MOSTOVI 2/1990/XXV 27
Marta Kocjan-Barle
Izid Pravil in slovenski seminar z roko v roki
Izlazak Pravila i seminar slovenačkog
jezika odjednom
Članak daje rezime 6-časovnog predavanja o novim pravopisnim pravilima, sa primerima i po¬
sebnim osvrtom na upotrebu velikog i matog slova, klasifikaciju reči i sintagmi prema poreklu, sa-
stavljeno i rastavljeno pisanje reči i interpunkciju.
Autor uz članak daje i pregledne tabele za koriščenje u svakodnevnom radu, kao i izbor vežbi uz
koje nisu data rešenja tako da se na njima mogu oprobati i oni koji nisu učestvovaii na seminaru.
Do izida novega slovenskega pravopisa in
uresničitve že dlje časa trajajoče zamisli o iz¬
popolnjevanju znanstvenih, strokovnih in teh¬
niških prevajalcev v slovenščini je prišlo hkrati,
in to sredi aprila — malo načrtovano, malo po
naključju. Ko sem se v Društvu znanstvenih in
tehniških prevajalcev začela pogovarjati o vse¬
bini predavanj, je še vse kazalo, da bo Pravopis
v knjigarnah najpozneje februarja in si ga bodo
slušatelji pred našim srečanjem lahko dodobra
ogledali. Delo s korekturami seje zavleklo, tako
da so Pravila izšla le nekaj dni pred predava¬
njem, slušatelji pa so jih dobili šele na kraju
samem. Tako so bili delno prikrajšani za bolj
sproščeno postavljanje vprašanj in razčiščeva¬
nje dvomov, ki bi se ob pregledovanju Pravil go¬
tovo pojavili.
Ob pripravah na predavanje sem razmišljala
predvsem o tem, kako najbolj pregledno in si¬
stematično v kar se da kratkem času zgoščeno
posredovati čim več informacij, prikazati novo¬
sti, soočiti stari in novi pravopis, hkrati pa—vsaj
za ločila, ki jim je bilo namenjeno nekaj več ča¬
sa — narediti razpredelnice, uporabne za prak¬
tične vaje po predavanju in za vsakdanjo rabo.
V šestih urah — kar za tako obsežno gradivo
ni ne vem koliko — sem napravila kratek pre¬
gled slovenskih pravopisov: od prvega, Levče-
vega, iz leta 1899 prek naslednjih treh (1920,
1935,1950) do predzadnjega, vsem dobro zna¬
nega, iz leta 1962 in Načrta pravil za novi slo¬
venski pravopis iz leta 1981. Posebej sem se
dotaknila narave naših pravopisov, predvsem
zadnjih dveh oziroma treh (ne ukvarjajo se na¬
mreč samo s pravopisnimi vprašanji, ampak tu¬
di s pravorečjem ter težjimi mesti iz oblikoslovja
in besedotvorja).
Nujno se mi je zdelo opozoriti še na razlike
med SP 1962, Načrtom pravil in Pravili ter po¬
sebej pregledati novosti v slednjih. Pri tem ni¬
sem mogla — če sem hotela, da se slušatelji
čim bolj seznanijo s sistemom — mimo že zna¬
nega v slovnici in pravopisu. Ravno tako se ni¬
sem mogla izogniti razlagi strokovnega izrazja,
čeprav je, kot je zapisano v Spremni besedi,
»pojmovno in poimenovalno bolj približano je¬
zikovni zavesti srednje izobraženega uporab¬
nika«, kot je bilo v Načrtu. To izrazje temelji na
Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča in sodob¬
nem jezikoslovju; v Pravilih je razloženo v Slo¬
varčku manj znanih jezikoslovnih izrazov.
