190. številka. Ljubljana, v torek 23. avgusta. XX. leto, 1887, Iihajn vtak dan sv eter, iiimfii nedelje in praznike, ter velja po poJti prejeman za i vb tr i j s k o-o g er ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt l«'ta. — Za tuje dežele toliko več, kakor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje ne od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank,rati. — Rokopisi se ne vračajo. Drednifltvo in u r> r a v n i S v o je v Rudolfa Kirbifia hifii, „Gledališka stolba". U P r a v u i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 razmerah v Trstu priobčila je Praška „Politik" v svoji 229. številki z dne 17. t. m. nastopni dopis: „lndignatio fecit. versum — razjarjenje napravilo me je poročevalcem. Ko sta pri zadnji bud-getni debati v zbornici poslancev gospoda Klun in Žuklje kazala na žalostne odnošaje Slovanov na Primorskem, osobito na Trst, sta bila gospoda Luzzatto in Burgstaller silno po konci in velika bila je zgovornost teh blagih dveh sinov Adrije, da bi položaj Slovencev v Trotu narisala kot sijajen in zavidanja vreden. In gospoda imela sta pravo, britko pravo, smešiti položaj Slovencev v Trstu, kajti nemšk pregovor že uči: Kdor ima škodo, mu za posmehovanje ne treba skrbeti. Na pr.: L. 1884. odbil je mestni magistrat Tržaški prošnjo za slovenske ljudske šole v Trstu, dasi je imela prošnja nad 1400 podpisov, priziv ki se je proti temu uložil na c kr. namest-Bištvo v Trtu, rešil se je pred 14 dnevi, torej čez — čitaj tri leta — tako, da se prošnji ne more ustreči, ker je za Slovence Že dovolj šol v okolici Tržaški (!!). No, istina je, da bo v okolici slovenske šole, a te so *U ure do 2. uri oddaljene, tja naj bi torej slovenski roditelji pošiljali svojo deco v Šolo? Trst dobil je državno železnico. Vsa proga speljana je po ozemlji, na katerem izključno bivajo Slovenci. Kaj bi bilo naravneje, nego pričakovati, da bo ne bode pri dotičnih napisih slovenščina, ako se jej že ne daje prednost, vsaj ne potiskala za nemščino in italijanščino, — ne, tega neso storili, tem-več „škartirali" so slovenske napise. Prišla je vesela vest v deželo, da dojde 500 dragih gostov iz zlate Prage k bratom slovenskim na pohod. Bliskoma šla je vesela vest od ust do ust. Praznično okrasila se je Ljubljana. Prvi nje meščan hitel je častitim gostom nasproti, da jim izreče svojo dobrodošlico: Kako vesel dogodek je bil prihod Čehov za Slovane v Trstu, dokazovala je tisočera množica, ki jih je z gromovitimi „Živio!" po zdra'vljala. A pri tem bi morali videti gospode policijskega' ravnateljstva Tržaškega, kako so kar v tolpah po 12 vkupe prikorakali, kako so v svoji uradni gorečnosti lovili vsak slovansk pozdrav, kako so zabranjevali slovanske napeve in pesni, kako so odpravljali slovenske zastave, — vse to moralo se je gledati! Tolika za uvod za „Res Tergestinaeu, katere bodemo pri priliki podrobneje prerešetavali, tu le še jedno vprašanje: Je li Tržaške policije načelniku, ali bolje rečeno policijskemu sovetniku Vidicu znano, da ne živimo več v petdesetih letih, da imamo svo hodno ustavo in državue osnovne zakone, po katerih se mora vsakdo ravnati, mu je li znano, da imamo zakon za varstvo hišnega miru ? Nadejamo se, da Tržaške Čitalnice vodstvo ne bode odlašalo, marveč na to vprašanje od gospoda Vidica zahtevalo odgovora. Slovenski poslanci