C. C. postale. ~ Esce ogni venerdì mattina.
Posamezna Številka 3() Hot, stare 50 siot.
»Novi list« izhaja vsak petek zjutraj. — Uredništvo in upra» . va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 30S. — Poduredni« štvo in podružnica uprave v Trstu via Val dirivo 19/III: te» lefon št. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 1. ure.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 40 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
t®r	tjov-.m ra
ŠTEV. 2.
tl GORICI
■auoKii«šara»«
PETESC SL APRILA 1929.
è"5«iiKi*5ii:. e	v >. -t. r*r. -.sc	^iwinmìrrT
LETO I
Tedenski koledar.
5. aprila, petek: Vincencij, Irena. — 6., sobota: Sikst, papež. — 7. bela re» del ja: Herman, Jožef. -— 8. pon del j ek: Albert, škof. — 9. torek: Marija KI e» ofova, Tomaž. — 10. srda: Ecehiel, Mehtilda. — 11. četrtek: Leon Veliki, papež; Belina, devica.
V torek 9. aprila je mlaj; vreme se spremeni.
Šola in volitve,
Pokrajinski šolski skrbnik Mondi» no je razposlal vsem učiteljem in uči» teljicam Julijske Krajine okrožnico, kjer izraža svoje veliko veselje nad uspehom glasovanja za novo zborni» co. »V teh dneh krepkega veselja po» šil jam Vam, svojim sodelavcem, pri» srčen pozdrav, v katerem trepečeta vera novih upov in moč novih obljub za našo domovino. Vsak učitelj naj govori učencem o glasovanju 24. mar» ca, razklada naj jim njega vrednost in povzdiguj e njega pomen.«
Papeževo potovanje po Evropi.
V vatikanskih krogih pravijo, da bo naredil papež leta 1930. veliko p V o» vanje po svetu. Obiskal bo Prst, Za» greb, Budimpešto, poljski mesti Kra» ko v o in Varšavo, nato Dunaj in Mo» nakovo, nakar pojde v belgijsko pr e» stolico Bruselj in v Dublin na Irsko. Vračal se bo v Rim preko Pariza, Ma= dri da in Lisabone. Po letu 1870. bi bilo to prvo potovanje poglavarja katoliške Cerkve.
Kralj Aleksander pojde v Zagreb.
Jugoslovanski kralj Aleksander se misli z ženo, otrokoma in vsem sprem» stvom nastaniti meseca aprila za delj časa v Zagrebu. S tem hoče izkazati posebno pazljivost Hrvatom. Ker ni v Zagrebu samem primernega stano» vanja, mu je ponudil zagrebški nad» škof dr. Bauer svojo vilo v Brezovici.
Nove elektrarne.
Pod Mangartom in v Plužnah pri Bovcu gradijo nove elektrarne. Prva bo imela 200 do 300 metrov padca, ker spustijo potok Mangaršico nad Strmecom navzdol. Zidajo že vso zimo.
Lep vzgled.
Člani italijanskih katoliških mlade» niških krožkov »so sklenili, da v po» častitev silne žaloigre Sinu človekove» ga, katere spomin obhajamo na veli» ki petek, ta dan ne bodo kadili. Mia» deniči so svoj sklep držali. Kar so prihranili pri tobaku, so darovali v dobrodelne namene.
Zgodovinski pogreb.
Poslednja pot umrle;,'a vare jskega maršala Fodia je bi-a tel o vuličast» na, kakor le redko ker. > katerega filo» veka na svetu. L judo Vi sv bili v Parizu pri pogrebu, y :;o, da jim ostane neizbrisen spon» •' v ko mi» lijon ljudi je glodalo. ■ j-tst v je bi» lo natlačeno celo n . irJL gledalci so sedeli v vejevju -Tv Mih dreves. Uradni sprevod je k K par stotisoč ljudi. Mi tvega vojsko "o s voz A na topu. Pred krsto je uka v raz» dalji 20 metrov ikoni :	. icga, odet
ves v črnino in srebro ib oko sklo» njeno glavo, na uzdah je vodil preprost vojak. Ob r k : so stopali generali in za njo so nos" J „n poljski, en francoski in en angl el- častnik na blazinah maršalske pri,,:-:	.oi&ojniKO»
ve. Foch je bil. namreč p. a.rša-1 fran» eoske, angleške in poljske armade. Za njimi je stopal čisto sam predsed» nilk francoske republike Doumergue (čitaj Dumerg). Par korakov odda» ljen je sledil angleški prestolonasled» nik v rdeči vojaški suknji s 'čepico iz medvedjega kožuha, ob njegovi des» niči je bil maršal D’Esperay (Depe» ré), ob levici belgijski jiresty vonasled» j mk. Nato je ;• :išht	pr nosi:-nei,
nešteta odposlanstva dor.-o v in mo» zemske vojaščine, celo morie zastav in praporov. Naj večji in skoro stra» hoten vtis so'naredili trije zastopniki vojnih pohabljencev v meščanski ob» leki. Eden je bil brez ust in nosil čez obličje črno blago, drugi je imel ob» raz. ki je ena sama modrikasto rdeča rana, tretji je imel pa samo polovico obličja. Ko so korakali mimo, je spre» k tavala množico groza in vojaštvo je položilo v znak časti puške ob tla.
Prava slika vseh grozot svetovne vojne.
Kardinalski zbor.
Pred dnevi je umrl kardinal Avre» lij Galli. Zdaj leži na smrtni postelji kardinal Evarist Lucidi.
Zbor kardinalov bi moral šteti 70 udov, po vzgledu 70 starešin v svétu Mojzesovem. Danes jih je pa le 60. Od 19. decembra do dan s je umrlo 6 kardinalov, samih Italijanov. Zato je v kardinalskem zboru 33 inozemcev in 27 Italijanov.
Priznanje Orlom.
Meseca julija letošnjega leta se bo vršil v Pragi velik zlet češkoslovaških Orlov. Predsednik republike Masa» ryk je obljubil, da se bo zleta osebno udeležil.
Nezgoda.
Č. g. kaplan Štefan Kodermac iz Šempasa se je pred tedni spotaknil na stopnjicah v Krombergu, kjer je spo» vedovai. Pri padcu si je izpahnil par prstov na vsaki roki,
t Franc Pirc C. M.
2. marca je v misijonski hiši v Grebljah pri Domžalah zaspal v Go» s podu č. g. Franc Pirc, misijonar la» zarist.
Rajnika naši ljudje zlasti pa Mi» renči, dobro poznajo, ker je bival pred vojno na mirenskem Gradu. Že 1. 1918. se je s č. g. dr jem Zdešarjem zopet vrnil, a ne v samostansko hišo n ! Grad, marveč v borno barako. Tu sta neumorno opravljala dušno pastir» sko službo v duhovni j ah, kjer je te» daj najbolj divjala španska bolezen. C. g. Pirc je bil nad vse požrtvovalni pevovodja v Mirnu. Številen pevski zbor je ustanovil tudi v Grobljah, kamor je bil prestavljen. Blagega po» kojnika se bo mirensko ljudstvo go* tov o spominjalo v molitvi. Bog pa daj rajniku zasluženo plačilo!
Pogozdovanje Krasa.
V Julijski Krajini je 80.000 hektar» jev k raških tal, ki bi jih bilo treba pogozditi. Arnaldo Mussolini, brat načelnika vlade, je kot predsednik državnega nogozdovalnega odbora dal 100.000 lir. da se v eni revnih ob» j čin na 'Gžaškern nasadi »Liktorjeva j širila«.	ZJi
Rusija n Amerika.
Sovjetska vlada je sklenil a z ante» rikansko industrijsko družbe pagod» bo, s katero se Ameri kanci obvezuje» jo, da bodo pomagali Rusom pri or» ganizaciji 18 novih in preureditvi 40 starih tovaren za stroje. V petih letih se delo dovrši in bo ostalo 29.000 mi» lij ono v. lir. Nov dokaz, kako se Rusi uče moderne veleobrti od Amerikan» cev.
Pobožnost prvega petka
za može in fante bo 5. aprila ob 8. uri zvečer pri Sv. Ivanu. i Vodstvo Apostolstva molitve.
Uprava »Novega lista« sporoča:
Prihodnji številki bomo priložili poštne položnice. Pripravite denar!
Na razpolago je še nekaj izvodov Goriške in Ljudske Pratike, Pratika stane s poštnino vred 1 liro. Istočas» no z naročilom »Novega lista« lahko naročite tudi Pratiko.
Hvaležni bomo vsem čitateljem, ki pošljejo naslove oseb, katerim lahko pošljemo list na ogled. Še bolj pa bo» mo hvaležni vsem onim prijateljem, ki nam preskrbe novih naročnikov in pošljejo njih naročnino.
Prosimo natančne naslove s hišno številko, da ne bo pozneje zamudnih reklamacij.	NQVI Ust
1929 mC
070(450.36= 163;6J,
019610437,2

Duhovniška vest.
C. g. Ciril Munih, župnik v Soči, je imenovan za župnika v Šmarjah na Vipavskem. Iskreno častitamo.
firvatska v snegu.
Po toplih velikonočnih dneh se je na Hrvatskem temperatura nenado* ma spet znižala in je začel padati obi* len sneg. Vsa dežela je ovita v belo odejo. Mraz je pritisnil tudi v drugih državah. V Švici kaže toplomer 15 stopinj pod ničlo.
Pazite na otroke!
V	Feuchtu na avstrijskem Koroš* kem se je 34etni deklici Ivanki Blas sioti približala svinja, jo z zobmi uklaia v obraz in jo začela žreti. Ko so prišli ljudje na pomoč. je bilo pre* pozno. Deklica je bila že mrtva.
Gorica se postavi.
V	Florenci bo v kratkem razstava starih zgodovin *ko»znanstvenih del. Gorica bo poslala tja dol iz liccalne knjižnice štiri dela. Med temi je tudi delo slovitega slovenskega zdravnika Antona Muznika od Sv. Lucije. Rojen je bil 1. 1726.. postal je slaven vojaški zdravnik, potem protomedikus (vr* h ovni zdravnik) goriške grofije. Umrl je 1. 1803. Znan je po svojem latin* skem opisu g o riške g a podnebja. — Muznika je lepo opisal naš pisatelj Ivan Pregelj v mohorskih bukvah.
Drugi slovenski učenjak, čigar dela bodo romala v Florenco, je Franc Ks. Kavčič iz Gorice. Bil je jezuit in znan zvezdoislovec. Potem sta še porodni* čar Scati in zemljepisec Catinelli.
Odločen onzul.
V	Solunu so obhajali te dni v stol* niči grški državni praznik, kateremu so prisostvovali grška vlada in za* stopniki tujih držav. V cerkvi se je nahajalo tudi odposlanstvo Zveze Gr* kov iz Dodekaneza ter razobesilo svojo zastavo. Dodekancz se imenu* jejo otoki z grškim prebivalstvom, ki so pripadli po vojni Italiji. Navzoči italijanski konzul ie protestiral proti sovražni demonstraciji in rekel, da zapusti cerkev, ako ne zgine zastava. Imel je uspeh, zakaj grški orožniki so na ukaz vlade zastavo odstranili.
Zrakoplov »Grof Zeppelin« zopet na potu.
Znani veliki nemški zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je pred meseci napravil zgodovinski polet v Ameri* ko in nazaj, se je zadnjo nedeljo okrog polnoči zopet dvignil iz svoje letalne lope v Friedrichshafenu na Bodenskem jezeru ter odletel na dal* njo pot proti jugovzhodu. Najprej je preplul zapadno Švico, potem je preko južne Francije in Korzike kre* nil proti Italiji, obiskal Rim, Neapolj ter preko Sredozemskega morja od* plul proti Mali Aziji. Ko pišemo te vrstice plava »Zeppelin« nad Palesti* no. Kako globoko v Azijo bo šla nje* gova pot še ni znano. Preko Jugosla* vije in Dunaja se bo vrnil domov, to* liko je določeno. Med potom ne bo nikjer pristal. Pot bo najbrže daljša kot je bila ona v Ameriko. Vodi ga
njegov zgraditelj dr. Eckener. Na zrakoplovu se nahaja nekaj čez 60 oseb.
Smrt.
Iz Otaleža nam poročajo: Na veli* konočno nedeljo nas je zadela težka nesreča: smrt nam je ugrabila našega učitelja Alojzija Kokošarja v najlep* ši moški dobi. Napadla ga je pljučnica in je ležal ; amo teden dni. Rajnki je bil mirnega značaja in je ves živel svojemu poklicu; bil je dober vzgo* jitelj in je tudi odraslim šel rad na oko. Bil je tudi dober pevec in nadar* jen glasbenik. Pokoj njegovi blagi duši! Težko zadeti družini naše glo* boko sožalje.
Še vedno ni mogoče čez Predii.
Preho na državni cesti čez Predil je še vedno zaprt. Na severni strani proti Rabeljnu so zasuli cesto plazovi, ki so še vedno neprehodni za vozove in avtomobile. Na južni strani je po* vsem kopno in skoro vsak dan pri* drdrajo avtomobili, ki hočejo preko Predila do Trbiža. Kako so avtomo*
bi listi hudi, ko pridejo že preko sedla in se morajo potem vrniti, si lahko mi* slite. Upamo, da se v kratkem pot vendarle odpre.
Po treh mesecih.
Dne 30. marca je zopet začela red* no voziti osebna kori j era Gorica*Aj* dovščinaTdrija. Ravno na novega le* ta dan so vožnje prenehale in Črni vrh je osbil tri mesece brez pravilne poštne zveze z Gorico preko Ajdov* ščine in Cola. Kadar ni bilo prehudih zametov, so dobivali zasneženi Črno* vršci svojo pošto in druge potrebšči* ne po dolgem ovinku preko Idrije.
HiiiiiiiiiìiiiiiiiiiiiinìiiiiiiMfiiniTiriTiniiiinnìTiiiiìinnniniìjMinjiiinMiTiTiiiìinini
Uprava »Družine« pravi,
da izide prva številka med 8. in 14. aprila,
da stane naročnina do konca teko* čega leta 12 lir,	.
da bo zelo hvaležna vsem, ki list takoj nar oče in plačajo, da je naslov lista : »Družina«, Gori* i zia. via Mameli 5 I.
ako ie s politiko,
Nova italijanska zbornica ča iz 400 fašistovskih poslancev, za katere se je vršilo 24. marca glasova* nje, v sestane 20. aprila. Na prvi seji bo zraven kralj Viktor Emanuel in bo imel prestolni govor, kjer bo povedal program novega parlamenta. Po pri* šegi pojdejo poslanci narazen in se sestanejo spet meseca maja. Ena iz* med prvih )čk, ki jih mora nova zbornica rešiti, je odobren je pogodb z Vatikanom. Kmalu za tem pride na vrsto zakon, s katerim se povišajo vsem državnim nameščencem plače. Poviški so precejšnji in država misli žrtvovati novih 360 miljonov na leto. Razen tega je pripravil ministrski svet celo vrsto zakonov gospodarske na* rave.
Pred parlamentom se pa še sestane Veliki fašistovski svet, in sicer 10. aprila v Rimu. Njegove seje so važne radi tega, ker ni več to navadna stran* krnska ustanova, ampak državno pri* znani zbor, čigar oblast sega zelo da* leč. Po novih zakonih stoji Veliki fa* šistovski svet v nekem oziru celo nad parlamentom On sme izdelovati na* črte za nove postave, odloča o more* bitnih spremembah pri nasledstvu na kraljevski prestol in v slučaju smrti načelnika vlade predloži kralju imena treh oseb, iz katerih izbere vladar na* slednika Mussoliniju. Veliki fašistov* ki svet vodi sploh vrhovno nadzor* stvo nad celokupnim državnim živ* ijenjem.	, .
Na svoji seji od 10. aprila bo raz* pravi j al na primer o novem poslov* niku parlamenta.. Prej je bila v rim* skl zbornici večina in manjšina, bili so via Ini in protivladni poslanci, opozii i j i so bile po poslovniku žago* tovljene gotove pravice in svoboščine. Dane: te določbe nimajo več smisla. V zbornici ni-več protivladnih skupin, vsi poslanci so fašisti, napadov na mi*
sestoje* ni tre ne bo več, izključeno je, da bi kdo hotel ali mogel strmoglaviti via* do. Zato se mora ves način dela spre* meniti in poslovnik zbornice pre* urediti. To misli izvzršiti 10. aprila Ve* liki fašistovski svet in zbornica bo njegove predloge gotovo sprejela.
Pomorsko oboroževanje Francije.
