči gospod se ni zmenil za t( besede. Prišel je kapitan, brat Vitalij. Blagoslovil je gospoda z očali in rekel navzočim, preden je odšel: »Zakaj ne pomagate?« Godrnjanje je takoj nehalo. Našli so se po-magači. Doživeli smo čudež: utopljenec je nenadno zahropel. To je bilo tako strašno, da je stopila množica korak nazaj. A glasoiv so se ponavljali. Po petih minutah je utopljenec težko zasopel ob vsakem dviganju rok. Stresel se je in odprl oči. Sopihanje je postalo pravilno globoko dihanje. V očeh je vzplamtela slabotna življenska luč? Vsi so se prekrižali. Utopljenec je sedel in se zjokal, nato se je prekrižal. »Vstani in pojdi z menoj!« je rekel zopet prijazno nek menili. Odpeljal je premrlega ponesrečenca k strojem v golbino ladje. — No tam se bo pogrel, tam jc vroče kakor v peklu. Vsi so veseli. Poslušam razgovore o grešnikih, čudežih in vstajenju. Toda nihče ni govoril o gospodu z očali, ki je rešil človeka. Nobenegn občudovanja, hvaležnosti ali pozornosti! Pozabili so ga popoinoma. To mc je razburilo. Romat s Sokratovo zunanjostjo je pravil o sv. Ivanu Novgorodskem, ki je zajahal hudiča in ga nesel v Jeruzalem. Kaj to pomeni v tem trenutku? — sem mislil, izkazalo se je, da nisem razumel zveze. »Bog prisili tudi hudiča, da služi sveti r es- nici. Tako je bilo tudi danes, bratje. Bes je hotel pegubiti dušo, a zdaj se bo rešila. Bog ga jc osmešil vpričo nas. Nisem zdržal iu sem prestregel besedo: Tirade proli duhotmikcm Mesto, da bi govorili o proračunu, SDS in HSS hujskati proti duhovnikom — Predlog o odpravi bire — Govori Radiča in Pribičeviču — Dva proračuna sprejeta k Belgrad, 7. marca. (Tel. »Slov.«) Se-ljaško-demokratska koalicija nadaljuje svojo obetrukcijsko delo v parlamentu. Se vedno sc ne udeležuje razprav, pač pa stavtja predloge pred dnevnim reclom. Tako je danes stavila nujen predlog, da se duhovniška bira ukine. K temu predlogu je obširno govoril Stjepan Radič, ki je porabil priliko, da da duška razpoloženju proti katoliški duhovščini. Za njim je govorii Radičev poslanec Pavle Matica, ki je, čeprav jc katoliški duhovnik, zagovarjal ta predlog. Poslednji se je z vnemo zavzel za odpravo bire dr. Albert Kramer. Minister za vere Milan Simouovič jc v imenu vlade izjavil, da ne more sprejeti nujnosti predloga. Predlog je nato večina odklonila. Nato se je izvolil odbor za revizijo gospodarskih pogodb. V tem odboru so: radikal Kajundžič, radikal Gjura Jankovič, Stjepan Barič (Jugosl. klub), radi-čeveč Sutej, sam. demokrat Besarivič, demokrat Radivojevič, musliman Kulenovič, zemljo-radnik Tupanjanin. Razprava o proračunu zdravstvenega minstrstva Skupščina je prešla na razpravo o proračunu ministrstva za narodno zdravje. Zdravstveni minister Dobrivoj Gerasima Popovič je podal ekpoze, v katerem je med ostalim izvajal: Ljudsko zdravstvo je moč vsakega naroda in temelj vsakemu napredku in ljudskemu blagostanju. Odkrito moram reči, da narodno zdravje v naši državi ni takšno, kakor bi želeli. Nato govori o elementih, ki vplivajo na narodno zdravje, o gospodarskem in socijal-nem položaju, o kužnih boleznih itd. Higienska kultura se ne more razviti tam, kjer ni splošne kulture. Te ni tam, kjer je pri nas 70 do 80 odstotkov analfabetov. Minister je izdelal pravilnik za ljudsko prosveto o higieni. Ta pravilnik bo stopil v kratkem v veljavo. Delo se bo pričelo v maju. Takrat se bodo vršili zdravstveni dnevi po celi državi s praktičnimi predavanji iz področja higiene. Taka predavanja so potrebna leto za letom. Treba bi bilo ustanoviti fond za varovanje narodnega zdravja. Med nalezljivimi boleznimi je najnevarnejša tuberkuloza, ki zahteva letno okrog J0.000 žrtev. Ker je tuberkuloza v prvi vrsti bolezen, ki izvira iz nezdravih stanovanj, je treba naipreje pričeti z reševanjem stanovanjskega vprašanja. Odpornost proti bolezni je med ljudstvom zelo padla. To je razvidno iz Ljubljanski občinski svet tega, ker jc na deželi do 30 odstotkov otrok nesposobnih za šolo in več kot 30 odstotkov nesposobnih rekrutov. Nato se je seja zaključila. Na popoldanski seji ob pol 5 sc jc pričela debata. Govorili so demokrat Stevčič, zemljoradnika Lazič in Savljič ter radikal Milan Kostič. Proračun ministrstva za narodno zdravje jc bil z večino glasov sprejet. Nato je predsedujoči dr. Hrasnica izjavil, da bi sedaj moralo priti na vrsto zunanje ministrstvo. Ker pa jc zastopnik zun. ministra dr. llija Šumenkovič šele prevzel zun. ministrstvo, sc Sc ni mogel dovolj pripraviti za ekspoze. Radi tega je predlagal, da bi se razprava o zun. ministrstvu odložila na pozneje za ministrstvom za agrarno reformo. Proti temu jc govoril zetnljoradnik Lazič. Večina jc predlog sprejela. Proračun finančnega minirtrstva Za tem je skupščina pričela z razpravo o proračunu finančnega ministrstva. Ker je fin. minister bolan, ga je zastopal trgovinski minister dr. Spaho. Minister dr. Spaho je otvoril debato. V kratkih besedah je dejal, da je vlada v svoji fin. politiki dala obširen ekspoze ti- j skan. Radi tega smatra, da ni potrebno, da bi dal posebno izjavo. Sicer bo že fin. minister imel priliko, da pred narodno skupščino govori o novih momentih v fin. politiki, ko pridejo na vrsto rezervni krediti, drž. dohodki in fin. zakon. Pri tej priliki bo fin. minister pojasnil, kaj se je dogodilo po predložitvi proračuna. V debati so govorili soc. Pctejan, hrv. fcd. dr. Pavelič, rad. Trbič. Nato je večina sprejela proračun fin. ministrstva. Predsednik je sejo zaključil ob en četrt na 9 zvečer. Nova zaletavanja Radiča in Pribieeviča k Belgrad, 7. marca. (Tel. >Slov.c) KDK je za jutri pripravila zopet podoben predlog, da bi obstruirala skupščinsko delo. Ta predlog se tiče notranjega ministrstva in takozvane Glavnjače. Predlog vprašuje notranjega mini- , stra, če je kaznoval podrejene organe, ki so ob debati o Glavnjači polemizirali v časopisju in napadali poslance, s čemer so se pregrešili proti čl. 8?>. ustave, ki predpisuje, da narodna skupščina občuje samo neposredno z ministri. Včeraj ob 0 zvečer ee je vršila v magistratni dvorani redna soja ljubljanskega občinskega svet«. Kakor vedno, je bila ludi tokrat galerija nabito polna. Navzoči so bili vsi občinski svetniki. Sejo je otvoril župan dr. Puc, ki je ugotovil sklepčnost seje ln imenoval overovateljom zapisnika ing. Bovca (SDS) in Miklošiča (soc.). Nato je župan sporočil, da je kamnoseški mojster g. Alojzij Vodnik duroval za občinsko reveže ob svoji 601etnlei znesek 10.000 Din, za kar mu izreka zahvalo. Občinski svet je to st>oročilo sprejel z odobravanjem. Dve drugi tvrdfri sta darovali v isti nameu po 500 Din. Nekatere točko dnevnega Deeutacra ooliciiskih uslužbencev v Sloveniji pri dr. Korošcu k Belgrad, 7. marca. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je notranji minister g. dr. Anton Korošec sprejel deputacijo Društva policijskih uslužbencev in vpokojencev iz Slovenije, katero je predstavil narodni poslanec Franjo Žcbot. Deputacija je ministru razložila želje in prošnje osobja državne policije, detektivov in vpokojencev. Predložila mu je posebno spomenico. Minister je odposlanstvo zelo prijazno sprejel in dal zagotovilo, da bo storil vse, kar mu je mogoče, da sc poiožaj njemu podrejenega osobja vsaj polagoma zboljša. Starovpoko'enci in rentniki v SeSgrsdu k Belgrad, 7. marca, (Tel. ».Slov.«) Ker finančno ministrstvo dosedaj še ni izvedlo pri južnoželezniških vpokojencih prevedbe iz kronskih v dinarske, je prispela tc dni v Belgrad posebna dcputacija Društva starovpoko-jencev pod predsednikom Šalamunom. Intervenirala je v finančnem ministrstvu, kjer jc dobila obvestilo, da prometno ministrstvo dosedaj še ni obvestilo finančnega ministrstva, da mora po rimskem sporazumu naša državna blagajna plačevati pokojnine južnoželezniškim slarovpokojcncem. Istočasno je odposlanstvo interveniralo tudi glede plačevanja rentnin že-lezničarskim invalidom. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu se neprestano izgovarja, da ne bo plačeval rentnin, ker ministrstvo nc prispeva zadostnega zneska. Posl. Franjo Zebot jc vodil deputacijo k ministrovemu pomočnik« in načelniku finančnega oddelka v ministrstvu. Oba sta dala zadovoljiva zagotovila, da sc bodo vsa ta vprašanja ugodno uredila. Svečana Izročitev češkoslovaških odlikovanj k Belgrad, 7. marca. (Tel. >Slov.c) Danes se jo vršila v kabinetu skupščinskega pred-sedništva skromna svečanost, na kateri je češkoslovaški poslanik dr. Jan Seba predal odlikovanja našim parlamentarcem, ki so pred letom obiskali Prago. G. Seba je imel pri tej priliki prisrčen nagovor, na katerega je odgovoril poslanec Pavle Radič. Nato je pripel odlikovanja bivšemu skupščinskemu predsedniku Triikoviču, bivšemu skupščinskemu podpredsedniku clr. Subotiču, skupščinskemu tajniku Stjepi Kobasici, poslancu Pavlu Radiču, dr. Ivanu Raduujičo, dr. Seče-roTU, dr. Vildorju, Janezu Strciun, Salihu Bu- Ijiču in dr. Basnričku. Češkoslovaški poslanik g. Šeba je odšel iz skupščine na magistrat, kjer je istotako na svečan način predal odlikovanje županu dr. Kunianudiju, k Belgrad, 7. marca. (Tel. »Slov.«) Nocoj je prispel v Belgrad predsednik češkoslovaškega parlamentarnega odbora za sodelovanje z jugoslovanskim parlamentom, poslanec Uhlif. Poslanec UhliF se bo jutri udeležil seje našega parlamentarnega odbora za jačenje ožjih zvez s Češkoslovaško. 'zprememba v zunanjem ministrstvu k Belgrad, 7. marca. (Tel. •/Slov.?) Dosedanji šef konzularnega trgovinskega oddelka v zunanjem ministrstvu Radovan Šumenkovič je imenovan za generalnega konzula na Dunaju. Za šefa konzularnega trgovinskega oddelka v zunanjem ministrstvu je imenovan dr. Svetislav Predič, dosedanji vicedirektor Prometne banke, ki je istočasno sprejet v diplomatsko ?lužf>o v činu generalnega konzula. Vlada za vinogradnike k Belgrad, 7. marca. (Tel. ♦■Slov/;) Eko-nomski-fin. komite ministrov je imel popoldne sejo, na kateri je sklenil, da se uvozna carina na galico zniža za 50 odstotkov od 12 na 6 zlatih dinarjev. Ameriški Madjari proti Bethlenu. N*ewyork, 6. marca. Madjarski izseljenci so priredili demonstracijo proti pripravam za slovesen sprejem madjarske delegacije ob priliki slovesnega odkritja Kossuthovega spomenika v Newyorku- V svojih govorih so na najostrejši način obsodili sedanji madjarski režim, Rothernierjcvo akcijo in zahtevali za madjarski narod doma politično svobodo kot jo imajo drugo srednjeevropske države. Izpraznitev Porenja pride junija na vrsto! v Pariš, 6. marca. (Tel. Slov.) Echo de Pariš* poroča, da je dr. Stresemann v razgovoru z Briandom dal zagotovilo, da naj se vprašanje izpraznitve Porenja v sedanjem zasedanju spričo bodočih volitev v Nemčiji in Franciji ne načne niti teoretično, da pa naj pride na vrsto v junijskem zasedanju. v Pariz, 6. marca. (Tel. »Slov.