ZLU. leto. leto.........K 2B-— za Ameriko in rta druge deželi i ealo lato.........K 30.— •reamttve. Kaantr« vlita tt i, (L ■ae*tr#u|e itn), t*i*ton tt. »a, na Makar*«" liltlu Vpraian)eai glada luaritot aa) M pruoai aa odgovor dopisnica ali Upiavnlitvo i Knaflova attaa I (spodaj, dvorišče levo), telefon it. sa. Jocijalno delo. To dejanje je protisoci jalno, Slovenec«, št. Hv4. Pred nekaj leti je člankar v Slovencu« Trdil, da je računati in prejemati obresti od raz posojene glavnice nedopustno, ker se ne uje-nia z načeli krščanstva. Tako je mi sli! člankar takrat. Ko so pa »Slovencev!« katoličani stopili na gospodarsko polje, spoznali so, da s takimi krščanskimi načeli ničesar ne opravijo. Padi i so celo iz skrajnosti v skrajnost. Kakor so poprej bili spi ob zoper obresti, tako računajo i" sahte-\ .-ijo zdaj najvišje obresti na Slovenskem. Gospod dr, Iv. Ev. Krek. ki Je organizator klerikalnih zadrug, raz-glaša po svojih učencih v deželi gospodarska evangelij, ki hode stranki v pogubo. Zdaj pa se je »gospodoniv< celo pamet zmešala. Začeli so uriti, ila je za kmeta boljše če plačuje cd. svojega dolga &r/< obresti, kakor pa če plačajo le 4 /r obresti Človek iti tega m* verjel, a j«' vendar tako. Slovence« namreč misli, da je za kmeta boljše, ako plačuje od svojega dolga pri klerikalni posojilnici f/. -ti. kakor pa će plačuje pri kaki liberalni hranilnici 4: obresti. Klerikaicem ni všeč, da napreduje »Mestna hranilnica ljubljanska«, in to samo zato. ker je ta zarod v naprednih rokah. Zato kh-ri-kalei podpirajo »Kranjsko hrani lui-<•<>« v Ljubljani, ki jo podpira tudi vlada. »Mestna hranilnica ljubljanska pa stoji sama proti vladi In pro ti klerikalcem Nemška Kranjska hranilnica« v LJubljani jc zvišala vložno obrestno mero za 1 / ' . l>a bi megla ž njo tekmovati »Mestna hranilnica ljubljanska«, kateri gre pr venstvo med hranilnicami v deželi. Morila je isto. a zvišala jc tudi za .'< aktivno obrestno mero, in to zato, da se v gospodarstvu ohrani ravnotežje med aktivnimi in pasivnimi obrestmi. Navzlic tej obrestni premaknitvi, ki jc nastala le vsled l>a>ti. ki jo je nastavila nemeurska Kranjska hranilnica« v Ljubljani slovenskim hranilnicam, zahteva Mestna hranilnica ljubljanska« le 4 4', aktivne obresti, daje torej posojila pod najugodnejšimi pogoji v deželi, in to imenuje »Slovenec«, da je to »protfsocijalno dejanje*« Vprašamo, kdo deluje bolj socijalno! Morda »Ljudska posojilnica« in »Vzajemno podporno društvo« v Ijvddjnni, ki sta dva najpoglavit- . nejša klerikalna denarna zavoda v Ljubljani.' Da vidimo! Dr. Janez Ev, Krek je načelnik »Zadružne zveae«, v kateri jo včlanjena tudi »Ljudska posojilnica«. Znano mu je torej, kolike obresti računa »Ljudska' posojilnica«. Vsa »Zadružna zveza« /. vsemi svojimi članicami pa gavori zoper tir. Kreka, govori namreč zato, da je obrestna mera pri klerikalnih posojilnicah dokaj višja, oego pri »Mestni hranilnici ljubljanski«, logično moramo torej reči, da »Mestna hranilnica ljubljanska« deluje socialno, in U> bolj socialno nego »Ljudska posojilnica«. »Ljudska posojilnica« računa za posojila obresti, kakor se ji ljubi. Ubogi kmet. ki najtežje plačuje, mora plačevati po 6%-, po 5*/*%^ redki pa po .V r , a gospodje kolovodje pa dobivajo posojila po V ~f< . To ni socijalno delo, da dobivajo gospodje posojila po 41/2(/t , ubogi kmet pa mora plačevati po V _/ < in še više.Ta obrestna mera, zdaj višja, zdaj nižja, toda nižja le pri gospodi, priča jasno, da klerikalci ne delajo v blagor kmeta, kakor kriče ob vseh vogalih, ampak da delajo za blagor sebe — gospoda. O vsem tem bi se dale pisati cele knjige. Ako torej »Mestna hranilnica« zahteva 4: /., tedaj moramo priznati, da je to uai-eenejši zavrni, da ta zavod najizdat-neje pomaga kmetu, bodisi liberalcu ali klerikalen, in tla je ta zavod največji dobrotnik kmetu in deželi. Nihče nam tu ne ogovarjaj, da posojilnice ne morejo drugače postopati. Sami to dobro vemo. Ako je visoka vložna obrestna mera, to mora biti primerno visoka posojilna obrestna mera- Nadalje je treba vpc-števati, da posojilnice nadaljujejo delo tam, kjer nehajo hranilnice. Po svojih pravilih smejo hranilnice iti le do določene meje, katero pa smej«) posojilnice prekoračiti. Zlasti močnejše posojilnice store to Naravna posledica je. da proti temu razmerju posojilnice uravnajo svojo pasivno in aktivno obrestno merilo. V Ljubljani posluje že 16 let »Vzajemno podporno društvo«. Ime je lepo. To društvo naznanja v svojem računskem zaključku z debelimi črkami, da obrestuje vloge po 4 a nikjer ne j>ve, kolike obresti zahteva za posojila. Ako pa obrestuje vloge tako visoko, potem si moramo mislili, koliko morajo plačevati dolžniki. Tu ti so r-'s pravi reveži, da se Bogu smili. Dolžniki gotovo plačujejo %fi obresti, ako ne višje, nižje gotovo ne. Društvo nikdar ne izda obrestne tajnosti, le pri odplačili!, vida in čuti dolžnik, kako globoko v. meso mu gredo klerikalni kremplji. Skoro neverjetna je. da društvo zahteva tolike obresti. Ko se je vešča!., temu čudil, rekel je klerikalec: Saj to ni mnogo. Kako bi si drugače mogli raz lagati vsakoletni dobiček. »Vzajemno podporno društvo« ima deležnih vlog le K 1,607.907-99, a hranilnih vjog pa K 2,930.472'lg, in je vendar naredilo pravega dobička K 50.77t> HO v in v IX. odseku je po odbitku dividcnd^K 42.H14*— ostalo še čistega Jofl|! a K 28.89436. To je pač tako ogromen dobiček, ki predpostavlja sila visoko aktivno obrestni) mero. Drugače to ne more biti, saj deležne* in hranilne vloge znašajo skupaj komaj štiri in pol milijoni kron. Odbor »Vzajemnega podpornega društva« šteje 15 članov. Izmed fceh jc 10 duhovnikov! Med njimi sta dr. Krek in dr. Lampe in propagator Iurške vode Luka Smolnikar. Vsi ti možje, ki * pravijo, da so prijatelji ljudstva, trde danes, da so 4*/Af/c aktivne o brest. »protisoci jalno dejanje«. Ako se dosledni in pravični, morajo priznati, da so 9/J obresti, ki jih zahteva »Vzajemno podporno društvo« od svojih dolžnikov, vprav satanske obresfj. MisTiih, da je to »unicum« v Kranjski deželi in da ne bi smelo biti pri nas zavoda, ki bi tako brezsrčno izkoriščal ubogega dolžnika. Zna čil no je to, da vsem tem denarnim zavodom, ki računajo tako visoke obresti, stoje na čelu duhovniki. Tako je pri »Vzajemnem podpornem društvu« izmed 15 odbornikov celih 10 duhovnikov, ki niso fi-nancijalno naobraneni, saj vendar m' bo nihče trdil, da je Jakob Ter šan finančni ženij. Ti duhovniki, kakor dr. Krek in dr. Lampe, imajo v političnem in gospodarskem življenju odločilno besedo. Ti duhovniki zahtevajo od kmeta višje obresti nego od gospod:«, ne delujejo tora j v blagor kmeta, ampak v njegovo pogubo. Ti duhovniki so prijatelji kmetu le z jezikom, kadar govore In upi je jo v »1'nionu«, z dejanjem pa ne, ker z dejanjem še tega nikdar niso zasvedoeili. To so nesoeijalni ljudje, s1. Šramek, ki je izrazil nado, da l>o jeseni mogoče uspešnejše delovanje in da bo mogoče rešiti predloge, kojih rešitev bo v veliko korist ljudstvu. Osebni davki. T) u n a j, 2. avgusta. Danes objavljene detailne številke o osebnih davkih za 1. 1908 kažejo, da se je vseh osebnih davkov plačalo 188"3 milijonov kron. 13 milijonov več ko v prejšnjem letu. Izvzemši pridob-ninski davek, kažejo vsi drugi prira- Vseslovanska banka. Praga, 2. avgusta. Nek nemški list javlja, da so se v Petrogradu odločili ustanoviti rusko - slovansko banko, ki bi imela podružnice v Pragi, Zagrebu in Belgradu. Od Kramar - Hribarjevega projekta bi se razlikovala v tem, da bi vodstvo bilo čisto v ruskih rokah in da bi banka podpirala slovanske stvari le tam in tedaj, če bi to bilo v interesu ruske politike. — Vest izvira iz nemškega lista in zato jo priobčujemo z vso rezervo. Cesar Franc Jožef in kralj Edvard D u n a j, 2. avgusta. Kralj Edvard pride v Marijine. Vare v strojnem inkognito; cesarja Franca Jo-I žela to pot ne bo obiskal, kakor so poročali nekateri listi. Carjevi obiski. Pariz, 2. avgusta. Carjeva na-pitniea je napravila na tukajšnje kroge kar najboljši utis, ker vidijo v nji dokaz, da je rusko - francosko prijateljstvo trdnejše, ko kdaj prej. Splošno se poudarja, da je carjeva napitnica najdalekosežnejša od vseh, ki jih je kdaj kak tuj vladar na Francoskem spregovoril. C h e r b o u r g , 2. avgusta. Car je odlikoval več ministrov in visokih uradnikov z redovi. Včeraj sta imela francoski zunanji minister Pichon in ruski zunanji minister Izvolskij političen razgovor. C h e r b o u r g, 2. avgusta. Na krovu ladje »Standard« je bil slavnostni diner, pri katerem se je predsednik Fallieres prav prisrčno poslovil od carja; nato se je zopet podal na ladjo > Verite«. Carske ladje so danes zjutraj odplule. Spithea d, 2. avgusta. Jahta »Standard« z rusko carsko dvojico je priplula opoldne v spremstvu ruskih in angleških križaric sem. Car se je podal na jahto »Vittoria and Albert« na zajtrk k angleškemu kralju. Pari z, 2. avgusta. Minister Izvolskij je povedal poročevalcem Keho de Pariš«, da bo car jeseni obiskal Italijo in Turčijo. Car bo s Krima potoval naravnost v Italijo in BC ho pri povratku ustavil v Bosporu. Španija. Notranji položaj. M a d r i d, 2. avgusta. Kralj Alfonz je izrazil željo, da bi se peljal v Barcelono, L o n d o n, 2. avgusta. »Dailv Mail« piše, da je pri nemirih v Barceloni prišlo ob življenje 400 ljudi. San S e b a s t i a n. 2. avgusta. Železniške zveze med Barcelono in bližnjimi mesti bodo v kratkem popravljene in se bo zopet začel redni promet. V mestu samem je promet ž«' v navadnem tiru. Barikade so razdrli. Melila. Pariz. 