naj pa tudi store svoje, da v bodoče unrod slovenski ne bode razpostavljen — policijskega uradnika sitnostim. Einspielerjeva slavnost. (Dalje) Iztnej naštetih gospodov so nekateri precej obširno, vsi pa dnevu primemo in naudušeuo govorili. Poleg gosp. Rubetica, ki se je, kakor Hrvatje sploh, skazal jako vrlega govornika, ugajal nam je izredno g velikošolca Rakeža lepo sestavljeni in s pesniškim zanosom pronašani nagovor. Jako odločno glasil se je nagovor zastopnika srednješolskih dijakov, najganljiveji pa je bil prizor, ko je g. župnik Logar, bivši Enspielerjev sošolec, ki bode tudi letos svojo zlato mašo pel, vprašal jubilanta: ,Kaj me ne poznaš?" in sta potem oba sivolasa moža s solznimi očmi se objela in poljubila. Zlatornašnik monsignore Einspieler, ki je takoj zjutraj pred tarovžem došle goste v daljšem nago voru pozdravil, potem zlato mašo služil, po maši pa v krepkem govoru občinstvo izpodbujal, da bodi zvesto svoji veri in jeziku svojemu, odgovarjal je dasi ob 1/92. uri popoludne še tešč, na vse te po zdrave in nagovore z mladeniško čilostjo, krepko in duhovito. Za vsacega imel je nekoliko umestnih besed, nekaterim odgovarjal je celć v obširnih govorih, vsacemu poklonil je v spomin na redki slavnostni dan svojo fotografijo. Vsi, ki so bili prisotni, divili so se tej svežosti in krepkosti in veselili v srci, da zlatornašnik kljubu tolikej starosti še tako lehko nosi svoja leta. Ko je bilo poklanjanje deputacij in zastopnikov završeno, pričel se je banket. Kakor smo že pove- dali, bil je banket v zidanem, i zelenjem, zastavami in raznimi primernimi napisi okrašenem g. Ž al ni k a kozolci, ki je na jako prijetnem prostoru, s katerega je ob lepem vremenu krasnu razgled po divni okolici in na sire vrhunce naših planin. V ta dan pa nam je zelo neugodno vreme z meglami zakrilo ves razgled, neprestani »ilni dež pa je razkropil občinstvo in odvrnil mnogo Ijudij, ki bi se bili radi udeležili banketa, pa neso dobili prostora. Zategadelj bilo je pri banketu, prerejenem za 260, samo 186 osob. To število ob Bebi že ni malo, z ozirom na Sveče, oddaljeno gorsko vas, sme se po vsej pravici imenovati ogromno in vsa čast g. Žalniku in njegovi obitelji, da so nas tako izvrstno pogostili. Vrsto nagovorov pričel je kot predsednik slavnostnemu odboru kanonik dr. Nemec. Pozdravljajoč vse goste iz Kranjske, Hrvatske, Štajerske, Koroške, napil je v jedrnatem govoru Slovanom naklonjenemu Levu XIII., potem našemu presvetlemu cesarju Franu Josipu, za tem knezoškofu dr. Kahnu, zlatomašniku monsign. Einspielerju ter se naposled zahvalil obema slavnostnima govornikoma (o. Einspielerju in pl. Kleinmaverju) iu pevcem Ljubljanskimi ki s svojim krasnim petjem poveličujejo dauašnjo slavnost. Vse te napitnice bile so vsprijete z burnimi živioklici, pri napitnici na cesarja zasvirala je godba cesarsko himno, katero je občinstvo stoje poslušalo. Po gosp. Julija pl. Kleinmaverja krepki napitnici predsedniku slavnostnega odbora, dr. Nemcu, nastopila je gospodična Josipina Vernikova ter govorila S. Gregorčiča „Pozdrav", katerega smo včeraj v podlistku natisnili. Krasna dikcija Gregorčičeve pesni in naudušeni govor gospodične Vernikove, pronašajoče s pravim srčnim občutkom, napravila sta velikansk u tis iu ko je končala, zaorili so gromoviti: Živela gospodična Vernikova! Živio