«) Ko se jc danes v Troyesu vračal v vojašnico 305. topniški polit, je poveljujoči Č istnik domneval, da jc občinstvo psovalo vojaštvo. Prišlo je do spopada med vojaštvom in komunisti, ker jc čaetnik zapovedal pravcati juriš na množico z nasajenimi bajoneti. Pri spopadu je bilo ranjenih 5 oseb z bajoneti in udarci kopit. v reda so bile črtane. K zapisniku prijavi ing. Gustinčič popravek. Šlo mu je namreč za izjavo, ki jo je podal ob priliki volitev v odseke, do bodo socialisti in komunisti glasovali za SDS. Popravek je bil na zahtevo kluba SLS prečltan in kvitlrnn s splošnim smehom. Obligacijsko posojilo mestne občine Predsednik revizijske komisije dr. Gregorič (SDS) poda nato svoje poročilo o obligacijskem posojilu, ki ga jo uvedol bivši komisar Mencinger. Mestna občina jo razpisala dne 24. dec. 192P. 6% obligacijsko posojilo do najvišjega zneska 30 milijonov Din, vračljivih v največ 30 polletnih enakih obrokih. Za amortizacijo posojila so bile določene najemnine v hišah, ki bi se zgradile s tem posojilom, dalje desetina vsakoletne vodo-rine in gostaščine in posebna trošarinska naklada po 50 par od vsakega konsumirarega litra viua. S pomočjo obligacijskega posojila so se pričele graditi sledeče stavbe: 1-1 zasilnih hiš v Ko-leziji s po 4 euosobnimi stanovanji, poslopje Delavsko zbornice z 32 stanovanji ter uradnimi ln drugimi lokali, hiša na Poljanski cesti s 113 stanovanji in 19 vil za topničarsko vojašnico z 69 stanovanju V vseh teh zgradbah bo 498 sob. Skupna stavbna glavnica za to bi znašala 35 milijonov dinarjev. Dosedaj pa se je prodalo obligacijskega posojili za 11,103.300 Din in primanjkuje torej 28,836.200 Din. Poročevalec dr. Gregorič priznava Mencingerju plemeniti namen, obžaluje pa. da se je komisar v svojem optimizmu zmotil in da ni računal z realnimi dejstvi, radi česar posojilo ni tako uspelo, kot bi bilo treba. Od decembra 1927. je posojilo na mrtvi točki. Občina nima sredstev, da zadosti svojim obveznostim. Optimizem glede sub-skribcije posojila se ni obnesel. Sledil je referat finančnega odseku, ki ga je podal Tavčar (SDS). Predlagal je, da naj mestna občina pospeši prodajo obveznic obligacijskega posojila potoni sindikata bank. Kar bi obveznic ostalo, naj se lombardirajo po najugodnejših pogojih pri denarnih zavodih. Dalje naj se najame posojilo 15 milijonov Din za kritje obvez, kf izhajajo iz gradbene akcije obligacijskega posojila, dalje naj se določi rok za podpisovanje obligacijskega posojila do 28. avgusta 1928. in da se pooblašča župan, da prične neobvezna pogajanja v svrho najetja inozemskega investicijskega posojila. Pri debati izjavlja dr. Lemei, da proti obligacijskemu posojilu ni mogoče govoriti, pa se jo s to akcijo pričelo prepozno. Nato kritizira najemnino v mestnih hišah in načrt za amortizacijo. Graja, da obligacijskega posojila nI podpisala niti ena banka. Dr. Ravnihar se izjavi proti temu, da bi se vnašala v to zadevo politika, ker gre za splošno socialno akcijo, in je treba računati s tem, da bo uspeh le akcije šele tedaj popoln, če je ves občinski svet v leia vprašanju solidaren. Zamisel komisarja Mencingerja je bila v na5i javnosti zelo simpatično sprejeta, in kar je treba najbolj poudarjati, zlasti v plasteh srednjega stanu. Prvi podpisniki obligacijskega posojila so bili uradniki. Oni učitelji in nižji uradniki, ki so s podpisom 500 Din obligacijskega posojila ta znesek prispevali, eo storili za stanovanjsko akcijo več kot (ing. Gustinčič: :Kot vsa buržuazija!«) — kot pn marsikak ljudski tribun, ki ima polna usta besed za rešitev stanovanjske bede, dejansko pa za to še ni ničesar storil. (Glasovi iz vrst SLS: >Ili5e kupuje, pa stranke ven meče.«) NaglaSati pa moram tudi, da veliki kapital v tem odločilnem trenutku ni storil svoje dolžnosti. Umevno je torej nezadovoljstvo, ki ga izraža mali človek proti njemu. Z gotove strani se je izvajala proti obligacijskemu posojilu sabotaža, in tućli časnikarstvo ni, ■a nekaterimi izjemami seveda, storilo svoje naloge. Priznam pa, da je izostala sistematična propaganda proti tej akciji. Ideja g. Mencingerja je zdrava. Veliko jo vladni komisar dosegel tudi s tem, da jo preskrbel obligacijskemu posojilu pupilarno varnost, to jo, da se. morejo obveznice posojila uporabiti za kavcije, naložbe pupilarnega denarja itd. To jamči, da je tak papir zdrav, da je denar, naložen vanj, varen, kakor bi bil naložen v vsako varno hranilnico. Dr. Ravnihar govori še o amortizacijskem načrtu, ki je zelo ugoden in ki izkazuje še celoletni prebitek. Poudarjati jo treba tudi to, da se bo premoženje mestne občine, ko bo amortizacija dovršena, povečalo za 33 milijonov Din, kolikor predstavlja vrednost novih stavb, če dr. Lemež obžaluje, da se je ta akcija prepozno začela, mu mora biti tudi žal, da g. Mencinger nI poprej prišel na magistrat. Ne razumem, zakaj predgovornik delo g. Mencingerja tako zelo napada. (Smeh v dvornui.) Ing. Gustinčič navaja neke številke, s katerimi skuša dokazati, da so najemnino v mestnih hišah oderuške. S svojimi izvajanji pa doseže prav slab efekt pri ostalih občinskih svetnikih, zlasti ko skuša ponazoriti kot ideal, kako naj se reši stanovanjska bedi, zgled dunajsko občine. Trofcsor Jarc: »Težko je odgovoriti ing. Gu-stinčiču. ker za njegove številko nimamo prav nobeno kontrole. (Medklic: -To so loterijske številke!*) Gre pa za to, da hoče ing. Gustinčič pri naa prevzeti vlogo dunajskega Breituerja. Gospodje socijalisti in komunisti se zavzemajo za velike stanovanjsko hiše, ker vedo, da bi tam najbolj uspevala njihova agitacija. Mi ue uvidimo, da bi vodila pot do človeškega blagro po tisti poli, kot mislijo to na Dunaju, ker je bila zažgana justičnu palača. Vi, gospodje, vidite povsod potrebo socializacijo in razlastitve,, ml pa vidimo kot ideal človeškega bivališča male hišo, ki bodo last malega človeka, kjer bo živel srečno s svojo družino. Take hiše smatramo za najbolj primerno rešitev tega perečega vprašanja, najbolj primemo zn našo razmere in najbolj primerno »udi za brezetano-vanjce same. Govori še Likar, ki poveličuje dunajski sistem. Občinski svetnik Pire: >B11 sem na Dunaju m sem so prepričal, da so tam izredno visoke najemnine.! Po kratkem govoru dr. Bohinjca prevzame besedo Se poročevalec Tavčar, nakar je bilo v soli pet predlogov sprejetih, in sicer razen prvega, proti kateremu eo glasovali socialisti in komunisti, vsi soglasno. Poročilo finančnega odseka Na dnevnem redu so bile nato še ostale točke poročila finančnega odseka. V imenu odseka jq predlagal poročevalec Tavčar, da se podaljša najemninska pogodba za hišo št 3. na Cankarjevem nabrežju. Predlog je bil soglasno sprejet Enaku tudi predlog, da se oproste plačila občinskih do klad do 1. 1931. Po krajši debati je bilo soglasno sprejeto, da se odpišejo narodnemu gledališču v Ljubljani z ozirom ua njegovo težko materialno stanje vsi stroški zn razsvetljavo. Stavbni zadrugi >llerk se je dovolilo posojilo 30.000 Din, da zadruga izvede svojo likvidacijo. Mestna o'bSina јч namreč pri tej zadrugi udeležena. Poeojilo ima garancijske pogoje. V zadevi amortizacije posojila Din 2,500.000 za odkup in razširjenje cestne električne železnice je bil sprejet predlog odseka proti glasovom socialistov in komunistov, ki so zahtevali o tem natančno debato. Vprašanje odkupa cestne železnice pa se bo, bolfkor jo župan zagotovil, razčistilo na eni prihodnjih sej. Predsednik tega odseka Urbauiič poroča, rja so bile nekatere osebe sprejele v občinsko zvezo, nekatere pa v domovinsko zvezo. V mestni posredovalni urad je bilo ponovno izvoljenih vseh dosedanjih pet zaupnikov. V načolstvo bolniške blagajne mestnih uslužbencev so bili Izvoljeni s strani občinskega sveta soglasno Urbančič, Ptšek, Likar, Rntar in Golmajer. Poročilo personalno-prav-nega odseka in predlogi so bili soglasno sprejeti Gradbeni odsek Sledi poročilo gradbenega odseka, ki ga poda ing. Bevc. Sprejeti so bili naslednji predlogi: V j trnovskem predmestju so nakupi parcela št, 103,1. i v svrho ureditve Jeranove ulice. V svrho podalj-: šanja Holzapflove ulice se nakupi za 20.000 Din tamkaj ležeče zemljišče. Izda se gradbeno dovoljenje za mestne hišice v Koleziji. V Ilirski ulici se podaljša, v Vogalni ulici pa zniža cestni kanal Prtzivu ge. Terezije Leveč gledo izdaje gradbenega dovoljenja za hišo na Dunajski cesti se deloma ugodi. Spremeni se regulacijski načrt na Vrtači in na Dunajski cesti. Deloma se ugodi tudi prizivu ge. Marije Kregarjeve glede izdajo uporabnega dovoljenja za kinematografske predstave v Medvedovi ulici. Vsi predlogi tega odseka en bili soglasno sprejeti, razen zadnje točke, prof: kateri sta glasovala oba komunista. Obrtni odsek Poroča Kebek. Ugodi se prošnji Franca Je* reba za podelitev tiskarniške koncesijo. Proti tej točki so glasovali občinski svetniki SLS. V Ljubljani imamo 9 tiskarn s popolno in 5 z omejeno koncesijo. Samostojni predlogi obč. svetnika Mnsarja Župan prečita samostojni predlog g. Mnsarja glede odprave nedostatkov pri mestni klavnicL Predlog je bii odkazau gradbenemu ifclsekn. Stanovanjska hiša za carinske uslužbence Župan prečita nujni predlog ing. Gustinčič«, da mestna občina izposluje iz kaldrminakega fonda določeni znesek 6 milijonov Din za zgradbo stanovanjske hiše za carinske uslužbence. Nujnost J« bila predlogu priznana, nakar je ing. Gustinčiit utemeljeval svoj predlog. Zatem se je priglasil L besedi Ing. Ruch >Govorimo o stvari, ki se je v volivni kam-pauji za mestni občinski svet tolikokrai navajala. Zlasti se je tu zelo razpisal starina »Slovenski narode, ki mu očividno ni bilo všeč, da je dosegel naš tedanji minister za javne zgradbe Ing. Dušan Sornee v sporazumu s finančnim ministrom spremembo zakona o kaldrmini iu z izpremembo določil uporabo kaldrminskega fonda. Minister ing. Sernee je dosegel, da se sme kaldrminski fond uporabiti tudi za zgradbo poslopij in stanovanjskih hiš za carinske uslužbeuce in ne samo za popravo cest, ki vodijo neposredno k carinarnicam, ter ograj okoli carinarnic. S tem je ing. Seruec dosegel, da je obstal pri nas marsikak denar, ki bi moral sicor kot preostanek po starih določilih romati v Belgrad. V imenu kluba SLS Izjavljam, da bomo za predlog glasovali.< Predlog je bil nato soglasno sprejet Službena pragmatika mestnih uslužbencev Dr. Lemež je vložil nujni predlog glede ureditve službenega razmerja mestnih delavcev ln glede uveljavljeni« principa osemurnega delovnega časa v V3eh mestnih podjetjih. Občinski svetnik Krok je k temu podal kratko izjavo: >2lo g. predlagatelj je naglašal, da j« bilo lo vprašanje za mestne delavce ugodno re Seno tedaj, ko je bila v občinskem svetu v večini Zveza delovnega ljudstva in kjer je pri tem iniciativno in pozitivno sodelovala zlasti SLS. Naš tovariš, občinski svetnik Pire je bil tedaj predsednik personalnega odseka. Kakor tedaj, tako bomo tudi sedaj stali na stalsišču, da se mora mestnim uslužbencem v vseh podjetjih definitivno brezpogojno urediti službeno razmerje in priznati oseiu-urni delavnik. Zato bomo mi za la predlog glaso-vali.< Predlog je bil soglasno sprejet. Prečitaui so še bili številni predlogi za ureditev raznih uedoslatkov pri juvnili zgradbah in cestah v Ljubljani ter razni predlogi socialnega ni fospodarskega značaja, ki ao vsi prišli iz vrst SLS-upan jo predloge izročil posameznim odsekom. Ker so predlogi domalega vsi izredne važnosti zn prebivalstvo Ljubljane, poročamo o njih na drugem mestu. Sledila jo še neka interpelacija dr. Lemeža. nakar jo bila seja občinskega sveta zaključena. Včerajšnja seja ljubljanskega občinskega sveta ie bila zelo mirna in je imelii predvsem uprav-uo-rormaleu pomen. Politična vprašanja in nasprotja v politiki na tej soji niso prišla toliko v postev Javri seji je sledila tajna seja, ki se je pričela ob 10. zvečer. Kupujte stadionske s A! Žrebanje bo nepreklicno dne ZS. marca mudil v neki gostilni v Dravljah. Bil je v družbi z uekim svojim stanovskim tovarišem ln ko se je ta odstranil iz gostilne, jo Narobe opazil, da mu je izginila listnica s 1450 Din vsebine. Narobe je misli, da mu je njegov tovariš v šali vzel denar tn je stopil za njim. Ta pa mu je zanikal, da bi si prilastil denar. Tudi gostilničar ni vedel, kam bi izginil Na-robetov denar. Ni izključeno, da je Narobe denar kje izgubil. Varuhe se infiuence! Kadar pr deie v sllR г zunanjimi osebami, Vas bodo lmjla/.iu obvarovalo uuvurnostl event. okužonja okusni' Ашатшм Maribor □ Današnji koncert so začne točno ob 8. Uljudno prosimo p. n. udeležence, da pridejo na koncert točno' do osmih zvečer, ker se bo koncert točno začel. □ Nezgode. Na Glavnem trgu se je včeraj dopoldne zgrudila vsled srčnega krča Alojzija Predikaka, ki je komaj 33 let stara. Rešilni odedlek je bil o nezgodi takoj obveščen ter je nezavestno odpeljal na njeno stanovanje. — Zupanič Ferdo je sekal v ponedeljek popoldne drva. Po uesreči pa se je vsekal globoko kuh> v dlau leve roke. — Dimnikarski pomočnik Frkanec Vinko pa si je popravljal neko orodje ter si. pri delu zadal precejšnje poškodbe na levi roki. Obema je nudila rešilna postaja prvo pomoč. □ Tatvina. Na pustni torek zvečer je bilo v veži eue Pobreških gostiln Rudolfu Horvatu ukradeno dvokolo. Kolo je znamke Neger F. N. S., ima številko 1717 ter je črno pleskano in skoraj