2. avgusta. V tukaj šn ji h političnih krogih se za t rje je, da bo F ranci ja priskočila na pomoč LISTEK. Zadnji rodovlne Benalla. Povest. (Dalje.) III. Štefana viteza Ogulina življenjski cilj ji' bil. dobiti bogato ženo kam je bil reven in služil si je kruh. s kvartanjem in s sleparjenjem pri Kvartah. Ker pa je vedel, da kot siromak ne dobi premožne žene, je prikrival, da je bil nekoč oficir, ki so ga zaradi prevelikih dolgov odslovili "i se j<» izdajal za lastnika velikih posestev in gozdov na Hrvaškem in v Bosni. Sam je s primerno previdnostjo razširil pO Ljubljani mnenje, oroke z Vam znano damo; vprašal sem Vas, ker imajo dame v takih stvareh boljo sodbo kakor moški. Ob sebi se razume, da priznavam Vaši sodbi največji pomen in da bi bila zame nie-rodajna in odločilna , da niso nastale razmere, ki me silijo postopati drugače kakor je bil moj namen. V pogovoru s svojim očetom sem nekaj izvedel, kar mi nalaga dolžnost, da se udam njegovi želji. Moj oče mi je namreč povedal, da spravljajo hudobni jeziki mojo osebo v zvezo z damo, ki mi je nad vse ljuba, ki je pa žal nemorem zasnubiti. Moj oče mi je rekel, da sem dolžan časti te dame — ki se sicer zame niti najmanj ne zanima, da javno o v rže m hudobne govorice s tem, da se kar najhitreje poročim s kako drugo. Odločen sem to storiti, da obvarujem zla ono damo, ki je najbližja mojemu srcu, a meni nedosegljiva. Oprostite mi, da sem si dovolil Vam to sporočiti; morda je v tem nekaj nečimer-nostii ali jaz nečem,, da bi me napač- no sodili. Poljubljam Vam roko — Mihael Kržinar«. Ko je Renata pročitala to pismo, so bili pozabljeni vsi njeni sklepi, da se ne bo Mihaela nič več spominjala in da zatare in zaduši svojo ljubezen do njega. To priprosto pismo je raz-netilo v njenem srcu nov plamen. Mihael torej ljubi ženo, ki mu je nedosegljiva in s katero se ne more poročiti in da obvaruje njeno čast pred hudobnimi jeziki, hoče žrtvovati samega sebe in se poročiti z drugo, i ono, o kateri ve, da ž njo ne bo srečen. Toplo ji je postalo v duši in notranji glas ji je rekel: Tebe ljubi, za Te se hoče žrtvovati. Polastilo se je jc čustvo blaženosti, a ugasnilo je zopet hitro, ko je Renata spoznala, da Iki Mihael za njo za vedno izgubljen, če se poroči z drugo. Razmislila se je, v spomin ji je prišlo, kako je ona sama žrtvovala svojo mladost, svojo lepoto in svojo srečo očetu ter se poročila z možem, ki je goloto svoje glave zakrival z v lasuljo in si barval lice, obrvi in ustne, da bi poleg mlade cvetoče žene ne izgledal presniešno. »Ne, Mihael, tega ne smeš storiti,« so mrmrale njene ustne. »Kaj mi je mar za moje dobro ime, kaj mi je mar za mir v zakonu in sa čast — samo da ti nisi za me izgubljen«. (Dalj* prlaosajlft.) ■ Španiji, če hi ta sama ne mogla ugnati Kanilo v. M a d r i d, 2. avgusta. Ministrski predsednik Maura je v miuistr-skem svetu povedal, da se je i>oložaj v Melili izholjšal; novih spopadov ni bilo. Španske čete streljajo na Guruške višine. Odločilna bitka bo takoj, ko pride iz Španije dovolj pomožnih čet. M e 1 i 1 a, 2. avgusta. Maroča-nom manjka streljiva in hrane. Tu vlada sedaj mir. Perzija P e t r o g r a d, 2. avgusta. Ruska vlada je izvedela iz Teherana, da odpotuje bivši šah v avgustu iz Perzije in se poda na Krim. Prvi sestanek slovenskih naprednih ohiturijentov. V današnjih časih, ko klcrika-lizem razprostira grabežljive svoje kremplje predvsem po naši mladini, je treba, da napredni krogi posvete posebno pozornost vsakemu resnemu dogodku v naprednem slovenskem naraščaju. Vsakokrat se razveselimo prav odkritosrčno, kadar začujemb vest O kaki prireditvi naprednega dijaštva slovenskega to ali one stroje. Dvojno pa smo se razveselili, ko smo zaznali, da se ho vršil skupni sestanek vseh letošnjih naprednih slovenskih abiturijeutov. . Dobrih š.»s4 let je temu. kar se je pojavil med naprednim slovenski m dijaštvom raz por; na dan jo stopila narodno-radi kalna slovenska akademična mladina s svojimi zahtevami: samo izobrazba, 1 j udsko izobraževal no delo odstranitev neumestnih in nesmiselnih bnrševskih razvad. Danes so zahteve v vseh resnih slovenskih akademičnih krogih že popolnoma pripoznane, nekdanji samoobscbi umevni raz por med narodno-radikal-liim in narode o-napredn im dijaštvom je danes več ali manj že čisto teoretičen. In naravna posledica tega je skupni sestanek naprednih slovenskih abiturijeutov. To, kar je bilo še lani nemogoče, je preteklo soboto postalo dejstvo, ki bo za vedno epohalnoga pomena v razvoju slovenskega naprednega dijnštv.- . Zavest. da imamo v klerikalizmu skupnega mogočnega sovražnika, da, najmogočnejšega sov ražnika slovenskega naroda najmogočnejšega zato. ker je njegovo delo hinavsko — ta zavest j«' združila prepirajoče se doslej tovariše naprednega mišljenja in jih zvezala v mogočno pro-tiklerikahio falango. Iskreno si želimo, da se ta falanga ne razdruži nikdar več. da se nikdar več ne razbije-jo bojne čete protiklerikalne slovenske mladine. I?e> je, da >i od te združitve ne smemo obrtati preveč, zakaj »žetev je velika in delavcev je malo« : klerikalci bodo skušali zase jati razpor v novo armado, -.kušali bodo izigravati enega proti drugemu -— upamo, da zaman. Vemo tudi, da bodo dissidentje na naprednih straneh, ljudje, ki jim ni mar resnega dela, temveč ki vidijc v barvastem cd-znaku, ne to kar je, temveč simbol rešitve, alfa in ornega svojega duševnega dela: ljudje, ki jim je vrhunec dijaškega življenja dobro uspel »krok« . . . Teh ni treba biti žal nikomur; kdor za resnejše smatra nalogo dijaških let bo / veseljem kvi-tiral. sobotni a bi turi jentski sestanek. O razpravah, ki mi bile na dnevnem redu in ki so bile zelo številro obiskane, ne bomo obravnavali tukaj obširneje. Konstatiramo samo t<>, da so se pečale z vsemi važnimi točkami dijaškega dela: z slovenskim vseuei-liškim in srednješolskim vprašanjem. S sainnizohraževalniin in Ijud-skoizobraževalnim delom, s sokolsko idejo itd. Debata j«- bila vseskozi r-> na in stvarna, posegli so opetovano v njo tudi navzoči starešine. V sledečem objavljamo resolucije. ki >o bile na shodu sprejete: Slovensko dijaštvo, zbrano dne 31. julija 1000 na abitnrijentskem sestanku naprednega dijaštva v »Narodnem domu« v Ljubljani 1. poživlja vse protiklerikalno dijaštvo, da se pripravlja s samoizobrazbo za delo med narodom; pozdravlja vsporedno gibanje delavnih sil v narodnih in naprednih zadevah; 2. poživlja slovenske poslance, da se zavzamejo z vso močjo, da dobimo zadostno število srednjih in strokovnih šol ter zahteva, da se v Ljubljani ustanovi realna gimnazija; 3. j »oživlja slovensko izobražen-stvo, da obrne vso svojo pozornost slovenski napredni srednješolski mladini in reši tudi njeno gmotno vprašanje v povoljnem smislu; 4. znova povdarja potrebo intenzivnega delovanja na polju ljudske izobrazbe * 5. poživlja slovensko napredno dijaštvo, naj čim bolj deluje v sokolskih društvih; srednješolska mladina in slovenska mladina sploh pa naj goji v sokolskem duhu telesno in duševno izobrazl)o; 6. se zaveda važnosti narodno-obrainbnega dela in poživlja vse napredno dijaštvo na vstrajno delovanje za našo »Družbo sv. Cirila in Metoda«; 7. vidi v zmernostnein gibanju srečno rešitev našega slabega socialnega položaja in priznava ter podpira abstinenco kot važno socialno činiteljico za ozdravitev slovenskega naroda; 8. poživlja dijaštvo, da študira narodnogospodarska vprašanja in dela med ljudstvom za dosledno iz-\ ajanje gospodarske emancipacije slovenskega naroda. Na to se je sprejela specijelna resolucija o slovenskem vseučiliškem vprašanju, ki se glasi: Slovensko dijaštvo, zbrano dne 31. julija 1009 na abitnrijentskem sestanku naprednega dijaštva v »Mestnem domu« v Ljubljani: 1. zahteva kar najhitrejšo rešitev najvažnejšega kulturnega vprašanja Slovencev, slovensko vseučilišče v Ljubljani; 2. zahteva takojšnjo ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani in re-eiprociteto za izpite, napravljene na hrvatski kraljevi univerzi v Zagrebu ; .