Kar precej novosti si je bilo treba ogledati pri
rabi velike in male začetnice. Tu naj omenim le
nekatere. Ena takih je pisava večbesednih kra¬
jevnih imen. Vse sestavine naselbinskih imen
(tj. imen mest, vasi, trgov in zaselkov) pišemo z
veliko začetnico (Slovenj Gradec, Kranjska Go¬
ra), razen če je neprva sestavina predlog ali
samostalnik vas, mesto, trg, selo (Črni Vrh nad
Idrijo, Novo mesto, Stara Nova vas); nenasel-
binska imena (tj. dele naselij in vsa druga) pa
pišemo glede na to, ali je neprva sestavina last¬
no (z veliko začetnico: Julijske Alpe) ali občno
ime oziroma predlog (z malo začetnico: Ja¬
dransko morje). Po tem pravilu se določena, po
obliki popolnoma enaka, neprva sestavina piše
z veliko, če gre za naselbinsko ime (Stražnji
28 MOSTOVI 2/1990/XXV
Vrh), in z malo, če gre za nenaselbinsko ime
(Stražnji vrh).
Posebej sem opozorila na razlikovanje med
besedo ali besedno zvezo, ki lahko nastopa en¬
krat v vlogi lastnega imena in jo pišemo z veli¬
ko, drugič pa vrstnega poimenovanja in jo pi¬
šemo z malo začetnico (Luna je ime planeta,
luna pa je del obdajajoče nas predmetnosti;
Magistrat je ime stavbe v Ljubljani, magistrat je
vrsta objekta; ipd.). Podobno je pridevnike na
-ov/-ev, -in, tudi če so izpeljani iz lastnih imen,
pomenijo pa vrstnost (imena rastlin: marijini la¬
ski; bolezni: parkinsonova bolezen; delov tele¬
sa: adamovo jabolko; tehničnih izdelkov: papi-
nov lonec), priporočljivo pisati z malo
začetnico, tako kot pišemo samostalniške
občnoimenske izraze iz pridevnikov na -ov/-
ev: tamovec, janževec ipd.
Tudi pri izrazih posebnega razmerja in spoš¬
tovanja nam Pravila puščajo prosto izbiro: tako
lahko v pismih pišemo Ti ali ti, Vi ali vi; izbira ve¬
like začetnice je manj primerna le, kadar ogo¬
varjamo kolektiv. Novost je pisanje sestavljenk
tipa Neslovenec, pri katerih se velika začetnica
z osnovne besede prenese na predpono ne-.
Na hitro smo pregledali razdelitev besed in
besednih zvez po izvoru: domače, prevzete,
poldomače/polprevzete (te dvoje se v širši rabi
imenujejo tujke) in citatne. Prevzete se potem
delijo — glede na to, ali so občna ali lastna
imena — na izposojenke (garaža) in tujke (jazz)
ter podomačena (Zevs) in polcitatna lastna
imena (Shakespeare). Delitev temelji na stopnji
poslovenjenja: izposojenke in podomačena
imena so popolnoma poslovenjeni, tujke in pol¬
citatna imena pa le delno, samo govorno in/ali
oblikoslovno. Sicer pa občna imena načelno
tudi pisno domačimo, lastna pa v glavnem ta¬
krat, kadar prihajajo k nam iz nelatiničnih ali ce¬
lo ideografskih pisav; tista iz latiničnih pisav pi¬
šemo z vsemi ločevalnimi znamenji in v izvirni
obliki.
Slušateljem sem razložila, da za tako trd
oreh, kakor je pisanje skupaj ali narazen (ali z
vezajem) v Pravilih vendarle najdemo trdnejšo
oporo: (ne)razdružljivost, (ne)zamenljivost, pri-
redno (podredno) zloženost, dopolnitve, vzpo¬
rednosti ipd. Še vedno pa se moramo sprijazniti
z dejstvom, da je »pisanje skupaj ali narazen
/je/ deloma kompromisno in nedosledno tudi
zaradi rabe in tujih vplivov«. Vendar nam Pravi¬
la priporočajo tudi take primere pisati po sicer¬
šnjih načelih (torej vikendhišica, minigolf, žiro-
račun — tako kot druge podobne zloženke).
Zelo podrobno smo se ustavili pri rabi ločil.