popolnoma novo. Vredno je 2200 dinarjev. Za storilcem ni nobenega sledu. □ Mariborsko slov. žensko ilruštvo se najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri naši prireditvi v prid otroške bolnice. Prisrčna zahvala cenj. šolskim vodstvom in cenj- učiteljstvu dekl. mešč. šole I. In II., zavoda čast. šolskih sester ter dekl. ljudske šole II. in (IV.) za res lepe nastope, ge umeluici Brandl-Pelikanovi in g. kapelniku Frischu za sodelovanje otroškega orkestra in plesni uči-leljici gdčni Pečnikovi za nastop njenih učencev. Prav lepo se tudi zahvaljujemo g. Hara-stoviču, ki je z osebnim nastopom tako veselo zaključil zelo lepo uspelo otroško prireditev. Prav posebna zahvala pa še ravnateljstvu tvrdke Union, ki uam je prireditev omogočilo f tem, da nam je stavilo svojo veliko dvorano p kurjavo brezplačno na razpolago. Cisti dobiček prifeditve je znašal -1.443 Din 30 p, zbirka za otroško bolnico je s tem dosegla 236.773 dinarjev 30 p. Cel/e & Stanovanjskemu vprašanju т Celju je bil posvečen zadnji ponedeljek redni sestanek celjskih somišljenikov SLS. Iz zanimivega referata podžupanu g. dr. Ogrizka iu nato sledečega ži-viknega razgovora posnemamo: Kričanje, da bi mogel postati 1. maj v stanovanjskem oziru katastrofalen, vsaj za Celje ni upravičeno. Doslej je bilo podanih le 20 odpovedi. Izmed teh se jih П nanaša na hiše ob vogalu Kralja Potra in Vodnikove ulice, ki se bodo morale radi novogradnje podreti. Pri večini ostalih odpovedi stanovanja ui- Za povzdiso zdravstva v L'ubl?ani Samostojni predlogi kluba občinskih svetnikov SLS na seji o bonskega sveta dne 6. marca Ustanovitev šolske poliklinike za deco osnovnih šol. Država ima svojo dobro delujočo šolsko polikliniko učence srednjih šol z različnimi ambulatorji in zdravniki specialisti. Sta-riši v Ljubljani splošno hvalijo to prepotrebno ustanovo, žal ni preskrbljeno za deco osnovnih šol- V novi mestni hiši na Poljanski cesti naj se urede pritlični prostori za mestno in za državno šolsko polikliniko, ki naj delata skupno, zato naj stopi mestna občina v stik z državno sanitetno oblastjo, da pose v tem oziru svoje mnenje. Potrebni prostori naj se takoj rezervirajo iu naj se ne oddajo za naselitev trgovin, pisa-ren ali bank. Od teli zgradb naj ima predvsem ljudstvo korist. Protituberkulozni dispanzer. 1. Občinski svet skleni, da se čimprej ustanovi tudi v Ljubljani protituberkulozni dispanzer, ki obstoja že po vseh večjih mestih. Tak dispanzer bo prišel v korist predvsem srednjim slojem. Vodstvo dispanzerja naj se poveri samo strokovnjaku. 2. Enako naj mestna občina osnuje dečji dispanzer, ker je državni preobremenjen. Tudi ta naj se poveri samo strokovnjaku. Kopališča. Občinski svet skleni, da se čimprej zgradi v Ljubljani javno ljudsko kopališče, ker jo sedanje mestno kopališče premajhno. Zahteva sedanjega časa je, da pride ena javna pršna kopelj na 200 prebivalcev. Ker inia Ljubljana 60.000 prebivalcev, potrebuje torej 300 javnih prh- Ker že deluje nekaj javnih prh, bi naj imelo novo mestiu kopališče vsaj 200 prh. Kadnih kopelji javno ljudsko kopališče ne potrebuje. 2. Enako naj zgradi mestna občina šolsko kopališče, ker je v Ljubljani ca 3200 učencev srednjih šol in 2500 učencev osnovnih šol brez ljubljanske okolice. Vsi ti učenci nimajo ni-kake kopeli, razven male kopalnice na drž. šolski polikliniki s 4 prhami, kjer se koplje vsak dan 40 dijakov. Upeljalo naj bi se obvezno kopanje pod nadzorstvom učiteljev enkrat ua 14 dni. Učenci naj bi plačali malo vstopnino 50 par. Aranžma s kopališčem na Taboru ni ekonomičen, namreč, da bi mestna oljčina dala brezplačno vodo in elektriko In 25.000 Din na leto, pa samo za učence osnovnih šol t j. 2500. Boljše je, da mestna občina sama zgrudi novo šolsko kopališče, ali pa uredi sedanje mestno kopališče samo za »šolsko kopališče« t. j. vsak delavnik popoldne. 3. Enako je potrebna zgraditev še enega javnega letnega kopališča ua Ježici ali v Mednem, ker je kopališče na Ljubljanici preobremenjeno. Nikakor pa ne, da bi se to kopališče demontiralo in preneslo na Savo. Enako naj se tudi poveča kopališče v Kolez:ji, tako da so sedanji bazen popravi, zgradi še en nov in postavijo nove garderobe. V takem stanju, kot je sedaj, se Kolezija ne sme več odpreti. Do kopališč na Savi naj se upeljo avtomobilni promet. Nova šolska poslopja. Občinski svet skleni, da se čim preje poskrbi za stavbo novih šolskih poslopij in sicer 1. Za deško osnovno in meščansko šolo v bližini L drž. gimnazije. 2. Za dekliško osnovno in meščansko šolo v okolici XIII. in XIV. okraja (ob Jegličevi cesti poleg nove meslne hiše). 3. Za Sv- Krištofom, kjer se širi mesto in imajo učenci izredno daleč v šolo. Tu bi moralo biti poslopje za deško in dekliško šolo. Za domače kopalnice. Da si bodo lahko dali napraviti kopalnice v svojih domovih tudi srednji sloji, skleni občinski svet, da se naj daje plin za take kopalnice po znatno znižanih cenah. Oddajanje plinskih avtomatov, kopalnih peč; in kadi pa po režijski ceni in v majhnih mesečnih obrokih. Pobiranje smeti in pometanje cest. 1. Nemudoma naj se odpravijo stari vozovi za pobiranje smeti in upeljejo novi vozovi, kakor jih imajo druga večja mesta (Berlin, Inoniost). 2. Pometanje ulic podnevi naj se odpravi; poskrbeti je, da se snažijo ulice in trotoarji v takem času, ko ne bodo ljudje primoram bivati in hoditi po ulicah in cestah. Proti prodaji nesnažnih živežnih izdelkov. Občinski svet skleni, da se takoj ukinejo razna izdana obrtna dovoljenja za prodajo živežnih izdelkov n. pr. slaščic, močnatih jedil itd. po stojnicah ali s prenašanjem, n- pr. Bosancem, ki prodajajo turški med«. To naj se ukine radi tega, ker se po veliki večini prodajajo nesnažni živežni izdelki. 1ШШШШШ1111 Negovale kože le enostavno. Poslužujte »e pri tem preizkušene Nivea-creme, ki vsebuje za negovanje koie potrebni Eucerit. Le temu ima zahvaliti svoj čudovito ubtaiujot učinek. Hudečica. razp'iklice, lise in drugi madeii izginejo hitro. Uporabljajte Nivea-cireeno НШШШШШШ Jakob, uradnik III. kateg., 1. skupine iz postajo Ormož v Ptuj, Mavčič Filip, uradnik III. kateg., 2. skupine, iz postaje Kranj v Soštanj-TopolSčico, Guznar Julij, uradnik III. kateg., 2. Skupine iz postaje Radovljica v Ljubljano gor. kol., Schoee Fran, načelnik postaje, uradnik III. kateg., iz postaje Šinarje-Sap v Ljubljano gl. kol., Hladnik Pavel, uradnik 11 i. kateg., 3. skupine, iz posta je Ma-hično v Savski Marof, Martinčič Fran, uradnik III. kateg., 3. skupine, iz postaje Uršna sela-Toplice v Savo, Marolt Janko, uradnik III. kateg., 3. skupine, Iz postaje Rožni dol-Pribišje v Otiški vrh, Sirotič Janko, uradnik III. kateg., 3. skupine, iz postaje Rakek v Mursko Soboto, Maganja Josip, uradnik III. kateg., 3. skupine, iz postaje Bubnjarci v Rogatec, Rupert Viktor, uradnik lil. kateg. 3-, skupine, iz kurilnice Kruševac (direkcija Belgrad) v kurilnico Ljubljana I. gl. kol., Hrvacki Fran, uradnik III. kateg., 3. skupine, iz postaje Otiški vrh v Sv. Jurij, Omahen Fran. uradnik III. kateg., 8. skupine, iz postaje Savski Marof v Ljutomer, Strnišo Fran, uradnik III. kat., 3 skupine, iz postaje j Sava v Tržič, Černe Ciril, uradnik III. kateg., 4. I skupine, iz postaje Jesenice v čakovec, Benini ! Kari, uradnik III. kateg., 4. skupine, iz postaje Metlika v Novo mesto, Jenko Ladislav, uradnik ITI. kateg., 4. skupine, iz postaje St. Janž na Dol, v Velenje, Repe Ivan, uradnik III. kateg., 4. skupine iz postaje Velenje v St. Janž na Dolenjskem, Martinčič Alojzija, dnevničarka III. kateg., iz postaje Maribor gl. kol. v Ljubljano gl. kol. so izgubljena, temvoč so podane bolj radi tega, ker so hišni gospodar hoče otresti neljubo ji stranke. Vsled skrbi mestne občine bodo ev. delo-žiranci lahko dobili streho v na novo adaptiranih stanovanjih »Pri kroni iu v stari gimnaziji, kjer bodo adaptacije v 2 mesecih izvršene. V Celju ne gre toliko za pomanjkanje stanovanj kot za skrb za zdrava in moralnim ter higienskim zahtevam primerna stanovanja. V Celju nimamo vagonarjev In tudi ue taborišč deložirancev, imamo pa poino stanovanj, ki nevarno ogrožajo zdravstveno iu moralno stanje stanovalcev. Zato je upravičen-st večje stanovanjske akcije s strani mestne občine izven debate. Zasluga SLS je, da dobila mestna iu okoliška celjska občina iz fonda za brezposelne pol milijona dinarjev brezobrestnega posojila. Ker morala občini ta znesek podvojiti še z lastnim poso- in slične reuumtiftno-neuraigične bolesti te-čitel — Izlečenje v 3 dneh '.aiam^eno. Zdravilišče dr. BONCINA-EINETTI Trieste. VI Fabio Filzt 23. Zjubljansko gledališče DRAMA. « Začetek ob 8 ivečer. Sreda, 7. marca: Zaprto. Četrtek, 8. marca: SESTRICNA IZ VARŠAVE. Red B. Detek, 9. marca: DANES BOMO TIČI. Red A. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda, 7. marca: ZMAGOVALKA OCEANA. Red A. Četrtek, 8. marca: ČAROBNA PIŠČAL. Red C. Petek, 9. marca: Zaprto. Mariborsko gledališče Sreda, 7. marca: Zaprto. Četrtek, 8. marca ob 20. uri: OKLOV. Ab. A. Kuponi. Petek, i*, marca: Zaprto. Sobota, 10. marca ob 20. uri: DOBRT VOJAK BVEJK. Kuponi. Nedelja, 11. marca ob 15. uri: EVA. Kuponi. Znižane ceno. Zadnjikrat. Ob 2«. uri: PRI TREH MLADENKAH. Kupoui. Glasba Zagrebški Trio, ki koncert i.ra v Ljubljani v petek dne 9. t. m. v dvorani Fllliarmonične družbi, je skupina uglednih umetnikov, ki so so iz samega navdušenja in ljubezni do glasbe posvetili komorni muziki — Trio. Člani zagrebškega Tria so: primarius Karol Snncin, ravnatelj Glasbene Matic« v Celju, kateremu je v zadnjem času naklonilo srečno naključje izvrstne in dragocene gosli, na katere bo igral tudi na petkovem koncertu. Klavirski part je v rokah prof. zagrebške muzlčko akademijo EI. Marsič, čelo po igra Rudolf Matz, profesor glasbe in petja na državni gimnaziji v Zagrebu, O lej umetniški trojici piše znani zagrebški kritik g. Lujo Šafranek: Kavtč v drugi številki beograjsko Muzike dobesedno sledeče: Edini plus u zagrebačkom luuzičkoni svijetu ove godine jo novo komorno udruženje Zagrebački Trio, koji sc je djelima od Bethovena, Novaka i Smetane lijepo uveo.* Da pričakujemo velik umetniški uspeh tudi od petkovega koncerta, je samo ob sebi umevno. T'redprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Orel Duhovue vaje za Orle v Douiu duhovnih vaj v Ljubljani se vršijo od 10. do 14. marca. Bratje, ali ste se že priglasili? Porabite lepo priložnost za duhovno prenovo, ki je v postnem času posebno primerna in najlepša priprava zn Velikonoč. Naznanila Ljubljana. Prometna zvoza priredi v četrtek, due 8. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, I. nadslr.. strokovno predavanje o parnem stroju. Predava g. Spindler Rudolf. Vstop vsakomur prost. Ruska Matica. V uedeljo. dne 18. marca, sc bo v prostorih ruske akademske meuze (St. Pe-torska vojašnica) ob 14. uri. v slučaju nesklepčnosti pa ob 15. uri vršil letni cbčni zbor. Plesna raja Družabnega odseka trgovskih uameščencev eo vrši dan^s rvečer ob 8 v zeleni dvorani liolola Union, radi v četrtek vršečega sc koncerta. Društvo »Treznost« ima danes 7. t. m. ob 18.30 svoj redui sestanek ua moškem učiteljišču. Dnevni red: L >Naš uafliujši sovražnik , predavanje br. predsednika Horvata; 2. slučajnosti. Vstop je dovoljen poleg članov(lc) tudi vsakemu drugemu. LTdruz"njc jugoslovanskih inženjerjev in ar-hitektoT, Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 9. marca ob 20 uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trsru 1 (2 nadstropje). Predaval bo g. ing. Janko MačkovSek o trmi: Razvojne tendence Ljubljane in zveze njenega centra z nastajajočim severnim delom. Vabljeni so člani in vsi. ki se zanimajo. Predavanje v Radio klubu. V četrtek S. t. m. ob pol 9 zvečer bo v klubovib prosuorih na Vele-sejmu predaval g. Jakopič o Ekonomični sestavi in uporabi radio aparatov . Kdor želi sestavili dober in poceni prejemu i aparat, naj pride k predavanju, vabljeni pa so tudi vsi člani kluba In amaterji. Spori jilom, bo takoj na razpolago 1 milijon v svrho gradnje onodružinskih hišic. Dalje vsebuje mestni proračun enmilijonsko dolgoročno posojilo za gradnjo večje stanovanjske liiše. Za stanovanja bo delno prišla v poštev tudi hiša, ki jo gradi »Lastni dom< ob Kr. Petra c, S poslopjem Ljudskega doma bo mesto pridobilo 10—12 stanovanj. Tako bo za dve leti mesto razpolagalo z dovoljnim številom zdravih stanovanj. Seveda bi bilo marsikaj tega, kar nam bo prinesla b doČnost, že narejeno, če bi bila prejšnja magistratna vlada imela za to važno vprašanje več smisla. — Na prihodnjem sestanku, ki se vrši 26. marca, pride na vrsto razgovor o vprašanju združitve celjske mestne iu okoliške občine. Iz že eznlške s'užbe Nastavljeni so: za uradnika 11. kategorije, 5. skupine: Erdeljanović Miloš na postaji Novo mesto in Dekleva MIlan na postaji Trbovlje; za uradnika III. kateg., 4. skupine: Kramar Josip na postaji Rakek; za zvaničnika I. kateg., 4. skupine: Jereb Friderik v kurilnici Zidani most in Sam.i-stur Marko v kurilnici Maribor; za zvaničnika II. kateg., 1. skupine: Cempre Ivan v postaii Rakek; za zvaničuike II kateg., 3. skupine: Grajzar Ivan v kurilnici Ljubljana L gor. kol., Ranzinger Anton v postaji Jesenice, Kerle Jožef v kurilnici Maribor, Smodej Maks pri prog. sek Zidani most, Kolenc Josip v kurilnici Ljubljana II. gor. kol., PavCnik Autou pri prog. sek. Zidani most, Šuštar Anton pri prog. sek. Zidani most, Kune Ivan v kurilnici Ljubljana II. gor. kol., S'kelšek Ivan v kurilnici Ljubljana II. gor. kol., Mikolič Štefan v kurilnici Maribor. Maru Ivan pri prog. sek. LJubljana gl. proga, Dremelj Anton pri prog. sek. Novo mesto, Žumer Ivan pri prog. sek. Ptuj. Lovše Fran pri prog. sek. Zidani most. Husu Jožef pri prog. sek. Maribor gl. proga, Goričan Rudolf v kurilnici Ljubliana l. gl. kol., Kaufman Ivan v kurilnici Ljubljana I. gl. kol., Vagaja Gregor v kurilnici Ljubljana I. gl. kol., Pavlovič Ivan v kurilnici Ljubljana f!. gor. kol., Sloje Jakob v kurilnici Ljubljana II. gor. kol., Molk Avguštin pri prog. sek. Ljubljana g), proga, Germek Fran pri pro-metno-komercijaiuem oddelku na sedežif direkcije. Premeščeni so: Vegliak Josip, uradnik L kategorije, 6. skupine, od kontrole dohodkov v Mariboru h kontroli dohodkov generalne direkcije v Belgradu, Vtičar Anton, uradnik II. kateg. 2-b skupine Ln načelnik postaje, iz postaje Trbovlje za načelnika postaje v Zcmunu; inž. Milhofer Zvoni-mtr, uradnik I. kateg., 8. skupine, iz kurilnice Ljubljana II. gor. kol. k strojnemu oddelku generalne direkcije v Belgradu, inž. Gliha Ivo, uradnik I. kateg. skupine, iz kurilnice Zagreb k strojnemu oddelku direkcije v Ljubljani, Kožanc Mihael, načelnik postaje, uradnik II. kateg., 3. skupine, iz postaje Črnomelj za načelnika postaje Trbovlje, Martelanc Albin; uradnik II. katog., 4-skupine, iz postaje Čakovec v Jesenice, LipovSek Rafael, uradnik II. kateg., 4. skupine, iz postajo Kotorlba v Maribor gl. kol., Bajec. Alojzij, uradnik II. kateg., 5. skupine iz postaje Zagorie v Zidani most, Žen Josip, uradnik II. kateg.. 5. skupine, iz postaje Rakek v Logatec, Kostlč Radulka, ! uradnica II. kateg.. T>. skupine, iz postaje Čakovec v Maribor gl. kol., Zupan Ivan, načelnik postaje uradnik III. kateg.. 1. skupine, iz posluje SoStanj-Topolščica v Maribor gl. kol., Pekolj Fran, vodia premika, uradnik III. kateg., 1. skupine, iz postaje Trbovlje v Celje, Jug Vinko, načelnik postaje, uradnik III. kateg.. 1. skupine, iz postaje Bučeoovci za načelnika postajo Suiorjc-Sup, Krajuc 8. K. Jadran. Danes ob 30. uri sestanek vseh nogometašev v Narodni kavarni. Važno radi kondi-cijskega treninga v zaprtem prostoru. ŠPORTNI DOGODKI. Večino važnih uogomc'nih dogodkov je priobčil >Slovenec< včeraj. Dodamo: V boju za prvenstvo je v Berlinu zmagala Hertha proti Tennia Borussia pred 50.000 gledavci 3 : 2. Stanje na Dunaju: Admira 27 točk, VVacker 23. Rapid 20 itd. V Italiji so bile zanimive samo tri tekme: Roma : Internazionale 3 : 0, Alessandria : Genova 4 : 0. Torino : Napoli 11 : 0! Pripravlja so invazija evropskih kolesarjev v Ameriko. V nadaljevanju bolmenkellskih tekem je .iz-vojeval Grottumsbraaten dve zmagi; 17 km je presmučal v 1 : 11 : 29, in zmagal je v kombiniranem teku. Navzočih je bilo 50.000 gledavcev, med njimi norveški kralj. Vodstvo sprejemnega odbora pri olimpijskih igrah v Amsterdamu je prevzel mož holandske kratiice Viljemine. — 276 Je tekmovalcev, ki šo odšli 4. t. m. iz Los Angeles na dolgo pot iz Los Anoreles v New York. Okroglo dva meseca bodo hodili. Med znanimi imeni beremo Umek, Pavesi in Artur Nev,-ton (Južna Afrika). Pot je dolga ca 54-10 km. — Že več mesecev se poV'icno nahaja v New Yorku mladi Nemec K. Lefebre, izboren tekač. Če mu dopušča čas, trenira; 1000 y n. pr. je pretekel v 2 : 17.6. — Nj etrov rojak Bo'tze je pa doma v Nemčiji porabil za 3000 m 8 : 47.6. — Ha lin se zmeraj bolj razvija; pred par dnevi smo brali, da je pretekel pol angl. milje v 1 : 51.8, za 0.2 sek. slabše kot je Peltzeriev svetovni rekord; a Hahn io tekel v balli, Peltzer zunaj na prostem po pepelu. Danes pa beremo celo, da je tekel Ilahn pol milje v 1 : 51. 4, torej za 0.2 sek. bolie kot je Peltzerjev rekord. Pol angleške milj« je 801.665 m. Mariborska porota PONEVERBA. Ifelmut Golob je bil uslužben že od 1923 Na v trgovini Karla Sakside v Mariboru. Opravljal je pisarniška de'a, imel pa ie tudi često opraviti z velikimi svofami denarja. Dne 4. XI. 1927 je imel dvigniti pri Narodni banki večjo svoto. Posvetoval sa ie dan ponrei s svoiim priiateljem Kari Harnerjem, kako si prisvoiiti ta denar. Oba skupno sta napravila načrt. — Golob je šel po denar in sicer 147.725 din, dinarjev. Harner pa ga ie čakal pred poslopjem Narodne banke. Nato sta šla v menjalnico, kupila sta 1200 šilingov in se podala v Harnerievo stanovanje, kjer sta si razdelila denar. Zmenila sta se. da pobegneta v Avstriio in sicer Golob z avtom, Harner pa z vlakom. Se?1a bi sc v nekem hotelu v Gradcu. Golob fe jc res odnePal, Harner pa se ni držal dogovora ter je odšel raiši v T.iub'iano. -— Udobno živlienio pa sta uživala le ma'o časa. Bila sta obadva kmalu i aretirana. Imela sla od noneverioica denaria še I 120.044 r>jM. oba obtoženca sta de^nie odkrito priznala. Golob ie bil obso'en na poldrugo leto, Harner pa na eno leto težke ječe. POZIO Lota 1924 je Adolf Vogrinec zamenial svoje po sestvo v Kamilici s posest , om Maksa Žitnika v Lim-bušu. V februarju 1925 se je Vogrinec preselil v Limbuš ter otvoril v svoji hiši trgovino z mešanim blagom. Obtoženec ie zavarovalnino znatno zvišal in dne 26. sept. 1925. leta mu ie požar uničil vse gospodarsko poslopje. Devet dni potem požaru jc ocenj vpepplil pospodarsko poslopje Josipa Janka, kier je imel Vogrinec naložen voz sena. Zavarovalnica mu je obakrat izplačala zavaro- alnino. Luidje so že po teh dveh požarih sumili, da je Voprinec sam zažgal, a dokazov ni bi'o. Dne P. okt. 1927. ie zopcf gorelo pri Vogrincu. Njegov sosed pa je dobil nekaj dni pred tem požarom pismo brez ]xxinisa, da na) poviša zavarovalnino, ker bo v nekaj dneh izbruhnil pri Voprincu ogenj. Soseda ie seveda to razburilo. Sel je pokazat pismo Vogrincu. Po požaru je tn zvedelo orožništvo. Dokazalo se je, da jc pisava v pismu in Vogrinčevih knjigah od ene in iste osebe. Voprinee ima najboljša spričevala o obnašaniu in tudi med porotno obravnavo je napravil na vse navzoče naiboljži vtis. 7ato so porotniki soglasno glasovali. da je nedolžen in je bil oproščen. Niegova žena Roza Vogrinec pa je morala med obravnavo oditi v preiskovalni zapor, ker je vzfraiala pri tem, i da ni pisala usodnepa pisma sosedu Harfnerju, dasi-i ravno sta mariborski in liubfianslri izved >nec ngoto-i vila, da je pisava v (cm pismu popolnoma ista kakor ' njeua. J^a / / aj/e novega KOLEDAR. Sreda, 7. marca. Tomaž Akvinski, — Jutri: Janez od Boga. Novosadska vremenska napoved za 7. marca: V ccli državi bo prevladovalo oblačno vreme. Nekoliko vedro bo na Jadranu in v vzhodni Srbiji. V sredini države in v severnih krajih bo ponekod deževalo. Močnih vetrov ne bo. Temperatura sc ne bo spremenila. V Vojvodini bo nekoliko mraza. Donajska vremenska napoved za 7. marec: Večinoma oblačno in megleno, temperatura malo izpremenjena. Vreme v Belcradu 6. marca: Oblačno, precej mrzlo, neprijeten oster veter. ZGODOVINSKI DNEVI. 7. marca: 1715. se je rodil nemški pesnik l. Ch. von Kleist. — 1785 se je rodil v Milanu italijanski pesnik Alessandro Manzoni. — 1911. je umri italijanski pesnik Antonio Fo-gazzaro. — 1850. se je -odil predsednik Č. S. R. Tomaž Garrigue Masaryk, •k P. n. naročnikom, ki so v zadnjih dveh tednih prejeli položnice za obnovitev naročnine in poravnavo morebitnega zaostanka, pa se doslej niso še odzvali s plačilom, bomo s prihodnjim torkom ustavili pošiljanje »Slovenca«, eko do tega dne nc prejmemo denarnega nakazila. Kdor se čuti s tem prizadetega, naj v lastno korist takoj nakaže potrebno vsoto. •k Evharistični kongres se bo vršil v Novem Sadu na prvi dan binkoštnih praznikov. Na ta kongres bo prišlo mnogo katoliških cerkvenih dostojanstvenikov, med drugimi administrator za Bačko dr. Budanovič, djakovski škof dr. Akšamovič, belgrajski nadškof dr. Ro-dič, zagrebški nadškof dr. Bauer in papežev nuncij msgr. Pcllcgrinetti. k Ljubljanska oblastna skupščina jc sklicana na zborovanje za sredo dne 14. t. m. Seja te vrši ob 10 dop. v dvorani mestnega magistrata. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva. Na tem zasedanju se bo obravnavala uredba o agrarnih operacijah za ljubljansko in ■■пививЕвниаиаааваааваи« ur št. 2. vsebuje sledeča žrebanja: 2Vi% loterijske državne rente za vojno "odškodnino od 1. 1925. do incl. 1. 1928. Drž. razredne loterije III. razred z dne 8. marca. Ljubljanske srečke iz 1. 1879. Turške srečke. Srečke italijanskega rdečega križa. Srbske tobačne srečke (restantna lista amortizacij). Zadolžnice Hrv. Slav. Zemalj. Hipo-banke. 1 % obveznice drž. Hipotekarne banke itd. itd. Naročnina: Celoletno 60 Din, polletno 30 Din, četrtletno 15 Din. Vsak naročnik ie istočasno zavarovan brezplačno za slučaj smrti vsled nezgode za 10.000 Din. Celoletni naročniki dobe brezplačno eno srečko »Jadranske Straže«. Naroča sc edino pri upravi: »Merkur«, Ljubljana, Kongresni trg št 9. Čekovni račun šl. 11.195. »Dobro, da je bil zraven razumen človek, sicer bi ostal utopljenec mrtev.« Vsi so me sovražno pogledali: že zopet ]e tu! Star romar pa si je popravil očala in je vzkliknil: »Gledamo in ne vidimo, slušamo in ne slišimo. Mir ni3i videl, nejeverne?., da ni mogel tvoj razumen človek nčesar opraviti? Stresal je utopljenca in je bil mrtev. Tcda blagoslovil je njegovo delo menih, in človek je takoj oživel.« »Vendar bi bilo treba izkazati hvaležnost temu gospodu.« „ »Saj bo dobil medaljo, ne bo[se! Cudez pa je od Boga, ki vzame in povrne življenje. Dajte cesarju, kar ie cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!« je gfasno odgovoril starec. Končni udarec je zadal eden izmed napol oijanih »izletnikov«. Hotel je pokazati, tla je izobraženec in se je meni pridružil. »Pustite te bedake, gospod, povsod vidijo čudeže! Pojdiva rajši na pivo. »Ti pa samo v kozarček gledaš, pa tam tudi vidiš čudeže, ie odvrnil moder starec, in vsi so se glasno zasmejali: »Glilia vkup štriha!-- Odšel sem uničer. V daljavi se je prikazal zaželjen otok, s katerega so pozvanjali samostanski zvonovi. Pred Marijino sliko so služili zahvalno molitev. Rešen človek je stal objokan 6redi. Sicer so vsi imeli solze na očeh. Kako bi rad stopil med te ljudi, pokleknil {ired Marijino podobo in verjel čudežem, o ka-erih pripoveduje Sokratu podoben starec. Toda stal sem daleč in mislil: »Verujem, o Gospod, pomagaj moji neveri!