Gregorčič! Oglasili so se za tem pevci Ljubljanski in ko se je prečitalo par dopisov, izmej telegramov pa čestitka vladike Strossmaverja, vsprejeta na-udušenimi živioklici, sklenilo se je, da se telegrami, ker je njih število preveliko, ne bodo čitali, ampak priobčili v „Slov. Narodu" in v „Slovenci". Jako mlado, a nadarjeno deklamovalko spoznali smo v sedemletni Roziki Legatovi. Mlada deklica govorila je Virkovo „Slava Slovencem" tako LISTEK. Mabel Vaughan. t Roman, V angleškem upisala Marija S. G u m ui i tis pdMovenil J. P—»ki.) Drunfi clmh bukev, v imenu sestre torto, predstavljajoča turn kraja Davida, v imenu Eliza betink pa torto v podobi skale, ker je tudi Ein-spielerjev značaj kakor skala trden. Bilo je dalje še pur napitnic Gosp. Julij pl. Kleinniaver, poudarjoč potrebo še 5 podružnic , na Koroškem, napil je tem bodočim narodnim trd- i njavam, pozneje pa „mali manjšinici" v deželnem ' zboru Koroškem, poslancu g. Fr. Muriju. Kmalu potem pa smo dobili pred oči še jedno , mlado deklamovalko, Lenko Pakovo, ki je kaj < vrlo deklamovala „ Prisego Rožanke," besede Julija j pl. K le in m a y era. Na večstransko željo priobčimo j to pesen, ki slove : , Prisega Rožanke. V deželi Gorotana, : Kranjca ino Štajerca, Mej Goričani in Primotci, Sem Slovenka jaz doma. « Tam, kjer teče bistra Drava, Kjer v dolini vije se, Tam, kjer vlada misel prava, Slavske deklice živo. i Zvesto ljubim domovino, V kteri sera. rodila se, Kraja diazega ne zabim, Kjer mi zibka tekla je. Kjer igrala sem se z brati Po ledini travnika, Kjer v nedolžnem sem veselji Mlade evetke trga a. Kak' prijazno, kak' prelepo Se mi vso domače zdi, Kak' prijetno, kak' veselo Je v domači zemljici! Saj le v družbi domačinov Je prijateljstvo doma, In v slovensko srce moje Samo glas domači /na. Torej le za reč domačo, Za slovensko reč živim, Tuj'ga blaga, tuje šege Si nikoli ne želim. Jaz le prava sem Slovenka, Ki mi tujstvo tuje je; V tugi in veselji pojem Krasne pesni narodne. Jaz živela bom po šegi, Ki Slovencem lastna je, Bom prijazna gostoljubua Zvesto imela boni srce. Domovino bom ljubila, Drag mi zmir bo Slave dom; Pozabiti ga ne morem, Pozabila ga ne bom. plačo dobival, podpiral ga je Bavard ter skrbel za odgojo njegove rodov i ne, dal je celo njegovo hčer Beatrico godbe učiti." „Alik, kedo pa ti je to povedal? Vender ue gospod Parcival?" rekla je Mabel, mislivši na Dud-levevo nainikovauje, koliko težav je imela rodovioa, da je svoje premoženje uredila. „0, ne! Strijc Henrik slišal je to od gospoda, čegnr oče je bil mej varuhi vsega premoženja. To pa vem, da je gospodu Parcevalu hudo delo. Oni dan zjutraj sem mu omeni, Uako zelo želim, da bi nekaj starejši sel na zahod ter se tam naselil; pri tej priliki mi je opazil, da je sam v mojih letih hrepenil bivati v Novem Jorku, da ga pa sedaj kaj veseli, da se je bil za zahodno pokrajino odločil." „Tetka," rekel je Murrav, ki je bil ustopil, ko je Alik govoril, „rad bi vedel, zakaj si stari oče dela toli skrinj zarad velikega premoženja. Strijc Henrik pravi, da Alik iu jaz bi imela biti jako hvaležna, da si bodeva morala sama kruh služiti, kajti denar bil bi njega skoro ugonobil. Rekel je tudi, da bi bil gospod Parcival sicer povsodi kaj odličen človek, vender bi nikdar ue bil postal tak mož, ko bi se ne bil moral sam napenjati." Torej bratje, duše