Tu ni veliko novega; novo je to, da je v primerja¬
vi s SP 1962 veliko več informacij, da je pro¬
blematika obravnavana zelo sistematično in na¬
tančno in da je podrobno določen zapis ločil, tj.,
ali jih pišemo ob črki s presledkom ali brez (ne-
stično ali stično). Poleg tega so ločila obravna¬
vana glede na skladenjsko (kadar nam zazna¬
mujejo tonski potek, premore, vrste stavkov,
povedi itd.) in neskladenjsko rabo (kadar nam
zaznamujejo krajšave besed in besedila, vrstil-
nost števnikov itd.). (Posebej je razčlenjena tudi
slušna vrednost ločil, kar pa nas na predavanju
ni posebej zanimalo.)
Tu naj omenim samo nekaj podrobnosti. Ve¬
jico spet lahko pišemo tudi pri pristavku, če je ta
lastno ime (Največji slovenski pesnik, France
Prešeren, se je rodil ...) in pri nedoločniškem
polstavku, če nedoločnik lahko razvijemo v
osebno glagolsko obliko (Imel je željo, postati
zdravnik. = Imel je željo, da bi postal zdravnik.).
Za pomišljaj in vezaj lahko rečem, da sta
obravnavana s kar pretirano natančnostjo, tako
da se razlike med vezajem in pomišljajem na
posameznih mestih (v primeru Šmarje-Sap, to
je dvojnem poimenovanju, pri katerem lahko
oba dela sklanjamo) zabrišejo tudi samim pra-
vopiscem, saj vezajni nestični pomišljaj (pravilo
389) in (daljši) nestični vezaj (431 in 852) posta¬
neta isto. Podobne težave pri razlikovanju se
bodo v rabi verjetno pokazale tudi pri pisanju
pomišljaja oziroma vezaja med osebnim ime¬
nom in vzdevkom oziroma med prvotnim in pri¬
vzetim priimkom: Karel Destovnik — Kajuh in
Lovro Kuhar — Prežihov Voranc naj bi pisali z
vezajnim nestičnim pomišljajem, Melito Pivec-
Stele pa s stičnim vezajem (417, 418) ali stičnim
pomišljajem (850) — tak je vsaj videti — oziro¬
ma vezajnim nestičnim pomišljajem, lahko tudi
brez katerega koli od njih.
Teoretični del nam je uspelo zaokrožiti s
praktičnimi vajami. Primere zanje sem izbrala
nekaj v samih Pravilih, v glavnem pa v rokopisih
za zadnjo številko Mostov.
Tu objavljam razpredelnice in izbor vaj, ki so
jih slušatelji dobili kot gradivo.
MOSTOVI 2/1990/XXV 29
KONČNA LOČILA (na koncu povedi)
PIKA (.)_
1. Na koncu samostojnih pripovednih povedi:
DA
Ime mi je Ivan.
Ne vem, zakaj sem tako žalosten.
(Glavni stavek je pripovedni.)
NE
Prišel je mimo — kaj misliš kdo?
(Ne dopušča je zadnji neodvisni stavek.)
2. Na koncu velelnih povedi, ki so čustveno
neobarvane:
Odprite knjigo na strani 5.
NESKLADENJSKA RABA
DA
1. Za okrajšavami: str. (— stran)
2. Za številkami: 60. leta (vrstilni štev.), Jožef
II.
1. (prislovi tipa prvič)
NE
1. Za glavnim štev.: zvezek XI
pri 75/75-ih letih
2. Ko bi morali staviti 2 piki:
Prišli so vsi: Jakob, Marija, Mojca itd.
VPRAŠAJ (?)
1. Na koncu samostojnih vprašalnih povedi
in za podredjem, v katerem je glavni st.
vprašalni:
DA
Kako ti je ime?
Ali ne vidiš, da nimam časa?
Kdo je rekel Vse teče?
(Končno ločilo citirane povedi
izpuščamo.)
NE
Vprašal me je, kako mi je ime.
(Ne zahteva ga glavni stavek.)
Kdo je rekel: Vse teče.