« Nekdo zadaj je težko Vzdihnii. Ozrl sem se in zagledal gospoda z očali: stal je s povešeno glavo in n molil... Pred nami so rasle iz vode skale, borovci, od solnca ozarjeni križi, belo zidovje, v zarji goreča okna. — Hvala Ti, o Gospod! Stotine rok store križ. Oči in duše hrepenijo po tihem pristanu med nebom in zemljo. mariborsko oblast. Nadalje sc bo obravnavalo več uredb tičočih sc ureditve zdravstvene službe v oblastih kakor zlasti rlužbo okrožnih zdravnikov, nadalje bolniško službo, ustanovitev bolniške strežniške šole itd. ~k Predsednik ljubljanskega odbora gospod dr. Marko Natlačen je odpotoval sinoči v službenih zadevah v Belgrad. •k Veliki župan mariborske oblasti g. dr. Fran Schaubach je odpotoval službenim potom v Belgrad, kjer ostane osem do deset dni. V njegovi odsotnosti ga zastopa g. dvorni 6vetnik Leon Stare, •k Volitve v madjarskih občinah razpisane. Veliki župan mariborske oblasti je razpisal volitve v vseh madjarskih občinah Slov. Krajine na cvetno nedeljo, dne 1. aprila. Prebivalstvo madjarskih občin jc sprejelo razpis volitev naravnost z navdušenjem, ker sedaj vidi, da ni zapostavljeno za državljani slovanske narodnosti, kakor so mu to skušali vbiti v glavo nekateri hujskači. kr Umrla je pri Sv. Jurju v Slov. goricah Ana S i m o n i č , roj. Masaner. Njeno priljubljenost v življenju je pokazal številno obiskan pogreb. ~k Sam sebi napovedal smrt. V Špitaliču pri Konjicah je bil pokopan na kvaterno nedeljo ob obilni udeležbi najstarejši faran, gospod Anton Superger, po domače Bernač v Kraberku, star 90 let. Pred smrtjo na kvaterni petek je zaklical: »Ženske, pridite noter! Umrl bom in bom pokopan vt nedeljo.« Kakor je prerokoval, tako se je zgodilo. BISEPN0BELI ZOBJE DEHTEČA USTA Kdor z metulji prevzetujc kakor kmet pri litru vina, pomeni naj, da zadostuje za kolo le — desetina!«1 1 V 11. stadiooski lolcriji, katere žrebanje ?e vrši dne 25. marca t. 1. ■k 25letni službeni jubilej je slavil dne 1 marca t. 1. g. Franc Ahačič, strojni mojster pri dr. Karlu baronu Bornu na Puterhofu pri Tržiču. Jubilant jc eden tistih redkih delavcev, ki od svoje mladosti in prvega službenega nastopa do danes opravlja vestno in marljivo svojo službo in kaže v svoji stroki pravega mojstra tudi v modernem napredku te stroke. Poleg svojo stroke jc tudi prvovrsten radioamater. ■k »Kovačev študent«. Spevoigra v treh dejanjih zložil Vinko Vodopivec, založnik Jugoslovanska knjigarna. Cena 32 Din. Ta ljudska opereta polna smeha in zdrave šale je vsled priprostega ljudskega miljeja, ki ga obravnava tako v libretu kot zelo inelodijozni glasbi, silno popularna. Zbori samospevi in spremljava so lahki, dasi zanimivi in živahni. Vsled tega priporočamo to humorno spevoigro vsem prosvetnim društvom. ■k Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Dne 3. marca 1928 se je vršil ob obilni udeležbi in z bogatim dnevnim redom redni cbčni zbor. Zanimivi poročili sta podala g. asistent dr. I. Hebajn in šefzdravnik dr. I. Zaje. Na nujen predlog predsednika -Zdravniške zbornice1, g. mestnega fizika dr. M. Rusa, sc je sklenila ustanovitev pogrebnega sklada, ki se pridruži že obstoječemu skladu > Maribor-skega zdravniškega društva'. Izvoljen je bil sledeči novi odbor: predsednik primarij dr. Fr. Derganc; odborniki: častni preds. zdravniške zbornice dr. V. Gregorič, oblastni odbornik dr. A. Brecelj, ravnatelj bolnice dr. Fr. Dol-šak, docent dr. A. Košir, primarij dr. Fr. Mi-nar, zas. zdr. dr. L. Šavnik, asistent dr. B. Blu-mauer, asist. dr. L. Kramarič, primarij dr. B. Dragaš, asist. dr. P. Pchani. Namestniki: šolski zdravnik dr. Fr. Mis, blag. zdr. dr. I. Ja-nežič, šef-zdravnik OUZI) dr. I. Zaje star., sekund, dr. A. Zore, sekund, dr. S. Grum, zas. zdravnik dr. J. Jakša, asist. dr. VI. Guzeli, zobozdr. dr. L. Brenčič, zas. zdravnik dr. J. Arko, asistentka dr. Anča Konvalinka. Disciplinsko sodišče: asist. dr. I. Hebain, blag. zdr. dr. P. Krajec, zobozdr. dr. C. Cirman, Namestniki: zas. zdr. dr. I. Volavšck, zas. zdr. dr. I. Pintar, primarij dr. A. Kunst. Revizorji: sanit. polkovnik dr. R. Jug in zo'ozdr. dr. A. Praun-seis. — V daljšem govoru je razvil novi predsednik g. primarij dr. Fr. Derganc delovni načrt za tekoče leto in pojasnil vzrok, zakaj sc zdravniki po vsem svetu tako tesno oklepajo svojih strokovnih organizacij. V splošni soci-jalni krizi je posameznik brez moči in lc krepka stanovska organizacija mu nudi efektivno moralno in materijalno zaščito. V podrobni analizi je pokazal zlasti dve glavni korenini socijalne krize, ekonomsko in duševno bedo. V duševni krizi se nahaja zlasti medicinska znanost, ker so se omajali vsi teoretični temelji znanstvene medicine (prf. dr, A. Bier, H. Much, E. Liek). Skupni in gmotni vzrok vseh kriz je krivi, zmotni svetovni nazor ma-terijalizma, ki je kakor velika pandemija okužil vse človeštvo. Malcrijalizcm je duhodu-ševna bolezen in v borbo proti nji so v prvi vrsti poklicani zdravniki. Čas in razmere, interes javnega zdravstva nalaga zdravnikom težke naloge. Kos jim bo samo energična ko-laboracija vseh zdravnikov, starih in mladih, ki morajo vsi podpirati svoje društvo in z rastočim zanimanjem posečati njegove prireditve. kr K boju med slovenskimi ianti in kara-binijerji smo prejeli iz Zirov še sledeče: Ranjenega Brezničana so odpeljali takoj v Go-renjo vas, kjer mu je zdravnik preiskal rano in potegnil iz nje drobec dum-dum krogle. V pondcljek zjutraj so prišli na Breznico italijanski vojaki, 35 mož po številu, s kapitanom, poročnikom in maršalom v družbi fašistov, ki so aretirali in odgnali okrog 20 mož in 5 žensk v Idrijo. Ti ljudje so pri vsem tem nedolžni. Edina njih krivda je, da so Slovenci, da govore slovenski jezik, ker ne razumejo italijanščine. Ljudje v Zireh in okolici so silno razburjeni in ogorčeni nad tem italijanskim nasiljem. kr IV, pehotna podčastniška šola »Kraljica Marija« v Zagrebu sprejme 1. maja t. I. večje število mladeničev kot kandidate. Na sprejem v to šolo imajo pravico mladeniči od 17. do 21. leta starosti, kateri so dovolj olikani in kateri znajo čitati in pisati. Vsa potrebna pojasnila za sprejem v navedeno šolo dajejo vsa vojaška poveljstva, orožniške postaje in županstva. k Požig. Dne 27. februarja jc v gozdu planinske graščine v Globokem, občina Se-1 novo pri Rajhcnburgu, izbruhnil požar, ki je ' uničil skoro en oral zasajenih dreves. Ogenj se jc brzo razširil, vendar pa so ga v kratkem zadušili. Škode je okoli 8000 Din. Kot poži-galca so aretirali nekega M. P. in F. P., ki sta bila oddana v zapore okrajnega sodišča v Sevnici. Dejanje sta baje izvršila iz maščevanja, ker ju gozdni čuvaj omenjene planinske graščine ni sprejel v službo, ker ni dela. ■k Tatvine. Ravnateljstvu tovarne za dušik v Rušah pri Mariboru je bilo v teku meseca februarja t. 1. več za napolnjenje dušika določenih vreč ukradenih ter trpi tovarna vsled tega škodo okoli 6000 Din. Kot krivca so izsledili neko Ano Klep in tovarniškega dclavca Franca Germiča, ki sta bila aretirana in oddana okrožnemu sodišču v Mariboru. — Tekom zime jc bilo v gozdu hotelirja Ivana Dobray iz Murske Sobote ukradenih okoli 80 komadov posekanih hlodov v vrednosti 5000 dinarjev. Kot tatove so izsledili neke delavcc iz Murske Sobote in okolice, ki so tatvino deloma tudi priznali. ■A" Cerkveni tatovi. Kakor sc poroča, so neznani storilci vdrli v cerkvi v M. Soboti in v Bogojini in so sc lotili nabiralnikov in oltarnih prtov. Dasi je bilo že prej mnogo tatvin, so bile cerkve v miru, kakor pa se vidi, so prišle sedaj tudi one na vrsto. » tr P/KAS-PfVf} M. Joss & Lowens!ein d. d. Praga Dobiva se v vsak! boljši modri! trgovini za gospode k Sadno drevje: pritlikave marelice, črešnjc, jabolka, Prunus triloba, lepotično grmičje, divjo trto, vrtnicc plezalke, nizke in visokodebelne, nudim za spomladansko saditev. Naprava in negovanje privatnih vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar in drcvesničar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. k Opozarjamo »rgovce in živinorejce na današnji oglar »Govedomedike«, jugoslovanske razpošiljalnice preparatov za govedo, konje in prešiče v Mariboru. k Ameriške in druge inozemske zadeve, uredi hitro, dobro in ceno dr. Ivan Čeme, gospodarska pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 6. Kop poštne ambuiance V zvezi z aretacijo izsledenega roparja poštne ambuiance na dolenjski železnici Ivana Klemenčiča vrši policija intenzivno preiskavo. Klemenčič še nadalje taji vsako krivdo in odločno zanika očitano mu dejanje, vendar pa sc bo moral udati, kajti proti njemu govore zelo tehtni in neovržni dokazi, najbolj pa corpora delicti — bankovci z ugotovljeno serijo in številko. Izven vsakega dvoma je že, da je Klemenčič oropal poštno ambulanco v slučaju, katerega je bil prvotno osumljen poštni uslužbenec Franc Bratovž. V kolikor je mogla policija v razmeroma kratkem času ugotoviti, je plačal Klemenčič v jeseni leta 1927. približno za 160.000 Din svojih dolgov dasi je bil prvotno brez vsakega premoženja. Policijska preiskava gre dalje šc za tem, da se Klemer.čiču dokaže tudi rop poštnega denarja v znesku 240.000 Din, katerega je bil osumljen Janez Kalan ter, da se ugotovijo Klemenčičevi pajdaši. Kakor čujemo, niso f tem v zvezi izključena prav velika presenečenja. Preiskave radi ropa v slučaju Kalan ne bo prav nič oviralo dejstvo, da v tem slučaju ni bila zabeležena serija in številke bankovcev. Revirni nadzornik, g. Žajdela, čigar osebni uspeh jc bila prav za prav izsleditev Klemenčiča in ki vodi vso preiskavo, se je včeraj, v torek, odpeljal v Kočevje v spremstvu enega detektiva, da ugotovi še nekatera važna dejstva v zvezi s Klemenčičevim ropom in da izvrši nekatere aretacije, v kolikor bo to potrebno. Klemenčiča je policija včeraj izročila preiskovalnemu sodišču, ki bo sedaj nadalje vodilo vso preiskavo. Preiskovalnemu sodišču so bili dalje izročeni vsi spisi v tej zadevi in vsi predmeti, ki so bili pri hišni preiskavi pri Klemcnčiču zaplenjeni. Akti v Klemenčičevi zadevi tvorijo že prav debel sveženj ter je v njih zbrano žc dovolj gradiva za sodno postopanje proti Klemenčiču. Ljubljanska policija namerava zaključiti svoje delo v tej zadevi že v dveh, treh dneh. Čc bo delo preiskovalnega sodišča dovolj naglo napredovalo, pride Klemenčič najbrže žc pri prihodnji poroti na obtožno klop. CfuM farna NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nocoj imata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczv na Mestnem trgu 0 Naročnikom »Časa« v Ljubljani vljudno naznauiamo, da jih bo te dnj obiskal na domu pooblaščenec uprave z začasnim potrdilom; ker se tem potom p. n. naročnikom plačevanje olajša, prosimo, da naročnino izroče dotičnemu pooblaščencu. — Uprava >Časac. O Promocija, Dno 8. t. m. bo na univerzi v Gradcu promoviran za doktorja splošne medicine Ljubljančan g. Erast Hammersehmidt O Za spomenik kralju Petru I. v Ljub ljftni jo zbrala med svojimi člani sekcija Zveze finančne konlrole v Ljubljani 5300 Din. O Slovesni rekvijem za f prof. Ad. Robida bo 8. t. m. ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi. © Matična knjigarna vljudno obvešča vse posetnike koncertov, da ji je nemogoče rezervirati sedeže za koncerte vzpričo prezaposlenosti osobja ter so vse želje glede vstopnic naslavljati na r Koncertno poslovalnico Glasbeno matice«. Pri tej priliki obenem opozarja slavno občinstvo na svojo veliko zalogo not za vse instrumente in petje. © Dobre kuharico in služkinjo dobe gospe iz Ljubljane in izven nje vedno na izbiro v zavodu sv. Marte, če kako rabite, obrnite se na zavod in naznanite pogoje. Ne-slov: Zavod sv. Marte, poselsko zavetišča. Streliška ulica, Ljubljana. 