mile! S slovom, z djanjem vsi za dom! 1 Kličejo nas. slavne Vile * r V kolo k bratom Slavjanoin. : (Dalje prih.) Politični razgled. j Notranje dežele. i V Ljubljani 23. avgusta. Minuli teden pokazalo je naurno mini- j sterNtvo svoje strankarstvo in svojo neprijaznost j Slovanom. Odlikovanih je bilo več učenjakov in , umetnikov s častnim znamenjem za znanost in umetnost. Avstrijsko in ogersko ministerstvo sta stavili dotične predloge najvišjemu kamornika, in sicer bilo je to naloga naučnega ministerstva. Doktor Gautsch pl. Frankentburn odgovoren je za dotična odlikovanja tostranske državne polovice. Odlikovanih je bilo 11 Avstrijcev, toda mej ujimi samo dva * Slovana, dr. vitez Miklošič in Poljak Matejko. Čeh \ ni nobeden odlikovan, dasi ima češki narod slavne | učenjake in umetnike. Odlikovanih je pa več Nemcev, ki se nikakor posebno ne odlikujejo z znanostjo, ampak le s svojim sovraštvom do Slovanov. Češki listi so zaradi tega jako nevoljni. i Celo v gospodarskih zadevah nečejo Nemci na Češkem vzajemno delovati s svojimi slovanskimi , sodeželani. Tako se je nedavno obrnila Kmetijska družba za Češko, katere člani so večinoma Čehi, na Zvezo nemških kmetovalcev, da bi se skupno posvetovali o nekaterih kmetijskih vprašanjih. Zveza nemških kmetovalcev pa Hi hotela vsprejeti take ponudbe, ker ni misliti, da bi mogli Nemci vzajemno delovati s Čehi, od kar so nemški zastopniki izsto pili iz deželnega kulturnega soveta. Ogerski državni zbor snide so koncem septembra. Vlada mu bode predložila predlogo zakona o reformi financ in več družin za državo jako važnih predlog. Viiaiije dr/ave. Ko se sestavi novo htilgarsko ministerstvo bode princ Kobutški odposlal Porti noto, v katere j bode zagotovil, da neče nikakor kratiti vrhovnih državnih pravic Turčije. Stambulov, Stojilov in Ra-doslavov neso hoteli prevzeti sestave novega ministerstva. Sedaj bode pa ostalo sedanje ministerstvo do volitev ali bode pa presednik sobranja sestavil novo ministerstvo. Ministerstvo vnanjih zadev bode prevzel dr. Stranskv. Kakor je nemški, ravno tako je sedaj tudi francoski zastopnik v Sofiji pretrgal vsako diplomatično občevanje z bolgarsko vlado. V Plovdivu je hotel o prihodu kne/a katoliški škof razobesiti francosko zastavo, pa je temu francoski zustopnik ugovarjal in škof razobesil je papeško zastavo. Kuni ju je nagovarjala bolgarskega eks-arha Josipa, da bi s posebno okrožnico pozval bolgarsko duhovništvo, da noj so ne protivi princu Koburškemu. Eksarh pa tega ni hotel in je odgovoril, da se ne misli mešati v politiko, njemu je skrbeti le za verske zadeve. — „Nord" piše, da se Rusija ue bode dala zapeljati, da bi zaradi Bolgarije začela kako akcijo. Ce je verjeti nemškim listom je imel pokojni niNki časnikar Katkov do 2 milijonov rabljev premoženja. Da bi pa njegovim dedičem ne trebalo plačevati raznih pristojbin, je vse premoženje že pred smrtjo podaril svojim dedičem Za svoje premoženje se ima Katkov zahvaliti največ darilom po kojnega in sedanjega carja. Finančni minister je nekda jako nevoljen, da je Katkov tako prevaril državo. A ta vest prihaja iz nemškega, torej več uego motnega vira, ne zdi se nam verodostojna. Kakor bi lurči ju ne imela dovolj skrbi j za radi Bolgarije, navstali so nemiri na Kreti. Natanč-nejib poročil pa o teh nemirih še ni. »Bogastvo," rekla je Mabel, „daja