*>. se zavzema za češko univerzo v Brnu in rusinsko v Lvovu; 4. ne odreka avstrijskim Italijanom pravic« do lastne univerze, če se bodo tudi merodajni krogi ozirali na opravičeno slovensko zahtevo, da se italijansko vseučiliško vprašanje m sme rešiti pred slovenskim ali celit brez njega, in pod pogojem, da Trst ne bo sedež laške univerze; 5. poziva nujno vse slovenske ]>o-slance, da se pri vsaki priliki zavzamejo za slovensko vseučilišče in iz-reka državnemu poslancu in županu Ivanu Hribarju svojo zahvalo za ne-ut rudiji v o in smotreno delovanje v I > t - i * 1 slovenski univerzi; 0. pozdravlja in z zahvalo jemlje v znanje sklep akademičnega senata češkega vseučilišča v Pragi, da se bo dovoljevala habilitacija slov. docentom, ki bodo predavali v slovenskem jeziku: 7. poživlja vse napredne korporacije, da z gmotnimi podporami omogočijo čim večjemu številu slovenskih znanstvenikov in absol vi ranih akademikov, da se habilitirajo v Pragi: S. slovensko akademično dijaštvo in ahiturijente poživlja, naj se v največjem številu vpišejo na češke visoke šole v Pragi: 9. priporoča »Podporno društvo slovenskih visokošoleev« v Pragi slov. javnosti in plemenitim darovalcem, naj se ga spominjajo s podporami, da bo moglo zmagovati svojo veliko nalogo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. avgusta. — \a dr. PJoja so naši klerikalci silno hudi, odkar mer plesati tako, kakor mu oni godejo. Sedaj je dr. Ploj celo kriv neuspeha klerikalne politike v parlamentu. Včeraj je to iztaknil »Slovenec« ter razglasil strmečemu svetu to pretresljivo novico v posebnem uvodnem članku. Da, da, dr. Šusteršič bi bil zmagal /. svojo obstrukcijo na vsej črti in dani-« bi ž" sedel v mehkem fotelju kakega ministra, ako bi ne bilo tega preklicanega Pioja, ki je že tolikrat zmešal štreno dr. Susteršiču in njegovi družbi, in kako vpliven je naenkrat postal (h*. Ploj, o katerem je »Slovenec« nedavno tega še trdil, da nima prav nobenega ugleda niti V parlamentu, niti pri vladi! Samo parkrat stopi po hodniku parlamenta pa zase peče na uho kakšnemu krščanskemu socialen, da hoče dr. Šu-steršič postati minister, pa je že zapečatena usoda parlamenta, a on, dr. Ploj. dobi za nagrado, da je izdal veliko tajnost, kako zelo dr. Šusteršič hrepeni po ministrskem stolčku, dc-legacijski mandat! in mora hiti že res to, kar zatrjuje »Slovenec«, ki je, če se sme verjeti klkeriknlcem, najbolje informiran list na svetu. Nihče tlru^; ni kriv, kakor dr. Ploj, da se ni izpolnilo koprnenjc po blestečem naslovu ekscelenee, dr. Ploj je zakrivil, da se je zaključilo parlamentarno zasedanje in da so vsled tega odpadle poslancem mastne diete preko poletnih počitnic. Kdo bi se potem ne jezil na takega človeka, ki ima v rokah silno moč in neverjeten vpliv, ako te svoje moči ne izrablja tako, kakor mu veleva dr. Šusteršič! Zares velik zločin je zakrivil dr. Ploj. Sa nio ganiti hi mu bilo treba s prstom, pa bi zmagala dr. Šusteršičeva ob strukcija in dr. Šusteršič bi kot tri-nmfator med hosiana-kliei svojih somišljenikov zasedel ministrsko klop. A dr. Ploj tega ni storil, zato seveda popolnoma zasluži »Slovenčevo« prokletstvo. Končno pa bi z vso resnostjo vprašali, ali so se »Slovenčevi« gospodi sedaj v pasjih dneh res omehčali možgani, da pišejo take bedastoće o Ploju? 4- »Mir« zopet napada Družbo sv. Cirila in Metoda. V zadnji števil- ki se je spravil »Mir« zopet nad našo šolsko družbo pod geslom »Zadnji apel« (a najbrž ne zadnji napad). Pisavi se pozna, da gospodom trka nekoliko vest zaradi njihovega nelojalnega ]k>četja pri celovški podružnici. Radi bi si pomirili vest z — novimi napadi na družbo. Vsi izgovori šepa-jo. Članek pravi, da koroški Slovenci po glavni, skupščini v Bohinju niso mogli imeti pravega zaupanja do družbe in je ravno temu dejstvu v prvi vrsti pripisovati nedelavnost koroških podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. Nedelavnost je bilo že opažati pred bohinjsko skupščino, skoraj večjo kot poslej. Naj govore številke po družbinem koledarju! Leta 1903 so bile med 17 koroškimi podružnicami 4 delavne, ki so dale glavni družbi 329 K. Leta 1904 je bilo med 17 delavnih pet, ki so dale 248 K. Leta 1905 je bilo med 17 podružnicami 7 delavnih, ki so dale 484 K. Leta 1900 je bilo 18 podružnic, delavnih 0, ki so dale 712 K. L. 1007 (leto prevrata!) je bilo med 18 podružnicami 0 delavnih, ki so dale 817 K. Med nedelavnimi nahajamo že pred bohinjsko skupščino leto za letom celovško podružnico, kjer so imeli glavno besedo sedanji prekucnili. Ta podružnica se niti ni brigala za občni zbor ter je bila pred razpustom sploii neveljavna, ker že za lani ni imela več odbora. Zadnji odbor, ki se je sporočil glavni družbi, je bil za leti» 1907. Zato je popolnoma umevno, da se družba ni mogla obračati na odbor« ki že davno ni bil več veljaven, temne je poslala nova pravila znanemu rodoljubu, od katerega je pričakovala, da skuša na kak način oživiti podružnico, za katero se njeni bivši odbornika niso hoteli več brigati, teinr.č so se je spomnili šele takrat, ko so šli nad njo s krampi in cepini, da Jo porušijo. Tako je gosp. dr. Breje, tukaj ni kaj zavijati. Javnost naj tudi razsodi, ali je postopala prav družba sv. Cirila in Metoda, ki je prepustila odločitev spornega vprašanja glavni skupščini kot edino kompetentni instanci, ali pa koroško »Šolski) društvo«, ki ni hotelo počakati na to odločitev, temuč je šlo po svojih pristaših takoj na rušenje naših stavb. Da ta svoj nehonetni korak opravičijo, pišejo v »Miru«: »Kakšnih odločitev imamo pričakovati od velikih skupščin, to namreč še predobro vemo iz Bohinja.« — Na koncu članka pa pravijo: »Glavna skupščina ima besedo; naj si da od odbora natanko poročati o pogajanjih s šolskim društvom, in ako bo stvar dobro premislila,*bo spoznala, da je predlog šolskega društva skozi lojalen in za razvoj koroškega šolstva največje važnosti. To pa je tudi edina pot, na kateri je mogoče skupno delovanje. Gospoda, ako Vam je za stvar in ne za politične namene, udarite na to jMmudbn in ostanemo prijatelji. — Za to zmedenost vzemimo navaden primer: Soseda se prepirata. Miroljubnejši predlaga: Pojdiva k sodišču!« Trmoglavi pravi: »Sodišču ne zaupam, sam si poiščem pravice!« In gre mu zapalit hišo. Po tem činu pa pride znova s hinavskim predlogom: »Le prepustiva stvar sodišču, udari na to ponudbo, in ostaneva prijatelja!