0 Ogenj na Frankopanski cesti. V noči od 5. do 6. t. m. je nastal ob polsedmili zjutraj ogenj v Bizovičarjevi hiši na Frankopanski ceeti št. 12 v kuhinji hišne lastnice. Vnel se je tram v zidu nad štedilnikom. Poklicani so bili gasilci, ki so razbili zid in odstranili iz njega goreči Irani- Motorna brizgalna, ki so jo imeli gasilci s seboj, ni siopila v akcijo. Oa-šenje ognja je trnja la tri četrt ure. Škoda ni velika in je krita z zavarovalnino. © Tatvina denarja. Elektrotehnik Frani' Narobe se je v ponedeljok popoldne malo za- Borba med avtomobilom in železnico V Fordovi domovini postaja avto tako resen tekmec železnici, da se more govoriti ?o n boju na življenje in smrt. Ameriške železnice, ki ee cenijo na 20 milijard dolarjev, hitro propadajo. Promet pojema, a v zadnjih letih opuščajo in rušijo povprečno po 1000 kilometrov letno. Isto velja o cestnih železni, eah; samo v državi Ma6saehusettes so opustili do 10.000 km cestnih železnic. Kakor pada železniški promet, tako se unagovito dviga avto. Avtouiobilna industrija že danes zaposluje milijon ljudi več nego železnice. Danes morejo avtomobili istočasno prepeljati dve tretjini celokupnega prebivalstva združenih držav, ki šteje 110 milijonov duš, s hitrostjo 60 km na uro od ene obale do druge. V kraju Long Beath je 70.000 prebivalcev in 42.000 avtomobilov, tako da prideta skoraj dva avtomobila na tri prebivalce. Nj brez podlage izrek nekega ameriškega du-hoviteža, češ: »V Ameriki ni nihče doma. Američani žive večinoma v svojem avtomobilu. Непгу Ford ni povzročil samo razpadanje ameriških železnic, marveč tudi razpadanje ameriških domov.« Avto pa ni pripravnejši samo za osebni promet, marveč tudi za prevažanje dragocenega blaga. Zato teko danes vsporedno z mnogimi progami avtomobilne zveze, ki so tudi financijelno dobičkanosnejše. Dočim znaša obraba materijala pri železnicah na miljo 2 centa, znaša pri avtomobilnem prometu 1 in pol centa. Razen tega so železnice močno obdavčene, dočim plačujejo avtomobilisti za vzdrževanje cest ueznalne prispevke. Eno prednost pa imajo železnice pred avtom: večjo varnost. Avto je danes pravi morilec ljudi. Dejstvo je namreč, da so pri želez-Diei (približno 100.000 oseb) preizkušeni, vestni ljudje, dočim je med 80 milijoni šoferjev mnogo nespretnih in lahkomiselnih ljudi. Razen tega je treba pomisliti, da bo podala sčasoma v avtomobilnem prometu taka gnječa, da bo varnost življenja skrajno majhna in o kaki udobnosti in prijetnosti ne bo mogoče več govoriti. Takrat bodo zopet prišle do veljave železnice, v kolikor seveda ne bo nadomestil i železnic i avtomobilov — zrako- plov.'5 Ženske osvajajo svet Še pred malo leti je veljala sovjetska ruska poslanica Kolontayeva kot bela vrana, danes so se pa stvari že zelo izpremenile. Pred kratkim je avstrijska zvezna skupščina prvič zborovala pod ženskim predsedstvom. Istočasno so poročali listi, da je vlada v Nankingu poverila važno diplomatično poslanstvo v evropskih prestolnicah — ženski. Na Francoskem deluje kot minister za socijalno politiko gospa SillampSa, na Danskem je prosvetni minister gospa Nina Bang. Voj-vodinja Atholl zavzema v angleškem prosvetnem ministrstvu važno mesto državne pod-tajnice, in to tako uspešno, da jo je oxfonlska univerza imenovala za častnega doktorja. Na Nizozemskem deluje v zunanjem uradu žena v činu vladnega svetnika. Da ima ameriška država Texas ženskega guvernerja v osebi ge. Ferguzon, je znano. V Belgiji je cela vrsta mest, kjer zavzemajo ženske v občinski upravi vsa mesta od župana do cestnega pometača. V Nemčiji je po ministrstvih več žena na vodilnih mestih (v činu ministerijalnega svetnika). V Nemčiji imajo že tudi prvega ženskega sodnika in prvega ženskega vikarja. Med 456.000 državnimi uradniki in delavci je 69.000 žensk, od tega 12.000 postrežnic, ki čistijo pisarne; v poštni službi jo 50.000 žensk, večinoma pri telefonu. V državno službo se po možnosti sprejemajo le neporočene ženske; poročenih je v službi le 276. Pravda zaradi polžev Pa ni treba misliti na Višnjo goro in njeno polževsko pravdo, marveč so taka pravda v Parizu dejansko vrši in odškodninski zahtevek se glasi na čedno vsoto 400.000 frankov. Zgodba je sledeča; Francozi, kakor znano, zelo radi jedo spomladi zalizane polže. Ti polži so precej dragi ali jih včasih tudi ni dobiti — kratko-inmalo je res, da si gostilničarji včasih pomagajo na ta način, da polžje hišice napolnijo s telečjimi pljučami, ki imajo menda približno tak okus kakor polži. Toda Francozi se ne dajo goljufati in gostilničarjem njihovo potvarjanje narodne jedi tako zamerijo, da je v najnovejšem francoskem slovarju pri besedi >escargotc — polž dodejana opazka: :-2e pripis vljeni polži naj se nikoli ne kupijo!« — Treba vedeti, da prodajajo v Parizu mnogo pripravljenih: pri mesarju kotlete, na ulici pečena jabolka, pecivo itd. Polžji kuharji pa imajo celo svojo organizacijo in ta je vložila proti izdajatelju omenjenega slovarja tožbo na odškodnino v znesku 400.000 frankov. Razen tega naj se cela naklada slovarja uniči. Sodišča te polžje pravde niso prav nič vesela in je zato zelo verjetno, da se bo proces vlekel — po polžje. Preveč zdravnikov V Nemčiji je bilo pred vojno 34.000 zdravnikov, danes jih je 10-000, pri čemer treba upoštevati, da je današnja Nemčija znatno manjša. Zdravniki so v prvi vrsti odvisni od bolniških blagajn, katerih honorarji tvorijo 80 odstotkov dohodkov vseh zdravnikov. Povprečno zaslužijo nomški zdravniki po 7 do 8 tisoč mark letno. Zaradi prenapolnjenosti vlada na tisoče novih akademikov ne pripušča k blagajniški praksi. Ženskim zdravnicam se ne godi nič boljše. Otrok kot puščaVitik Dvanajstletni osiroteli finskj deček Eino Kimsela je bil v oskrbi pri farmerju Mc. Kanghann v Ontario. Nekega dne se je deček zba.1 kazni In ušel v gozdove ob zalivu Gou-lais, kjer je mnogo zverjadJ, posebno volkov in medvedov. Tam si je deček napravil duplino in si nanosil repe. Ob repi in jagodah je potem živel ob najhujšem mrazu celih 76 dni. Ko so ga našli, je bil popolnoma zdrav. Živosrebrno jezero Mehika ima mnogo živega srebra v cino-brovih rudah, sedaj so pa odkrili jezero samo-roduega živega srebra, ki je pa Se jako težko dostopno. Nahaja se ua vulkanskem ozemlju visoko v gorah državico Vera Cruz. Njegova površina meri tri akro t. j. 200 kvadratnih metrov in je 3 do 15 metrov globoko. Dno jezera je jako trdo in gosto, tako da živo srebro ne more pronicati. Jezerska gladina pa je tudi večinoma prekrita z drobnim kamenjem, ki se vali navzdol s sosednjih pobočij. Domnevajo, da se je vsi od vulkanskega delovanja po- lagoma izločilo vse živo srebro iz rud in se nabralo v dolinici. Ker je kraj sam jako težko dostopen, bodo skušali izvrtati do jezera dolg predor. Čudno je to, da so domačini Indijanci že skozi mnogo generacij vedeli za to jezero, pa niso o njem preje nikoli govorili, četudi ga sami niso izrabljali. Izumirajoča naselbina Leta 1744. je kapitan Cook odkril Novo Kaledonijo, to je v Pacifičnem oceanu izgubljen otok, ki jc oddaljen od najbližje celine, to jc vzhodne avstralske obali 1400 kilometrov. Nova Kaledonija je bila tako oddaljefla in zapuščena, da sc ni nobena kolonijalnih vlasti zanjo zanimala in šele leta 1853. jo je I zasedla Francija, ki jo je deset let pozneje izpremenila v kazensko kolonijo, katere prebivalstvo jc v kratkem času narastlo na 12.000 duš, kaznjcnccv. Zgodovinsko je postalo ime tega otoka vsled tega, ker je francoska vlada poslala tja udeležencc pariške komune iz leta 1871., v kolikor niso našli smrti ob dogodkih samih. Takrat jc dospelo tja 4000 Irancoskih političnih jetnikov, katerih potomci tvorijo danes svobodno prebivalstvo otoka. 2e nekaj let sem pušča francoska vlada to veliko »jctnišnico« počasi izumirati. Nekdaj je bila tukaj najgroznejša ječa sveta. Bere-zovski, ki je bil v Parizu streljal na Napoleona III., in ki je potem ustrelil Aleksandra IL, je tukaj zapuščen, oslepel in duševno zmeden umrl. Tudi Bakuninova učenca, Gallo in Cyvockt, sta tukaj našla svoj konec. Eden od njiju jc umrl kmalu po svojem prihodu za tuberkulozo, drugi pa je životaril več desetletij, dokler ni končno tudi njega smrt odrešila. Proti koncu svojega življenja jc postal mizar, izdelovalec krst. Disciplina v Novi Koledoinij je bila stroga, življenje trdo; giljotina je neprestano delovala. Bil jc to isti stroj, pod katerim je padla svoj čas glava Marije Antonijete. Skesan morilec V Bornitzu v Prusiji sta dva moška prve dni tekočega meseca umorila 58 letno delavčevo ženo Fischerjevo. Predno pa je kdo zločin odkril, se je javil neki Roeber pri policiji v Meuselvvitzu in povedal, da je s svojim tovarišem Sironyjem umoril Fischerjevo. Zvedela sta bila, da je Fisclierjevim poslal neki sorodnik iz Amerike večjo vsoto denar"ja. Morilca tega denarja nista našla. Pariz — mednarodno dijaško središče Pariz postaja vedno bolj privlačna točka in središče visokošolske mladine vseh narodov sveta. Neverjetno hitro naraščanje inozemskega dijaštva kažejo sledeče številke: L. 1900. jc bilo v Parizu 11.000 vseučilišč-nikov, od tega 1100 inozemcev; 1. 1925. je bilo vseh dijakov 22.000, od tega 3200 inozemcev; danes pa je v Parizu 27.000 dijakov, od tega 8000 inozemcev. Francozi se tega napredka vesele, češ: Francija more v bodoče ostati velika, edina in brez tekmeca samo kot kulturno središče sveta. Na noben drug način ne bo mogla uspešno tekmovati z ogromnimi narodi Amerike, Velike Britanije, Nemčije, Vzhodne Azije in s Slovani. Pri tem bo francoski narod vršil veliko mirovno delo, saj je gotovo, da bo medsebojno spoznavanje in prisrčno občevanje najboljših mož vseh narodov mnogo pripomoglo do prijateljskega zaupanja in sporazumevanja med narodi. Tako piše »Matin« z dne 4. t. m. Pod vodstvom bivšega naučnega ministra, senatorja H o n n o r a t a se pripravlja sedaj v Marija Buiieka-i&uozxi, znamenita hrvatska tragedinja, ki je slavita te dni 60 teUiico svojega umetniškega delovanja. Parizu pravcato dijaško mesto — »quartier Latin« s svojimi nesocijalnimi razmerami je obsojen, da izgine iz dijaškega življenja. Novo dijaško središče se uredi na Montsouris-ju. Kosmetika v zdravniški praksi Na Dunaju je te dni predavala pariška zdravnica dr. Suzanne Noel o kosmetičnih operacijah ter predvajala tudi odnosue slike Ko je končala, je nastopil primarij dr. Moszr kovicz in ostro napadel predfivateljico. Očital ji je, da si lasti operacijske melode, ki eo jib iznašli in uvedli drugi zdravniki, n. pr. profesor Gersuny. Tudi je očital zdravnici., da nasprotuje njeno predavanje zdravniški stanovski časti, ker je preračunano kot lov na pacijente. Za zdravnico so se potegnile poslušalke ter sc je končala prireditev zelo viharno Nadrobni spomenik — luksuz V nekem carinskem sporu so vprašaH vseučiliškega profesorja na aberdeenski univerzi Aleksandra Graya kot strokovnjaka, aH naj se smatrajo nagrobni spomeniki kot razkošno blago ali ne. Gray je izrekel, da so nagrobni spomeniki na vsak način luksus, ker stvar, ki jo človek rabi samo enkrat v življenju, ne more biti drugega kot luksuz. »Kje sem?« Strežnica: »V sobi ste 23.« Pacijent: »V bolnici ali v zaporu ?« Todi govornik. Volivci vprašajo svojega poslanca: »Kdaj ste pa že kaj govorili v zbornici? V časopisih nismo šc nikoli naleteli ne vaše ime med govorniki!« — »Prijatelji moji. zdaj vidim, da ne znate še časopisov brati. Ali šc niste nikdar opazili med govori pripomb: »Ropot v zbornici! Sum in vpitje!« Takrat sem vedno tudi jaz govoril.« Kakor se vzame. Mama: »Janko, ti si pa res nepridiprav! Le poglej sosedovega Jakea; še nikoli ni bil tepen! No, kaj praviš k temu?« — Janko vzdihne: »Oh, ko bi imel jaz take starše U Sir H. Rider Haggard: 1 ii" J p 78 Kleopatra, egiptovska kraljica Ali me boš zavrgel sedaj, ko te je Kleopatra pahnila od sebe, sedaj ko si ubog, osramočen in nimaš niti blazine za svojo glavo? Še vedno sem lepa, še vedno te častim. Dovoli, da zbežim s teboj in se s svojo do groba trajajočo ljubeznijo pokorim za svoje grehe. Ako pa je to preveč zahtevano od tebe, mi dovolil da grem samo kot tvoja sestra, tvoja služabnica — tvoja sužnja, da li bom vendarle gledala v obraz in delila s teboj tvoje nadloge in li služila. O Harmakis, samo dovoli mi, da grem s teboj in jaz hočem kljubovati vsemu, prenesti vse in samo smrt naj me loči od tebe. Zakaj v resnici verujem, da me ljubezen, ki me je že pogreznila v tolike globocine in potegnila tebe z menoj, more vedno še povzdigniti do enake višine in tebe z menoj!