veliko oblast iu vsled tega naklada tudi veliko odgovornost. Nadejam se, če bo leta kedaj bogata, stoprv se bodeta naučila, kako se mora zares koristno porabljati." Potem so se pogovarjali, kateri poklic naj bi se dečka izvolila, namreč oni, v katerem bi lehko drugim koiistovala in tudi sebi uspešno delala; le ledek predmet njih pogovora, katerega je Mabel takrat zaključila z besedami: „Dečka, pozno bode. Teta Sabija je že zaspana ; mi bodemo pač še imeli mnogo časa pre niišljevati prednost raznih poklicev, predno se bode vama to mudilo V tem se pa spominjajmo, da je najčastniši poklic vsakemu izmej nas oni, katerega lehko najboljše izpolnujemo. Murrav, idi k Melisi po luč! Teta, kaj naj čitamo?" Nato je Mabel i ustala ter vzela sveto pismo in molitvenik na mizi. ' Ko se je Murrav vrnil s svetilko, čitala je po vsak-večerni navadi odstavek iz svetega pisma in pri-i prosto molitev iz malega molitvenika. Teta Sabija , se je bila nekdaj odtegovala tej domači pobožnosti, i sedaj se je pa vsake take skupne molitve udeleže-j vala s prav ponižno gorečnostjo. Bolni oče je v bližnji sobi skozi odprte duri slišal vsako besedo Italijanski zbornici se snideta začetkom septembra. V oktobru bode več ministerskih posvetovanj. Razpravljali bodo ministri finančni položaj, nov finančni zakon in urejenje provincijalne uprave. Posvetovali bodo tudi o zadevah v Afriki. Na shodu angleških radikalnih unijonistov v Birminghamu se je izjavil Cbamberlain, da se ne strinja s tem, da bi se zatrla irska narodna liga. V druzih zadevah bode pa še vedno podpiral vlado in se potegoval, da Anglija in irska ostaneta združeni. Ustaja v Afganistanu je popolnem zatrta. Puntajoči se Gilzaji ubežali so pred emirovimi vojaki v Pišin in Nazariski rod, ki se je tudi puntal, pa v Zhobtsko dolino in je poprosil angleškega varstva. Dopisi. Iz Itiirtolfbvega. 18. avgusta. [Izv. dop.] Včeraj 17. t. m. sklical je poslanec prof. Šuklje svoje Novomeške volilce, da jim poročal o svojem parlamentarnem delovanji. Dvorana v mestni hiši bila je natlačeno polna in zdelo se je, da so njegovi volilci do moža vsi prišli k shodu. Pozdravivši volilce, dade predsednik župan dr. Poznik besedo g. poslancu. Gospod pos'anec se je oziral v svojem govoru na svoje preteklo ter ob jeduem razkril nam načrt za svoje prihodnje delovanje. Petkrat je govoril v zbornici v zadnjem zasedanji ter osobito v svojih manjših govorih ob eksekucijskej noveli, o cestarini in regulovanji Krke skušal kar največ moči varovati koristi svojih volilcev. Z uspehi na zakonodajnem polji on sam ni zadovoljen, osobito ne z nagodbinskimi zakoni. Da se pokaže notranja jedinost naše monarhije, uklonila se je vsa Avstrija Ogerski in tako so tudi ob vprašanji teksta na bankovcih podlegli Čehi in Slovenci. Ti neuspehi torej ne smejo iti na rovaš slovenski delegaciji, ki je letos energično in osobito v bud-getnej debati po dogovorjenem načrtu postopala ter si varovala tako vsaj moralni uspeh. Pa tudi izven zbornice se je marljivo delalo. Govornik je izvršil po naročilu svojih tovarišev spomenico o slovenskih terjatvah, katero je slovenska delegacija predložila grofu Taaffe-ju. Politične njene zahteve bo znane; v gospodarskem oziru pa se tirja na prvem mestu podpora jedinemu rešilu gospodarskega propada na Dolenjskem — železuici. Kar nam je potem