« -j- »Slovencu« v pomirjenje. Pri »Slovencu« so še vedno obupani, kaj bo z dušami udeležnikov glavne skupščine Ciril - Metodove družbe, ako ne dobe na .Jesenicah maše. — Brunme duše pri »Slovencu« naj se vendar pomirijo. Prav nikaka odgovornost jih ne zadene. Za udeležnike iz Ljubljane in vse tiste, ki se pripeljejo prvi dan do Ljubljane, je itak dovelj preskrbljeno. »Gospodje so menda pozabili, da se v Ljubljani človek lahko udeleži sv. maše vsake pol ure, in sicer že od 4. ure zjutraj naprej. Tudi na Jesenicah menda nimajo vsi duhovniki skupno ob 10. sv. maše. Sicer pa ne bo vodstvo nikomur zamerilo, ako hoče iti še ob 10. na Jesenicah k maši ter pride na skupščino šele ob 11. Da so se slavno-znani »Orli« prezrli, ne more vodstvo družbe prav nič, ker tudi »Sokolov« ni naprosilo k sodelovanju, temuč je to stvar ondotnega pripravljalnega odbora, ki je pač vedel, kdo je voljan in — sposoben za sodelovanje. + Kdo dela nemir in razgraja po Jesenicah? Z Jesenic nam pišejo: Kdo žali in napada mirne in poštene ljudi po gostilnah in javnih prostorih in celo na cesti 1 Kdo kali največkrat nočni mir, kdo razgraja po noči na cesti, kdo povzroča nočne izgrede! To je občinski gerent Čebul j! Včeraj je mož nastopil, kakor je navajen, tudi na sokolski veselici, ki se je je udeležilo mnogo ljudstva vseh slojev. Prišel je na vrt, kjer se je vršila veselica, ter kričal, zabavljal in psoval navzoče kakor kak hribovski žganjar. Nekega gosta se je baje celo lotil s palico. Seveda se mu je kmalu povedalo, kje so vrata. Na to je v hotelu »Triglav«, kjer se nahaja kavarna, izzval hrupen prepir. Tudi tu so mu pokazali vrata. Naposled se je spravil na občinske redarje ter jih opsoval. No, redarji so napravili kratek proces. Odložili so sablje ter ' jih vrgli gerentu pred noge. To se je ! zgodilo na javni, državni cesti ob dveh popolnoči. Zadnji čas je že in tudi splošna zahteva tukajšnjega ljudstva, da bi inerodajiie. oblasti že vendar sj>oznalc potrebo, da se razpiše volitev župana na Jesenicah. Gerentu pa naj bi se dalo zopet na-prstnik in šivanko v roke in pa nagobčnik. + Tudi vojaki že izzivajo. V nedeljo zvečer, ko so se Sokoli vračali z zlata v Krškem, so jih pred kolodvorom na Vidmu nahrulili pijani topničarji, ki se nahajajo sedaj na strelnih vajah v Krškem, s huron-skimi »heil«-kliei. Ker so jim Sokoli odgovarjali z »na zdar«-klici, so jih topničarj] hoteli napasti in prišlo bi nemara do ostrega spopada, ako bi ne vladala v sokolskih vrstah železna disciplina in ako hi voditelji ne pomirili razburjenih duhov. Vprašamo slavno vojaško oblast, ali je top-ničarjem dovoljeno izzivati miru;* državljane in uprizarjati političn" demonstracije? Zahtevamo na to vprašanje primernega odgovora. — Odgovor Roseggerju. Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati po 200 K sledeči p. n. gg.: 200. Kopitar Valentin, uradnik »Narodne Tiskarne« v Ljubljani; 207. Franc Zrinišek, učitelj, Žetale, Štajersko; 208. Valentin Stangl, občinski tajnik Šmikel - Pliberk, Koroško; 200. dr. Jos. Ciril Oblak, odvetniški kandidat Celovec; 210. i. Modic jun. iz Nove vasi pri Rakeku; 211. Janko Ko-schier. Kamnik; 212. dr. Konrad Ja- \ nežič, odvetnik, Volosko; 213. Fran Stupica, c. kr. notar, Sv. Lenard, Štajersko; 214. Neimenovani od Sv. Križa pri Trstu; 215. Pekle Gašper, ahit. Glince (plačal 20 K); 210. Šcgula Da-vn, poslovodja zadr, tisk. v Krškem; 2i7. F. M. iz Senožeč; 218. dr. V. G. iz Senožeč; 210. Trtnik Vilko, uradnik mestne hranilnice v Ljubljani: 220. Marolt Nande, c. kr. suplent v Prosto je vn, Morava; 221. Tin četo vi otroci v Idriji; 222. Štefan Jakob, nadzornik JUŽ. želez, v p. v Zagrebu; 22.T. Pajnič Josip, Ljubljana: 224. Ivan Tosti, načelnik gostilničarske zadruge v Ljubljani; 225. Neimenovani št. I. iz št Petra: 226. Neimenovani i/ št.Petra št. II.: 227. Neimenovani iz Št. Petra št. III.: 228. Špilar Ludvik iz Št. Petra: 220. Špi-lar Ferdo iz Št. Petra; 230. Medica Fran. Št. Peter: 231. Zafred Matija, Št. Peter; 2.'52. Družina Domieljeva iz Zagorja: 2J.*>. dr. Bogumil Voš-njak, Gorica; 2.*S4. Viktor Glaser, Ruše; 235. Novak Angela, soproga sod. oficiala, Senožeče; 236. Josip Rude/, graščak. Št. Jernej; 2o7. Anton Lehr-man, Zgor. Šiška. — Iz Novega mesta: gg. 2:58. I. Maselj. profesor: 239. Skale Otmar, višji živinozdravnik (plačal 100 K); 240. Iv. Krajec, posestnik (j)lač. 40 K): 241. Iv. Škerlj. odvetnik; 242. Jakobina dr. Zitkova; 24o. Rozman Karel, posestnik; 244. dr. J. Straše k, zdravnik: 245. Da v. Majcen, prof.; 240. dr. Alb. Poznik, notar; 247. dr. Fran Defranceschi, primarij (plač. 200 K); 24S. M. Seidl, trgovec (plačal 200 K); 240. Rib. Dolenc, posestnik in vod. kmet. šole v p.; 250. Picek, trgovec in posestnik (plačal 40 K); 251. dr. K. Slane, odvetnik (plačal 200 K): 252. dr. F. Volčič, sod. svet.; 253. Fran Seidl, posestnik in trgovec (plačat 50 K); 254. Jos. Gerdešič, dvorni svetnik v p.; 255. Fran Berlec. stražniojster v p.: 256. Skalickv B., vin. nad/..: 257. Kastelic Fdinund, trgovec, Kandija; 258. Zure Josi]), posestnik, župan in gostilničar, Kandija: 250. M. Starič. svet. vdova; 200, Vekač Fran, vele-tržec, Kandija (plačal 10 K); 201. La-voslav Sclnventner, knjigotržec, Ljubljana (plačal 50 K); 202. V. J. iz Banjaluke; 263. Mešek Josip, asist. mestne hranilnice v Ljubljani; 204. Vladimir Vojska iz Gradca in 265. Valentin Krisper, Ljubljana, plačala vsak 200 K. — Odbor za proslavo stoletnice rojstva Lj. Gaja jr&bi »Slovensko Matico«, oziroma vse Matičarje na svečanosti, ki se bodo vršile dne 14., 15. in 16. avgusta v Krapini. Glavni del slavnosti bo 15. avgusta. Kdor želi v Krapini prenočiti, ali se udeležiti banketa (5 K), naj to javi slavnostnemu odboru v Krapino. — Na to slavje velikega Lj. Gaja, probudite-lja Hrvatov in Slovencev, vabim naj-iskreneje ves odbor »Slovenske Matice« in vse ostale Matičarje. Kjer bodo ]k> najodličnejšib možeh zastopani vsi slovanski narodi, tja moralno hiteti v čim največjem številu ni i Slovenci kot najbližji sosedje, ki uživamo sadove ilirskega preporoda, in kot integrujoč del naroda, ki se imenuje tu slovenski, tain hrvatski. — D r. F r. 11 e š i č, predsednik »Matice Slovenske«. — Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za Vodmatski okraj je priredilo preteklo nedelj > veliko narodno veselico, ki se je v vsakem oziru obnesla prav dobre i. Dokaz za to je poročilee včerajšnjega »Slovenca«. »Siovenee« gotovo ' ne bo pohvalil- nobene napredne pri- reditve, naj si uspe še tako dobro. No to za nas nuna nobenega poni.-, na. Resnica je, da se je završila veselica v splošno zadovoljnost občinstva in političnega društva. Godbe« ne točke je proizvajal nepričakovan,* dobro »Zagorski salonski orkester katerega tem potom narodnim društvom prav topio priporočamo. V paviljonih za vino, pivo, jestvine, tobak m cvetlice dobil si vsega, česar si si poželel. Da ni manjkah) tud; znane »lectariee«, je samoobsehi umevno. To je bilo rajanja na plesišču, kjer se je ob zvokih »Zagorskega salonskega orkestra« vrtelo staro in mlado skoraj do ranega jutra. Proti mraku je nastopil v šaljivi vlogi postreščka g. Mol* k, ki je žel mnogo priznanja. Mutnsti kmet (g. Molek) ter gostilniški strežaj (g. Dinter) spolnila sta svoji ulogi v splošno zadovoljnost. Pozabiti ne smemo g. Vučnika. umetnika slikarja, čegar proizvajanjem s*' je občinstvo naravnost čudilo ter mu tuddi izreklo svojo pohvalo. PoVOfl splošnemu smehu in zabavi pa je hjl I. javni nastop, najnovejšega društva »Žaharjev«. Politično društvo je lahko zadovoljno s priredit vi jo ne samo radi gmotnega, temveč tndi radi moralnega uspeha. Da ima društvo res mnogo prijateljev, kaže mnogobrojna udeležba <>d strani oi> činstva. Društvu kličemo: krepko naprej! — Odličen gost. Na Bled je prišel na letovišče g. Pero Odnvić s soprogo. Odavič je eden najboljših modernih pesnikov srbskih. Bil j*' dlj»* časa v diplomatski službi, sedaj pa živi kot privatnik v Belgradn. Za Siovenee in slovensko literaturo se je zanimal Že /davna, letos pa je pri*.'! na Bled, da vidi slovenske dežele in da se pobliže seznani s slovenskim narodom. Kličemo mu: iskren dobro došel na slovenski zemlji] Ruski učitelji in učiteljice \ Ljubljani. Včeraj je prišlo iz Benetk 50 ruskih učiteljev in učiteljic v Ljubljano. IV izletnike vodi profes Ekart iz Vinice v Volinski gu herniji. Med izletniki je :J4 učiteljic in 16 učiteljev. Potovali so iz Moskve preko Odese v Carigrad, na Grško in v Italijo. Iz Ljubljane odidejo jutri na Dunaj, od koder s*1 vrnejo v domovino. Sooči so imeli skupno večerjo v dvorani hotela »Tivoli«. Pozdravil so jih prišli mnogobrojni slovenski učitelji in učiteljice ter predsedstvo i Ruskega krnžka«. Kmalu se je razvila prijetna zabava in živahen razgovor. V imenu »Ruskega kružka je pozdravil ruske goste v vznesenem govoru g. dr. Ljudevit J e n k o, kli-eoč jim i>kren dobrodošli. (Ja. Tere-zina dr. J e n k o v a j** v dovršenih, z iskreno domovinsko ljubeznijo prepojenih besedah slavila slovansko bratstvo ter prosila ruske gost**, naj nikoli ne pozabijo malega, nesrečnega, a v resnici slovansko čutečega narodiča oh sinji Adriji. Na |kv zdrave se je zahvaljeval učitelj p. Koz i u c v . ki je napil svobodi • slovenskimi narodu. Vodja ekskurzije g. prof. K kart je naglašal, da ga je bratski sprejem v Ljubljani naravnost presenetil. Po dolgem potovanju v tujini so izletniki v Ljubljani prvič zopet slišali rusko govorica Očarani so bili in divijo se, da zna tu toliko dam in gospodov ruski. Govor-nik je izrazil