«: >Ali me hočeš zapeljati v nov greh, ženska? Mar res misliš, Karmion, da bi mogel v luknji, kjer se bom moral skrivati, prenašati dan za dnem tvojo navzočnost, ti gledati v lepi obraz in se vedno spominjati, da so me bas tiste zale ustnice izdale? Tako lahko se ne boš pokorila! Tega-le se zavedam že sedaj: mnogi in hudi naj bodo dnevi tvoje pokore! Morebiti vseeno še n upor i tista ura maščevanja in morebiti boš učakala, tla boš igrala svojo vlogo zraven. Ti moraš še dalje ostati na Kleopairinem dvoru in ako bom živel in bos ti pri kraljici, hočem od časa do časa najti pol, tla li pošljem sporočila. Morebiti zasine dan, ko bom zopet potreboval tvoje pomoči. Sedaj mi pa prisezi, da me ne boš v drugič pustila na cedilu, ko pride tisti dani« Prisezam ti, Harmakis, prisezam! Večne muke jn pregrozne, da bi se mi sanjale — vse bolj grozne od onih, ki me sedaj mučijo — naj bodo moj delež, ako se ti izneverim v najmanjši stvarici — in najsi čakam vse življenje na tvojo besedo!« >Dobro, glej, da boš držala svojo prisego — dvakrat ne sinemo izdati. Jaz grem, da bom koval svojo usodo, ti pa ostani in kuj svojo. Morebiti se najini ločeni niti zopet snideta, preden bo tkivo stkano. Karmion, ki si me nenaprošena ljubila in ki si gnana po tisti svoji silni ljubezni mene izdala in uničila — srečno!« Divje mi je pogledala v obraz — iztegnila je roke, kakor da bi me hotela objeti, nato pa se je v presilnem obupu vrgla na Ua in se valjala po tleh. Vzel sem vrečo z oblačili in palico in dospel do vrat; ko som stopal skozi nje, sem se še enkrat ozrl imenitnega človeka, kot je on, in tako velikega po-kami, bolj bleda kakor njena bela oblačila, temni lasje so se ji valili nizdol in lepo čelo je bilo skrito v prahu. Tako sem jo zapustil in moje oči je niso videle prej, dokler ni prišlo in odšlo devet dolgih let. (S tem se končuje drugi in največji zvilek papirusa.) Tretja knjiga: HA RMAKIS0VO MASCGVANJK. Prvo poglavje. Harmakis pobegne iz Tarza. — Mornarji pi vržejo v morje. — Njegovo bivanje na oloku Ciper. — Vrnitev v Abutis. — Siurt Amenemhela. Srečno sem prišel po stopnicah nizdol in stal na dvorišču velike hiše. Ker je manjkalo še dobro uro do zore, so živa duša ni ganila. Veseljaki so so bili napili, plesalke so se bile naplesale in tišina se je zgrinjala nad mestom. Dospel sem do vrat- kjer me je ustavil častnik, ki je stal zavit v težek plašč na straži. >Kdo je?« je rekel Brenov glas. Trgovec, prosim, gospod; prinesel sem bil neki dvornici kraljice darove iz Aleksandrije in se zamudil pri njej do te ure; sedaj pa se vračam na ladjo,'; sem odgovoril s ponarejenim glasom. >Hmk je zarentačil. »Dvornice kraljice res dolgo zadržujejo svoje goste. Ej, saj je čas gostij. Ampak geslo povej, gospod štacunar! Brez gesla se moraš vrniti in prositi dvornico, da ti še naprej izkaže gostoljubje.« >Antonij, gospod; pošteno geslo. Ej, veliko sveta sem že prepotoval, ampak nikjer nisem videl tako imenitnega človeka, kot j eon, in tako velikega poveljnika. In vedi, gospod, mnogo sveta sem videl in mnogo poveljnikov.« >Dobro; Antonij je geslol Antonij je po svoje res dober poveljnik — posebno kadar je trezen in ne najde ženskega krila, da bi letal za njim. Služil sem Antonija — pa tudi zoper njega. Dobro vem, kako je z njim. No, pa sedaj ima posla dovolj.« VeS ta čas. ko me je zadrževal s tem govorjenjem, je stopala straža pred vrati sempatja. V tem trenutku pa je odšla nekoliko dalje na desno in pustila vhod prost. »Srečno. Harmakis! In hitro dalje!« je šepnil Bren, ki je stopil tik k meni in hilro govoril. >Ne obotavljaj se. Ampak spomni se včasih na Brena, ki 1 je tvegal svoj vrat, da ti je rešil življenje. Zdravstvu), tločko! Ampak prav rad bi, da bi se skupaj vozila na sever!« Po teh besedah mi je pokazal hrbet in začel tiho žvižgati. j S * .. .m 'S S •3. 5 S N .2 f » I S I t- O « S 8 Л « o o ► m o a S > _ S а S - »Ч k j£ . 'a a S.S * tr >w K a K s rr, . •sil 5 а л S IS c X ■«• e .. t O bo £ D X « A L. ■C ЧО « '5 130 o H g -S « 8 5 . t t £ - > *> s i i £ C e — J) i l ^ C < o d o-« h K « S« ? >-s 3 S" o c 9 "(52 e ci SJ «r S C > ić •z t/3 « & tr. 3 * «5 o £ K gospodarstvo Zadružna gospodarska banka 9% dividende napram 8% za 1926. Kakor smo izvedeli, se bo vršil redni občni tbor Zadružne gospodarske banke v Ljubljani dne 21. marca ob 11. uri dopoldne. Uprava zavoda predloga za leto 1927 izplačilo 9% dividende napram 8%, za leto 1926. To je edina banka v Sloveniji in menda ludi v celi državi, ki predlaga ita 1927 višjo dividendo kakor za 1920. To povijanje dividende je pripisovati nadaljnjemu znatnemu razvoju banke, ki od leta do leta napreduje. Tuja denarna sredstva, naložena pri zavodu, so lani narasla za 83 milijonov dinarjev, kar kaže na zaupanje vlagateljev in poslovnega sveta v zavod, ki uživa popolnoma upravičeno najboljši glas v našem denarstvu. Naša žetev v letu 192.7 šele sedaj je objavilo kmetijsko ministrstvo definitivne podatke o žetvenem donosu za 1927; niso pa še sestavljeni definitivni podatki za koruzo. v Iz teli podatkov je posneti, da je znašal uaš lanski pridelek: oziroma pšenica na 1,771.001) ha 15,015.000 met. stotov, torej na ha 8.5 met. stota, jara na 60.000 ha 381.000 stotov, torej na ha 6.35 inet. stota; ječmen oz. na 216.000 ha 1,929.000 stotov, torej na ha 9 stotov, jari na 175.000 ha 1,217.000 stotov, iih ha 6.95 stotov; rž ozimna na 174.000 ha 1,307.000 blotov, na ha 7.5 stotov, jara na 35.000 ha 198.000 stotov, uu ha 5.7 stotov in o v e s na 379.000 ha 2,920.000 stotov, na ha 7.7 stota. V primeri z letom 1926 je bil lanski pridelek znatno manjši: tako pri pšenici za 20.8 odstotka, pri rži za 20.6 %. pri ječmenu za 23.8% iu pri ovsu za 18.4%. Najbolj občutno je torej nazadovala letina ječmena, v najmanjši meri pa pri ovsu. V primeri s povprečjem 7 let: 1920—1926 je znašal pridelek: pšenica 1920- 1926 1.606.000 ha 15.819.000 st. 10.2 na ha 1927 1.831.000 ha 15.396.000 st. 8.4 na ha ječmen 1920- 1926 367.000 ha 2.989.000 st. 7.3 na ha 1927 391.000 lm 3.146.000 st. 8.1 na ha 1920- 1926 rž 196.000 lm 1.511.000 st. 8.1 na ha 192- 209.000 ha 1.505.000 st. 7 o na ha oves 1920- ■1926 379.000 ha 3.129.000 st. 8.2 na ha 1927 379.000 ha 2.920.000 st. 7.7 na lm Produkcija paoiria v letu 1927 Papirua industrija je ena najstarejših panog naše industrije. Tako izdelujejo Vevče papir že od leta 1843. Pred vojno smo imeli v Sloveniji 4 tovarne za puj>ir, danes jih je 6, ki tvorijo važen del nase industrije, ki se udejstvuje ludi v izvozu. Skupno zaposluje papirna in knrtonažna industrija v Sloveniji cn 1550 delavcev; 11.500 k. s. Kapaciteta produkcije papirja v Sloveniji znaša ca 18.350 ton in se delonm zaradi gospodarskih razmer, deloma zaradi motenj v obratu. deloma zaradi nizkega stanja vode, ker imajo skoro vse tovarne na razpolago vodne sile, ni mogla popolnoma izrabiti. Produkcija vseh 6 tovaren jc znašala: 1925 13.683 ton 1926 13.734 ton 1927 16.030 ton obrl, pa tudi tujski promet, žpecijelne informacije in razstavne pogoje daje vsakomur radevolje uprava Ljubljanskega veleeejma v Ljubljani. Opozarjamo pa vse interesente, da se prijavni termin skoro zaključi. Dobave. Ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave cevi (Bohrr6hre). — Drž. rudnik v Žabukovci pri Celju sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 140 m® jamskega lesa. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 16. t. ni. ponudbe glede dobave 10.000 kg krompirja; do 17. t. m. pa glede dobave 1000 kg ploščatega železa. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 15. t. m. pri Upravi delavnice III. arm. obl. v Skoplju glede dobave sodov. — Dne 26. t. m. pri Intendaturi Komande Boke Kotorske v Ercegnovi glede dobave drv za kurjavo; pri Gradbeni upravi v Tivatu glede dobave 300.000 komadov opeke, 150 ton negašenega apna, 400 ton portland-cementa in cementnih plošč; pri polic. nam. za Bosno in Hercegovino v Sarajevu glede dobave 4000 m platna za letne uniforme; pri nam. dr?., železnic v Zagrebu glede dobave sesalk. Natančnejši podatki v Zbornici za TOI. Богжо 0. marca 1928. DENAR. Med deviznimi kurzi je daues zaznamovati dvig Berlina od 1358.75 na 1360 zaradi učvrstitve v Curiliu od 124.11 na 124.20. Na drugi strani pa je lira danes oslabela v Curiliu od 27.43 na 27.415. Privatne ponudbe je bilo dosti v devizah Trst in Pariz, brez kupcev. Tudi Ne\vyork se ne da plasirati, ker no konvenira. Dunaj se je nadalje učvrstil od 801.35 na 801.68. Promet je bil srednji in vse blago je dala Narodna banka (v Parizu in Trstu vkljub znatnim količinam blaga ni prišlo do zaključita). Nadalje je notiralo blago Narodne banke v devizah; Budimpešta 995.— ter Bruselj 793.-. Devizni tečaji na ljubljauski borzi 6. inarra 1928. povpr. sr. sr. 5. III. Amsterdam Berlin Curib Dunaj London Newyork Pariz Praga Trst 1358.50 1093.50 800.18 277.15 1360,— 1095,— 801.68 277.55 168.60 1358.75 1095.— 801.35 277.53 168.60 300.45 V letu 1927. jc torej produkcija narasla sa 16 odstotkov. Pri tem je treba upoštevati, kakor smo že omenili pri poročilu o produkciji največjega podjetja te stroke: Združenih pa pirnic Vevče, Goričane in Medvode (12. febr.), da so cene papirja lani nazadovale; letos je tendenca na tržišču papirja čvrstejša in je računati z boljšo zaposlenostjo in večjo rentabi-liteto kakor za 1927. Tudi se je v večini podjetij lani zvišala produkcija lepenke. —o — KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurz je razglašen o imovini Stanka Glavača, trgovca v Ljubljani, Celovška cesta 85; konk. komisar: Josip .lauša; upr. mase dr. Ivan Tavčar; prijaviti do 14. aprila; prvi zbor upnikov 17. marca, ugotov. narok 28. aprila. Narok za nadaljevanje ugotovitev prijavljenih terjatev tvrdke Metra ,d. d. se vrši 9. t. ra. ob 9 Občni zbori: Trgovska industrijska d. d. »Merkur.- 21. marca ob 15. (bilauca 1927; volitev B. upr. in nadz. svetnikov); Zdtužene opekarne, d. d. v Ljubljani 22. marca ob 11 v prostorih Jadr. podunavske banke (bilanca 1927, valorizacija, dop. volitev, upr. in nadz. sveta). Permanentna razstava pohištva na Ljubljanskem velesejniu. Mizarska obrt je v Sloveniji zelo razvita. Po deželi imamo veliko število mizarjev, ki se odlikujejo z dobrim in preciznim delom, ki pa nimajo prilike stopiti v stike s konzumenti mest in južnejših pokrajin uaše države. Manjkajo I'i m pač izložbena okna, skladišča in poslovni Io-:ali v mestu, zlasti v Ljubljani. Zato se je na ini-cijativo raznih faktorjev odločila uprava Ljubljan-snega velesejina, prirediti prilikom letošnje vele-tejmske prireditve špecijelno razstavo pohištva, ki pa bi tudi po končanem velesejmu ostala na sejmišču kot permanentna razstava. Tu bo imel vsak mizar priliko stalno razstaviti svoje izdelke, vele-ne.jmska uprava pa bo po svojih močeh zainteresirala kouzumente za nakup. Podrobne podatke ni pogoje, ki so zelo ugodni, daje vsakomur radevolje uprava velesejma v Ljubljani. Goetilničarska, kavarniška in hotelska razstava na Ljubljanskem velesejmu. Ta razstava se bo priredila v okvirju letošnjega velesejma od 2—11. julija. Obsegala bo vse potrebščine industrijskega in obrtnega izvora, ki jih potrebujejo na>i gostilničarji, hotelirji in kavarnarji za izboljšanje svojih starih ali ustanovitev novih obratov. Tej razstavi pa bo priključena ludi tujsko-prumetna razstava, ki bo služila številnim obiskovalcem velesejma v orijcntacijo in izbiro bodočega letovišča. Vsako posamezno letoviščarsko podjetje (hotel, pension ali tudi letovlSčarski kraj skupno) dobi svoj posebni oddelek, kjer razstavi propagandni materijal, prospekte, fotogralije, slike, modele itd .— Važna pa je ta razstava tudi za naše hotele v mestih in je ujili udeležba vsekakor zelo priporočljiva. Prepričani smo, da se bo s to razstavo znatno dviguila gostilničarska in hotelska tnsvce pon. 2289.-1361.50 1096.50 803.18 277.95 56.86 223.84 169,-300.37 Zagreb. Amsterdam 2286—2292, Berlin 1358.50—1361 5«), Curih 1093.50—1096.50. Dunaj 800.18—803.18, London 277.15—277.95, Ne\vyork 56.76-56.96, Pariz 222.72—224.72, Praga 168.20— 169, Trst 290.205—801.205. Belgrad. Berlin 1351.5—1358.5, Budimpešta 993.5-996.5, Curih 1093.5—1096.5, Dunaj 800.18— 803.18, London 277.15—277.95, Nevvork 56.75— 56.65, Pariz 222.84—224.84, Praga 168.20—169, Trst 299.95—301.85. Curih. Belgrad. 