gosp. poslanec o dolenjskej železnici povedal, katero zadevo je temeljito proučil, bilo je toli zanimivo in trezno preudarjeno, da mi želimo, naj bi g. poslanec, če že ne cel govor, vsaj ta eks-poze natisniti dal. Konečno preide govornik na svoje bodoče postopanje. Kakor doslej, tako je pripravljen Taaffea tudi v bodoče podpirati. Toda taka podpora ne more in ne sme biti brezpogojna, brez izpolnitve naših pravičnih zahtev. „Najbolj" pravi govornik, osupnila me je zadnja odredba naučnega ministerstva. Ta je stvarno neopravičena. Ljubljanska gimnuzija je prenapolnjena. Mi imamo samo 3 deloma slovenske gimnazije. Mesto, da se nam dado nove paralelke v Celji, Mariboru, Gorici vzame se nam jeden teh 3 zavodov. To je udarec ravnopravnosti v obraz. Ta praksa je nevarna. Kar se danes zgodi s Kranjsko, mora se jutri zgoditi z Novomeško gimnazijo iu kar se zdaj godi na šolskem, utegne se drugo-krat primeriti na gospodarskem polji." njih nocojšnjega pogovora; skupna molitev mu pa je kar ganile staro srce in svečano je ž njimi izrekel A m e n. ,Lehko noč, draga!" rekel je gospod Vaughan, ko je Mabel tiho stopaje ogledala je po njegovi sobi, ali je vse v redu, ter z roko zakrivala svetilko, da bi spečega, kot je menila, ne izbudila. „Oče, kaj budite?" vprašala je nekaj začudena. „Da, draga! budim, popolnoma budim, dosta bolj nego kedaj poprej. Mabel, oči so mi naposled zagledale resnice, katerim so se toli dolgo, — le predolgo — zapirale. Pojdi in poljubi me, predno greš spat." In ko je pripognivši se izpolnila mu J nenavadno željo, pristavil je: „Draga moja! ti si kaj blago dekle, — velik blagoslov staremu očetu.« Ko je naslednji večer deček iskal sveto pismo na navadnem mestu, bilo ga ni. Mabel je ustala i ter pomagala je iskat; naposled je je našla na mali , mizi poleg očetove postelje in v njem njegove naučnice. Tudi pozneje ga je prilično manjkalo in na« i hajalo se je zmerom na istem mestu; jedenkrat je ) Mabel celo videla, kako pazno je je stari mož čital. Govornik že'i, da bi slovenski poslanci mogli vztrajati v prijaznom razmerji s Tipffejevim kabitom ali brez izpolnitve naših tirjatev to ne bode mogoče. Zato prosi od volilcev pooblastila, da sme z dragimi slovenskimi zastopniki stopiti eventu-valno v opozicijo proti ministru Gautschu ali pa tudi proti celemu kabinetu. To je on dolžan svojej in narodnej čusti. Ta poldrugo uro trajajoči govor bil je posebno ob konci naudušeno odobravan. G. dr. Slane predloži z ozirom na to, da je naša stvar po gospodu poslanci najboljše zastopana in z ozirom na to, da se glede bodočega postopanja volilci ž njim popolno ujemajo to resolucijo: „Zbrani Novomeški volilci a) izrekajo svojemu državnemu poslancu prof. Šu kije ju za njegovo dosedanje delovanje svojo zahvalo in popolno zaupanje; b) ob jednem pa pričakujejo, da bode na podlagi ravnokar razvitega programa potezal se v soglasji z drugimi slovenskimi poslanci za duševne in gmotne koristi našega naroda, če prav bi v očigled najnovejšim naredbam naučnega ministerstva trebalo stopiti v opozicijo." Potem, ko je župan dr. Paznik iskreno priporočil osobito drugi dni ter resolucije, bilu je mej glasnim odobravanjem jednoglasno vspi ejeta. Iz Črnomlja 20. avgusta. [Izv. dop.] Ni še dolgo, kar nas je obiskal državni in deželui poslanec naš g. prof. Šuklje, da poroča o svojem