željo, naj bi se med Busi in Slovenci okrepili n*' sam*) uiu-stveni, marveč pred vsem čustveni odnošaji, ter napil slovenskemu narodnemu ženstvu. Posebno velik vtisk sta napravila govora gdč. Sar gosove in Širševicke. Prva, Sargo-SOVa, j*4 slavila bratstvo in svobod« ter napila svobodi in bratstvu slo. vanskih narodov, ^rdč. Siršovieka j»a je povdarjala, da hod*) ruske učiteljice vzgojevale izročeno jim deco v strogo sloVanskem duhu in ji vcep-ljevale ljubezen do bratskih narodov slovanskih. Krasno uspeli večer so zaključile slovenske in ruske pesmi, ki s*) privabile V dvoran*) mnog*) narodnega občinstva, ki je z velikim vžitkom in zanimanjem poslušala zlasti melanholične maloruske pesmi. Danes so si ruski gostje ogledali Ljubljano, šole in druge zanimivosti. Opoldne so imeli v »Narodnem domu« skupen obed. — Zemljevid »Slov. Matura Na Št a j e r s k em : grad Horberg (Podsreda); Lehn-Berg južno od žel. postaje Ribnica ob koroški železnici; Gallenhofen pri Slovenjem Gradcu, s e V e r n o o d D r a v e : \ahrnd pri Gornji Kaplji; \Yortischbcrg pri Svi-čini; Gruschenbergu pri Spičniku. Trautenburg pri Lučanah; Alten-hach pri Reinšniku; Ober-Fakreir bach sev. od Lučan; Kamerberg pri Lučanah; Gersdortu pri SpieltVl I -Lind pri Strassu; Platoch, Ali >' herg, Zieregg, Steinberg, Rat»ch, Sulz, Ottenberg pri Spielfeldu, B»" gec, Storglegg, Olatein, Wuggi*-* Haag, Adelsdorf, Wuggau, Kitzels- dorf pri Ivnici; Altenbach južno otl Ivniee, Heidenberg sev. od Bistrice ob koroški železnici. Dr. Fr. Uešie. — Člani slov. trgovskega društva »Merkur« in društva »Slovenskih potnikov« se še enkrat oposar- jajo na današnji večerni sestanek v »Narodnem doinu«. Dve novi Ciril-Metodovi podružnici. Včeraj v nedeljo, 1. t. m. sUi se "ustanovili novi podružnici družbe sv. Cirila in Metoda za t) o rti ž a 1 e in za V i r - D o b. V Domžalah je bil ustanovni občni zbor zjutraj ob pol 9. na vrtu Fr. Kuharjeve gostilne. T'deležba ni baš kazala, da se Slo venci v Domžalah zavedajo, da žive a* ogroženem kraju. Tudi dosedanje Število članov še ne govori o taki zavednosti, a upati je, da bo novi odbor to število kmalu podvojil. V odbor so bili izvoljeni gg. nadučitelj Kristjan Kngelman, predsednik, gospa Emilija Slekarjeva, podpredsednica. Anton Juvan tajnik, ga. Terezija Bolet ova namestnica, gdč. An tonija Kuheljeva blngajničnrka, .Josip Kraljic namestnik, Andrej Glokar, Fr. Ravnikar, gospe Josipi na Adamičeva in Marija Ravnikar-jeva odborniki. Pregledovalea računov sta gg. Fr. Kuhar in A nt. Skok. Delegat za glavno skupščino je g. Anton Juvan. — Popoldne ob pol 1. je bil ustanovni občni zbor v Dobu v gostiln g. Hoštj. Zamika nove podružnice za Dob, Krtino in Vir. Udeležba je bila jako lepa ter je prebivalstvo teh treh krajev pokazalo, da je narodno zavedno in politično zrelo. Nova podružnica šteje že sedaj nad 50 članov, med njimi 6 ustanov uikov. Vzor narodne požrtvovalnosti je podala /liana rodbina Kilarjeva, ki je dala podružnici tri ustanovnikc (mladi gospodar iz. Jartko in obe irdč. sestri). Glavno zaslugo za ustanovitev podružnice in za pridobitev tako lepega števila članov ima mladi rodoljub, ki noče biti imenovan. Vsi sra poznamo ter mu kličemo: Slava taki zavednosti in požrtvovalnosti! V odbor so bili izvoljeni gg. Janko Vilar predsednik, Fr. Majdič podpredsednik, Matija Hiti tajnik. H!. Vojska namestnik, gdč. Kranja Pirš I d aga j ni čarka, Ivo Detela njen na-estnik; Primož Grošelj, Fr. Prenar . Mart. Orehek odborniki. Delegata za glavno skupščino sta gg. Janko Vilar in Fr. Prenar. Na obeh shodili govoril poljudno o namenili družbe in o nemških nakanah potovalni učitelj glavne družbi1 g. Aute Beg. Novima trdnjavama v naši narodni obrambi želimo vztrajni razvoj in proevit. Prav kmalu se ustanovi tretja podružnica v tem kraju, namreč za Jarše, Mengeš in Trzin. Kočevska nestrpnost proti Slo-neem sega že tako daleč, da so pri- z najtmiazanejšo konkurenco na _ - m»dar>kem polju proti različnim - venskim podjetnikom. Z narav-' -t kaznivimi slepili so se v naj- vejšem času vrgli na tukajšnjega -topnika tvrdke šivalnih strojev Singer &Ko.«, zavednega Slovenca g. lir. Kvasa. Najhujši njegov nasprotnik pa je janičar (J. (J. Za danes le na kratko omenjamo, da vsiljuje agent (J. šivalne stroje neko ninlo- znane tvrdke za dobro »Singerjevo« hlago s pretvezo, da zastopa tvrdko Singer . \a ta lim jih je šlo že nnogo. Ako pa ne morejo s to goljufivo pretvezo vloviti kalinov, lotijo se manevra, da razširjajo vesti, kakor da je iz. Kvas nemčur in najhujši hajlovec kočevskega mesta. Mnogo slovenskih odjemalcev velikolaškega loškega okraja je že verjelo tem neslanim lažem in tako škodovalo - venskemu podjetniku. Mi pa smo položaju javno pribiti, da je go- - "h| Kvas zaveden Slovenec, ki inno- - • žrtvuje v slovensk(j narodne namene, zlasti mnogo pa za našo »Ciril- todovo družbo«. Danes je nam poslal lO K. obljubil pa jih je še 50 K. \ dolžnost si štejemo, da vsem Slo- iin'in g. Kvasa najtopleje priporo- mo. Sokolski zlet v Krškem, ki se je -il preteklo nedeljo, je uspel nad ■ pričakovanje lepo. Lopo vreme, dno veliko število Sokolov, vse to ri pomoglo, da se je slavnost si-i posrečila. Višek slavnosti je javna telovadba. Pri t«-j si je obil prvenstvo celjski »Sokol«, a ludi druga sokolska društva niso p i zaostala za njim. Sprejem v • -m je bil prisrčen, mesto samo bilo v zastavah. Ljudstva se je sprejemu in pri javni telovadbi ar trlo. Telovadba je imponirala Nikomur, zlasti pa je ugajala kinet->Kiin gledalcem. Na zlet so prišli tudi rvatski »Sokolić, ki so bili sprejeti 1 elikim navdušenjem. O osnovi jamskega muzeja v ' dni. Ker se nahajajo v Postojn-.111 i priznano najkrasnejše oka-posebno jamarsko živalstvo, či-uajbolj znani in mnogozaželjeni ^topnik je človeška ribica< (IVo-s angoineus), ki sojo imeli veliko /i zagonetno žival, in ker je o napisana že bogtaa literatura, ; opravlja b njej in o Postojni z , 'i" in slikami, zalo se je že več-M-;n sprožila misel o osnovi poseb-:,. - jamskega muzeja v Postojni. Joda te Lepe namere, ki bi gotovo še .'"'i priljubila jamo in še bolj povodi promet, žal, doslej ni bilo inogo-uresničiti, ker ni imela jamska *J],,"ava dovolj prostorov na razpola- ganje. Danes pa je čas napočil, da je mogoče napraviti jamski muzej, ki bo ustrezal željam in potrebam. V novem uradnem j>oslopju c. kr. glavarstva so se napravili potrebni prostori za jamsko upravno komisijo. S tem se torej izpolni preiskrena želja, da bo se mogel osnovati jamski muzej, potem, ko bo vse obilno prirodo-pisno in književno gradivo, ki se tiče postojnskih jam, skrbno urejeno in poshranjeno. Samo ob sebi se razume, da bo ta jamski muzej obiskovalcem Postojnske jame dostopen, t. j., da bo na željo spadal k obisku. Gotovo lx) izvrstno služil svojemu znanstvenemu in praktičnemu namenu ter mnogo obiskovalcev Postojne in njene jame vzpodbudil, da bodo po več dni bivali v kraju, morebiti se bavili omli celo dalje časa s študijami. Sestanek tržiških in jeseniških neinčurjev v Lescah. V nedeljo so imele tržiški in jeseniški nemčur ji sestanek v Lescah v Legat ovi gostilni. Sprva so bili tihi in ponižni. Ko pa so se pošteno nalezli plemenitega ječmenovega soka, so postali hrabri in jeli »hajlati«, da so bolela človeka ušesa. Posebno so kričali in vpili pri odhodu, ko so se pijani kakor muhe nalagali na voz. Čudimo se, da so Leščani mirno trpeli to uemčursko izzivanje. Obrtno. Deželna vlada je podelila g. 1. Inocente v Postojni koncesijo za ustanovitev pogrebnega društva v Postojni. Moderno mučeništvo. Piše se nam iz Celja dne 1. avgusta: Danes so tu že drugič pri »Želenem travniku« shajališče socialdemokratov »koncertirali« nedorasli fanti iz Ptuja (Pettauer - Knabenkapelle). Dečki v nežni starosti pa se izrabljajo ves dan do pozne noči — taki ot ročaji bi morali ob S. zvečer v posteljo v sebične namene. Kako se to zlaga, s sedanjim vzgojeslovjeiu in kako se da tako ravnanje v sklad spraviti s predpisi glede varstva — mladeži?! Seve, Nemcem je vse dovoljeno! Žalostno pa j*k, da se med izobraženci še nahajajo ljudje, ki odobravajo tako barbarsko uničevanje mladih bitij. Kes, narobe svet! — Ljubljana je imela dne 1. avgusta 1899 vsega skupaj 194 ulic, cesta in trgov s 1559 hišami. Dne 1. avgusta 1909 šteje pa 221 ulic, cesta iu trgov s 1855 hišami. V desetih letih se je torej po regulaciji