(Citirana poved za dvopičjem ohranja svoje
ločilo.)
2. Na koncu prir. ali proste zveze st. iste po¬
vedi, če je zadnji neodv. st. vprašalni:
Janez, kam greš?
NEKONČNO LOČILO
1. Za vrinjeno vprašalno povedjo:
Na gregorjevo — oteč še veš? — se ptički
ženili so, ...
KLICAJ (!)
1. Na koncu čustveno obarvanih povedi:
DA
Pavel, molči!
NE
Pavel, poglej 3. stran.
(Čustveno nepoudarjeno.)
Oče je rekel, da pojdi takoj domov.
(Ne zahteva ga glavni st.)
Zapoj mi vendar tole pesem: Gozdič je že
zelen.
(Citirana poved za dvopičjem ohranja
svoje ločilo.)
Recitirati je začel O Vrba.
(Končno ločilo citirane povedi
izpuščamo.)
NEKONČNO LOČILO
1. Na koncu čustveno obarvanih vrinjenih
povedi:
Včeraj — da bi ne bilo tega dne! — sem
izgubil psa.
2. Za naslovnim nagovorom v pismih:
Spoštovani! Lepo se Vam zahvaljujem ...
TRI PIKE (...)
POMIŠLJAJ (—)
1. (...) in (—) zaznamujeta nedorečeno
misel:
Grobovi tulijo ...
Kaj pa —-
(Pomišljajev je lahko tudi več.)
30 MOSTOVI 2/1990/XXV
NEKONČA LOČILA (na koncu delov povedi)
VEJICA (,)
1. Med enakovrednimi deli proste ali zložene
povedi
DA
— nestavčni enakovredni deli:
Kupi mleko, kruh, sol...
Ne le ti, tudi tvoj brat naj pride.
— pristavčni deli:
Od mene, svojega prijatelja, tega ne
pričakuješ.
— stavčni enakovredni deli:
Zdaj je tu, zdaj je tam.
Prosili so me, pa sem jim ustregel.
— med nestavčno-stavčnimi deli:
Pozimi, vendar tudi kadar je mraz,
kurimo.
NE
— pred vezalnim in, pa, ter:
Kupi mleko in kruh.
— pred ločnim ali, oziroma, bodisi:
Ob sobotah hodi bodisi v kino bodisi v
disko.
— pred drugim delom dvodelnih vezniških
zvez
ne — ne, niti — niti, tako — kakor:
Ni ga ne v šoli ne doma.
(Ni ga ne v šoli, ne doma, ne na igrišču.
= Naštevamo.)
— pred posameznimi ponovljenimi izrazi
(če v govoru niso ločeni s premorom):
Daj daj, povej že enkrat.
— med prirednimi stalnimi besednimi zve¬
zami z izpuščenim veznikom in, ali:
Hočeš nočeš moraš na pot.
Na poti bo dva tri dni.
2. Med nadrednim in odvisnim stavkom (tudi
ko je povedek/osebna glagolska oblika
izpuščen/-a; to velja tudi za primerjalni
odvisnik s kot, kakor ipd.)
DA
Dejal sem jim, da ga ni doma, in jih odslovil.
Prej, ko še ni bilo ceste, smo hodili čez
vrtove.
Kolikor bo dal on, toliko (bom dal) jaz.
Prišel je, sam ni vedel, zakaj (je prišel).
(Večkrat je to mogoče pisati tudi brez
vejice.)
Raje je delal, kot govoril.
NE
— med dvema podrednima veznikoma:
Povej ji, da če ne bo prišla, ne bo mogla
kositi.
— med prirednim in podrednim veznikom
pred odvisnim vmesnim stavkom:
Pridem sam, in če bo le mogoče, prine¬
sem plošče.
— med deli večbesednih veznikov (zato
ker, kljub temu da, namesto da...):
Te juhe ne bom jedel, zato ker je preveč
slana.
(Te juhe ne bom jedel zato, ker je preveč
slana. = Poudarjamo.)