delovanji v državnem zboru. Akopram je bil delavnik, sestalo se je vender nad 60 volilcev poslušat svojega zastopnika in poizvedet o njegovoj bodoči taktiki. V obširnem govoru in pristno nam je narisal svoje in svojih tovarišev solidarno in zložno postopanje, da smo bili povse zadovoljni. Z gromovitim živio sprejeli smo njega porodio. Mi Črnomeljci smo sicer mirni ljudje ali tistih večnih obljub ne cenimo previsoko, ki nam jih ministerstvo le v zraku riše — stori pa malo ali nič. Zato smo se posebno ogreli, ko nam je poslanec Šuklje izpovedal, da bode morda treba taktiko spremeniti v opozicijo! Ne samo, da nam je poslanec v naša srca videl in in govoril, kakor želimo in zahtevamo, izrekli smo, ne naravnost, da naši zastopniki z vso energijo gledajo, česa pridobiti, ako je pa vse zaman — živela opozicija! Z obljubami ne dosežemo itak ničesar.— Oziraje se na sedanjo delavnost našega zastopnika in pa na bodoče njegove namere, je poslanec popolnem vreden svojega mandata! Zbor volilcev vo-tiral mu je jednoglasno zaupanje! Prav. Uverjeni smo, da je poslanec tudi slišal glasove svojih volilcev, na katere se ima ozirati. Zlasti opozarjamo svojega poslanca na ministra Gautscha, ki je prišel „ne zidat, nego podirat." Šolnino na srednjih šolah nam je povikšal, girana zijo v Kranj i vzel itd. — he, kake pridobitve za nas Slovence. Se spremembami na spričevalih, klasifikacijskih notah — kaj ti je s tem pomagano ubogi slovenski narod? Ker stavimo vse zaupanje v poslanca Šukljeja, uverjeni smo, da bode povzdignil svoj glas o pravem času in ako defenzivuo ne pribori svojih zahtev, naj postopa ofenzivno! To mu bodi bodoča taktika ; ta devizo narekovali so mu oni volilci, ki so mu poslanstvo izročili! Živio Šuklje, živeli slovenski poslanci v opoziciji. Iz Ilirske Riatriee 22. avgusta. [Izviren dopis.] Tržaška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ni več sama, sestrico ima v Ilirski Bistrici ; včeraj popoludne je bil namreč tukaj ustanovni zbor ženske podružnice za Bistriški okraj. Zborovanje je bilo v Čitalnici, a ne — kakor se je nameravalo — na prostem, ker to zaradi slabega vremena ni bilo mogoče. Veliki dež, kateri je lil celi popoludan, in neljuba pomota, da neso bile na zborovanje povabljene vse gospe in gospodičine, katere so se bile že upisale za družabnice, zakrivila sta, da udeležba ni bila tako mnogoštevilna, kakor se je smelo pričakovati po sijajnem uspehu upisa -vanj a. Zborovanje otvorila je pooblaščenka glavne družbe, gospa Zofija Šabčeva, uaglašala pomen in korist podružnice in dolžnost narodnega ženstva podpirati jo, zahvaljevala se vsem tovaršicam, katere so podružnici pristopile, in toplo pozdravljala one, katere so se udeležile zborovanja. Potem je ista povabila zbor, naj si izbere prvomestnico, katera bode vodila zborovanje. Prvomestnico izvoljena ista gospa predstavila je zboru p reč. g. de ' kana Trnovskega J. Vesela kot zastopnika glavne družbe, kateri potem poprime besedo pojasnuje namen in potrebo družbe sv. Cirila in Metoda, poudarja, kako daleč že sega potujčenje slovenskega naroda, kako so nekdaj Slovenci in Čehi bili sosedje, katere je le Donava ločila, — in kaže na sedanje žalostne razmere posebno na Koroškem, kjer se otroci slovenskih starišev ne morejo uspešno učiti krščanskega nauka v nobenem jeziku ; v nemškem ne, ker se