Iz Francije prihajajo vesti, da se re* publika čedalje bolj oborožuje na morju. Francoski senat je sprejel z ogromno večino glasov vladni načrt oboroževanja, ki določa, da se .pred 30, junijem 1929. pričnejo .graditi ena velika križarka od 10.160 ton, šest podmornikov, .šest torpednih lovcev en polagalec min in še par drugih la* di j. Poročevalec senata, bivši minister mornarice Lemeri, je poudaril, da je ta načrt zelo skromen in popolnoma nezadosten, ker je v tem letu Italija začela graditi mnogo več nego Fran* eija, in sicer dve križarki po 10.000 ton, d očim imajo Francozi samo eno takih ladij in pa dva izvidnika ali eksploratovja velike hitrosti po 5000 ton vrsto ladij, ki jih Francija sploh nima v načrtu. Poročevalec je pozval zato ministra mornarice, naj skrbi, da zgradi Francija še eno križarko od 10.000 ton, in ga vprašal, kako se mi* sli postaviti po robu italijanskim iz* vidnim ladjam ali eksploratorjem. Italija — je rekel — si hoče zagotoviti premoč v Sredozemskem morju. Ita* lijansko časopisje je vzdignilo krik proti našemu oboroževanju, ca bi iz* zvalo vlado k povečanju lastnega voj* nega brodovja. V slučaju vojne bomo morali varovati naše zveze s Severno Afriko in našimi kolonijami, dočim Italija nima take potrebe. Italiji ni treba, da se nas boji. Kadar smo po* tegnili meč iz nožnice, smo storili to vedno v njeno obrambo. Zakaj hiti torej z grajenjem novih bojnih ladij? Mi nimamo ničesar proti Italiji, toda
!
5
v danih razmerah si moramo preskr* j beti oklopnic dovolj, da bomo spo* sobni za boj nroti našim nasprotni* kom. To pomeni brez dvoma tekmo v pomorskem oboroževanju, toda mi je nismo hoteli in bomo že videli, kdo se prej utrudi in upeha.
Ravno tako kakor poročevalec Le* meri, so govorili skoro vsi ostali se* natorji in vsi so poudarjali, da mora Francija pomnožiti svojo silo na morju. Minister je nato v imenu vlade res obljubil, da se vojna mornarica v naslednjih letih še pomnoži in žel splošno odobravanje. Ravno tako odobrava načrt oboroževanja večina francoskega časopisja.
Za premoč v Sredczemnem morju.
Francozi trde, da imajo pravico do več ladij radi tega, ker je njihova zemlja obdana od več morij nego Ita* lija. Na jugu meji Francija na Sredo* zemno morje, na zapadu na Atlantski ocean, na severu na angleški rokav, tako da bi morali Francozi za slučaj vojne deliti svojo mornarico na več delov in zmanjšati tako udarno moč celokupnega brodovja. Italija je pa obdana samo od Sredozemskega mor* ja in drži lahko vso mornarico skupaj. Ako ima Italija enako število ladij kakor Francozi, zadobi v slučaju voj* ne s svojo združeno mornarico v Sre* dozernnem morju popolno premoč nad razcepljenim brodovjem. Senator Lemevi trdi, da bi mogli v tem slu* čaju Italijani narekovati pogoje in zahtevati za svojo nevtralnost od Francije kako prekmorsko deželo. Tak položaj da je za Francoze m * vzdržen in zato ni drugega izhoda ka* kor da se nadaljuje pomorsko 6bo* roževanje.
Italijansko stališče je seve popol* noma nasprotno. Italija hoče imeti brodovje, ki ne zaostaja za nobeno mornarico v Evropi razen za angleš* ko. Zato zahteva, da bodi italijansko brodovje vsaj tako močno ko fran* cosko. Francija je res obdana od več morij, a zato je francoska zemlja bo* gata, ima v slučaju vojne doma do* volj žita, ima dovolj železa za orožje, je skoro neodvisna od tujine. Italija mora pa najvažnejše blago uvažati, preko morja dobiva živež, dobiva pre* mog in železo. Gorje, ako bi za časa vojne zgubila prosto pot po morju! Dežela bi morala v kratkem času pod* leči i$r se predati sovražniku. Zato je povsem opravičeno, da mora biti Italija na morju močna in varna in najmanj kar ona zahteva, je, da imej enako brodovje kakor Francija.
Ker Francozi o tem nečejo nič sli* sati, je nemogoče priti do sporazuma. Fašistovsko časopisje trdi, da je v takih razmerah prijateljstvo s Fran* cozi silno težko dosegljivo. Po njiho* vem se Francija kljub govorenju o miru pripravlja odločno na vojno.
Zveza narodov.
Meseca marca je odbor Zveze na* rodov imel pod predsedstvom itali* janskega državnika Scialoje par važ* nih sej v Ženevi. Največjo pozornost je vzbujala točka o narodnih manjši*
?
j-nah, ki je priklicala k sejam mnogo
j občinstva. Nemški zunanji minister Gustav Stresemann je bil že decem* bra napovedal, da hoče govoriti v marcu o tem predmetu in zato so vsi napeto pričakovali njegovega nasto* pa. Toda njegov govor je bil zelo mi* rén in zelo zmeren in je marsikaterega vneteža osupnil. Predvsem se je Stre* semann omejil samo na manjšine, ki so dobile v mirovnih pogodbah za* ščito, in ni govoril o vseh manjšinah v Evropi. To je razumljivo, zakaj Zveza narodov se peča z obstoječimi pógodbany, in ne s splošnimi načeli pravičnosti in človekoljubnosti. Kar ni v pogodbi, njo ne briga. Ko bi bil Stresemann zahteval, naj se raztegne zaščita na vse manjšine, bi pomenilo to revizijo ali spremembo mirovnih pogodb, čemur bi se bile uprle velike in male države. Znati je treba namreč, da imajo tudi Francozi in Angleži svoje manjšine, in da bi oni v nobe* nem slučaju ne priznali tem manjši* nam pravic, ki jih niso hoteli 1. 1919. Zastopniki velesil bi šli ob tej točki narazen in Zveza narodov bi se raz* bila.
Zato se Stresemann raje ni dotak* nii kočljive zadeve in se držal strogo obstoječih pogodb.
Kritiziral je, da se tudi zaščitene manjšine pri Zvezi narodov zanemar* ja jo, da se njihove vloge ne vpošte* vajo, čeprav imajo manjšine po mi* rovnih pogodbah pravico se pritože* vati v Ženevo. Kakor znano obstoji za manjšine pri Zvezi narodov odbor 3 ljudi, ki pritožb.: prebirajo T rešuje* jo, a to v vsej tajnosti in brez prisot* nosti tožilca. Odbor 3 oseb pošlje pri* tožbo enostavno prizadeti vladi, ki se pismeno zagovarja, in nato pade odio* citev, ne da bi manjšina bila več zašli* sana, i ožena vlada se brani seve, ka* kor se ji zdi primerno, in zato se pri* tožbe manjšin redno odbijajo in svet niti ne ve, koliko pritožb ie došlo, kakšna je njih vsebina in kakšna je bila rešitev.
Tu je zastavil Stresemann motiko. Stavil je predlog, naj se manjšinski odbor 3 ljudi poveča, in sicer naj bodo v njem zastopane vse države, ki se* stavljajo svet ali odbor Zveze naro* uov. Zahteval je nadalje, naj se od* pravi tajnost. Vsako leto je treba preoložiti občnemu zboru 'poročilo, kjer so naštete vse pritožbe manjšin in je povedano, kako so bile rešene. Ker so na občnem zboru pričujoče skoro vse vlade sveta, od katerih lah* ko vsaka prosi za besedo in začne o poročilu razpravo, je s tem manjšin* ska stvar postavljena v polno javnost. Stresemann je predložil tudi, naj se imenuje posebna komisija, ki bo stalno proučevala manjšinsko vpraša* nje in delovala samostojno in brez ozira na pritožbe manjšin.
Ali je to uspeh?
To je vse, kar je Stresemann zahte* val. Razen njega se je potegnil za manjšine tudi zastopnik Kanade gospod Dandurand, ki je želel, naj bo pri reševanju pritožb navzoč tudi od* poslanec prizadete manjšine. Prej se
pa mora manjšina obrniti na svojo vlado in šele če se ne more doseči sporazum, pride tožba pred Zvezo
narocov.
Proti Stresemannu in Dandurandu o nastopili Poljaki in Romuni, hladno sta tu li govorila Francoz Briand in Anglež Chamberlain (Čemberlen) ter poudarjala, da morajo biti manj* šine poštene in predvsem vdane dr* žavi, imeti morajo »čiste roke«, ako hočejo biti spoštovane v svojih pra* vicah. Briand je pa tudi podčrtal, da ima vsaka manjšina pravico do last* nega jezika, do lastne omike in lastne vere in da mora tvoriti majhno dru* žino v veliki družini večinskega na* roda.
O Stresemannovih predlogih ni pri* šlo do glasovanja. Sklenjeno je bilo, da jih prouči posebna komisija, ki mora do meseca aprila poročati o svo* jem delu, na kar se prične razprava o stvari sami pred polnim odborom Zveze narodov. Ta bo imel sejo spo* mladi na Španskem in končno sklepal.
Na prvi pogled se zdi, da to vse skupaj nič ni in da je Stresemann bil poražen. Tako pišejo tudi njegovi nasprotniki v Nemčiji. Stvar pa ven* dar ni taka. Veliko je že tb, da se je prvič v odboru Zveze narodov začela na pobuuo in v prisotnosti Nemčije sploh razprava o manjšinah. Vsaka stvar na svetu se mora kako pričeti. Diugič je važno, da smejo do aprila vse ciržave Zveze narodov poslati imenovani komisiji svoje opazke in predloge in tako povedati o manjšin* skern prasanju svoje mnenje. Vsi ti predlogi in vsa mnenja booo spomladi predmet javne razprave pri Zvezi na* rodov. tako čitamo, da se zastopniki Češko * Slovaške, Poljske, Jugoslavije, Romunije in Grčije v kratkem zbe* rejo in pošljejo komisiji skupno spo* menico. Jasno je pa tudi, ua ne bo mogoče odbiti spomladi vseh Strese* malinovih predlogov in da bo od njih vendar nekaj prodrlo.
Ze sam premog, da se mora vsako leto tiskati in predložiti občnemu zbo* ru Zveze narodov poročilo o vseh pritožbah manjšin in njih rešitvi, po* meni mnogo, ako prodre. Odpravlje* n$i bi bila tajnost, iz zaprašenih miz bi prišle tožbe pred svetovno javnost, m ves svet bi lahko svobodno sodil, ali so bile pritožbe manjšin upraviče* ne in ah je bila rešitev Zveze pravič* na. Kdor mora dajati račun o svojem delu pred širokim javnim mnenjem, ta mora biti zelo previden in obziren.
Še enkrat je pa treba poudariti, da se vse te stvari ne tičejo nas, temveč manjšin, ki so po mirovnih pogodbah kot take priznane in so dobile 1919. 1 pisane svoboščine. Toda tudi te imajo i pred seboj res zelo dolgo in zelo • strmo pot, preden se izpolnijo njih j pisane pravice.
Jugoslavija in Grčija.
! Na Balkanu je najznamenitejši do* : godek preteklih dni prijateljska po* : godba med Grčijo in Jugoslavijo. Po | več letih precejšnje napetosti je na* s stopil končni sporazum. Dne 17. mar«
ca so podpisali v Ženevi najprej po* go:.bo o svobodni jugoslovanski luki v Solunu in uredili ves promet na tej progi. S tem je zagotovljen jugoslo» vanski trgovini prost izhod na egej» sko morje in sedaj pričakujejo večje kupčije z Egiptom in Malo Azijo. Ta bolj trgovska pogodba je bila uvod k politični pogodbi prijateljstva, ki sta jo podpisala grški zunanji minister Karapanos in zastopnik bolnega jugo» slovenskega ministra Marinkoviča dr. Kumanudi 26. marca v Beogradu.
Zgodovina te pogodbe je zelo dob ga. Grki in Srbi so bili leta 1912. voj* ni zavezniki in so v balkanski vojni skupno potolkli Turke. Leta 1913. so se zopet skupno borili proti Bolga» rom in jih premagali ter sklenili nato pogodbo tesnega zavezništva. Oblju» bili so si, da bodo z orožjem branili obojestransko posest in si priskočili na pomoč, ako bi jih kdo napadel. Po pogodbi bi bili morali Grki za časa svetovne vojne stopiti na stran Srbov in napovedati vojno osrednjim silam. Toda Grki besede niso držali in so gledali s prekrižanimi rokami, kako se umikajo Srbi iz svoje zemlje čez Ab bani jo. Kriv je bil temu predvsem kralj Konstantin, svak Viljema II. Šele 1918. so se Grki pod pritiskom antante odločili in napovedali vojno Bolgariji, Avstriji, Turčiji in Nem« čl ji. Srbe je grška nezanesljivost močno pekla, a na svetu je treba mar» sikaj pozabiti. Po svetovni vojni so se razmere med Srbi in Grki spet zboljšale in Ninčič je pričel z gene» ralom Pangalosom pogajanja za pro» sto luko v Solunu. Podpisala se je leta 1925. pogodba, ki je dajala Jugoslaviji zelo velike pravice v pristanišču. Kos luke bi moral biti pod popolno oblast» jo Jugoslavije, odtegnjen vsakemu nadzorstvu Grčije, na njem bi vladali jugoslovanski zakoni in sodile jugo» slovanske sodnije. Tudi železnica do jugoslovanske meje bi bila v oblasti Jugoslovanov in železničarji bi morali znati na tej progi srbsko » hrvatski jezik.
Toda grški parlament ni hotel te pogodbe potrditi. Po padcu generala Pangalosa so označili Grki pogodbo za veleizdajalsko delo in jo kratko» malo odklonili. Radi nje so hoteli po» staviti Pangalosa celo pred sodišče. Zopet je nastala napetost med Grčijo in Jugoslavijo.
Potrebne žrtve.
Šele ko je prišel na državno krmilo v Grčiji iznova Venizelos, stari srbski zaveznik iz balkanskih vojen, so se pričela nova pogajanja in se pretekli mesec ugodno zaključila. Jugoslavija se je odpovedala popolni oblasti nad prosto luko v Solunu, sprejela nad njo vrhovno nadzorstvo grške države ter se zadovoljila s trgovskimi in carin» skimi predpravicami.
Obenem sta sklenili obe državi pri» jateljstvo in si obljubili, da ne bosta v nobenem slučaju dvignili ena proti drugi orožja. Vojna med Jugoslavijo ia Grčijo je torej za bodočnost iz» ključen». Spori, ki utegnejo nastati
med Jugoslovani in Grki, se ne bodo odločevali z vojno, temveč predložili posebnemu razsodišču v mirno po» ravnavo. V skrajnem slučaju naj raz» sodi in odloči spor Zveza narodov. Grki in Jugoslovani si obljubljajo na» dalje, da bodo ščitili mirovne pogodbe na Balkanu in gledali na to, da se ne spremenijo obstoječe državne meje. Če bi kdo hotel odtrgati Jugoslaviji kako deželo, bi se Grki temu uprli in stopili na stran Jugoslovanov. Isto po» moč obljublja seveda Grčiji Jugosla» vija. Kakšna naj bo medsebojna pod» pora, v pogodbi ni povedano. Ali naj za slučaj nevarnosti nastopita obe državi tudi z oboroženo silo, ni re» čeno. Gre torej samo za politično in diplomatsko pomoč, a ne za vojaško zavezništvo.
To je temeljna razlika med današ» njo pogodbo in ono iz leta 1913. Za slučaj vojne ne more torej Jugosla» vija računati na podporo Grkov. Go» to v a je le, da je Grki ne napadejo in da drže nevtralnost. Zavarovana je s .tem na jugu pred presenečenji, čuti
PISMA IZ TUJINE.
Iz Avstralije.
Tukaj v dalnji Avstraliji nas je raztresenih mnogo »domačinov« iz Julijske Krajine. Pa ni nič prida tu v tej zaželjeni deželi. Zaslužki so slabi, ker je občutno pomanjkanje dela. Če bi bil vedel, kako se mu bo tu godilo, bi bil marsikdo od nais ostal rajši do» ma pri svoji družini. Šli smo čez ve» lik o lužo, da bi kaj zaslužili, ker do» ma so bila zadnja k ta slaba; tu pa niso slaba, ampak grenka. Edino za kar se moramo zahvaliti Bogu. je zdravje, ki ga nam deli v obilni meri.
Cleveland v Združenih državah.
Prosim, g. urednik, za majhen koti» ček, da opišem, kako se imamo v tej obljubljeni deželi.
Delavske razmere niso sicer naj» bolj sijajne, vendar kdor hoče delati, dobi še Vedno kakšno delo. Navadne plače neizurjenih delavcev so 4 do» Iarji na 8 ali 9 ur. Seveda odvisi naj» več od tega, kako je komu sreča mila. Naši ljudje so tukaj zaposleni naj» bolj v avtomobilskih tovarnah. Neka» te ri zaslužijo prav dobro, ker imajo akordno delo. Toda žal, delo ni stal» no. Par mesecev morajo garati kakor črna živina, potem jih pa odslovijo. Človek je vedno na boljšem, če ima stalno delo, tudi če manj zasluži. Ka» dar se bližajo volitve, se priporočata delavstvu obe stranki: republikanska m demokratična. »Mi bomo gledali, da boste zaposleni in da bo v deželi vladalo splošno blagostanje,« tako se ; glase obojestranske obljube. Ko so 1 pa volitve končane, je končano tudi j delavčevo blagostanje. Če pa pogle» • damo malo v svet, se ne smemo pre» ! več pritoževati, ker smo gotovo še j najbolj srečni.