mesta število ulic, cesta in trgov pomnožilo za 27, število hiš je pa naraslo za 296. Proda se v Dravski dolini, tik na slovensko-nemški meji na Štajerskem, sredi lepega trga. hiša. ki je jako pripravna za gostilno, oziroma prodajalno. V njej je tudi prodaja tobaka. Cena ni previsoka. Posestvo je sedaj v nemških rokah. Več pove naše uredništvo. V Svetni vesi na Koroškem stoji v ognju UO poslopij, vsa vas je v nevarnosti. Natančnejših poročil še ni. I'mrl je v Trbovljah veleposestnik Franc Kala n. Realna gimnazija v Voloski. Z letošnjim šolskim letom (dvorijo v Voloski prvi razred hrvatske realne gimnazije. To bo druga hrvatska srednja šola v Ist ri. Ustrelila se je v nedeljo zvečer v Trstu 421etna poštarica A. E&cehah. Bila je na mestu mrtva. Vzrok no-srečna ljubezen. Morski psi. V Dubrovniku >o opazili blizu kopališča dva izredno velika morska psa. V Brnu je 24. julija umrl Slovenec Andrej Pavlic, višji inžener državne železniške družbe. V Brnu je bil nastavljen že 19 let. Bil je v vseh krogih zelo priljubljen. Blag mu spomin ! Srečkanje. Pri zadnjem žrebanju turških srečk je dobila prvi dobitek v znesku 000.000 l*r. št. 674.412, drugi 00.000 fr. št. 77.102. po 20.000 pa Št. 435.967 in 1,005.541. Lese na Gorenjskem. Ako se hoče človek dandanašnji izveličati in doseči nebeško kraljestvo, se mora odtujiti hrupu pregrešnega sveta. In sre čen človek, ki ni nikdar videl čez domači hrib, ki ni nikdar hodil po tujih krajih, ki ni nikdar okusil bridkosti velikega sveta. Tak človek živi samo za sveti raj, njemu ni mar, kaj delajo drugod. Neizrečeno mora Bog ljubiti torej vas LeŠe in prebivalstvo, ko jih je tako zaprl med hribe in odtrgal svetu. Človek misli, da je prišel v ječo, ko ne vidi drugega, kakor sinje nebo nad seboj, pred seboj pa romarsko cerkev na Brezjah. In zato tudi ni čuda, ako le malokdaj zaide tujec v to vas. In ako pride, si mislim, prvo želi, da bi prišel zopet kmalu ven. V nedeljo, 25. julija se je pa zgodilo čudo. Povodom blagoslavljanja nove brizgalne prost, gasilnega društva je prišlo precejšnje število ljudi iz Tržiča in drugod. Vroče solnce je pripekalo in naravna posledica je bila žeja. A glej ga vraga! Vas šteje okoli 60 hiš in samo ena gostilna. No, samo ena ne smem reči, ker ene je pač dovolj, a vsaj ta mora biti za ljudi in ne za Živino. Živina je, oziroma mora biti zadovoljna kamor jo deneš, a človek je pa že toliko hudomušen, da mu ne ugaja pov- sod. A 25. julija so morali ljudje biti zadovoljni s tem, kar so dobili. Namreč segreto pivo, slabo vino in prokleto drago meso. To je pa večina morala zaužiti stoje, ker gostilničar je toliko moder mož, da nima niti dovolj stolov niti miz. Možu se pozna, da nima dosti izobrazbe in pojma, kako se postreže ljudem. Samo eno pa imenitno zna: debelo računati. Ne vem, kateri nauki tako zapovedujejo, a o tem sem prepričan, da Kristusovi ne. Ako pri drugih stvareh vedno veljajo nauki rimske cerkve, naj pa še ob takih prilikah. To je nesramnost prve vrste, izkoriščati ljudi, ko ve, da drugam iti ne morejo, jesti in piti pa morajo Mož je pač gledal samo na dobiček, na dobro in točno postrežbo so pa ljudje lahko samo mislili. — Gostilničarka je tudi žena, ki nt nikdar prekoračila domačega praga. Zato tudi čisto krščansko ravna z ljudmi. Samo enkaraktei ističen primeri Nekoč je tuja oseba zahtevala pečenko, katero je imela gostilničarka pripravljeno, a mesto točne postrežbe je tuja oseba morala občutiti veliko oliko gostilničarke. »Najprej morajo pojesti navadno meso, potem dam šele pečenko. Slabše reči moram najprvo prodati.« je zarohnela. Tujec se je obrnil in Šel. Končam s pripombo, da je dobra in točna postrežba tudi krščan sko in z željo, da postanejo Lese malo bolj napredne in — kulturne. — Opazovalec. Turska železnica. Od 25. julija t. 1. počenši pa do vštetega 15. septembra t L vozita na progi Schvvarzach-St. Vid - Badgastein - Bock^tein lokalna osebna vlaka št. 727 in 730 z vozovi I., II. in III razreda po sledečem voznem redu vsak dan: Vlak Št. 730: odhod iz Bocksteina ob 9. uri 35 min. dopoldne, iz Bocksteioa o. p. ob 9. uri 38 min., iz Badgasteina ob 9. uri 52 min., iz Angertala ob 9. uri 59 min., iz Hofgasteina o. p. ob 10. uri 5 min., iz Hofgasteina ob 10. uri 12 min., iz Dorfgasteina ob 10 uri 20 min., iz Klammsteina o. p. ob 10. uri 28 min., iz Loifarna o. p. ob 10. uri 35 min., prihod v Scruvarzach St. Vid ob 10. uri 45 min. dopoldne. Vlak št. 727: odhod iz Sch\varzach-St. Vida ob 11. uri 30 min. dopoldne, iz Loifarna o. p. ob 11. uri 45 min., iz Klammstt ina o. p. ob 11. uri 55 min., iz Dorfgasteina ob 12 uri 6 min. popoldne, iz Hofgasteina ob 12. uri 13 min., iz Hofgasteina o p. ob 12. uri 23 min., iz Angertala ob 12 uri 31 min., prihod v Badgastein ob 12. uri 45 min., odhod ob 12. uri 50 min. popoldne, iz Bocksteina o. p. ob 1. uri 1 min., prihod v B5ckstein ob 1. uri 5 min. popoldne. Krapinske toplice. Zadnjič prirejena dobrodelna veselica je uspela sijajno. Omenimo samo koncerta, kjer je ga. Vdjemina Badl-Gerlach v Zaj čevega »Zrinjskega« duetu »Eva« raz vila prekrasni svoj glas, ki je navdušil vse navzoče. Spremljali sta pevske točke gdč. Zlata Glojnarićeva in ga. Kmilija Bratičevićeva. Tamburali in mošk' zbor pa so se izborno obnesli; kar je zlasti zasluga poslavljajočega se učitelja Miškulina. Sodelovala je tudi vojaška godba in se zlasti izkazala s točko iz »Hugenotov«. Končala pa se je ta lepa prireditev z vrlo uspelim zabavnim sestankom. Kljubujoč hlapec. Ko je včeraj peljala Tonniessova uslužbenka po Metelkovi ulici kosilo za 27 oseb, ji nasproti pripelje hlapec Valentin Sitar. Ženska ga je opozorila, da se ne more več dalje umakniti, a ni nič zaleglo. Peljal je prav tik njenege vozička in zadel vanj. Kosilo se je zvrnilo po hodniku ob vojašnici. Ko je uslužbenka pobirala ostanke po hodniku in ga gotovo ni pri tem hvalila za njegovo trmo, je Sitar priskočil k vozičku in ji nalašč zvrnil še tisto, kar je ostalo v posodah. Delavci so morali seveda vsled Sitarjeve trmoglavosti precej časa čakati na drugo kosilo. Sitar bo tudi našel priiožnost, da se bo — postil. Nerodnež. Predvčerajšnjem je zahteval v neki gostilni Pred škofijo neki 291etni mož kisa za okisanje naročene jedi. Zahteval ga je pa v tonu, ki ni ni bil posebno prijeten gostilničarju. Ker ni bilo miru, so ga morali postaviti pod kap, a razgrajal je še vedno. Ker na poziv stražnika ni hotel mirovati, mu je ta napovedal aretacijo, kar ga je silno razburilo. Zoperstavil se je tudi varnostnemu organu, a ni nič pomagalo, moral je v špehovko. Tudi v osrednji stražnici je bil silno brutalen. Utonila je snoči v domačem re-zervarju pri hiši št. 28 v Hradeckega vasi 7mesečna Marija Hlepčeva. Dotični rezervar je vedno pokrit z debelo ploščo, in ko so včeraj rabili vodo za pranje, je deklica zašla tja, ko je mati nesla vodo v vežo. Takoj ko so jo pogrešili, so jo začeli iskati okrog poslopja in jo naposled našli že mrtvo v usodnem rezervarju. Za liter vina sta se v nedeljo sprla pri »Fajmoštru« dva hlapca ter postala tako razburjena, da sta si skočila v lase in je eden odšel z bojišča z zelo razpraskanim obrazom. Sprijaznilo ju bo sodišče. Nepreviden kadilec. Ko je šla v nedeljo popoldne po Šelenburgovi ulici prodajalka g. Frančiška Ple sten Ja- kova, je iz neke hiše nekdo vrgel na cesto ostanek tleče smotke, ki je padel Plestenjakovi v solnčnik in ga ji je prežgal. Ples ten Jakova ima 5 K škode. Dotičnik bi vendar moral vedeti, da je metanje raznih predmetov na cesto prepovedano. S ceste. Ko je šla te dni prot domu gluhonema Šivilja Ivana Sitar-jeva iz Most, jo je pred zgradbo hiše na Poljanski cesti št. 24 dohitel električni voz in jo pahnil v stran. Pri tem je Sitarjeva padla v posodo napoljeno z malto, kjer se ji k sreči ni zgodilo drugega, kakor da ima 30 K škode na obleki. V deželno bolnišnico so danes pripeljali posestnika Ivana Cirarja izpod Šmarne gore, kjer ga je vsled nekega nesporazumljenja pri volitvah njegov nasprotnik tako sunil v spodnji del života, da ga je baje težko telesno poškodoval. Pogreša se od 29. julija Julijana Klopčarjeva iz Dobrega polja. Po-grešanki se je vsled bolezni najbrže zmešalo. Pustila je doma 8 otrok. Kdor bi izvedel za njo, naj obvesti mestni magistrat. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Macedoncev in 25 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 10 Slovencev in 30 Hrvatov. V soboto je šlo v Ameriko 6 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 11 Slovencev. V Heb je šlo 25, v Buchs pa 6 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Ga. Frančiška Burgarjeva je izgubila bankovec za 20 K. — G. Miroslav Zor je izgubil dva zlata po 20 K. — Mizarski vajenec Rudolf Čokalt je izgubil niklasto uro z verižico. — Vdova ga. Marija Frankova je izgubila pokojniško knjigo, v kateri je imela 60 K denarja. — Trgovka ga. Rozalija SeliŠkarjeva je izgubila srebrno zapestnico. — Delavka Frančiška Rotarjeva je našla srebrno žensko uro. Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno oziroma najdeno star p6*vrsnik, solnčnik, ročna torbica, dva slamnika in dve palici. — Slaščičarski pomočnik Peter Zagore je našel zlat uhan. Celotni orkester (,Slovenske Filharmonije" koncertira jutri pod vodstvom g. kapelnika Talicha v hotelu »Tivoli«. Začete-c ob polu 6. popoldne. Vstop prost. Drobne novice. Dalmatinski mornarji v Pekingu so dobili povodom lnednarod-n*' vojaške strelne tekme, katero so priredili Holamlei povodom rojstva nizozemske prineesinje Julijam* prvo darilo« Uspeh j«* toliko eastnejši, ker so se tekme udeležili Holamlei. An grleži. Amerikanci, Japonei. Nemci, Italijani in Rusi. :;: Prot*. Rifhanria Muthera, zua-nepra pred nedavnim časom umrlega ni'iiiskc«r;i estetika posmrtno delo »Zgodovina slikarstva« se je že začelo tiskati in izide gotovo koncem listopada t. 1. Imelo bo 3 zvezke s 2500 ilustracijami. Dunajske lekarne. Nemška obrambena društva na Dunaju so dognala na zahtevo čeških lekarnarjev, tla se napravi na novem irre inijskem poslopju dvojezični napis, da je na Dunaju samo 40'^ lekaren v nemških rokah. * Nesreča v Vzhodni Aziii. V mestu Ozaka je nastal velik požar, ki je uničil nad 1000 poslopij. Veliko ljudi je zgorelo. — Iz Mandžurije dohajajo poročila o velikanskih povodnjih. Nad 1000 ljudi je bije /e utonilo. V mestu Kirni je nad 7000 hiš pod vodo, Katera še vedno narašča. * Redek slučaj. Na grofovski pristavi v Stranečki na Češkem jc storila lOletna krava štiri teličke, ki tehtajo skupno 70 kg in so popolnoma zdravi. * Vročina. Glasom vremenskih poročil vlada po celej Evropi huda vročina. V soboto je kazal toplomer v Madridu 40" v Bukarešto 37° v Milanu o5". v Dudi m pesti, v Belem-gradu, Trstu. Sofiji, Rimu in Boh>-gni :J4", v (Jomrji in Rogatcu 31°, v* Mleteinia. Turinu in Genovi \W Celzija. * V znamenju časa. Mestni z:»-stop v Seinilu :m Češkem je razpisal službo mestnega ekonoma, ki naj M bil obenem tudi policijski komisar. Tu za to mesto, ki je plačano letno z 1200 kronami se je zglasilo nič manj kot 70 prosilcev, večinoma dovršenih srednje in visokošolcev. * Nova iznajdba. Brzojavni uradnik J. Vegman v Scegedinu je iznašel neko napravo, s pomočjo katere se lahko telefonira iz voza brzo-\ laka na veliko daljavo. Strokovnjaki, katerim jo je pokazal, so se izrazili, da je iznajdba izvedljiva. * Bjdrnson, ki je bil precej bolan, je v zadnjem času toliko okrc val, da se bo lahko podal kmalu v Opatijo na letovišče. * V spomin Viktorja Hugoa se bo vršila letos velika slavnos-. v Parizu. Začela se bo s slavnostnim aktom v Panteonu, nato 1h> predstava Hugove drame »Kralj se zabava« v Comedie Francaise, potem bo o.l kritje spomenika, ki ga je napravil sobar Rodin in nazadnje bo slavnostni akt pred Notredamsko katedralo. * Potres v MeksikS. V soboto je bil v Meksiki močan potres, ki Je poroči] več hiš 5 oseb je bilo ubitih, nebroj ranjeni! . Potres se je razširi! tudi po deželi. Mesto Acapulko je bilo do polovice razrušeno, v Santa Julija ćelo predmestje. V obeli mestih je bilo nad dO ubitih in veliko ranjenih. Telefonsko in brzojavno poročilo. »Matica Srbska« v Dubrovniku. Dubrovnik, \\. avgusta. Včeraj je pričela tu svoje delovanje »Srbska Matica«. Matico je ustanovil veliki narodni dobrotnik Konstantin Vučković, ki je pred 10 leti umrl v Splitu in volil 320.000 kron za usta novitev ^Srbske Matice« v Dubrovniku pod pogojem, da se ta institucija sme oživotvoriti šele 15 let no njegovi smrti. Včeraj je ta rok potekel in s tem dnevom je «Mntica« tudi pričela svoje delovanje. Češki izlet v Varšavo. Varšava, :t. avgusta. Semkaj je prispelo 150 čeških politikov, trgovcev, obrtnikov in drugih zastopnikov najrazličnejših stanov. Na čelu izletnikov je praski župan dr. Groš z 10 občinskimi svetniki. Med izletniki jc zastopanih S) mestnih občinskih /astopov, češki »Narodni svet« in 40 čeških društev. Bolgarske jubilejske znamke. Sofija, avgusta. Vlada je sklenila v proslavo bolgarske neodvisnosti izdati 104 milijonov jubifejskih znamk. \a znamkah bodo slike zgodovinsko važnih krajev iz bolgarske preteklosti. Slika carja Ferdinanda ho samo na petih znamkah. Znamke bodo umetniško izdelane. V promet pridejo šele 1. 1010. meseca junija. Zopet nesreča grofa Zeppelina. Marburg (Nemško), 3. avgusta. Grof Zeppelin se je danes ob 10. 15 minul dopoldne dvignil s svojim zrakoplovom v zrak. V visočini kakih 50 metrov se mu je polomil nel i motor, (hi se je moral zopet spustiti na zemljo. Popravilo zrakoplova bo trajalo dokaj času. Zeppelin ima na svojih poletih res smolo. Srbski list »Zvono«. Zagreb, :5. avgusta. Madžaron-ska »Agramer Zeitung« javlja iz Belgrada, da je najvišje sodišče razveljavilo naredio oblasti, s katero --e je ustavil list > Zvono«, ker je napadal kraljevsko rodo\ ino. Dotično razsodbo je podpisal predsednik najvišjega sodišča Radivojcvič, ki jc obenem poslanik in član radikalne st ranke. (ar ne pride v Kiel. Berolin, avgusta. »Nationa! Zeitung« dementuje vest, da bi se cjr Nikolaj na povratku z Angleškega zojM't Sestal s cesarjem Viljemom v Kielu. Slovansko gibanje na Ruskem. Sofija 2. avgusta. Pred odhodom bolgarske sokolske zveze iz Odese je bil sijajen poslovilni banket, ki so se ga udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov. Na banketu je govoril podžupan Masljanikov. V svojem govoru je naglasak da so na banketu navzoči zastopniki vseh slovanskih plemen, ter napil slovanskemu edinstvu, ruski, poljski, češki, bolgarski, srbski in slovenski vzajemnosti. Na banketu so se pele vse himne posam nih slovanskih narodov, a govorniki so nazdravljali vladarjem vseh slovanskih držav. Prošnjo zo pomoč. Dne 24. jul. 1909 bila je v ormoškem okraju grozna toča, ki je v dvajsetih občinah skoraj vse uničila. Od koruze štrlijo kvišku le gole bilke, oves in detelja je zabita v zemljo, sadno drevje je golo, gorice mestoma popolnoma opustošene, njive in travniki so poplavljeni, na strešni opeki so povsod luknje. Škoda znaša milijone. Ljudstvo obupuje, beda je grozna. Da se nesrečnežem vsaj za prvi hip nekoliko opomore, prosijo se vsi človekoljubi za milodare, ki se naj pošiljajo blagajniku podpisanega pomožnega odbora, g. dr. Ivanu Omulec v Ormožu. Se tako majhen dar se sprejme s prisrčno zahvalo! Ormož, dne 30. julija 1909. Pomožni odbor: Dr. Mir. Ploj, drž. poslanec. — Dr. Iv. Oerštk, c. kr. notar. — Dr. Iv. Presker, sodni svetnik. — Dr. Iv. Omulec, odvetnik in načelnik okr. zastopa. — Florjan Kuharic, okrajni odb. in obe. predstojnik. — Leopold Pettov»r, okrajni odb. in posestnik. — Ivan Kocevar, okrajni odbornik in posestnik. Sokoli! V Ilirski Bistrici se toči le hotelu „Ilirija" slovansko pivo. I 2851—2 Foulardna svila od meter l K 15 vin naprej za bluze in obleke. Franko in se orarlnjrno ee l'o&uja na dom. Bogata izbira vzorcev se poSlje 8 prvo poŠto TovRrim r» svilo Hrnnfberv. Kiirlrh. 2 (HI—5 Pecite, pražite, kuhajte Peka-tete, saj se dajo te okusne testenine pripravljati na razne načine! 6 2(05-3 Žitne cene v Budimpešti. Dum 3. avgusta 1939 Pšenica za oktober 19oQ za &0 kg K 13 73 Pšenica za april 1910 za 50 kg K 13 5 1909 rit za okt. Koruza za avgust „ ttoruza za maj 1910 Oves za okt. 1^0i za 50 kg r 9 94 za 50 kg K 7 75 za 5C Kg K 7 08 za 60 kg K 7 64 Nespremenjeno. Heteoraloglčno porodio, "UtTk* nad morjem 806*1. Srednji sračal tlak TM0 ms . avgusta i Caa ▼anjs SUrj« »aro-nttra V MM 4fc *S H J! Vetrovi Nebc 2. 9. sv. 732-3 22 7 si. jzahod jasno 3. 7. si. 732 5 1 177 1 si. jug del. obl. m 2. pop. 1731 1 1 23*2 sr szahod del. jasno Srefiia r če rajanj a temperatura 22 7 , norti 19 7V Padavina v 24 urah 0 0 mm N izurjen v klanju prašičev, se tako J Sprejme proti dobri plači. Več pove Karel Černe, mesar na Poli sns ki cesti it« 29. 