— pred kakor, kot, ko, če ne uvaja odvisni¬
ka z izraženo osebno glagolsko obliko:
Bolje je delati kot govoriti.
— pred členkom da:
Ti da tega ne veš?
3. Med polstavkom (njegovo jedro je lahko
deležje, deležnik, pridevnik, samostalnik)
in drugim delom povedi
DA
Gredoč iz šole, se je ustavil pri teti.
Kozarec, poln vode, se je znašel na mizi.
Imel je željo (,) postati zdravnik. (= Nedo¬
ločnik lahko razvijemo v osebno glagol¬
sko obliko: Imel je željo, da bi postal ...)
NE
Iz moje vsega ponižanja polne mladosti se
svetijo tiho tvoje oči.
(= Pridevniški polstavek je navadni,
tj. levi prilastek.)
Ne moreš oditi kar tako. (= »Oditi« je
povedkovo določilo.)
4. Med izpostavkom ali dostavkom in drugim
delom povedi
MOSTOVI 2/1990/XXV 31
DA
— izpostavek:
Torej so ga, lisjaka zvitega, le ujeli!
— dostavek:
Prinesi mi sivi plašč, in rokavice.
5. Med pastavki (zvalniki in ogovori, medmeti,
samostojni členki, izrazi, nastali iz stavkov,
vrinjeni stavki) in drugim besedilom
DA
Najprej, zastava Slave!
O, mati! (= Če je premor.)
Seveda, tega ne tajim.
Skratka, uspeh je presegel vsa pričako¬
vanja.
Daleč, ne vem kje, se je oglasil žvižg.
NE
Štrbunk je reklo. (= »Štrbunk« je stavčni
člen — osebek.)
O mati! (= Če ni premora.)
Tega seveda ne tajim. (= V tem primeru
ni stilnega poudarka.)
DVOPIČJE (:)
1. Pred besed, zvezo, ki pojasnjuje že prej
splošneje povedano, zlasti pri našte¬
vanju):
Ukvarjal se je s tremi športi: smučanjem,
plavanjem in drsanjem.
2. Po napovednem spremnem stavku pred
dobesednim navedkom v premem govoru:
Ženska je vprašala:
»Kaj bi radi?«
3. Pred stavkom, s katerim pojasnjujemo
drug stavek:
Ivan je kakor ura: nikoli ne bo zamudil.
PODPIČJE (;)
Posamezne dele povedi loči krepkeje kot ve¬
jica in šibkeje kot pika, in sicer:
1. razmeroma samostojna stavka ali zvezi
stavkov iste povedi (ki sta miselno vendar¬
le celota:
Od življenja ne zahtevaj več, kot ti lahko
da; to je edini način, da lahko ostanemo
srečni.
2. sestavne dele zlasti zapleteno zloženih pri¬
redij, npr. protivnih, vzročnih ali skle¬
palnih:
Ali bi sprejel tudi moj odgovor, ne vem;
vem pa, da ga nisem utegnil napisati.
3. različne enorodne skupine naštevanega v
istem stavku:
Iz trgovine je prinesel: sladkor, mleko,
sol; kremo, zobno pasto, milo ...
POMIŠLJAJ (—)
1. Za poudarjanje kake besede ali misli v
stavku ali pa nasprotja posameznih stav¬
kov iste povedi (namesto vejice):
Glej, rojstvo — smrt, en pomišljaj je
vmes.
2. Za pristavčno pojasnilo:
Le eno je potrebno — delo.
3. Za zaznamovanje zveze osebka in poved¬
ka (ob izpuščeni glagolski obliki):
Mladost — norost.
4. Za zaznamovanje spremembe skladenj¬
skega naklona:
Deklica po strmi poti — kam?
5. Med prirednima besedama, kadar sta med
seboj tesno povezani, in med os. im. in
vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim
priimkom (t. i. vezajni nestični pomišljaj):
občina Ljubljana Vič — Rudnik
Karel Destovnik — Kajuh
32 MOSTOVI 2/1990/XXV
NESKLADENJSKA RABA
1. Namesto predloga do (piše se stično na
obeh straneh):
progra Ljubljana — Trst, odprto 8—12
(NE: odprto od 8—12)
TRI PIKE (...)