Slovenci imamo tukaj v Clevelan» du 4 slovenske fare. Naša farna cer» kev Marije vnebovzete je bila za bo» žie povečana in popravljena. Na sv.
se vsaj varno za hrbtom in že to je velika prednost te pogodbe. Iste ob» veznosti je vzela nase Jugoslavija na» sproti Grčiji.
Grki niso hoteli vojnega zavezništ» va radi tega, ker so po težkih porazih in revolucijah zadnjih let izmučeni in izčrpani in potrebujejo za daljšo dobo brezpogojno mir. Venizelos je podpis sai prijateljsko pogodbo z Mussolini» jem, enako pripravlja s Turki, prija» teijske vezi ga vežejo na Francoze in Angleže. Na vse strani torej mir! Po» treben je počitek, da pride dežela zo» pet k močem.
Večkrat je navadno prijateljstvo mnogo boljše od vojnega zavezništva! Kaj pomaga pisana pogodba, če v slu» čaju nevarnosti ne drži, kakor se je pripetilo za časa svetovne vojne z Grki. Boljše manj obljub in besed, a zato več zanesljivosti in sigurnosti.
Pogodba med Jugoslavijo in Grčijo pomeni vsekakor eno jamstvo več za mir na Balkanu. Ena in druga država se čuti na mejah bolj varno in lahko posveti vse svoje sile notranji obnovi.
večer smo imeli polnočnico. Cerkev je bila nabito polna, kar trlo se je ljudi. Vendar pa jih je med nami mnogo, ki se bahajo s svojo nevero in pravijo:	»Mi smo napredni, smo
spregledali, ne tavamo v temi.« Po» milo vanj a vredni reveži, ki večinoma ves s voi zaslužek poženejo po grlu ali se pa vdajajo pohotnosti, ki premno» ge spravi v nesrečo.
V Pittsburgu je umrl znani slovesi» ski zdravnik dr. Grahek. Bil je vrhov» ni zdravnik dveh največjih slovenskih podpornih organizacij in dveh hrvat» skih. V zadnjih mesecih je pri nas bo» lezen hudo gospodarila. Cele družine so ležale bcrine na influenci.
Kakor slišimo, se mnogo ljudi od» pravila od doma v Južno Ameriko. Oh, domovina, kako nutešeno hrepe» n im po tebi! Lepše so kraške skale kakor vsa lepota tujine.
Kanada.
Nekateri mislijo, da se v Kanadi ce» di samo med in mleko in da je do» larjev kar na kupe. Zato priobčuje» mo pismo, ki nam ga je poslal prija» tel j iz Kapuskasinga.
Naj prvo se dopisnik huduje nad nekim poročevalcem v »Amerikan» skem Slovencu«, ki piše, da je v K a» nadi dobro in da so lepi zaslužki, po» tem nadaljuje: »Verjemite mi, da so tukaj zelo slabe razmere za delavce. Na tisoče in tisoče ljudi postopa brez dela in brez centa v žepu. In koliko so jih odpravili v domovino, ko niso mogli dobiti dela. Ljudje pa še vedno ne verjamejo in pravijo, da je to laž. Pa ni laž, ampak je bridka resnica. Srečen je tisti, ki ima stalno delo. Res zaslužijo nekateri dobro, toda žali» bog, tisti bodo šli v prezgodnji grob. Ako ne bodo pustili pretežkega dela, bo pa delo nje pustilo in kaj jim bo» do potem koristili tisti tisočaki? Kjer pa ie dobro delo in dobra plača, so prvi na vrsti Angleži in Francozi, mi smo pa poslednji. Vsakemu svetu» jem, naj bo rajši doma.«
O len® v svet.
Konferenca v Pirotu.
V	Pirotu, malem mestu na Bolgar« sko<jugoslovanski meji, so se zaiklju« čila pred kratkim važna pogajanja med odposlanci bolgarske in jugo« slo vanske vlade. Odnosa j e med obe« ma slovanskima narodoma so, kakor znano, silno motili oboroženi vpadi bolgarskih tolp v jugoslovansko M a« kedonijo. Ti vpadi so se vršili po vojni več ko deset let in zastrupi levali jav« no mnenje v obeh državah. Po umoru srbskega generala Kovačeviča je leta 1927. jugoslovanska vlada zaprla me« jo nasproti Bolgariji in prepovedala vsakemu Bolgaru vstop na iugoslo« vansko ozemlje. To je bila za Bolgare trda reč in mnogo je trpelo posebno obmejno bolgarsko prebivalstvo, ki ima zemljo tudi v Jugoslaviji. Sedaj se je spor končno poravnal, sestavila se je mešana bolgarsko«jugoslovan« ska komisija, ki bo čuvala nad var« n ostjo meja in reševala na mestu vse morebitne bodoče zapleti j a j e. Meja proti Bolgariji je odprta, promet spet svoboden.
V	Sofiji so z uspehom zelo zado« voljni in, kakor beremo se pričnejo v kratkem celo pogajanja za trgovsko pogodbo med Bolgarijo in Jugoslavi« jo. Na poslovilni gostiji v Pirotu je bolgarski polkovnik Popov izrazil, upanje, da pride med bratskima na« vodoma v kratkem do pravega in traj« nega prijateljstva.
Sestanek v Florenci,
Načelnik vlade se je sestal v torek 2. aprila z angleškim zunanjim mi« nistrom Chamberlainom (Čemberle« nom) v bližini Florence in se razgo« varjal z njim eno uro. O čem sta raz« pravljala, ni znano Na vsak način o političnih odnošajih med Italijo in Anglijo.
Manjšine na Češkem.
V	češkem deželnem zboru je prišlo do hudih spopadov, ker je predsed« ni k otvoril zasedanje samo v češkem in ne tudi v nemškem jeziku ter od« go var j al Nemcem po češko. Zastop« niki nemške manjšine so tako razdivjali, da se je morala seja prekiniti.
Amerikanci zidajo v Rusiji,
Da bi si opomogli iz stanovanjske bede, so Rusi povabili številne ame« rikanske inženirje, naj pozidajo v Moskvi za pet milijonov šterlingov ali več ko 450 milijonov lir hiš. Dela se pričnejo ta mesec. V prihodnjih 5 letih mislijo potrositi za stanovanj« ska poslopja skoro 3000 milijonov lir. Od Amerikancev se hočejo naučiti Rusi najnaprednejšega in hitrega zi« dan j a.
Bolgarski kralj Boris.
Bolgarski kralj se nahaja že delj časa na potovanju po Evropi. Vozi se pod tujim imenom, da se izogne j tako uradnim sprejemom in različnim ‘ utrudljivim svečanostim. Pravijo, da j pride sredi aprila v Prago, kjer osta« ; ne par dni in ga sprejme v svojem : vladarskem gradu predsednik češko«
slovaške republike profesor Masaryk. Pri sprejemu bodo zraven tudi zuna« nji minister Beneš, načelnik vlade Udržal in načelnik glavnega stana ge« nerail Syrovy. 'Vidi se, da bodo raz« pravlj ali o važnih političnih zadevah. Češki državniki mislijo govoriti tudi o razmerju med Jugoslavijo in Bol« garij o in posredovati med Beogra« dom in Sofijo.
Bolgarske stiske.
Kakor vse premagane države mo« ra plačevati tudi Bolgarija v letnih obrokih vojno odškodnino. Svota je za majhno državo precej visoka. Ra« di lanskega potresa in drugih gospo« darskih težav je prišla Bolgarija v za« gato in naredila zato prošnjo na an« tanto, naj ji preloži dva obroka, ki zapadeta 1. aprila in 1. oktobra tega leta.
Ker prošnja ni še rešena, je odštela bolgarska vlada polovico aprilskega obroka in čaka potrpežljivo odločitve. Za medvojno politiko Ferdinanda bo delala še dolgo let pokoro.
Grandi potuje v Albanijo.
V	prvi polovici aprila pojde dr« žavni podtajnik v zunanjem ministr« stvu Dino Grandi po nalogu Musso« linija v Albanijo da obišče v Tirani kralja Ahmeda Zogua. Njegov na« men je utrditi še bolj odnose z Al« banijo in pripraviti baje pot albam« skega kralj a v Rim.
Spor med Anglijo in Ameriko.
V	Severni Ameriki je /i več let vsak alkohol strogo zabranjcn. Kogar zalotijo z vinom ali žganjem, ga brez pardona kaznujejo. Tihotapstvo vzlic temu bujno cvete, ker nosi silne do« bičke. Te dni se je vozil mimo Ame« rike angleški parnik Imalone, ki je imel na krovu 2800 zabojev žganja. Ker se je stroj pokvaril se je parnik približal obali, in amerikanska oblast« va ko hotela takoj zapleniti vsebino. Kapitan se je uprl in odplul brž na široko morje, zasledovan od policije. Srečal je na poti še eno policijsko ladjo in tudi ta ga je pozvala, naj se preda, ker se bo sicer rabila sila. Ko ni slušal, so začeli grmeti topovi in ladja je dobila nič manj ko 100 stre« lov. Amerikanska policija je praske« tala tudi iz strojnic in pušk na an« gieško moštvo, in sicer tudi tedaj, ko se je ladja z žganjem potopila in so se mornarji gugali v rešilnih čolnih. Angleške častnike in mornarje so prepeljali zvezane v zapor in sedaj se je začela zanimati za zadevo- vlada v Londonu. Kapitan potopljenega parnika pravi, da j e bil to »najpodlej« ši in najbolj prostaški zločin, kar se jih je prigodilo po vojni na širokem morju«.
Vse kaže, da nastaja iz tega prav oster politični spor med Ameriko in Anglijo.
Rusija in Vatikan.
Kakor pišejo iz Moskve, misli sov« jetska Rusija obnoviti prijaznost s katoliško Cerkvijo in imenovati pri Vatikanu diplomatskega zastopnika.
Ruske težave.
Kakor smo že poročali, je bogata Rusija vpeljala izkaznice za kruh. Delavci kupijo lahko- kvečjemu 800, ostali meščani le 400 gramov na dan. Prebivalstvo je z mero nezadovoljno, ker je kruh poglavitna hrana Rusov. Sedaj je vlada vpeljala še izkaznice za sladkor in določila 5 funtov za ose« bo na mesec. Sami znaki resne gospo« danske krize, ki jo preživljajo ruski komunisti.
Prusija in Vatikan.
Pruska vlada hoče urediti svoje od« noše do katoliške cerkve in je v ta namen izdelala načrt konkordata ter ga poslala v Rim. Sedaj -se vršijo s sv. stolico zaupna pogajanja, ki se najbrž srečno izidejo.
Ali veš?
Pravilno so odgovorili na stavljena vprašanja:	Kavs Franc iz Čezsoče,
Rustja Anton iz Ancija pri Rimu in Skrij Alojzij, Lože.
1.	Atila je bil kralj Hunov, ki so ropali in morili tudi po naših krajih. LJmrl je 1. 453.
2.	Glavno mesto Avstralije je Syd« ney (760.000 preb.) Gradijo pa v no« tranjosti novo glavno mesto z ime« nom Camberra.
3.	Najboljše postrvi se dobe v Soči od Kobarida do njenega izvira. Te postrvi so nekdaj pošiljali ob petkih Francu Jožefu I. na Dunaj.
4.	Voda zmrzne le v zgornjih pla« steh, ker ledena skorja na vrhu brani stik mrzlega zraku s spodnjimi plast« mi vode.
5.	En kilogram slame je ravno tako težek ko en kilogram svinca.
Oderuh.
Ko mladi mož ni več vedel ne kod ne kam, gre k oderuhu,
»Dobro, izvrstno, mladi mož, 50 lir vam lahko posodim; plačljivo v šestih mesecih.« Tako je dejal človekoljubni oderuh ter šel za mizo, da izpolni dolžno pismo. Mladi mož je podpisal.
»Od 50 lir je treba seveda nekaj odbiti,« prične izposojevalec. »Pet za pisarniške stroške, pet za kolek in pet zastran rizika (negotovosti v povra« Čilu). Ostane torej 35 lir.«
Kaj je hotel mladi mož? Denar je nujno rabil in podpisal je tudi že. »Potem,« je nadaljeval oderuh, »mo« rate plačati še za provizijo. To znaša 10 lir.« Mladi mož je že hotel ugovar« jati. Pa se je premislil. Sicer pa je itak že podpisal.
»Nadalje je treba pri izplačilu po« sojila vrniti prvi obrok in obresti; skupaj 26 lir 50 stotink.«
Mladi mož ni nič več videl ne slišal. K sebi ie prišel šele tedaj, ko ga je oderuh osorno opozoril, naj mu iz« plača 1 liro petdeset, kolikor še manj« ka. K sreči je mladi mož še imcil to« liko pri sebi. Poparjen je šel in se obe« sil. Tako se mu je posrečilo, da je človekoljubnega oderuha osleparil za povračilo.
Kaj nam z dežele pišejo?
Bate.	ki gospodar. Najbolj ga je pa odliko*
Marsikatero človek zve, če kolovra* ti okrog in se mora ustaviti tu in tam. Slišal sem, da so v Batah zopet dobili organista in pevovodjo. Po skoro šti* riletnem prestanku je zopet sprejel to službo vneti organist g. Lojze Ra* dinja. Cerkev ima sedaj tudi nove, jako dobre orgle in cerkveno petje se sedaj glasi ubrano in veličastno. Ljudje so tega zelo veseli, ker radi slišijo lepo pesem. — Pravili so mi tudi, da letos o pustu niso imeli obi* čajnega javnega plesa v Ravneh. Ples* no norenje je torej ponehalo. Tako je prav! Danes niso časi za brezumno zapravljanje, zato občinam, kjer se ne pleše: vsa čast!
Iz Sežanščine.
V	Sežani imamo nove cerkvene orgle. So prav temeljito popravljene. Precej ie za to poskrbel občinski ko* misar. Če bi že ne bila prestara ta no* vica. bi povedali, da so orgle prvič za* bučale pri božični polnočnici.
V	sežanskih Danah smo imeli nar »ohceti«. — Umrla je znana beračica Ana Bekar: po domače so jo klicali Pirovtcka.
Žaga.
Prav v kratkem času sta šli pri nas na boben dve naibolj premožni dru* zini. To je naredilo na vse globok vtis.
Pri nas se močno govori, da bo g. komisar dobil denar za zgradbo cer* kvice na hribčku nad našo vasjo. Fa* rani mu bodo hvaležni.
Iz Sv. Križa Vipavskega.
Na veliki četrtek smo v Dobrav* ljah pokopali vrlega, uglednega mo* ža Antona Stoparja. Doživel je 73. leto. a ta leta so bila polna prizadev* nega in uspešnega dela. Zelo mlad je izgubil očeta ter ie postal s 16. letom že gospodar. Iz mlada se ie uspešno prizadeval za izobrazbo in napredek v gospodarstvu in v panogah javnega življenja, kamor utegne poseči krneč*
val trden značaj, nepodkupljivo' po* šten kakor vaga, zakoreninjen v glo* boki krščanski veri in pobožnosti. Mnogo let je bil cerkveni ključar, pri občini izmed najbolj poštevanih pod* županov, pri domači posojilnici do konca zvest odbornik. Sodeloval je v prosvetnih društvih in pri cerkve* nem petju. Bog daj rajnemu plačilo, nam pa značajev, kakršen je bil on.
Pliskovica.
Zanimivo je, da je bilo pri nais v zadnjih par letih le 16 rojstev. V južno Ameriko pa je šlo v štirih le* tih 60 mladih mož, mladeničev in de* klet po boljši kruh. Dekleta in zi* dar ji ter mizarji pišejo dobro,
Koncem februarja je umrla na su* šlci 18*letna Vinc. Vrabec, hči doma* če babice. Pred dobrim letom je ista bolezen pobrala njenega očeta Aloj* zija, ki je bil občinski čuvaj.
To zimo je umrla tudi mala Flori* jana Žerjal, ki jo je splašeni junec tako preplašil, da je na ledu nesrečno padla.
To sta le dva smrtna slučaja v tej zimi, čeprav je v naši duhovni ji ka* kih deset osemdesetletnikov.
Sv. Lucija ob Soči.
Velikonočne praznike smo imeli prav lepe: veličastna procesija lepa razsvetljava, nebroj lučk in prelepo petje pevskega zbora je storilo, da je človek pehote pozabil na vse hudo. — V kratkem dobimo nove cerkvene or* gle, večje in lepše kakor so bile one pred vojno. Vojna odškodnina pa ne bo zadostovala. Primanjkljaj bomo morali s prostovoljnimi prispevki po* kriti. Upajmo, da bo vsak dober fa* ran radevolie daroval za orgle, ki bo*
do v čast celi fari.
* * *
20. marca je umrla v Bači Kovači* čeva Ivana poročena Prvanja, p. d. Tončevka. Zapustila je deset mlado* letnih otrok. Bila ie vseskozi vzorna
Dr. Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni.
i.
(Dalje.)