9.135, Berlin 124.20, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.19, Dunaj 73.20, London 25.345, Newyork 51,9.40, Pariz 20.435, Praga 15.3925, Trst 27.415, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 87.675. Trst. Belgrad 33.33—33.37. Curih 363-365, Dunaj 207, London 92.44—92.48, Newyork 18.93— 18.94, Pariz 74.30-74.40. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49375, Kodanj (190.30, London 34.65625, Milan 37.51. Newyork 710.25, Pariz 27.94, Varšava 79.65. — Valute: dolarji 708.50, lira 37.26, dinar 12.39, češkoslovaška krona 21.03. Praga. Devize: Lira 178.50, Belgrad 59.35, Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 33.745, Dinar; Newyork 176, Berlin 7.37, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Tendenca za državne papirje je bila danes v Zagrebu čvrstejša: vojna škoda je ponovno narasla od 447—449 na 450 kakor tudi za termine. Med bančnimi papirji ni izprememb. Med industrijskimi papirji so danes popustile delnice Slavonijo od 14 na 13-13.50. Ljubljana. Celjska 16-1 deu., Ljublj. kreditna 135 den., Praštediona 880 den.. Kred. zavod 155 den., Vevče 135 den., Kranj. ind. 320 den.. Rušo 265—280, Stavbna 56 den., Sešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 90.50—91, agrari 58, vojna odškodnina 450, marec 452, april -155— 456, dec. 477.50—182.50, Hipo 65, Jugo 96.25— 96.50, Praštediona 880—885, Ljublj. kreditna 135, Šejerana 530-5-10, Drava 520 den., Slavonija 13— 13.50. Trbovlje 510-525, Vevče 140. Belgrad. Narodna banka 6100, vojna odškodnina 447, 148 (1400), uit. marec 452, 451.50 (1150), uit. jimij 460, 463 (1700), Izvozna banka 1120, Brodarsko društvo 510, Belgrajska zadruga 5500, 7% invest. posoj. 91.25—92 (80.000). agrari 57—58. Dnraj. Podon.-savska-jadran. 79. Hipo 7.90, Alpine 41.90, Leykam 10.40, Trbovlje 64.30. Kranjska industr, 41. Trst. Adria 207.50, Assicurazionl Generali 6565, Cosulich 204, Riunione adrintica A 2725, Ri-unione adriatica B 2812, Split cement 253, Trž. Lloyd 678. BLAGO. Ljubljana. Les: deske smreka-jelka 24 min lila fko vag. po 440; deske smreka jelka 48 mm lila fko vag. meja 2 vag. po 4-15; buk. plohi parj., ostrorobi paral, očelj. 1. II. od 27—100 mm fko vag. meja 2 vag. po 1000; zaljč 8 vag. Tendenca čvrstejša. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78-79 kg 2% baška 392.50—395, slav. 390—392, moka Og vag. bi., plač. po prejemu, fko Ljubljana 530—535, oves baški zdrav rešetan 300, koruza času prlmei-no suha prompt kval. gar. 292.50—295, marc 297.50 -300, april 302.50—305, maj pop. suha 307.50— 310, činkvantin 305—312.50; zaklj. —. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč. 335— 340, gor. ban. 330—335, srem. 835— 340; rž, ječmen, oves: ne-izprem.; koruza: bč. 245—250, 3—4 255—260, 4 — 5 257.50—262.50. bela 255-260, ban. 245—250, par. Vršac 247.50—252.50, srem 245-250, par. Indiija 247.50—252.50, 3—4 255—260; moka: neiprem.; otrobi: neizprem.; tendenca slaba; promet 2 vag. pšenice, 42 vag. koruze, 1 vag. ječmena, 2 vag. ovsa, 2 vng. moke. Budimpešta (terminska borza). 6. marca. Tendenca čvrsta. Pšenica: tnnrec 31.94 32.16, zaklj. 82.10-32.12, maj 32.98, 33.10, zaklj. 33.04-33.06. okt. 30.56. 30.70, zaklj. 30.66-80.68: rž: marec 31.50, 31.90. zaklj. 31.70-31.74, maj 31.36. 31.70, zi.klj. 81.60-81.04, okt. 25.96, 26.18, zaklj. 26.12— 26,14; koruza: maj 26.86, 26.90, zaklj. 26.88-26.90, julij 27,28, 27.30. Koncert bolgarske narodne pesmi v Liubliani (8. t. m. v dvorani »Uniona« ob 8 zvečer.) Narodnih pesmi iz Bolgarije v Ljubljani še nismo čuli in prav razveseljivo je, da je prišlo do tega koncerta. Bolgarska narodna pesem je posebno zanimiva v ritmičnem oziru. Poslužuje se v veliki večini neravnih taktovih vrst od »/« do "/te itd. Melodično imajo tuintam arhaistične elemente, kar dela pesmi še zanimivejše. Po značaju so pesmi živahne, junaške in lirične, vendar se ta lirika povsem razlikuje od lirike v slovenski narodni pesmi. Kakor nekatere srbske, posebno one iz Makedonije, tako imajo tudi bolgarske pesmi na sebi nekaj ori-jentalskega. Vendar pa ta element ne prevladuje, nego je postranski. S harmonizacijo bolgarskih narodnih pesmi so se bavili komponisti D. Hristov, St. Mi-hajlovski, Al. Krstev, M. Todorov, Grustin itd. Od teh največ D. Hristov, v modernejšem smislu M. Todorov. G. Georgija Gospodinova, ki bo pesmi pel, spremlja na klavirju dirigent Anton Balatka. Pred koncertom predava g. Vanja Gospodinova o temi »Bolgarska žena ter pomen in naloge slovanske žene«. Dolžnost našega za umetnost tako vnetega občinstva je, da ta koncert v najobilnej-šem številu poseti in tako s svoje strani pripomore do poglobljenja prijateljskih stikov z bolgarskim narodom, da se uresniči ideal vzajemnosti vsega jugoslovanstva. Franz Werfel. religiozen pesnik* odlikovan Dvoje državnih nagrad za literaturo In glasbo je češkoslovaško prosvetno ministrstvo naknadno podelilo dvema Nemcema, in sicer za delo, ki so nastala v razdobju od 28, oktobra 1918 do 31. julija 1927. Odlikovana sta bila pesnik, romanopisec in dramatik Frani W e r f e 1 (za dela »Verdi, Roman der Oper«. Cas (Nova katoliška renesansa Dunajska šola.) Znanstvena revija Leonove družbe prinaša v svojem 3. zvezku dve razpravi, obe iz peresa dr. Aleša Ušeničnika, ki posega v dva pereča problema, ki močno razgibujetu tudi slovenske katolike. V članku sNova renesansa« ugotavlja A, U., da verski preporod med katoliki more govoriti o novih vrednotah in virih življenja le v tem smislu, da se ne izpreminja večnostim bistvo katoliške religije. Čuvati se je modernizma, ki smatra vse objektivno v religiji samo kot objektivacije naših religioznih čustev. Objekti religije so izven nns in od nas neodvisni. Pač pa se spoznanje objektivnih resnic lahko širi, bistri in poglablja. A. U. nato precizira zakone notranjega razvoja in napredka katoliške religioznosti, ki se reduci-rujo na to, da je ta napredek mogoč ln v zvezi z objektivno religijo. Potem ko avtor za vrača zmoto o nekakem konkretnejšem pojmu o Bogu po neposrednem dotiku, označi program prave katoliške verske renesance: »Evha-ristično življenje, katoliška akcija, delo za edinstvo Cerkve in misijone, delo za kraljestvo Kristusa-kralja«. — V članku »Nova krščaiisko-socialna struja.r pa poroča A. U. o takozvani dunajski šoli (dr. Lugmnver ili dr.), ki propa gira odločno inicijativo katoličanov v sociul-nem vprašanju ter je pri svojih trditvah naletela no kritiko nekaterih moralnih theologov in sociologov, v prvi vrsti P. Biederlackn. Dr. Aleš Ušeničnik ločuje z njemu lastno točnostjo, zd ruženo s širokim pogledom, kaj imo prav ena in druga strun. >l)asi ni mogoče Liignin-verju v vsem pritegniti, se vendar socialne zahtevo, ki jili postavlja, ne zde neupravičene, (kakor meni deloma P. Biederlack); niso po-stnlnti stroge pravice, a so upravičene nspirn-cije delovnega ljudstva. Zdi se celo, chi bi mogp iti v nečem cclo preko Lugmayerja< (ki meni da je zadružna socializacija nemogoča, dočim jo A. U smatra za mogočo). — Omeniti je še dr. Fr. Čibejn »Temeljna vprašanja sociologije religije« in druge manjše zanimive sestavke kulturnopreglcdnega značaja. Goethe v češčinl. Čehi pripravljajo veliko potezno zasnovan prevod Goetheja, ki bo izšel v 16 zvezkih pri založbi F. Borovv v Pragi Izdajatelj in glavni prevajalec je prof. Otoka Fisclier. Dosedaj so izšli trije zvezki. — Pri na pa leži Debe v če v pre\od Danteja v množici letnikov Doma in sveta kot mrtev kapital. C/is bi bil misliti na to, da ga čimprej dobimo - seveda celotnega — v dostojni k n j i ž n izdaji. Morda je danes /n Inko nalogo še naj bolj poklicana iu sposobna Mohorjevi družbu. Prepričani smo namreč, »la bi sc subskripcija skoraj gotovo obnesla, »Bockgesang« in >Iuares und Maximilian<) tet komponist Fidelio Finke (za simfonično pesnitev »Pan«, za cikel orkestralnih pesmi »Pomlad« in en klavirski trio). — Franz W e r f e 1 (rojen 1. 1890. v Pragi) je eden na jizrazitejših in najmočnejših glasnikov_ sodobnega duhovnega stremljenja v nemški literaturi. Smer, ki jo je začrtal že R. M. Rilke, je on ekspresionistično še dalje razvil in poglobil. Njegovo delo preveva sugestivno metafizično občutje. Zanj kot interpreta sodobne generaci. je je predvsem značilno religiozno teženje, ki je dobilo nekuk sintetični izraz v njegovi drn-mi »Pavel med Judi«. Nekaj njegovih del je prevedenih že v več jezikov, pozornost vzbuja zlasti med Fruncozi. Pred kratkim je izšel pri Pavlu Zsolnav na Dunaju izbor njegovih pesmi. Nov nemški Homer. Pesnik Albrecht Schaffer je s svojim prevodom Odiseje (Die Odvssee Homers. > irlin, Horen-Verlug, 586 str.) radikalno prelomil s tradicijo Vossavega »pra-prevodu«. Najbolj drzno prevajnlčevo dejanje obsto«;i v tem, da je do sedaj nedotakljivi heksameter zatnenjul s peterostopičnim tro-hejem, vendar pa se strogo drži teksta. Njegov glavni namen je bil, podati v prevodu občutje arhaičnosti in primitivnosti, kar se mu je nedvomno posrečilo. Prevod torej pomeni poizkus subjektivne interpretacije Homerjevega sveta v takorekoč novi stvaritvi. Na ta način je Schaffer približal Homerja moderno čustvujo-čemu človeku. Njegov prevod je bil deležen močnega odobravanja, naletel pa je tudi na oster odpor. Posebno klasični filologi se bodo t njim težko sprijaznili. Koncert A. Trost??. Okestr. društva in <51. Matice Dne 5. t. m. je bil v Unionu koncerl Orkestralnega društva in Gl. Matice. Na spo. redu je bila v spomin Schubertovega jubileja njegova italijanska uvertura, dalj« dva stavka iz S t r a v i n s k e g a Žar-ptice, štirje stavki iz J a 11 a č k o v e godalne suite tei R a h m u n i n o v a koncert C-mol za klavir ir orkester, v katerem je klavirski part igral nai prosluli umetnik prof. A. Trost. Orkester j« vodil z veščo roko prof. E. Adamič. Matica j« pela tri Gallusove a-eapellu zbore: Musica noster amor, Laus et terennis gloria in Ave Maria poti vodstvom direktorja kons. M. Hubadn. Koristni novosti sta bili Junaček in Rah-maninov, dočim smo Žar ptico že čuli in Schu-bert ni napravil posebnega efektu. G. Adamič je kompletiral zn Rahmaninovu svoj orkester, ki je bil izborilo uvežbau in v dobri formi, še s 15 godbeniki Dravske divizije, ki so se lepe odlikovali v pihalnih partih, tudi solistično. G. Trost — o njem bi bila vsaka pohvala odveč — je isti mojster, kakor smo ga že izdavna cenili; škoda da ne nustopi samostojno, toda nemara so ga slabe skušnje prejšnjih let odvrnile od samostojnega koncerta. Ta koncert je pokazal mojstra v najsvetlejši luči! G. Adamič se jc za Junačkn. Rahmaninova in Stravin-skega izredno potrudil in dosegel uspeli. Matica je s precejšnjim umevnnjem pred-nasala Gallusa: vokalizaciju, artikulacija, line-arizem — vse je lepo izpeljal g. Hubad. Lepo, da se projiogiru Gallus, še lepše, da se izvaja danes, ko nam je treba pol iToiti h zgledov ven-dnr se ni mogoče v vsem strinjati s Hubado-vo priredbo originala in to v harmoničnem in melodičnem smislu. Koncert je lepo uspel in bil številno obiskan; dvorana je bila polna. Drugi časi so zaveli: žal, dunes je treba mešati, zukuj svet ni vee tako vnet. da bi napolnil vsak samo pevski ali samo klavirski koncert, škoda, sicer bi bili to lahko tri je koncerti I Gostovanje Burgtlieatra (ga. Mcflelskk aa. /vV," ,H"ber> v SchSnherrjevi Vražji ženski (\VeibsteufeI) je snoči prav lepo uspelo. Operne gleda išče je obiskalo najboljše ljubljansko občin-etvo in s tem pokazalo, da zna ceniti stare tradicije dunajskega Burglheatra. Vsa trojica so je odlikovala z ubrano, docela izravnano igro in žela zanjo veliko odobravanje med dejanji In zlasti koncem igre. Po dolgotrajnih ovacijah je spregovoril v imenu tovarišev g. Marr in se zahvalil Ljubljani za lep sprejem, priznanje in ljubezen, kar vsal< igralec potrebuje, da sploh more delali; obljubil je, da sporoči dunajskim tovarišem, da Ljubljana zna ceniti umetnost. Igralci so dobili več vencev m šopkov s trakovi v slovenskih narodnih In državnih barvah. Strokovno poročilo o večeru priobčimo jutri,