1. Za premor pri dodatnih pojasnitvah ali do¬
polnilih, t. i. dostavkih:
Roka gre sama .... iz navade.
2. Za spremembo skladenjskega naklona v
zloženih povedih:
Tebi seje pač lice privadilo ..., kako bi
bila drugače tako mirno pustila!
(Pogosteje pomišljaj.)
DVODELNA LOČILA (na začetku in koncu
povedi ali katerega njegovega dela)
OKLEPAJ, okrogli /()/ ali poševni (//)_
Loči:
1. ponazoritve povedanega:
Besede v tvojem spisu (kmal, tud, zdej)
so pogovorne.
2. variacije in dopolnitve povedanega:
Deležniki (participi) so v ljudskem govo¬
ru zelo redki.
3. vrinjene stavke ali dele stavkov od preosta¬
lega dela povedi:
Janez (to je naš novi sodelavec) je da¬
nes zaskrbljen.
4. vsebinsko drugorodne povedi od drugih
povedi:
Slovnica je razdeljena na več poglavij.
(Glej razpredelnico.)
5. podatke o virih od preostalega besedila:
Soneti nesreče so bili napisani leta 1832
(Kidrič, Prešeren, str. 173).
DVODELNI POMIŠLJAJ (—)
Loči:
vrinjene stavke ali dele stavkov od preostale¬
ga dela povedi:
Janez — to je naš novi sodelavec — je
danes zaskrbljen.
(Lahko tudi vejici, redkeje tri pike.)
NAREKOVAJ: dvojni srednji (»«) ali dvojni
zgornji (““) ali dvojni spodaj-zgoraj („“)
Zaznamuje:
1 . dobesedni navedek premega govora ali ci¬
tiranega besedila:
»Kaj se me dotikaš?« je vzkliknil Jernej.
2. poseben pomen položaj ali vrednost po¬
samezne besede ali besedne zveze:
Vsak »zakaj« ima svoj »zato«.
3. naslov podjetja ustanove umetnostnega
dela kadar ga (zlasti na začetku povedi)
brez narekovajev ne bi spoznali kot lastno
ime:
»Tovarna tkanin« je zelo uspešno
podjetje.
(NE: Najuspešnejše podjetje je Tovarna
tkanin.)
ENOJNI NAREKOVAJ: enojni srednji (> <) ali
enojni spodaj-zgoraj (,’)_
Kadar je treba med besedami v narekovajih
navajati kake druge besede z narekovaji:
»Čuješ živ-žav? To je ,živio’ — zdaj sta¬
rešina je mladi napil.«
NESKLADENJSKA RABA
Enojni zgornji ( ’ ’ )
Za navajanje pomena kake besede ali be¬
sedne zveze v jezikoslovju filozofiji ...):
Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini upo¬
rablja za glagoli dicendi Tekanja’ in sentiendi
'mišljenja'.
MOSTOVI 2/1990/XXV 33
IZ MOSTOV*
Bila so mirna in manj mirna leta Kakor se to na
sploh »spodobi« za vsakršne vrste zgodovino
ki jo delamo ljudje nekateri z izrazitejšimi ozko
usmerjenimi interesi in hvala bogu drugi z
mnogo širšim pogledom na določene stvari.