Nekdaj je govorilo naše gorovje le o tem, kako sta se kočar Skalar in gruntar Kalar trgala zaradi male nji* vice, ki je bila last beračeva, po ka* teri pa je hotel bogatin vlačiti pose* kani les iz svojega gozda, ki je ležal ravno nad omenjeno njivico. Katar, ki je bil z vso vasjo v sorodu, je imel torej vso vas na svoji strani. Imel pa je na svoji strani še različne odvet* nike, ki so mu puščali denarnico, da je pravda več stala, nego sta bila nji* ; vica in gozd skupaj vredna. Skalar je vsled tega imel proti sebi vso vas in ■ mnogo odvetnikov, ali vzlic temu je končno zmagal v pravdi.
Lehko si mislite, kakšno sovraštvo , je nastalo med Kalarjem in Skalar* jem. Bogatin je besnel in je bil — ka* kor pravimo — vedno pripravljen, revnemu kočarju »s sekirico dobro jvtro voščiti«. Temno sem se spom* nil. kako se je govorilo, da sta se v pekem robov ju na Rlegašu srečala; se spopadla, in da se je pri tem Kalar do smrti ponesrečil. Potem je bila dolga razprava in — če sem se prav spomin* jal — je bil Skalar za vse življenje obsojen v Gradiško.
Pri teh spominih sem spoznal Šimna Skalarja, s katerim sva v otroških le* tih ovce skupaj pasla, kateri je pa bil videti sedaj za najmanj trideset let starejši od mene.
Zopet je ječal: »Lemój, šestnajst let! In noben dan nisem videl ne Ko* privnika. ne Mladega in ne Starega vrha. Podušil sem se ko kopriva — ej, huda je bila!«
Ko je nekaj časa molčal, je iztegnil f
krščanska žena in skrbna gospodinja. — Dne 26. marca je pa umrl. tudi v Bači, Mrak Mohor, star 66 let. Bil je poštenjak, zaveden, odločen mož, skrben gospodar in dober vzgojiteli svojih otrok. N. p. v m.!
Kubed v Istri.
Prav razveselil nas je »Novi list«, ki je prišel za piruhe med nas.
Prvega marca je divjala pri nas huda burja. ki je odnesla dosti zem* Ije. Tudi dosti trt in sadnih dreves je olupila z nanašanjem grušča. Na naši cerkvi je naredila za 1000 lir škode. Na zvoniku ie streho vzelo, ; na farovžu tudi. Pozivamo g. pode* stata, da poskrbi za popravo. Na praznik sv. Jožefa smo pokopali An* dre j a Škergata iz Kubeda št. 78. Vsi smo ga cenili in spoštovali! — Na ve* lika noč je naš pevski zbor še precej dobro pel, le škoda, da ni pevovodje.
Miren.
Praznike smo preživeli lepo. Cer* kvene slovesnosti velike noči so pač take. da človeka popolnoma prerode. Tudi navada in res lepa navada naših fantov in mož, da vsako leto odpoje* : jo v velikonočno jutro par lepih na* rodnih pesmi pred cerkvijo, naj bi se ohranila še nadalje. — Gotovo so bi* le v vasi tudi družine, kjer je vladala beda, toda temu je kriva začasna j brezposelnost naših čevljarjev, ki so i odvisni le od dnevnega zaslužka. — ; Delo na polju je pričelo in naši kmet* j je čakajo le na semenski krompir, ki | ga je naročila Zadružna zveza v Nem* šlci Avstriji.
Čezsoča.
V našo lepo cerkev, po slogu po* dobno baziliki, smo dobili nove orgle. Izdelala jih je tvrdka Zitzmann iz Gorice. — Tudi pevski zbor imamo že i dober.
Lipa na Krasu.
8. marca smo nesli k večnemu po* čitku mladeniča Leopolda Kavčiča. Osem dni poprej je še bil zdrav; ne* nadoma ga je pa pograbila pljučnica in bilo je po njem. Pri pogrebu je bilo vse .polno domačih fantov in de* klet. Bog daj rajniku mir!
koščeno roko ter pokazal na kraj. kjer se je iz zelenega bukovja kazal bel rob na bregu, ki ga obrača Blegaš proti Je* lovemu brdu.
»Vid’š, tam za robom je bilo! Na ozki stezi me je srečal, sekiro je vzdig< nil in k meni je rinil. Ker pa je bilo deževalo, se mu je spodrsnilo. Truplo in sekira sta padla po skalovju nav* dol, in kakor je Bog v nebesih: jaz se ga z roko nisem doteknil! Vid’š. tako je umrl Kalar!«
Vprašam: »Kako, da so te obso* dili?«
»Njegov brat je pričal. Skrit za gr* movjem. je hotel videti, kako sem Ka* larja pograbil in ga potisnil črez rob. Krivico mi je storil in šestnajst let mi je ukradel!«
Dosedaj Simnova žena Luca, ni bila izpregovorila. Prejkone je bila v dvo* mih, ali naj me tika ali vika. — Pri nas so tiste dni imeli samo oženjeni pravico, da so jih vikali: če si vikal
Srpenica.
Tudi naša duhovni j a je bila po 17. letih deležna milosti sv. misijona. Trajal je od 6. do 13. januarja. Kljub naj hujšemu mrazu je obilo ljudi pri« bajalo. Slovesnost se je zaključila z velikansko procesijo. Zahvaljujemo se čč. gg. misijonarjem z mirenskega Gradu za njih trud.
Štanjel na Krasu.
Na veliko soboto zvečer je začelo goreti v hiši znanega gostilničarja Fi# lipa Hočevarja, Ker so bili ljudje v cerkvi pri vstajenju, so opazili ogenj šele ko je plamen švigal čez streho. Ko je začelo biti plat zvona, je ogenj objel že vse poslopje. Na pomoč so prišli tržaški in g o" iški	ognjegasci.
Rešili so le živino: vse drugo je zgo# relo. Upamo, da bo zavarovalnica storila svojo dolžnost! — Pred nekaj časa smo popravljali občinske poti. Stalo je precej. Delovodja je celo iz Gorice prišel.
Log pod Mangartom
Na velikonočni ponedeljek smo imeli zelo lepo slavnost. Preč. g. de« kan bovški nam je ob asistenci dru« gib gospodov, blagoslovil nove zvo« nove. Lep pomladni popoldne je pri« vabil iz Bo vca in Rahel j na mnogo l judstva, Prihodnji teden bodo pi vie zadoneli.
Volče.
Nismo tega vajeni; dan za dnevom zvoni mrtvim. V dveh tednih kar pet mrličev. Je šele marec, pa že trinajst. Lani jih je umrlo celo leto le devet« naj st. Zadnje dni so umrli:	Marija
Smrekar iz Volč št. 66 Marija Golja iz Čiginja št. 43, Katarina Andrejčič iz Volč št. 47 in Terezija Lužnik iz Volč št. 32 Pri Fonih (Volče št. 1) je umrl otrok Ludmila Fon. To je prvi, ki je umrl ori Fonih v zadnjih štiriin« dvajsetih letih naravne smrti. Po voj« ni je gospodinja iz št. 2 vienila ob po« vodnji 1. 1921. pred par leti se je po« nesrečil Jug Janez iz št. 3 z granato. Štiri družine so tam gori, pa trdni so vsi in zdravi.
neoženjenega, ti je štel to v zlo. Žali« bog je tudi ta lepa navada v pogorju ponehala, in kmalu doživimo, da se bodo dekleta iz različnih far med se« boj vikala!
Pa Luca se predolgo časa vendarle ni mogla krotiti. Imela je jokajoč, ste« pen glas, kakor ga ima zajec, če si ga slabo zadel. Povzdignila je ta glas.
»Toliko sem vekala,« je zastokala, in njene oči so v resnici bile podobne studencu, kadar izgubi v poletju vodo. »toliko sem vekala, ko so mi moža odpeljali. Sosedje me niso pogledali, in če bi Presečnika ne bilo, bi bila vzela konec od lakote. Drugi me tako ni vzel na delo! Dobro leto potem je umrla Špelica — od stradanja! Toliko sem vekala!«
Pri nas ljudje ne jokajo, pri nas vse »veka« tako otrok v zibeli, kakor ža= lujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca »vekala«, ko so ji moža vaeli in ko je umrlo otrocè.
Črniče pri Gorici.
Izseljeniška statistika naše fare ka« že. da se je od leta 1924. dalje izselilo 124 mladih delavnih moči. Večinoma so rojeni med 1. 1900. in 1910. Naj« več jih je odšlo za srečo v Argentino, le nekaj malega v Aleksandrijo, na Francosko in v Jugoslavijo. Sreča pa j ni vsem mila tam v svetu. Marsikdo bi prišel rad zopet domov, a nima sredstev. Sliši se pa tudi o nekaterih. da so si prav dobro opomogli. Seveda so ti izjeme. Bog daj vsem srečo, zdravje, stalno delo, na tudi pravo pamet!
Temnica
Preden vam povemo kaj o naših novicah, moramo javiti da je ljud« s tv o prav veselo »Novega lista«. Vse, staro in mlado, ga rado bere.
V petek 29. marca je umrl 40 let stari posestnik Henrik Colia. Rajni« ku, ki zapušča vdovo s petimi otroci naj bo lahka zemljica!
Lipa.
»Novi list«, pozdravljen! To ti kli« četno iz naše soseske. — Pri nas se je poročil Kavčič Rudolf z gospodično Marico Fakin iz Škrbine. Tz iste hiše se je poročila sestra Kavčič Rudolfa s posestnikom Andrejem Mozetičem iz Dornberga. Bog daj sreče obema paroma! — Umrl je blagi mladenič Kavčič Leopold, star 27 let. Naj po« čiva v miru!
Malovše pri Črničah.
Iz Severne Amerike sta- prišla to zimo rojaka Alojzij Bavčar in Jožef Podgornik, da si v stari domovini po« iščeta družici za življenje. Dne 16. marca sta dosegla svoj cilj in se za vedno zvezala, prvi z Alo jzijo Fa ga« nel iz Šempasa, drugi z Marijo Besednjak iz Gojač. Vsi voščimo novi« ma paroma srečno življenje e' daljni Ameriki, kamor odpotujeta takoj po praznikih!
■ Pri nas smo se lotili zidanja zvo«
' nika, da damo naši cerkvici in celi vasi čedne j še lice. Požrtvovalni va#
Pa tudi brez vekanja bi bil človek tej ženski verjel, da je veliko trpela ' pod božjim solncem; V teku tega trp« ljenja se je je oprijela bolezen, da je : s suhim svojim obrazom migala ne« j prestano semintja, kakor petelin na : vrhu cerkvene strehe, kadar je dvoj« na sapa v zraku. Ta uboga glava «e je s brez odloga kakor nihalo premikala | od leve na desno in od desne na levo, j prav kakor da bi hotela sproti^zani«
, kavati kar je govorila z jokajočim in i stepenim svojim glasom. Vse to je j napravljalo v ti s ek smešnosti, ali rav«
; no ta smešnost je nehote poviševala | — če si nosil kaj človeškega srca v j cebi — vtisek žalosti, katerega je bila ! v toliki meri prisojena materi Luci.
I »Tako je umrla tudi Špelica! Pa še : tružice mi niso hoteli napraviti v vasi! ! Morivci in ubijavci nismo imeli no« bene pravice!«
Radoveden sem postal.
»Lcmójte« — pa se je takoj popra«
ščani so z robotami pripravili potre« ben materij al, kamenje in pesek, ob« čina je dovolila iz gozda potrebni les za ogrodje in zdaj že raste zvonik iz tal. Upamo, da bodo ob shodu sv. Lovrenca že zvonili novi zvonovi iz novega zvonika, ako nam naši Ame« rikanci pravočasno pošljejo obljub« Ijene prispevke. Vsa čast podjetnim vaščanom. Dali so zgled, kaj zmore tudi v najslabših letinah sloga in navdušenje za olepšanje soseske.
Ravne pri Črničah.
Redki so slučaii, da umrjeta v enem tednu dva v eni hiši. Pri nas imamo še bolj žalosten in čuden slučaj. 18. mar« ca smo pokopali starega gospodarja Franceta Peršiča iz h. št. 3, čez pet dni pa srno odnesli iz iste hiše še nje« govo ženo Jožefo in njegovega brata, strica Andreja, ki sta oba isti dan umrla in imela tudi skupen po« greb. Vzela jih je influenca, pa tudi visoka starost je pridodala svoje. Naj počivajo v miru! Močno prizadetim preostalim naše sožalje!
Tolminske Gore.
Po hudi zimi je prišla zares prijet« na pomlad. Še so po grapah in ko« tanjah ostanki snega, a ne motijo oživljajoče se narave. Kmet hiti izro« čati materi zenilji semena, poln upa in nad na božji blagoslov in dobro letino. Bog nam daj o pravem času dežja in dovolj solnca!
Huda zima ne bo zlepa pozabljena in škoda ne hitro popravljena. Tar« nalil so stari in bolehni čez ta hudi mraz, a toplejši dnevi so marsikate« rega preselili v večnost. Umrljivost je čez mero velika, rodi se jih pa prav malo. Kam pridemo! — Premalo rodovitne zemlje imajo naše gore, za« to jih sili veliko po svetu v Ar gen« tino, Francij'-, in druge kraje. Vsak teden gre kdo. Ni vsem potreba; je bolj nalezljiva bolezen to izseljeva« nje. Več skromnosti, pa je dovolj bo« Sata Amerika doma. Naj bi vsak vse dobro premislil, preden se odloči po 1 zlate zaklade, o katerih le sanja.
vila — »lemoj, zdaj sem te spoznala! Brada ti raste, pa si vendar Kosmov! — Zjutraj je umrla, in povem ti, od stradanja! Na svetu je bila komaj tri i leta. Pa nikjer nisem mogla dobiti de« j sak, da bi jo spravila, kakor se spo«
S dobi človeku. Zvečer, ko se je luna j prikazala za Goro, sem jo naložila v | košek, s katerim srno vozili travo, če ! smo imeli kravo pri hiši. Takrat je j sadje cvelo. Naložila in odpeljala sem ; jo po noči. Nekaj jablanovih vejic I sem položila k nji. da je šla v cvetju od doma.«
Sedaj si predstavljajte to revo, ko je svojega mrtvega otroka v pozni noči vozila po slabih gorskih potih! Kdo naj vam mestne gospe, verjame, da sploh veste, kaj je trpljenje na svetu? —
»Povedati ne morem, kako mi je bilo | tisto noč. Tak pogreb, in nedolžen otrok, ki nikomur nič hudega storil ni! O Jezus! O Jezus!«
Dornberg.
Z velikim veseljem smo prejeli pr* vo številko »Novega lista«. Dolgo je bito pričakovanje! — Za praznik sv. Jožefa smo imeli fantje, kakor že več let, tridnevne duhovne vaje in veli* konočno spoved. Škoda, da ni mogel g. prof. Terčelj imeti govorov, ker je bil prehlajen. — Ob prazniku Mari* j ine ga oznanenja so pa dekleta imele tridnevne duhovne vaje, katere je tu* di vodil nadvse požrtvovalni g. Ter* čel j. Popoldne je bil sprejem v Mari* j ino družbo. Slovesnost obeh prazni* kov je povečalo lepo cerkveno petje, katero ie vodil že širom dežele znani g. Lojze Bratuž. Kakor piše »Novi list«, je tudi on premeščen v no tra* n j ost države. Težko ga bomo pogre* šali. Bog mu daj plačilo za njegov trud! — V »Novem listu« smo čitali tudi o gospodarstvu; zlasti nas je za* nimal članek o zmrzovanju trt. Kar se je do sedaj ugotovilo, je pri nas v vinogradih na severni strani zmrznila skoro polovica starih trt. Kjer so do* bro obdelane in zasute, so bolj vzdr* Žale. Solnčne lege so manj trpele in so pozeb le le šibkejše trte. Najbolj je p ozebla žlahtnina.
Šmarje pri Kopru,
Zadnja zima je dokaj škodila tudi pri nas. 40 odstotkov trt je zmrznilo. Tudi oljčni nasadi so precej vničeni. Težko jih bo znova zasaditi, ker je treba za oljko po več let, preden kaj vrže.
Orehek pri Cerknem.
(Grozen zločin: sin ubil očeta.) — Orehek je tiha, neznana vasica v cer* kijanskih hribih. Leži v mali kotlini med Cerknom in Bukovem in je od vseh strani precej nerodno dostopna. V nedeljo 17. marca se je pa v tej od sveta odrezani in zapuščeni vasi zgo* dii zločin, ki ni globoko pretresel sa* mo domačinov, temveč ves okraj. Okrog 11. ure zvečer so zadoneli re* j volverski streli iz male Ar sin ove kaj* že, ki leži osamljena nekoliko' pod vasjo. Kaj se je bilo zgodilo? 24*letni Justin Kranjc je s 6. streli iz samo*
Nekaj časa je vzdihovala, nakar je še dostavila:
»Ali brez pogrebcev moja Špelica ni ostala. Ko jo pod Malenškim vr** hom pripeljem do prvega ovinka v gozdu, pogledam na tratino pod se* boj, pa ti jo primaha tam doli rjav in kosmat zajček. Kak streljaj od mene skoči na pot. Prav nič se ni bal mojega mrtvega otroka. Sredi pota sède, prav čudno maha z ušesi in si mane z no* žico kuštravo glavo. Oči si briše, sem si mislila. Na vse to izgine v bukovje, a povem ti, še trikrat je žival prekri* žala pot; vselej je obsedela in si bri* sala gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker ni bito ljudi! O Jezus, jaz sem kaj prestala tisto noč!«
Še mnogo sta mi potožila, ali Luca je potem vodila prvo besedo.