2798-3 Staro gostilna na dobrem prometnem kraju v Ljub* liani, se odda na račun gostilničarju, ki založi varščine 1000 kron. Več se izve v Gradišča št 13, LJubljana. ss 19—2 Popolno se labko po ceni kapi. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda"- 2857—1 Lepo iračno stanovanje v I. nadstropju hiše št 26, Cesta na jut tel., in sicer 3 sobe, kuhinja, klet, drvarnica in lep vrt, se Odda za november. ;854—2 Poizve se istotam v II. nadstr. z dvema sobama, kubiajo In pri-Hkllnami se za avgustov termin odda mlral stranki. »799—2 Več se izve pri gosp. S oklicu, Kon|nšoe ulic št 4 se ped ugodnimi pogoji in za nisko ceno enonndstropnn hite na Seln pri LJubljani, Pollaka cesta št. 20. 2596-n Poizve se v pisarni dr. Frana Packa, odvetnika v Ljubljani, Star! tre **- M. Motorno kolo m pristranskim vezem, isvretno in prav malo rabljeno, ki ima dvojno prestavo, prasni tek, ventilator ^in obrambne obroče, SO OO B d proda. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda- 28*0-3 vešča slovenskega in nemškega, event italijanskega jezika v govoru in pisavi se tššo zn veslo on fres trgovino v Gradcu. 2787-3 Ponudbe v nemikem jeziku s na vedbo plača ter prepisi izpričeval pod , S K. 4015" na uprav. „S1. Naroda". sago tiio Žagarja samskega in močnega. Plača po do* govoru 2862 = Filip Glogovšek— paraa iaga eioflovbrod, p Bretlce, Otajersko. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube naše lstrenolj ubijene hčerke, oziroma sestrice, gospodične Angele Sirk gojenke III. letnika višje dekliške šole v Ljubljani izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo tolažilo in spremstvo na poslednji poti. Posebno zahvalo izrekamo prečast župniku šentpeterskemu gospodu Pavlicu za tolažilne obiske v njeni bolezni, dalje čast šentpeterski duhovščini, gg. profesorjem dr. T o minšku, dr. Cerku in dr Grošlju, gdč. učiteljicama Karlinovi in Grošljevi, predsedniku »Glasbene Matice« g. prof. Št »"it o tu, koncert, vodju g Hubaduin vsem gospodičnam ko eginjam ter prijateljicam, ki so dri-o pokojnico spremile k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo tudi gg pevcem »(ilasbene Matice« in pevskega društva »Ljubljane« za ganljive žalostinke. Najprisrčnejso zahvalo darovalcem krasnih vencev in gospodičnam, ki so jih nosile pri sprevodu. Prisrčno zahvalo izrekamo nadzorovalni dami v. d š gdč. \Vessner-jevi, gdč sošolki Lini Medičevi in vsem drugim tovaršicam za tola-žilne besede in obiske v času bolezni. Končno srčna zahvala sploh vsem, ki so na katerikoli način izkazali svojo ljubezen in sočutje dragi pokojnici bodisi v času njene bolezni, bodisi da so jo spremili na zadnji poti k Sv. Križu Vsi ti dokaz« ljubezni in sočutja do nepozabne pokojnice so nam v veliko tolažbo v teh žalostnih dneh Vsem srčna zahvala! V Ljubljani, dne 1. avgusta 1909. v Žalujoča rodbina. C. kr. avstrijske jfff državne železnice. Izvleček iz voznega reda. %el|atven od Odhod lz Ljubljana dni. tal.) 7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, dri. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. 7'2B zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo. Straio-Toplice, Kočevje. 9-26 lopoldne. Osebni vlak v Smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždan e, Berlin (•40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst. c, kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec '32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3-28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. žel, Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. 0*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin 7AO zveOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel., Trst, C. Kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (Čez Podrožico) Prago, Draidane, Berlin. 5*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. dri. šel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan). Odhodflz Llnbljnne (državne železnice): 7*28 zjutraj :fOsebni vlak v Kamnik. 2>00 popoldne: Osebni vlak v Kamnik.] 7-IO zveOer: Osebni vlak v Kamnik. 10*50 ponoAl: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v L|nbl|ano dnine železnice): 7-12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž, žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grostlplja. ll*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel., Jesenic, Tržiča. 2*08 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Gorice, dri. žel, Trsta c. kr. dri žel., Jesenic, Tržiča. 6*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča. 0-07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.^ IC08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. drl tel.. Gorice, drž. iel.. Jesenic. Prihod v Llnbljano (državne železnice) Oa48 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. IOa59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika 8*IO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 8*55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pramikih). Časi prihoda in odhoda^ so navedeni v srednje evropejskem času. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta z z x nOTiaai In loptari klinast, v katerih se nahajajo fjoatllno in poleg isga, v prijetnem in prometnem kraju TU 0orouJskeBB, se prodasta iz proste roke pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo n Slovanskega Naroda". 2859 1 jaja Trgovski nitnec star 15 let, zmožen slov, nem. in italijanskega Jezika, ki ima veselje do trgovine in trgovski pomočnik 20 let star, dobro izučen manufakturne in mešane stroke, telite službe najraje kje v mestu ali v večjem kraju na deželi 2786 3 Naslov pove upravništvo .SI. Naroda". Stefaže in-prodajalne mize so tako] cono prodalo. Kje, pove L Grob eln i k m» LJubljani._2860-t Ićća M aalad korespondent amežen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi kakor tudi vešč knj govodstva. — lilo 00 tudi stavbni praktikant. Predstaviti se je pri g. R. Saule-lovskiju, stavbniku na Bi mak i cesti Ste v. 16. 2858 JVted. univ *63 dr. Bofidon Dere odpotuje začasno. Kleparski pomočnik in učenec i CM ao aprefmeta takoj pri kleparju Jakobu FiieglUj Rimska oosta 14. Motorno dvokolo 3l/2 HP, znamke Puoh, dobro ohranjeno, so cono proda. 2823-3 Wč pove g Karel Čamernik ▼ Ljubljani, Dunajska oeata st. 9. Dober Hi jmiiit ao sprejme takoj pri F. Domiano-vlću ¥ LJubljani. 2782-6 no Bregu it. 14 v L]uN]onl jO naprodaj pod jako ugodnimi po Nat nčnejše informacije deje g. dr. Josip Furlao, odvetnik v Ljub* ljani. 2:91 4 Sprejmejo se takoj: 2 prodajalki popolnoma vešči papirne in ga* lanterijske stroke in učenka pri 2812 3 Jr. elgliču, |nma»l|aa**j itnl ti pro$t ogled de 1. augu5to t. I. predaja ped cene. Več vrst platnenega blaga, prtov, ortičev, Žepnih robcev, kravat, švicarskih veji/, nogavic in perila. Prilika je je/o ugodna. $amoproti takojšnjemu plačilu. j^nton Sarc 2398-11 Petra cesta stev. 8 v Ljubljani Izdeleuanje perila in eprem za neuestc Št. 11333 2797-3 Za popravo COOtO Podroftt-PetrO¥0 brdo v cestnem okraju Škcfja Loka na 30 (XX) K proračunjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože podpisanemu deielnemu odbora do 10. avgusta t. I. ob 12. opoldne. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene s nadpisom: „Ponudba za prorzetje popravo ceste Podroat-Petrovobrdo". Ponudbi mora \ biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni brezpogojno. Rasen tega je dodati kot vadij Se 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurani ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na vilino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati nova ponudbeno raspravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah. Bazalni odbor kranjski v Cjnbljant i dne 29. ju ija 1909. Stlnklfanska kieiitina banka v Ljubi i asi nsawnnO aaaTft*^0^apaa>ŠD«aM>aaj)ap Stettelfovo saHoo dle^ %• aWesasea»n*wann aTan>sfacU WUL 9SSza^exB> sr^era* Podružnica v SplJ»tu. Podružnica v Golovcu. Podrulnioa v Trotu. - sprejem vtogt m haBžfc« m m MkOU ra&m ter Jih obrestuje Ml 4m vUfl« f ClstUl "Šmrn^im aaa ■Mahala?!« nj^ bi v 010,^1__^__b '{[ 'iiil^M ^ akaakiaiaaMi trnuiism ' ' ^Upalpi sal • ^Vfjaajsaji aV^aolo^a^ W«oaaa^rsjBa. ajaaaajr|a] oajajal traj pas ajasajWaWaal awSrXau .^j-.. ii/tati e t*a tii&j 14-87 f ' linfi \in UajateU ln odgovorni uradnik Bnsto Pnatoaloailok. Lastnina ln tlak »Narodna Mm HBaaBaBaBaBaaal J