In tako je tedanji upravni odbor prevajalskega
društva da bi ustregel zahtevam gospodarstve¬
nikov naložil dvema ali trem članom naj v mestu
Ljubljanskem s pomočjo znancev poiščejo
vešče poznavalce tujih jezikov ki bi bili priprav¬
ljeni prevajati v tuje jezike besedila s strokovno
mišljeno je bilo tehnično vsebino
Društvo je zanimal položaj prevajalcev po po¬
djetjih prvi člani so bili pretežno upokojenci ki
so pred upokojitvijo opravljali druge poklice
znali pa so govoriti in dobro pisati v tujih jezikih
kjer je njihovo število nenehno naraščalo
Zahvaljujoč vse uspešnejšemu delovanju na¬
šega društva nam je končno uspelo kupiti celo
lastne prostore na Petkovškovem nabrežju
št 57 kamor bo sedež DZTPS preseljen maja
1990
Dvodnevni seminar smo si zamislili kot sreča¬
nje med dosedanjimi predavatelji za katere
prevajalci že vedo kaj lahko pričakujejo od njih
ter prof Duffom ki smo mu na seminarju name¬
nili vodilno vlogo Kako se je to obneslo bodo
povedala mnenja iz intervjuja tu pa omenjamo
le eno najbolj posrečenih Do sedaj smo dobiva¬
li na seminarjih le slovnične drobce ki jih potre¬
bujemo pri prevajanju in to na način ki nam je
všeč in ga tudi razumemo Šele sedaj vidimo
kakšno strokovno izpopolnjevanje potrebujemo
Na koncu smo zaprosili za mnenje še prof Duffa
ki je dejal Ker je šla prevajalska specializacija
na filozofskih fakultetah v shakespearizacijo in
ker obstaja tak izobraževalni sistem po katerem
naj bi šli vsi za profesorje angleškega jezika ni¬
hče ne zna prevajati To česar se naučijo pozna¬
jo Shakespeara in Miltona ni nikomur potrebno
ne znajo pa prevajati
In ker smo prepričani da med njimi ni nikogar ki
bi se ravnal po žal še vedno preveč razširje¬
nem mnenju da se nam Slovencem pač ni treba
učiti slovenščine saj je to naša materinščina in
smo se je že dovolj naučili v šoli razmišljamo o
tem kako naj bi tudi mi prispevali da bi preva¬
jalci kar najuspešneje širili svoje znanje o slo¬
venskem jeziku Slovenščina se namreč kot
vsak jezik kot živ organizem nenehno razvija,
spreminja in prilagaja potrebam življenja Po
drugi strani se razvija tudi jezikoslovje Za mno¬
ge še neznane zakonitosti ki veljajo v slovenš¬
čini je našlo razlage za mnoge stare zakonitosti
pa nove boljše razlage
V letu 1990 praznuje naše Društvo 30-letnico
zato smo za to rubriko izbrali prevajalca ki je
naš član že 30 let in to zelo dejaven član na
vseh področjih prevajanja in še na mnogih dru¬
gih Pa naj o tem spregovori kar sam
Časi t i univerzalnih prevajalcev ki lahko pravil¬
no strokovno prevajajo besedila zelo različnih
strok od računalniške tehnike do medicine od
družbenih ved do elektronike so minili
Področje kakovosti oziroma popolne kakovosti
prinaša v praksi tudi za nas prevajalce novo
terminologijo ki bi jo morali obvladati že po nje¬
ni definiciji o kateri govorimo v uvodnem delu
le-ta ni več samo tehnična temveč gospodar¬
ska in družbena kategorija
Oseba ki skrbi za funkcijo kakovosti v podjetju,
naj bi bila na hierarhični lestvici upravljanja na
enaki ravni kot oseba ki odgovarja za proizvod¬
njo in naj bi bila od nje neodvisna
Sistem kakovosti mora biti organiziran tako da
omogoča nadzorovanje vseh dejavnosti ki vpli¬
vajo na kakovost in sicer tehnologije oseb ki
upravljajo s kakovostjo dinamike celotnega po¬
djetja skupaj z vsemi dejavnostmi in storitvami
ki so z njimi povezane
V jezikih ki jih poznamo in navadno uporablja¬
mo v Evropi obstajajo t i eksonimi imena ki jih
za topografske pojme uporabljajo v drugih de¬
želah torej na tujem področju in v tujem jeziku
in ki so v izreki prilagojena jeziku poimeno-
valcev
* Vaje — vstavite ustrezna ločila.