»Otroka sem pokopala, moža so imeli v Gradiški, fantič pa je moral v službo, ker ga doma preživiti nisem
kresa ubil svojega očeta, 61*letnega Matevža Kranjca, po domače Arsina. Med očetom, ki je bil pohabljen, in med sinom, ki ni bil nikoli nič prida in je bil navadno z doma, že dolgo niso vladali prijateljski odnošaji. V zadnjih mesecih so bili pa težki spori na dnevnem redu. Ko se je bil sin pred časom poročil, si je izposodil od očeta 2000 lir. Oče je sina večkrat opominjal, naj mu izposojeni denar vrne. To je rodilo seveda vedno zno* va prepire in je končno pognalo groznega sina do sklepa, da ubije očeta, sc na ta način odkriža dolga in pride še do očetovega premoženja. V oni usodni noči je potem svoj nečlo* veški naklep tudi izvršil. Naj prvo je skušal svoje zverinsko' dejanje pri* kriti. Orožnikom in preiskovalni ko* misiji je trdil, da sta očeta ubila dva ošemljena roparja, ki sta vdrla v hišo in hotela krasti. Vsled njegovega gro* žilnega pritiska so tudi ostali domači dali enake izpovedi. Končno- se je pa preiskovalnim organom posrečilo iz* vleči iz morilčevega 12*Ietnega brata Franca resnico. Po daljšem ob o ta v* 1 jan ju je France povedal, da je v oni grozni noči prišel podivjani Justin iz svoje -sobe v izbo, kjer sta na peči le* žala oče in on. Potegnil je očeta s pe* či na sredo hiše in oddal na njega šest strelov. Ko je končal svoje grozno delo. se je oddaljil. Drugi dan so prišli orožniki in aretirali Justina, njegovo ženo in mlajšega brata Fran* ca. Po večdnevnih zasipavanjih je Franc, kakor smo že povedali, priznal resnico, Justin pa še vedno taji.
Iz idrijskega kotla.
»Novi list«, pozdravljen!
Idrijčani smo z na j večjim veseljem segli po toliko pogrešanem sl oven* skem listu. Prva št. »N. L.« kaže jas* no, da bo list kar najbolje urejevan in da bo poročal in obravnaval stva* ri, ki zanimajo vsakogar. Naša d-olž* noist pa je da ga razširimo do slednje hiše! Na delo torej!
mogla. Bila sem zapuščena ko za* puščena ptica po zimi. Leta so tekla, nato pa sem šla k cesarju.«
Vprašam: »Na Dunaj?«
»Tja, kjer je cesar. Dohtar« — tu je v moje veliko zadoščenje imenova* la prijatelja Karla — »mi je vse lepo napisal in v posebnem listu je prosil vse kristjane, naj mi gredo na roko, ker ne govorim nemškega jezika. Nič mi ni računal in še nekaj za pot mi je dal. Hvala Bogu, da so še dobri ljudje na svetu!«
Na dolgo in široko mi je pripove* dovala, kako se je vozila na Dunaj, kako je ondi iskala cesarja, kako so ji vzeli prošnjo, da cesarja ni videla, da pa ji je ta vendarle pomilostil moža.
»Zdaj. zdaj imam moža,« je kon* čala. »Obleko sem mu kupila, da se je napravil kakor vidiš.« Ponosno je mi* gala z glavo: »Ali ni čeden?« Čeden
Novi grobovi.
Predolgo bi bito, ako bi poročali o vseh meščanih, ki so umrli v času, ko ni bilo časopisja. Zato se ozrimo le na zadnje bolj poznane osebe, ki so nas zapustile v tem času. — Pred do* brini mesecem je umrl g. Matija Ko* lene, rudn. podur. v p. Bil je oče g. kaplana Franceta. — Sledil mu je rud. podur. g. Anton Troha. — Dne 24. p. m. je umrl čevlj. mojster g. Ant. Bra* tuš in dne 31. p. m. je izdihnil rudn. vp. in posestnik g. Leopold Rejc. Bil je svoječasno načelnik kr-šč. gosp. društva, še vedno- je sodeloval pri od* boru L j ud. hranilnice in sploh je bil trden krščanski značaj. Med ljud* stvom je bil splošno priljubljen. — Vsi umrli naj vživajo' pokoj v Bogu, njihovim svojcem pa iskreno sožalje.
Prazniki,
Po dolgi, strašni zimi je bila vendar velika noč letos v najlepšem pomlad* dnem dnevu. Kljub temu. da je zima pomorila vse polno rož, je bil božji grob kot običajno v Idriji nekaj kras* nega. Vse je bilo v cvetju najrazlič* nejših vrst in barv. Božji grob so stražili naši vrli gasilci in se potem kot častna straža udeležili procesije. Pri procesiji je svirala cerkvena god* ba, ki se je zlasti z lepo cerkveno skladbo izredno postavila. Pri procesi* j ah bi bile sploh primerne izključno cerkvene skladbe. Zato je prav, da si godba prizadeva in se počasi izpopol* n ju je tudi v tem oziru. Na praznik je Vič. msgr. daroval sv. mašo ob asi* stenci g, kateheta in bogoslovca g. Florjana Hvale. Na koru je bito pa zopet nekaj novega. Peli so težko Pe* rosi j evo mašo, katera je zlasti v vi* šokih tenorskih legah iako naporna. Toda vztrajni organist in krepki zbor | sta obvladala vse težko-če ter podala težko skladbo jako pohvalno, Idrij* čani pa smo imeli zopet priliko- slišati nekaj lepega, novega!
Širite „NOVI LIST".
sicer ni bil. ker je nova obleka visela na njem kakor na plotu, a pritrdil sem, da je čeden.
Tiho je dodala: »Doma pa mu ni* mam kaj skuhati. Ni pšena, ni moke in drugega nič. Prvo noč bo moral v posteljo brez večerje.«
Obmolknila je ter me kimaje gle* dala od nog do glave. Nato je vpra* šala:
»Ali kaj prida zaslužiš?«
Videl sem, da je s strahom priča* kovala mojega odgovora.
»Nekaj že.«
»Toliko, da lehko živiš?«
»Prav lehko!«
Sedaj je trepetala vsaka črta na upadlem obrazu, dokler ni polagoma iztisnila iz sebe, da bi jima kaj poso* dii in, pri ljubem Bogu! ne podaril. Kmalu smo bili edini, da jima po* sodim, da si bosta imela s čim kupiti
Nove postave.
Hišni davek in vojna odškodnina.
Znan je odlok od 23. jan. 1928 št. 20, ki je oprostil vse nove hiše hišne« ga davka za 25 let. Davčni uradi so do danes vporabljali ta odlok samo za nove hiše. ki so jih lastniki zgradili iz lastnih sredstev. Te davčne dobrote po do današnji davčni praksi niso bi« le deležne hiše, ki so bile porušene ali poškodovane po vojni in obnovljene na račun vojne odškodnine s pomoč« jo države. Za te hiše je bil po mne« n ju davčnih uradov merodajen odlok od 18. aprila 1920 (ali pa odlok od 30. avg. 1925), ki je dovolil davčno pro« stost za »voj no o dšikodninsike« hiše le za dobo petih let. Vojni oškodovanci dobro vedo. da so morali po preteku petih let, ko je bila hiša obnovljena, plačati hišni davek. Te davčne prakse ni mogla preprečiti tudi razsodba št. 60962, ki jo j e izrekla osrednja davč« na komisija dne 5. januarja 1927. Z omenjeno razsodbo je osrednja davč« na komisija namreč proglasila nače« lo, da so tudi »vojnoodškodninske« hiše oproščene hišnega davka za do« bo 25. in ne 5. let, kakor so delale dav« kari j e. To svojo razsodbo je osrednja komisija utemeljila s tem. da je ravno v deželah, ki so bile po vojni porušen ne, naj večja potreba no novih hišah. Vendar so tudi po tej razsodbi ostale davkarije pri svoji praksi. In tudi osrednja davčna komisija je v svojih poznejših razsodbah spremenila svo« je mnenje in je spet odrekla »vojno« odškodninskim« hišam pravico do 25« letne oprostitve hišnega davka.
Odlok od 23. jan. 1929 št. 20 pa je precej jasen in po njem naj bi bile deležne omenjene davčne dobrote tu« di »vojnoodškodninske« hiše. Toda vzlic odloku so ostale davkarije trdo« vratne pri svojem starem stališču in so še naprej obdavčevale hiše vojnih oškodovancev po preteku 5. let od obnovitve. Zato je bilo potrebno do« seči jasno izjavo finančnega mi«
živeža na Malenškem vrhu in da si potem tudi kravo kupita, brez katere jima ni bilo izhajati.
Res smo nato pri Posevčniku na Malenškem vrhu nakupili moke in drugih potrebščin. Trgovec pa nam je pridal vrečico, katero smo napolnili in katero je potem ves srečen nosil Ska« 1 ar jev Šimen.
Pri odhodu je Posevčnik omenjal, da je vsa vas v ognju in da bi morda ne kazalo, da bi se danes vračala do« mov.
Pa smo jo le odrinili proti Jelovemu brdu, kjer je bilo splošno mnenje, da »morivec« ne sme v vas.
Približali smo se prvim hišam.
Culi smo vpitje in opazili, da so lju« d je vihteli kole in vile. Razlegal se je krik: »Živ ne pride v vas! Če je oni pod zemljo, naj gre ta za njim!« V prvi vrsti je divjal Kalar, ki je v rokah nosil zakrivljene gnojne vile. Tudi
Ì
nistrstva. To delo je izvršil državni stavbinski sindakat. Na predmetno vprašanje omenjenega sindakata je finančno ministrstvo odgovorilo: »25« letne oprostitve hišnega davka in do« klad na hišni _ davek so deležne tudi stanovanjske hiše, ki so bile poško« dovane ali porušene po vojni in ki so bile popravljene ali obnovljene z voj« no odškodnino, ki jo je izplačala dr« žava. Oprostitve na krajšo dobo, ki so jih dovolili drugi zakoni, je treba smatrati za podaljšane na dobo 25. let.« Načelni odgovor ministrstva je jasen. V smislu tega odgovora bodo odslej oproščene hišnega davka za 25 let tudi »vojn o«o dško dninske« hiše. To veselo vest za vojne oškodovance smo povzeli po italijanskih časopi« sih. Kako se bo to načelo oprostitve dejansko izvršilo, ne vemo. Poizkusili smo dobiti zanesljiva pojasnila o tem vprašanju pri goriškem davčnem uradu, toda tam so nam izjavili, da niso še dobili nobenih izvršilnih na« vodil o tem predmetu od ministrstva. Zato bomo o dejanski izvršitvi orne«
njene davčne dobrote za vojne oško« do v ance poročali ob drugi priliki.
Davčne olajšave,
Z odlokom«zakonom od 10. avgusta 1929 št. 2260 so bile dovoljene znatne davčne olajšave industrijskim pod« jet jem v Trstu, Tržiču in v Na,b reži« ni, ki se ustanovijo do- 31. decembra 1936. Istih davčnih olajšav bodo de« ležna tudi že obstoječa industrijska podjetja, ako izvedejo iznrepiem.be j in v kolikor se povečajo. Dovoljene ! davčne olajšave so navedene v zako« ru 8. julija 1904 št. 351. ki je bil iz« dan v korist mesta Neapelja. Prizade« ti naj imenovani zakon pregledajo.
I Vojna odškodnina in javna bitja.
I Člen 3. kr. odloka«zakona od 6. dec. | 1928 št. 2701 (priobčen v G. U. 12. ! dec.) odreja, da morajo javna bitja , izvršiti vsa obnovitvena dela tekom j dveh let, ko jim je pristojni voj no od« j škodnins-ki urad izdal tozadevno do« | volj en je. Za javna bitja, ki jim je bilo 1 že izdano obnovitveno dovoljenje do 12. dec., teče dvoletna doba od 12. de«
nekaj žensk je kričalo vmes, in še S celo otročaji so tiščali količke v sla« : hotnih rokah.
! Ta dva sta obstala in od groze sko« ! raj okamenela. »Moli, Luca!« je zaje« ! čal Šimen. Krčevito je tiščal vrečico k ! sebi, snel črni svoj slamniček z glave, j z desnico pa pričel delati velike križe ! črez potno čelo.
| Zadonela je veličastna molitev o ! Kristovem trpljenju, in stepeni in jo« ! kajoči glas kimajoče Luce je presegal | vpitje množice. — Kakor veste, nisem : bil nikdar posebno vnet za molitev, ; ali ta prilika me je preobvladala in | razoglav sem korakal za onima, ki sta : v silnih stiskah iskala pomoči pri ! Njem, ki je nekdaj trpel za solzni I naš svet. Že smo dospeli do sovražne tolpe. Za Blegašem je solnce zatonilo ; in senca je legala po krajini. Kakor | jok je bil čuti Luce skrhani glas: »ki I je za nas krvavo bičan bil, ki je za ' nas s trnjem kronan bil, ki je za nas
cembra 1928 dalje. Ta določba je važna za občine in cerkve. Če se v tem reku obnovitvena dela ne izvr« ši-jo. izgubijo javna bitja pravico do vojne odškodnine, v kolikor niso de« la izvršila.
Vozovi morajo biti zaznamo varth
G or iški prefekt poziva v neki svoji okrožnici obe. načelnike, naj poskrbi« jo, da se čimnrej natančno izvede člen 40. kr. odloka«zakona 2. dec. 1928 št. 3179, ki predpisuje tole:
Vozovi za vnrego morajo imeti tablico iz kovine. Na tej tablici mora biti natančno označeno: ime in prii« rnck lastnika voza. ali na naziv tvrd« ke in občine, v kateri lastnik biva, Vsi vozovi za vprego kakor tudi vsi vozovi s strojnim pogonom, ki se ra« bi j o za prevažanje blaga, morajo imeti na isti tablici ali pa na posebni tablici, zapisarto težo praznega voza in težo, ki jo voz prenese.
Obe teži voza morata biti overov«
1 jeni pod nadzorstvom prefekture od županstva, kar naj bo tudi razvidno iz tablice. Za overovljeni e obeh tež mo« ra lastnik plačati županstvu 2 liri.
O naborih.
Odlo'k«zakon od 3, avgusta 1928. št. 1922 pooblašča vojnega ministra. da lahko odredi v sporazumu z mini« strom mornarice, da se vpišejo na« borniki. ki so bili rojeni v prvih dneh leta v seznam nabornikov predidočega leta. Ta zakon je bil izdan predvsem radi tega, da se odstrani razvada, ki ie v mnogih občinah posebno južne Italije precej v korenini ena. da sc rojstvo otrok, ki so bili rojeni kon« cem leta, naznani šele prve dni pri« hodu j ega leta. S tem so hoteli starši doseči, da so bili njihovi sinovi po« zvani eno leto pozneje pod orožje. Po tem zakonu je postalo to nemogoče.
Važno za kolesarje
Člen 54. kr. odloka«zakona od 2. dec 1928 št. 3179 prepoveduje kole« sarjem vožnjo po cestah in javnih tr« gih s kolesi, ki imajo krmilo za tekme. Do 31. decembra 1929 morajo kole« sarji krmilo pri kolesu spremeniti.
križan bil.« Presunilo me je tako, da sem skoraj videl, kakor bi stopal s tr« njem ovenčani in krvavo prebičani Odrešenik s svojim križem pred nami.
In ta dva sta nosila križ ž Njim!
Ljudstvo je obmolknilo. Že je ne« kaj količev odletelo v stran. Matere so pograbile po otrocih in tudi možje so izginjali. Zadnji je odstopil še K a« lar, vile je treščil na tlak pred hle« vom.
V hipu ni bilo videti žive duše več. Ostal sem sam sredi vasi. Onadva pa sta odkorakala proti svoji podrti koči. in še iz dalje se je čul stepeni in jo« kajoči glas Luce: »ki je za nas križan bil.« —
Tako sem prišel tisti večer na Je« lovo brdo.
(Dalje.)
ŠIRITE ..BOVlTlSr.
Kaj se sliši po svet.

Kitajski cesar in njegovi zdravniki.
Kitajski cesar je vprašal nekoč Francoza, kako so plačani zdravniki na francoskem dvoru. Odgovoril mu je, da imajo stalno letno plačo in ve? liko nagrado, ko kateri član kraljeve hiše oboli in potrebuje njihove po* moči.
»Meni se zdi,« pravi cesar, »da je ta metoda popolnoma zgrešena. Jaz bi nikdar tako ne ravnal s svojimi zdravniki. Jaz, vidite, jih dnevno do* bro plačujem; kakor hitro na obolim, jim odtegnem plačo, dokler ne ozdra* vim. In pravim Vam, da moja bole« zen nikoli dolgo ne traja.«
Prerok vesoljnega potopa.
V Belgradu se je pojavil neki Ma* ksimiljan Stevič, ki trdi, da se mu je prikazal nadangel Mihael in mu na* ročil, naj oznanuje človeštvu novo vero. Sredi ulice je ravno razlagal de* lavcem svoj nauk, ko ga orožnik po* treplje po rami in pelje na policijo. »Kaj delate tukaj?« — »Prišel sem v Belgrad po nadnaravnem naročilu. Bog mi je ukazal, naj oznanjam nje* govo besedo in svarim lindi pred gre* hom. Dve leti sem živel v gozdovih, kjer se mi je pokazal nadangel Mi* hael. Ako človeštvo ne pusti svoje pokvarjenosti, pride kmalu vesoljni potop.« — Policija ga je odpravila v pristojno občino.
Srečne ženske.
Ko te bo pot zanesla na avstralske otoke v kako polinezijsko vas, boš videla ženske po cele dneve čepeti pred kočami ter klepetati ali pa se lišpati. Kako ne bi, ko jim pa ni treba skrbeti ne za kuhinjo, ne za pranje, ne za čiščenje, ne za otroke. Ko se vr* ne mož z lova, zagrebe žena kos div* jačine v žerjavico in kosilo je gotovo. Po kosilu ni treba posode pomivati, ker mož rabi za krožnik kar velike palmove liste, mesto vilic roke, za nož pa usta. Pijejo iz lupine kokosovih orehov. Perila ni treba prati, ker no* sij o le usnjen predpasnik. Obleke ne šivati, ker so brez nje. Tudi v koči ni treba pometati, ker so med koli v tleh take špranje, da gre vsa nesnaga skoz* nje. Z otroci se pa tudi ni treba dosti ukvarjati, ker ti komaj shodijo in že skrbijo sami zase. Kar tja dol, katera ima veselje in se ji malo zljubi delati.
Grozne številke.
Po podatkih policije je bilo lansko leto v Združenih državah 12 tisoč oseb ubitih, okrog 75 tisoč pa ran j e* nih od zločinske roke. Na stotiisoč oseb pride nad 10 uboj štev na leto. Od leta 1900. se je število zločinov podvojilo. Podvig blagostanja in na* predek zgolj umstvene izobrazbe oči* vidno ne vplivata blažilno, če pri* man j kuje prave srčne vzgoje, teme« lječe v krščanskih načelih.
»Dragi brat je in bratranci!«
Rajni cesar Franc Jožef je dosti dal na kronane glave. Če je komu svojih kolegov pisal, ga je zmeraj naziva!
z »Dragi brat in bratranec«. Pa tudi pri kronanih glavah je delal razlike. Ni gledal na to, če je vladar gospodar močne sile; da ie le bil strumen sol* dat, pa je bil Francu Jožefu »naj* dražji brat in bratranec«. Zato je tudi majhnega vladarja Nikito s Črnegore rad imel, Z angleškim Edvardom VII. pa se nista nič kaj botala, ker se je angleški vladar no meščansko nosi!. Belgijski Leopold mu je bil s prva ljub. Ko je pa ob neki prilož* n osti oriše! na Dunaj, jo je polo* mil. Šel je v dvorno opero v uniformi avstrijskega generala. Na suknji za* daj pa je imel — oj, greha smrtnega — namesto štirih svetlih knofov le dva. Cesar Franc Jožef, soldat do mozga, je to zvedel in gorko prijatelj* : stvo do Belgije se je zastran tistih dveh knofov ohladilo.
Križ ie pa šele bil. ko je Napoleon j ITI. zasedel francoski prestol. Niti j najbolj pereči politični vzroki niso J mogli starega cesarja prepričati, da : je prav. če tudi Napoleona III. tako : naziva kot ostale vladarje. Franc Jo* j žef ga ni hotel priznati za sebi ena* \ kega. Udal se je le toliko, da mu je . dal naslov »Mon cher cousin« (moj dragi bratranec), z »bratom« pa ni bilo nič.
Lepa hvaležnost.
Angleška vladarska hiša še danes izplačuje nekemu Juriju Pendvellu
vsako leto po 100 funtov šterlingov.
V starih arhivih so našli: Ko je mo* ral kralj Karl IL 1. 1651. bežati pred revolucionarnim Cromvellom, je pra* ded tega Pendyella dal ubežnemu ^kralju strehe in večerje. Za hvalež* no st je kralj obljubil, da bo Anglija odtedaj naprej vsem njegovim po* tomcem izplačevala vsako ,eto ome* njeno svoto. — Angleški vladarji še danes, po skoraj 300 letih, drže svojo obljubo.
mrtveca.
je prikaza!
Velikanski dobitki Na francoski Rivieri se v nekem igrišču debel rdeč gospod, sedel k zeleni mizi in stavil tisočak. Dobil je igro, a pustil denar na mizi za prihodnje stavo. Pri tem je naislo* nil glavo v dlani in se ni premaknil. Pri drugi igri je spet dobil. Zopet je pust i denar na mizi in iznova dobil. Tako je šlo naprej in sreča je hotela, da je nepremakljivi mož neprestano dobival. V kratkem je zaslužil pol milijona frankov. Neka dama se mu je tedaj približala in se dotaknila nje* gove roke, a strašno zavpila in od« skočila. Mož ie bil mrtev. Zadela ga je bila srčna kap, morda od preveli« kega veselja. Ravnateljstvo igralnice ie spravilo denar in odstranilo mrli* ča. Sedaj se vrši pravda, ker dobitkov ne marajo izplačati dedičem, češ, da mrlič ne more igrati in so bile njegove stave neveljavne. Odvetnik mlade vdove in hčerke upa, ra kljub temu zmaga, ker ni mogoče določiti trenut* ka, ko je pokojnika zadela kap.
Pisani kamenčki.
Gumi j ali kavču g je ena najkorist* nejših tvarin, kar jih danes pozna člo* veštvo. Kemiki v vseh delih sveta se trudijo, da bi izumili umetni gumi j in do neke mere sc jim je to že posre* čilo. Danes rabimo gumi j na 30.000 različnih načinov.
V japonskih ljudskih šolah učijo
otroke pisati z desnico in levico.
* * *
Najmanjše človeško pleme živi na Aldamanskem otočju v bližini Burme v Bengalskem zalivu. Povprečna ve* iikost Aldamančanov je komaj nekaj nad en meter.
* * *
O čem se ljudje največ pogovarjanju? Neki Američan iz Columbus a v državi Ohio, ki je ob strani poslušal 500 razgovorov na cestnih križiščih, v gledališčih v brivnicah, na postajah itd. odgovarja na to vprašanje: 40% razgovorov med moškimi je o kruho* borstvu, 15% o športu in drugih raz* vedrilih, 12% pa tvori obrekovanje bližnjika. — Zenske: 22% vseh nii* h ovili razgovorov vzame i o pomen« ki o moških, 19% pomenki o obleki in modi v obče in 15% opravljanje dru* gib žensk.
* * *
Najkrajša vojna v zgodovini je bila tista, ki jo je bil napovedal Zanzibar* ski sultan Veliki Britaniji leta 1893. Trajala je štirideset minut.
Babilonski kralj Nebuhadnezar, ki nam je poznan iz sv. pisma, ker je porušil Jeruzalem, je v vojni s Feni* čani oblegal njihovo obmorsko mesto Tvrus neprestano skozi trinajst let (od 585 do 572 pred Kr.). To je naj* daljše obleganje, ki nam ga omenja zgodovina.
* * *
Srednja debelost kože povodnega konja znaša pet centimetrov. Za us* njate rokavice in za vezavo knjig bi ne bila torej ravno pripravna
* * *
V nekaterih okra i ih na Kitajskem mora biti vsak vaščan ali meščan od* govoren za dejanja desetih najbližjih sosedov. Deset jih mora iti pred so* dišče če eden med njimi stori zločin in za zlo dejanje nepridiprava mora potem trpeti vsa desetorica.
* * *
Za časa njenega odkritja so bile steklenice v Ameriki nazarensko dra* ge da so jih v oporokah omenjali k a* kor dragocenosti.
* * *
Riba nociva tedaj, ko obrnjena proti toku vode miruje Naravoslovci pravijo, da riba lažje -riba. če je tako obrnjena. Saj vecte kai ne, da riba diha = škrgami in črna iz vode tisti zrak. ki je v njej raztopljen. V nre* , kuhani vodi. iz katerega je vročina 1 izgnala zrak riba kmalu utone.
Za umnega gospodarja.
Važno za živinorejce!
Doznali smo. da misli Pokrajinski gospodarski svet v kratkem nakupiti nekoliko čistokrvnih bikov belanske in rjavosive Švicar se pasme, ki naj bi služila za izboljšanje govedoreje na Goriškem. Pokrajinski gospodarski svet olajša živinorejcem nabavo plemenjakov s tem, da prevzame del na« kupne cene in vse druge z nakupom spojene stroške. Kdor si želi naba« viti enega ali več bikov, naj se pri? javi do 12. aprila za prevzem pleme« n jakov pri pokrajinskem živi nore j« skem nadzorniku v Gorici, via Trie« ste št 43, kjer dobi tudi vsa poj as« rala, Naročniki morajo plačati pri« merno varščino, ki se bo odračunala pri prevzemu bikov.
Mraz in vino
V marsikateri kleti je v letošnjem bridkem mrazu vino hudo trpelo. Nekoliko sodov vina je celo zmrznilo in se razpočilo. Marsikateremu vinu se še sedaj poznajo posledice mrazu: vino je motno ali pa ima nek čuden j prazen okus, okus po mrazu.
Kot je splošno znano, je vino me« sanica vode, alkohola in različnih raztopljenih soli, kislin, beljakovin in drugih navadno trdih snovi. Voda j zmrzne pri 0" C (nič stopinj Celzija), alkohol pa ne zmrzne niti pri najnižjih stopinjah, temveč postane komaj pri 90 stopinjah pod ničlo nekoliko bolj gost, oljnat.
Iz tega sledi, da bo vino temprej zmrznilo, čim več bo vsebovalo vode i in čimmanj alkohola: čimbolj šibko je vino tem prej zmrzne. To nam : jasno kaže tudi naslednji pregled: vino s stopinjami	\
alkohola	zmrzne pri
stopinjah pod ničlo 'i 3.6	2.7
7	3	!
10.7	4.4
11.8	5.2
13.1	5.7
15.2	6.9
20.7	10.1
Čim se toplota v kleti bliža ničli ali pa pade še pod ničlo, kot je bilo letos okoli pusta, postaja vino vedno bolj motno, kar izvira od tod, da postajajo različne soli neraztopljive in se spuste proti dnu soda. Vsled tega dobi vino neki prazen in kiselnat okus, ki se ne popravi, četudi se toplota zopet dvig« ne. Zato pa je.treba premrznjeno vino popraviti, in sicer:
Prazen okus (okus po mrazu) po« pravimo z eponitom. Na vsakih 100 ( litrov vina vzamemo 50 gramov epo« nita (najbolji je Weineponit).
Motno vino je treba čistiti. Naj« bolje čistilo je znani francoski prah Juliene (Žiljen), katerega vzamemo na vsak hi po 15 gramov. Iz prahu in nekoliko vode napravimo redek moč« nik, kateremu prilijemo 2—5 1 vina ter vse skupaj dobro stepemo, kot go« spodinja tepe jajca. Nato zlijemo
vse skupaj v sod, dobro premešamo in potem lahko pustimo vino pri miru do prvega rednega pretakanja. Ju« bene je izborno čistilo.
Tako popravljenemu vinu zelo ko« risti dodatek citronove kisline, in sicer okoli 50 gramov na hi.
Torej ni treba obupati onim, kate« rim je mraz vino nekoliko izpridil.
Sol za živino.
Sol za živino je navadna sol, ki pa je radi tega, da je neuporabna za so« len je človeških hranil, denaturirana z gotovo količino grenkih in železo vsebujočih snovi. Kakor znano, je v naši državi sol državni monopol. Za« to se pa uporaba te soli za solen je človeških hranil smatra kot presto« pek, ki se v smislu zakona od 16. ju« ni j a 1865, štev. 2397 kaznuje. Pozor, torej !
Ker večina naših kmetovalcev ne ve, koliko soli naj se poklada dnevno ži« vini, navajamo tu količine, ki živini dnevno zadostujejo: živinske soli se daje molznim kravam 26—30 gr, mla« di živini 10—20 gr. delovni živini 30 do 40 gr, ovcam 2—4 gr in prešičem 3—10 gr dnevno. Kdor daje živini več soli, ta ne zametuje samo brezpotreb« no soli, ampak živini tudi škodi. Lah« ko se tudi zgodi, da živina vsled pre« velikega zavžitja soli pogine, kar se je v naši deželi tudi že zgodilo.
Goriški sadni trg v i. 1928.
V letu 1928. je bilo prodanih na go« riškem trgu
črešenj	19754 kv. za L.	4,535.338
hrušk	3742 kv. za L.	596.794
jabolk	4621 kv. za !..	561.745
breskev	1917 kv. za L.	509.191
marelic	527 kv. za L.	158.294
češpelj	1881 kv. za L.	174.755
olupi j. češpelj 1400 kv. za L.	1	050.000
sliv	508 kv. za L.	71.888
renklodov	187 kv.	za	L.	54.648
smokev svežih 988 kv.	za	L.	95.530
grozdja	1793 kv.	za	L.	302.860
kostanja	1410 kv.	za	L.	155.250
Srednja cena črešenj je bila L. 2.30, hrušk L. 1.50, jabolk L. 1.20, breskev L. 2.70, marelic L. 3.—, češpelj L. 0.90. olupi j. češpelj L. 7.50 za kg.
V	celoti je bilo prodanega na go« riškem trgu sadja in zelenjave 61.668 k vintalo v za 10x/4 milijona lir.
Če primerjamo lanske številke z onimi iz let 1926. in 1927., ugotovimo, da je lanska suša vplivala zelo kvar« no na količino pridelka, ugodno pa na razvoj cene. Iz številk ugotovimo predvsem važnost črešenj za naše go« spodarstvo. Glede količine in vred« nosti zavzemajo črešnje prvo mesto. So pač črešnie prvi sad v letu. ki je mnogo iskan, posebno na trgih Sred« nje Evrope, pa tudi za obrt kandira« nega ali o-sladkorjenega sadja.
Česnika kokošim!
Česnik je zelo zdrav za ljudi, a tu« di za živali ni škodljiv, in posebej še za kokoši. Česnik vpliva zelo ugodno na dihala in proti črvom. Ni potreba mešati Česnika vsaki dan med kokoš« jo krmo. Če ga primešamo vsaki te« den enkrat, zadostuje popolnoma.
Vinarske zadruge v provinci Bočen.
V	provinci Bočen (Zgornje Poa« dižje) je 17 vinarskih zadrug. Prva je bila ustanovljena 1. 1893., ostale do
1.	1908.. najmlajša je iz leta 1925. Naj« manjša zadruga ima 26 članov, ki od« daj a letno v zadružno klet 2700 hi vi« na. naj večja ima 306 članov in 22.500 hi vina.
In pri nas? V celi Julijski Krajini imamo komaj 4 vinarske zadruge in še teh le ena prevzema od svojih čla« nov grozdje in ga sama spreminja v vino. V Poadižju pa je oddajanje grozdja že v pravilih.
Vprašanja Irt odgovori.
Vprašanje št. 6: Več ovc mi oboli na parkljih, ki začnejo od zadaj gniti. Ko en parkelj ozdravi, pa začne par« kelj na drugi nogi gniti. Kakšna je ta bolezen in kako jo zdraviti?
Odgovor: Ne da bi si ogledali bol« ne živali, nam je težko povedati, ka« tera je ta bolezen. Glede zdravljenja te bolezni pa mislimo, da bi največ pomagalo večkratno razkuženje rane z dvoodstotno raztopino lizola v vodi. Obolele parklje bi morali obvezati s čisto cunjo, da bi si ovce pri hoji rane ne okužile in povečale.
Vprašanje št. 7: Nameravam napra« viti m a ti čn jak divjih trt. Kje bi dobil še deviške amerikanske trte, ker so se naše zemlji že popolnoma privadile. Če bi jih kdo naročil iz Amerike, se mu bi pridružil in jih naročil majhno ko« ličino.