34 MOSTOVI 2/1990/XXV
Ena glavnih težav pri tem je da nimamo opraviti
s popolnim sistemom ki bi ga bilo mogoče za¬
nesljivo uporabljati To velja tako za eksonime
kakor tudi za poimenovanja na večjezičnem
področju
Seveda je stvar tu malce drugačna toda vnema
s katero si danes prizadevamo uporabljati
oznake ki jih uporabljajo v matični deželi in ali
jih je le-ta sama izbrala se čuti tudi na sosed¬
njih področjih uporabe imen in odpira vpraša¬
nje kako daleč lahko pri tem gremo Tako je si¬
cer Kitajska za ime Peking ki je v Evropi že od
nekdaj običajno ime predlagala Beijing toda
nemški mediji tega predloga nekako nočejo
sprejeti kjer pa to vseeno naredijo kot levo us¬
merjeni časopis VVestberliner info dodajo po¬
jasnilo Hotel Capital novozgrajeni luksuzni ho¬
tel leži v središču Beijinga glavnega mesta
Kitajske
Ti vprašalniki so verjetno nastali tako da je ne¬
kdo ki ni vešč niti hrvaškega pisnega jezika niti
nima dovolj smisla za formuliranje vprašanj na¬
pisal vprašalnik v hrvaškem jeziku nato pa so
nevešči prevajalci če so sploh bili prevajalci
besedilo skoraj dobesedno prevedli v angleški
nemški francoski in italijanski jezik
med katere štejemo
a da zaupajo naloge strokovnega in znanstve¬
nega prevajanja izključno kvalificiranim
prevajalcem
b da omogočajo svojim prevajalcem jezikovno
usposabljanje v državah z govornega pod¬
ročja ki je enako delovnemu jeziku
prevajalca
c da omogočijo svojim prevajalcem spoznava¬
nje osnovnih dejavnosti podjetja tehnološke¬
ga in tehničnega procesa ter organizacijske
strukture podjetja
Gear clerances should be checked yearly to je
oblika ki bi jo uporabil vsak prevajalec ki se ne
spozna na panogo medtem ko se po kriteriju o
slogu prevod glasi drugače tj Gears should be
checked for clerances every year zato ker je v
tej stroki takšna konstrukcija razumljiva takoj in
uporabniku prevoda ni treba dvomiti o ničemer
več
V našem jeziku je nprveliko spornih izrazov in
besednih zvez ki jih lahko najdemo v dnevnem
tisku pa vendar nikomur ne pade na pamet da
ne bi več prebiral tovrstnega tiska ne glede na
to da slovnica in sladnja ne dovoljujeta takšne
vrste nepismenosti
O razslojevanju terminologije infekcijskih bo¬
lezni pri živalih v angleško srbohrvaških prevo¬
dih govori prispevek GSekulovič ki temelji na
študiji 283 angleških izrazov za živalske nalez¬
ljive bolezni. Avtorica poudarja da mora preva¬
jalec uporabiti prevodni ustreznik na enaki
stopnji kot je uporabljen v izvirniku latinski in
grški izvor besed termini prevzeti iz drugih živih
jezikov domač izraz Pomemben prispevek te¬
mu področju bo angleško-srbohrvaški slovar ki
bo izšel še to leto
V zaglavju Iz teorije in prakse prevajanja
KKlaudi v prevodu S Batiča govori o znanstve¬
nem preučevanju ekvivalentnosti v prevodu saj
je to po njegovem mnenju glavna kategorija ki
loči teorijo prevajanja od primerjalnega jezikos¬
lovja Predstavlja več teorij ki se ukvarjajo s tem
vprašanjem in jih popestri s primeri angleško
madžarskih prevodov
A Stojanovič predstavlja delo RManojeviča
Lingvistika i poetika prevodenja Naučna knjiga
Beograd 1988 ki je sinteza avtorjevih dvajset¬
letnih raziskav na področju teorije in zgodovine
prevajanja in kritike rusko srbohrvaških prevo¬
dov ter obsega poglavja o terminoloških in
slovničnih vprašanjih prevajanja o prevajanju
pesniške slike in o fonetsko ritmičnih težavah
pri prevajanju