Odgovor: Vprašanje ni tako eno« stavno, kot si predstavljate. Tz Anneri<
ke ne morete dobiti takih trt, kakor jih želite. Vse amerikanske podlage, kot jih rabimo za požlahtnjenje z evro« pejskimi trtami, so vzgojena iz seme« na, to je iz grozdnih pelk od ameri« kanskih divjih trt. Take pelke sejejo v posebnih odbiralnih«selekcijskih za« vodih. Iz pelk dobe divjake z najraz« ličnejšimi lastnostmi. Malovredne divjake uničijo, »nadebudnejše« pa opazujejo skozi leta in leta in če so se posebno izkazali, jih izroče prome« u. Tako vzgojen divjak žalibog pri nas še zelo malo znan, a izboren, je podlaga Kober 5 BB, katerega Vam toplo priporočamo, ker se pri nas prav dobro obnaša v vsaki zemlji. Kober je bil poročevalec za vinograd« ništvo pri bivšem avstrijskem minis« trstvu in se peča z vzgojo trtnih div« jakov že skozi desetletja. Imenovane divjake dobite pri Kmetijskem uradu v Gorici (Cattedra ambulante. Gori« zia. via Trieste 43).
L. Tolstoj:
Delikonočna sveča.
Slišali ste, da jc bilo rečeno: »Oko za oko in zob za zob.«
Jaz pa vam pravim, da sc hudob» nežu ne upirajte.
(Matevž, V. 38 39.)
Bilo je v času gospodov. N ek a te» ri so bili dobri, drugi slabi. Neka» teri niso pozabili na uro smrti in so se bali Boga. Imeli so usmiljenje z ljudmi. Drugi so pa bili pravi psi. Najslabši med vse» mi gospodarji pa so bili tisti, ki so bili prej sužnji in so se dvignili iz blata ter postali gospodarji. Ti po» sebno so grenili življenje ubogim ljudem.
Na nekem gosposkem posestvu je bil oskrbnik. Kmetje so morali delati mnogo izredne tlake. Zemlja je bila obširna in dobra; bili so potoki, trav» niki in gozdovi. Dosti je je bilo za vse, za gospoda in za kmete, toda lastnik je vzel za oskrbnika nekega služab» nika z nekega drugega svojega po» sestva.
Oskrbnik si je kmalu prisvojil vso oblast in je z vso svojo težo pritiskal na rame kmetov. Tudi on je imel dru» žino: ženo in dve omoženi hčerki. Nakopičil je že toliko denarja, da bi lahko živel, in sicer živel brez greha. Bil pa je nenasiten in utrjen v slabem. Začel je s tem, da je kmetom nalagal dneve dodatne tlake. Dal je zgraditi opekarno, poslal vse na delo, može in žene, in prodajal opeko.
Kmetje so šli v Moskvo in se pri» tožili pri gospodarju, toda nič jim ni pomagalo. Zavrnil jih je in pustil, da je oskrbnik še nadalje delal po svoje.
Ta pa je zvedel, da so se kmetje pri» tožili, in se je hotel maščevati; tako je življenje kmetov postalo še slabše. Med njimi so bili izdajalci, ki so ova» jali svoje tovariše; in vsi so poskušali si medsebojno škodovati.
Tedaj je zavladalo nesoglasje in gospodarjeva jeza je narasla. Položaj se je vedno bolj slabšal; prišlo je tako daleč, da so se oskrbnika vsi bali kot kake divje zveri. Ko je koračil skozi vas, se ga je vse ogibalo kot volka; vsi so se skrivali kamorkoli, samo da so ubežali njegovim očem. Oskrbnik je opazil, kakšen strah je vlival, in njegova jeza se je povečala. Začel je obkladati svoje ljudi z udarci in z de» lom in kmetje so še bolj trpeli.
Večkrat se dogodi, da se take po» šasti nasilno odstranijo.
Kmetje so začeli govoriti, da bodo ubili oskrbnika. Večkrat so se zbrali v kakem kotu in najpredrznejši je rekel:
»Ali bomo še dolgo prenašali tega roparja? Smrt za smrt. Ubiti tak ne» stvor ni greh.«
Nekega dne pred velikim tednom je bil v gozdu sestanek. Oskrbnik je bil poslal kmete obrezovat drevje. Pri kosilu so se zbrali in sklepali.
»Kako naj živimo?« so rekli. »Iz» koriščal nas bo do zadnjega. Izčrpani smo že. Ne podnevi ne ponoči ni po» čitka za nas in za naše žene; in če ni zadovoljen, poje bič. Simeon je umrl pod bičem. Amisi] je poginil v okovih. Kaj še čakamo? Drevi se bo vrnil in nas bo z vso močjo bil. Dosti bi bilo, ako bi ga vrgli s konja, mu dali uda» ree s sekiro, in vse bi bilo končano. Ugrabili ga bomo kot psa in nihče ne bo nič vedel. Treba je samo, da se do» bro razumemo, da smo edini, brez iz» dajstva.«
Tako je govoril Vasilij Mlainajev. Ta je najbolj sovražil oskrbnika, ki ga je vsak teden pretepal in mu vzel ženo ter jo dal v svojo kuhinjo.
Kmetje so se dogovarjali do oskrb» nikovega prihoda. Ta se je pojavil na konju in zmerjal delavce, ker niso obrezali drevja, kot je ukazal. V kupu obrezanih dreves je našel maj» hno lipo.
»Te lipe nisem ukazal posekati. Kdo jo je posekal? Priznajte, sicer bo pel bič.«
Začel je iskati, v kateri vrsti je bila tista lipa.
Naznanili so mu Sidorja. Oskrbnik ga je tako močno udaril po obrazu, da je brizgnila kri. Isto je naredil z Va» sili jem s pretvezo, da njegov kup ni dovolj velik. Nato je odšel. Zvečer so se kmetje ponovno zbrali in Va» sili j je rekel:
»Torej, vi niste možje, temveč vrab» ci. Kričali ste: mu bomo že plačali ra» čun! Ko je prišel pravi trenutek, ste se umaknili. Tako se zbirajo vrabci proti jastrebu. »Nobenega strahu, no» bene izdaje!« Ko pa pride, izginejo vsi v koprive. Tedaj prileti jastreb, vzame, kar hoče, in odnese. Vrabci se zopet prikažejo: »Cip, cip . ..« Eden manjka. — »Kdo manjka? Ivan. Tem slabše, tako je.« Prav kakor vi. Če se človek noče umakniti; se ne umakne. Ko je udaril Sidorja, bi bilo treba pri» bližati se in končati. Vi pa: »Nobe» nega strahu, nobene izdaje!« in ko je prišel, ste vsi izginili v grmovju.«
Prepiri so postajali vedno bolj po» gosti in kmetje so prisegli, da se bodo iznebili oskrbnika.
Oskrbnik jim je naznanil, da bodo morali delati na polju za oves tudi ve» liki teden.
Ta ukaz je kmete skrajno razburil. Veliki teden so se zbrali pri Vasiliju in se začeli posvetovati.
»Če je pozabil na Boga, če tako rav» na, potem ga je treba zares ubiti. Nič manj krivi bi ne bili, če bi tega ne storili.«
Prišel je tudi Peter Mih a jev, plašen človek, ki se ni rad udeleževal pogo» vorov. Kljub temu je prišel, poslušal in rekel:
»Bratje, velik greh nameravate. Po» gubi ti dušo je huda reč. Lahko je po»
gubiti dušo drugega, toda kaj bo po» tem z nami. Oskrbnik dela zlo? Zlo ostane pri njem. Treba ga je prena» šati, bratje.«
Vasilij se je vznemiril.
»Vedno ponavlja isto. Greh je ubiti človeka. Gotovo, da, toda kakšnega človeka! Zločin je ubiti človeka, toda takega psa. Sam Bog hoče. Stekle pse je treba pobiti, ako se nam ljudje smi» li jo. Ako ga ne ubijemo, bo greh še večji. Kolikim ljudem bi sicer še po» vzročil hudo. In če se bomo morali pokoriti za njegovo smrt, bomo trpeli za druge, ki nam bodo hvaležni. Ako se ne odločimo za dejanje, bo priza» dejal zlo vsem. Ti govoriš neumnosti, Miha jev. Ali bo greh manjši, če bomo delali na Kristusov praznik? Ti sam ne pojdeš?«
Miha jev je odvrnil:
»Zakaj ne bi šel? Če me bodo po» siali delat, pojdem. Delal ne bom zase in Bog bo vedel, komu prisoditi greh. Nam ni treba drugega, kot da ga ne pozabimo. Nisem jaz, ki govori tako, bratje. Če bi bilo treba slabo pobijati s slabim, bi bil to Bog ukazal. Tako pa je rekel baš nasprotno: ako si pri» zadevaš zatirati slabo s slabim, ga jemlješ nase. Ubiti človeka ni težko, toda njegova kri bo umazala tvojo dušo. Ubiti človeka in okrvaviti last» no dušo. Meniš, da si ubil hudobneža, da si uničil zlo ... pa opaziš, da trpiš od hujšega zla. Prenašaj zlo in pre» magai ga boš.«
Nato niso kmetje ničesar sklenili. Mnenja so bila različna. Nekateri so mislili kot Vasilij, drugi so bili s Pe» trorn in so rajši potrpeli, kot da bi grešili.
Prvi dan je bila nedelja. Kmetje so lahko praznovali. Zvečer je prišel sta» rosta s starešinami in naznanil, da ic prejel ukaz iz oskrbnikove hiše: »Mi» h a el Semenovič, oskrbnik, ukazuje, da morajo iti drugi dan vsi na delo.«
Starosta je šel po vsej vasi, nazna» nil vsem jutrajšnje delo. Tem je od» kazal polja na drugem bregu reke, onim pa polja, ki so bila ob glavni ce» sti. Kmetje so jokali, toda upreti si niso upali.
Drugo jutro so izvlekli pluge in za» čeli orati. Zvonilo je k službi božji. Vse ie praznovalo praznik, kmetje so delali.
Mihael Semenovič, oskrbnik, je precej nožno vstal in šel no svojem posestvu. Njegova žena in njegova , hčerka, vdova (prišla je bila za tiste praznike), sta se oblekli; služabnik je napregel in peljali sta se k maši. Ko sta se vrnili, je služabnica pripravila samovar.
Tudi Mihael Semenovič se je vrnil. Začeli so piti čaj. Po čaju je Mihael Semenovič prižgal pipo in dal pokli» c a ti starosto.
»Torej! Ali si poslal kmete na delo?«
»Da, Mihael Semenovič.«
»So vsi?«
»Vsi. Jaz sam sem jih peljal.«
»Peljal, peljal... Ali delajo? Pojdi, poglej in povej jim, da bom popoldne sam prišel. Zorati morajo eno dese»
tino1) z dvema plugoma; in da bo do? bro narejeno.
Starosta je hotel oditi. Kar ga Mi# baci Semenovič pokliče nazaj, da bi mu še nekaj rekel. Bil pa je v za# dregi. Obotavljal se je. Končno je re# kel:
»Glej, za to gre. Dobro poslušaj, kaj bodo tisti razbojniki govorili o meni. Kateri bruhajo grožnje, kaj prosijo; poročaj mi o vsem. Poznam jih, razbojnike; delati nočejo. V po# steljah bi radi ostali in nič delali. Po# pivali bi radi in praznovali; tega pa ne pomislijo, da bo prepozno, ako se delo ne opravi o primernem času. Po# slušaj torej, kaj bodo klepetali in po# ročaj mi o vsem, kar bodo rekli. Mo# ram vedeti. Pojdi! Toda povej mi vse, veš!«
Starosta se je obrnil, šel, zasedel konja in odjahal na polja, kjer so bili kmetje.
Oskrbnikova žena je slišala razgo# vor med starosto in svojim možem. Približala se mu je in ga prosila. Bila je dobra žena. Mirila je moža, kadar je mogla in branila kmete pred njim. Prišla je torej k svojemu možu in ga prosila:
»Mišenka, prijatelj, ne delaj greha ta veliki dan, na praznik našega Gos# poda in, v Kristusovem imenu, ne sili kmetov k delu.«
Mihael ni poslušal besed svoje žene. Smejal se ji je v obraz.
»Dolgo časa ni torej šiba božala tvojih pleč, ker si tako predrzna. Te reči te ne brigajo.«
»Mišenka, prijatelj, nekaj se mi je sanjalo o tebi, nekaj hudega. Poslušaj me, ne sili kmetov k delu.«
»Najbrže si predebela, pravim, in misliš, da ti šiba ne bo pustila znaka. Pazi.«
Semenovič se je ujezil, udaril s pipo svojo ženo po ustih, jo poslal proč in ji naročil, naj pripravi kosilo.
Mihael Semenovič je pojedel kos telečje glave, nekaj svinjine, skledo omake, pil Črešnjevec in zaključil s torto, potreseno s sladkorjem. Po# tem je poklical kuharico in ji ukazal, naj poje, medtem ko je sam vzel ki# taro in začel plesati.
Mihael Semenovič je tako veselo prebil čas. Plesal je, udarjal na strune in se zabaval s kuharico.
Tedaj vstopi starosta, pozdravi in prične pripovedovati, kar je videl na poljih.
»Torej! Delajo? Ali bodo končali svoje delo?«
»Naredili so že več kot pol.«
»Dobro zorano?«
»Da. Videl nisem nič slabo nareje# nega. Bojijo se.«
»Ali se zemlja dobro odpira?«
»Izvrstno. Drobi se kot makova zrna.«
Oskrbnik je nekaj trenutkov molčal.
»In kaj pravijo o meni? Ali me na# padajo?«
Starosta se je zdel v zadregi. Mi# hael Semenovič mu je ukazal, naj po# ve vso resnico.
‘) Desetina je 109.25 arov.
»Govori brez strahu. Saj ne boš iz# govarjal svojih besed, temveč nji# ho ve. Če boš govoril resnico, te bom . poplačal, če boš kaj zamolčal, te bom j pretepel. Nikar se ne vznemirjaj! Ka< j tjuša! Daj mu kozarec žganja, da se ; opogumi.«
Kuharica je šla po žganje in ga pri# ! nesla starostu. Nazdravil je, zvrnil vsebino kozarca in si obrisal brado: »Tem slabše,« si je mislil, »ni moja krivda, če ne govorijo dobro o njem. Govoril bom resnico, ker hoče.« In je začel:
»Mrmrajo, Mihael Semenovič, mr# mrajo.«
»doda kaj pravijo? Govori!«
»Pravijo, da ne verjamete v Boga.«
Oskrbnik se je začel smejati.
»Kdo je to rekel?«
»Vsi. Pravijo tudi, da ste v zvezi z vragom.«
Oskrbnik je bruhnil v smeh.
»Dobro. Toda pripoveduj tudi po# drobnosti. Kdo govori tako? Kaj pra# vi Vasilij?«
Starosta ni govoril rad slabo o svo» jih tovariših, toda z Vasilijem je bil že dolgo sprt.
»Vasilij kriči bolj kot drugi.«
»Kaj pa pravi? Govori vendar!«
»Ne upam si ponavljati... Pravi, da ne boste ušli nespokorni smrti.«
»Ah, izvrstno! Toda kaj čaka? Za# kaj me ne ubije? Ali ima torej pre# kratke roke? Dobro, Vasilij, ti že pia# čam. In Tiška tudi, tisti pes, kaj ne?«
»Vsi govorijo slabo.«
»Kaj pa pravijo?«
»Greh je ponavljati.«
»Kakšen greh? Hitro, pogum! Go# vori!«
»Pravijo, naj se vam razleti trebuh in naj vam pade ven ves drob.«
Mihael Semenovič je postal čisto vesel in se krohotal.
»Videli bomo, kateri drob bo prvi padel ven. Kdo je to rekel? Tiška?«
»Nihče ne govori dobro. Vsi govo< rijo slabo in grozijo.«
»Dobro. In kaj pravi Peter Miha# jev? Ali preklinja tudi on, tepec?«
»Ne, Mihael Semenovič, Peter ne preklinja.«
»Kaj dela?«
»Edino on ne preklinja. Čudno. Za# čudeno sem ga gledal, Mihael Seme# novič.«
»Zakaj?«
»Vsi kmetje se čudijo njegovemu vedenju.«
»Toda, kaj pa dela?«
»Stvar je zares izredna. Ko sem se mu približal, je delal na desetini na pobočju pri Tourkinu. Ko do speni k njemu, ga slišim, ko poje s tako sladkim, tako nežnim glasom... in na plugu se nekaj sveti...«
»In potem?«
»Kakor majhen ogenj. Dospem do njega in vidim velikonočno svečo za pet kopejk, pritrjeno na plug. Sveča gori in veter je ne upihne. Vpričo me# ne je potresel plug, zarezal novo braz# do, toda sveča ni ugasnila.« .
»Kaj pa je rekel?«
»Nič. Ko me je zagledal, mi je voščil praznike in zopet začel peti.«
»Si govoril z njim?«
»Ne. Tedaj so se približali kmetje in se smejali. »Ah, ah...!« so rekli, »Mihajev ne bo mogel nikoli dovolj moliti, da mu bo njegovo delo na ve# liko noč odpuščeno.«
»In kaj je odgovoril?«
»Samo eno: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.« Stopil je zopet k plugu, vzpodbodel konja in pel s sladkim glasom. Sveča pa je še vedno gorela in ni ugasnila.«
Oskrbnik se ni več smejal. Odložil je kitaro, sklonil glavo na prsi in se zamislil. Ostal je tako nekaj časa, nato je odslovil kuharico in starosto, šel za zaveso, se vrgel na posteljo in začel vzdihovati in stokati.
Njegova žena se mu je približala, da bi govorila z njim. On ni odgovo# ril; rekel je samo: »Premagal me je, sedaj sem jaz na vrsti.«
»Pojdi,« mu je rekla, »pojdi in uka# ži ljudem, naj nehajo delati. Morebiti ti bo prešlo. Dosti si jih že naredil, pa nisi bil še nikoli tako boječ. Kaj bi se bal sedaj?«
»Izgubljen sem,« je odgovoril, »pre# magai me je.«
Žena odvrne:
»Glej ga, ko ponavlja vedno isto: Premagal me je, premagal me je. Poj# di in ukaži kmetom, naj nehajo de# lati in vse bo prav. Pojdi! Dala bom osedlati konja.
Pripeljali so konja in oskrbnikova žena je končno pregovorila moža, da je šel na polje, da bi dal kmetom prosto.
Mihael Semenovič je zajahal konja in odšel na polje. Prekoračil je plot. Neka ženska mu je odprla vrata in ja# hal je skozi vas. Ko so ljudje opazili oskrbnika, so se ga vsi ognili in se skrili, ta na dvorišče, oni na vrt, tretji v kak kot.
Oskrbnik je tako prekoračil vso vas in dospel do izhoda. Ta vrata pa so bila zaprta in jih ni mogel odpreti, če je bil na konju. Klical je, naj mu pride kdo odpreti, toda bilo ni nikogar. Te# daj je stopil s konja, odprl in se pri# pravljal, da bi zlezel zopet na sedlo. Vtaknil je nogo v streme in se hotel zavihteti v sedlo. Takrat pa se je konj -ustrašil nekega prašiča in se zaletel v plot.
Oskrbnik je bil težak. Zgrešil je sedlo in udaril s trebuhom ob ograjo. V ograji pa je bil oster drog, višji od drugih. Oskrbnik je padel na tisti drog, si razparal trebuh in padel na tla.
Kmetje so se vračali z dela. Konji so vohali in se branili iti naprej. Kmetje so torej pogledali okpli sebe in opazili Mihaela Semenoviča, leže# čega na hrbtu. Roke je imel prekri# Žane, oči osteklenele, drob viseč in umazan od krvi, ki je zemlja ni pila.
Prestrašeni kmetje so peljali konje po drugi poti. Samo Peter Mihajev je stopil na tla in se približal oskrbniku. Ko je videl, da je mrtev, mu je zaprl oči. S pomočjo svojega sina je pripre# gel voziček, naložil nanj mrtveca in ga peljal v gospodarjevo hišo. Ko je ta slišal to zgodbo, je oprostil kmete dodatne tlake.
Ti bom eno povedal !
Vojni dobičkar je prišel k starinar» ju. Ta mu je pokazal neki star grški vrč.
»Dvatisoč let je star,« pravi stari» nar.
»Dvatisoč let! Ne boste me, saj smo
komaj 1929.« odvrne kupec.
*
Nekdo je vprašal znamenitega ki» parja:
»Kako naredite take lepe kipe?«
»Stvar je zelo preprosta,« odvrne umetnik, »vzamem kos marmorja in odklešem, kar je preveč.«
Brzojavka.
Mesar je hotel pri nekem kmetu kupiti svinjo. Ker kmeta ni bilo doma, je svinjo prodala njegova žena, toda pod pogojem, ako bo mož s prodajo zadovoljen. Naslednji dan je mesar prejel sledečo brzojavko:	»Strinjam
se s prodajo svoje žene po dve liri za kilogram žive teže. Pošljem jo jutri.«
Strahopetec.
Neki krotilec levov se je vračal pozno ponoči domov. Zakasnil se je bil v krčmi in sedaj se je bal svoje hude žene. Pred hišo je postal in pre» mišljeval, ali bi šel domov ali ne. Če se žena zbudi, bo hudo. Premislil si je torej in šel rajši spat v kletko naj» hujšega leva.
Drugo jutro je prišel domov. Žena ga je takoj vprašala, kje je bil ponoči.
»Draga moja,« je rekel krotilec, »ko sem prišel domov, sem videl, da slad» ko spiš. Da bi te ne vznemirjal, sem šel spat k levom.«
»Draga« pa mu reče zaničljivo:
»Strahopetec!«
Pred sodiščem.
Sodnik: »Obtoženi ste, da ste vrgli svojo ženo skozi okno.«
Obtoženec: »Storil sem to brez pre» misleka.«
Sodnik: »Verjamem. Toda če bi šel takrat kdo mimo, bi ga bili lahko zelo poškodovali.«
*
Sodnik: »Razbili ste stol na glavi svoje žene. Želite kaj pripomniti?«
Obtoženec: »Bila je nesreča, gospod sodnik!«
Sodnik: »Kako to, nesreča?«
Obtoženec: »Nisem mislil razbiti stola.«
Marocife
se na mesečnik
„ Družino ** 1
Valuta — tuji denar.
Dne 3. aprila si dal ali dobil za: 1 dolar	19.06 lir
1 angl. funt	92.72 lir
100	dinarjev	33.60	lir
100	šilingov (avstr.)	269.—	lir
100	čeških kron	56.60	lir
i	100	nemških mark	f453.15	lir
1	100	švic. frankov	367.50	lir
|	100	franc, frankov	74.67	lir
|	100	belg. frankov	265.75	lir
Loterijske številke.
30. marca 1929.
Bari	48,	51,	74,	21,	28
Florenca	80,	90,	63.	32.	66
Milan	74,	47,	27,	67,	10
Neapelj	53,	85,	9,	83,	40
Palermo	61,	57.	79,	40,	71
Rim	81,	1,	82,	6,	63
Turin	89,	9,	34,	57,	13
Benetke	78,	39,	65,	81,	12
PRILETEN HLAPEC, porabi j ir za oskrbo» vanje goveje živine in lahka domača dela, išče službe. Naslov pri upravi »Novega lista«.
MODEREN, trpežen, lep in nepokvarjen motocikelj berlinske tvrdke »Derad«, 5 HP, ; prodam ali zamenjam za manjšega primerne j znamke z 2—3 HP. Ivo Štok, Povir pri Sežani.
HIŠICO z zemljiščem ali samo zemljišče j pri Gorici kupim, plačilo takoj. Ponudbe z ! opisom, merilom in ceno na »Novi list« — ) Trieste — Casella Centro 37.
POSOJILA NA VKNJIŽBO po 6"/» z 10 ; do 50»Ietno amortizacijo; posojila po 4°/o z ' 15»letno amortizacijo za zgradbo kmetijskih : poslopij, svinjakov in hlevov; agrarna poso ji» : la po 5'U ter brezobrestna posojila na sta» rostno obrabo in vsakovrstna druga posojila ter rešitev vojne odškodninske, vštevši rekvi» j zicijske zadeve preskrbi najhitreje gosp. An« j ton Trampuž, sod. ofic. v p., v Gorici Via Ga» | ribaldi št. 20/1.
ČEBELARJI POZOR! S. ČEBELARSKA ZADRUGA V GORICI, Via S. Giovanni 6, sprejema vosek v predelavo satja. Prva iz de» lava bo gotova že tekom meseca aprila. Ako pošljejo čebelarji zadostno množino voska, se bo predelava! še enkrat v maju. Zato opo» z ar j amo vse čebelarje, ki nameravajo svoj vosek predelati v satje ali ga pa prodati za» drugi, da to čimpreje storijo. Zadruga bo imela na prodaj tudi-lastne prvovrstne satnice.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta št. 18.
Naša zavarovalnica
ustanovljena Beta. 1828.
se šteje med največje svetovne zavode
99
L’UNION
Avgust Ravnik
GORIZIA
Via Barzellini pi.ro 2
KMETJE! Ora j te z motorjem! Imeli boste izborno delo za majhno ceno. Quagliata, Sal« cario 355.
NAZNANILO. Na prodaj je iz prve roke hiša št. 180 v Otaležu tik farne cerkve, in ne« kaj gozda, oddaljenega tri četrt ure. V hiši je bila dobro obiskovana trgovina z blagom za j oblačila. Pojasnila daje goriška uprava »Nove» ; ga lista« pod št. 100.
! DOBRA DRUŽINA, ki nima svojih otrok, : je naprošena, da sprejme 8 let staro deklico.
I Obleko in čevlje poskrbi oče. Naslov na pod« ; upravo »Novega lista«, Trieste, via Vaidiri» vo štev. 19.
SPALNE SOBE, masivne, z marmorji in zr« cali, hruškin suhi les, cena od 1350—1450 lir, rimeširane 1000 lir. Franc Kancler, Solkan ; (Salcano di Gorizia).
UČENCA za sedlarsko in tapetniško obrt !4	15 let starega, poštenih staršev, sprejmem
takoj. Ponudbe na naslov: Franc Vičič, Sago« ria S. Martino 70, Carnaro.
KUPUJEM HLODE mehkega in trdega le« sa ter plačujem naj višje dnevne cene. Ponud« be na naslov: Štefan Gomišček, industrija po» bistva, Solkan 280.
POHIŠTVO nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
VAJENCA, 15 let starega, čvrstega, pošte» n ih staršev, sprejme v trgovino jedilnega bla« ga I. Marmolja v Mirnu (Merna » Gorizia).
TAKOJ ODDAM večletno trafiko, even« tuelno trgovino jestvin s stanovanjem. Naslov: čevljarna Culot, Raštelj 1.
ZALOGA VINA V GORICI, Via Formica št. 1 (tik Korna), prodaja bela in črna kakor tudi lastni pridelek kraškega terana po naj» ugodnejših cenah. Pirec Josip, naslednik »Vi« narske zveze«.
Kmečka posojilnica
v Hihemberku
reg. zadr. z neotn. z. vabi svoje člane na
XXII. redni občni zbor
dne 21. aprila ob 15. uri v prostorih g. Kerševana s sledečim
dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrditev bilance za I. 1928.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Odbor.
Opomba:	Ako ne bo ob določeni
uri navzoče zadostno število članov, je občni zbor ob vsaki udeležbi sklep«
čen pol ure pozneje.
Via Carducci št. ' > v Monto vi hiši. ;
Priznano staro in najcenejše pod» i j et j e te vrste.	j
Priporoča svojo veliko zalogo knjig 1
zabavnih
poučnih
nabožnih
gospodarskih.
Naj večja izbera molitvenikov nad 30 vzorcev mašnih knjig, od na j cenejših do najboljših.
Ima v zalogi vedno vse šolske in pisarniške potrebščine.
C en j. trgovcem na deželi priporoča svojo bogato zalogo cigaretnega pa» pirj a
EXCELSIOR
UNION
OLESCHAU
Naj večja izbera slik v Gorici
nabožnih
pokrajinskih
in drugih.
v vseh velikostih, z okvirjem in brez okvirja, po najnižjih cenah.
KRONE, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. Moderna zlatarna. Corso Verdi 13 (Gorica, nasproti novemu Ze» lenjadnemu trgu).
Campo S. Giacomo štev. 18
Bogata izbera zlatenine in srebrnine, raznovrstnih ur, predmetov za darila i. t. d. „Cyma“ znane švicarske ure.
Cesane ra «aj niše j el
leliima Castdlairaoich
lastnik F. Boiaffio_
Em DELL ’9LflBflRD9
najbolje sredstvo proti Izpadanju las in m čistost glave.
TRST
Via dei Giuliani 42 (Sv. Jakob)
VABILO k
izreiinenui občnemu zboru j
Delavske kmečke posojilnice v Ren» j čah, ki se vrši v nedeljo dne 21. t. m. i ob 9. uri predpoldne v dvorani g. Bru» j mata z dnevnim redom :	krit je pri» j
manjkljaja in izgube iz prejšnjih let. j
c»x^*x‘x*xtx»x«xtx«xrxtx‘x>x*5
u,	ZDRAVNIK	&
5
8
M
6
N
Dr. Orešič Adalberto
san
sprejema vedno v svojem amhulatariju na
Piazza Vittoria 14/1 - Gorica nad lekarno Cristofoletti.
POTNIKA, ki je nameščen pri k tv ki tvrdki in bi prevzel tudi potovanje za papirno stroko in šolske potrebšči» ne, išče dobro vpeljano podjetje. Po» nudbe z navedbo sedanje službe in referencami je poslati ali prinesti na uredništvo »Novega lista«.
»I
*
k I
Si

Vsi morajo vedeti da so
čevlji Forcessln
najboljši in najbolj prikladni.
i
Ù5
t


' ';fe j|4 ,

kSi=l
Sene brez bontencti TRST, Via Caprili 5
(Sv. Jakob)
(Govorimo tudi slovensko!)


pRi TVRDKI
PATU)" ČAVALIERO — TRST
CORSO GARIBALDI N.o 5	(STARA BARRIERA)
doleste
po najnižjih cenah zelo bogato zalogo izgotovljenih oblek, enotnih in dvojnih oprsnikov, flanelastih hlač, Tranch coat, dežnih plaščev, površnikov in otroških oblek.
Bogata izbera blaga ssa meter iz domačih in inozemskih tovaren.
kW LASTNA KROJAČNICA
Govorimo tudi slovensko.	Resna postrežba !
—bmbb
so čokoladni bonbončki, jako okusni in brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in so edino nedosegljivo sredstvo proti glistam. Izvrstno zdravilo za vsacega, velikega in malega. Otrokom velja za slaščico, prinaša družinam zadovolnost veselje in srečo.
Kupi se v vseh lekarnah v selenih zavoiikih bo Liro 1.—
NOVI list
1929 Sli l m/iiii j
J370(450.36=163.6)
Zobozdravnik
Or. Ja. Mtenrooljoi
sprejema
v Gorici
na Travniku 5 -II-
Boti. GIUS. [OMEL
specialist za bolezni v
ušesih, nosai in grlu,
bivši operaior na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v.odiRlku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Angel Kodrič
Trgovina z jestvinami
GORICA VIA MORELLI štev. 7
Blago dobro in sveže ! Postrežba zelo točna !
019610437.2
OdlSlco'va ra & tovarna
Aratori Ereicak, Ocerlra®.
via Carducci št. 14
Največja zaioga pohištva na Goriškem.	Velikanska izbera
posteljnjakov od 100 L naprej.	Cene zelo zmerne!
Solì eira sa lai skrbna izdtaletvau
LASTNA DELAVNICA
v Via Ca lo Favetti št. 1 (prej via Vetturini št. 1)
m
m
m
<F'

Priznano najboljša «temena za vrt, njivo in travnik, cepilne nože znamke »Runde«, cepilni vosek in drugo vrtnarsko in čebelar« ko orodje, ter najboljše in na j cenejše posnemalnike in pitij e dpbite le pri moji tvrdki.
JUŠT UŠAJ, lastnik tvrdke „VINOAGRARIA“ v GORICI, Zahtevajte cenik! Piazza della \ ittoria štev. 4 Zahtevajte cenik!
Tiste
fp
$s-
K

mufi
m
ki
m
e.»5
e»)
to
tfi 6*3 6*3 6*3 6*3 K‘3
rs’77777777 7777 77? 7??7??777?’oI
L%UIUUwth<U>-iW< UMlWIU UUU l-<W<UUUM!jUVLtlSy
ZDRAVNIK
Dr. EMILIO GRESIG
oče
se je preselil s svojim ambu-latorijem na Piazza Vittoria 5 nasproti lekarni Cristofoletti. ^7777777777777777777777777^
Jakob Šuligoj Gorica
urar in zlatar, izprašani optik,
Via Carducci štev. 19.
Priporoča svoje zaloge najfinejših preciznih ur vseh znamk in najmodernejših naočnikov, katere izvršuje natančno po zdravniških predpisih
■saBKeeaaeaMKHHeaaaBM
1 Tvrdka Tecel. Hribar - Gorica
È -	CORSO G. VERDI št. 32
m
Ul priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ■■j® vrst posebno veliko izbere črnega sukna za čast. duhovščino in IS platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. fel Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse §g §H potrebno za popolno opremo nevest.
gg blago solidno.	cene zmerne. ^
El
osip KerševenI, Gorica
PSožsko Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov goriimenovanih predmetov.
*»*■-'
mm
-Pr'

:■>

Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
* ISenzina
v:; - - -——-----------«Lampo* “V.
Telefon št. 415,--Brzojavi : KERSEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
Točna postrežba!
Najzmernejše cene!
Zobozdravniški ambulatori j
Rudolf Brezigar j
sprejema od 9-12 in od 2-6
v fiorici, Piazza delia Vittoria 17/1
(na Travniku)
KMETOVALCI !
Največjo korist dobite iz mleka edinole potom posnemalnika
DIABOLO
Posnemalnike Diabolo izdeluje^ A. B. Pump-seperator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemainikov. Ti so vsled svojega prvovrstnega materijah, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani kot NAJBOLJŠI.
Večletno jamstvo tovarne.
Plačljiv je tudi v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike.
Zahtevajte brezplačno cenik in katalog !
KNBT JONSON, GOLZIO
Inšpektor za Julijsko krajino
Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4-11.