ga ne morejo toliko naučiti, v slovenskem ne, ker ne znajo slovenski brati. Dolžnost je naša braniti Be narodnega pogina, zato radostno pozdravlja rodoljubke, katere so si osnovale prvo žensko podružnico na Kranjskem. Živilo! Za tem so se razdelila pravila in knjižica „Tisočletnica Metodova", pravila glavne družbe in podružnice prebrala in vsprejela. Na to se je vršila volitev začasnega načelni štva. Prvomestnico je bila izvoljena gospa Zofija Šabčeva, namestnico gospa Pavlina Bachma-nova, blagajnico gospa Ivanka Lica nova in tajnico gospa Marija Hodnikov a. Za tem prebere prvomestuica brzojavni pozdrav Tržaške ženske podružnice, kateri je bil radostno vsprejet. Sklepaje zborovanje, pravi prvomestnica, da bi bila borba Slovencev z nasprotniki še mnogo težav-neja, ko bi nas ne branile postave, katere nam je dal premili naš vladar, zatorej trikratna slava presvetlemu cesarju Franu Josipu I. in slava vsej ce-sarskej rodovini! S tem je bilo zborovanje zvršeno. Upisalo se je do zdaj v podružnico 12 usta-novnic, 62 letnic in 21 podpornic — torej 95 rodoljubnih Slovenk, a gotovo je, da se bode to število v kratkem še pomnožilo. Zastopane so te-le vasi: Bistrica, Trnovo, Koseze, Bitinje, Prem, Smer je, Zagorje in mlini ob Reki. Kakor pri vsakem rodoljubnem delu, pojavili so se tudi o tej priliki neverni Tomaži, kateri so prorokovali, da ne bo nič, da je premalo unetosti mej ženstvom itd., — a naposled so se čudom cu« dili lepemu uspehu, kateri se je v dobrih dveh tednih dosegel. (Za tukajšnjo moško podružnico potre- Zagledavši jo odložil je sveto pismo polagoma in tiho in nikdo ni besedice o tem opomnil. Polagoma se je toliko opomogel, da je lehko šel iz svoje sobe. Odslej je redoma posedal pri levi v družbini sobi. Neki dan je že več ur tako posedal in v ogenj gledal. Ves utopljen v svoje misli izpozabil je vse krog sebe; kar se je nenadoma ozrl ter hčeri, ki je bila sama v sobi, zaklical: „Mabel, prinesi mi zemljekaze!" Slušala ga je nerada in vsa se tresoč. Ko mu je zvitek položila v roke, držala ga je še vedno, kajti mislila ga je prositi, naj se ne razburja s tem strahovitim predmetom ; a to je opustila zbog otroškega spoštovanja. Njegovo vedenje je bilo kaj do ločno. Zato mu je izročila vse zemljekaze in zapiske ter je tik njega stoje opazovala njegovo početje Na nje začudenje je prav premišljeno razpel zunanji zemljekaz ter ga brez obotavljanja pretrgal prek srede in kosca v ogenj vrgel. Potem je razvil drugi zemljekaz, tretjega, četvrtega i. t. d. ter je z vsemi isto storil. Vse je sežgal. Kolikor zel6 se je Mabel tudi bala teh lažnih načrtov bodoče sreče, vender je nenadoma strmela ter se nekoliko tresla gledavši, kako je oče ugono- bival zarumenele listine in zemljekaze, katere je bila zmerom z nekim strahom opazovala. A znova so jo umirili mirni zadovoljui smehljaji, s katerimi jo je oče pogledoval, ko je bil vse uničil. Še bolj pa je spregledala razumno njegovo početje, ko je roko položivši na sveto pismo na mizi svečano rekel: „Mabel, v bodoče je to moj jedini zemljekaz; in jedina pot, 8 katero se imajo vse moje misli pečati, je ona, ki k večnemu pokoju pelje. Le predolgo sem hrepenel po minljivim ter sem izpozabil, kar v večno življenje vodi. Otrokom sem hlepel po bogastvu, katero pa bi jim bilo le nevarna zanjka. In otroci so brez moje pomoči iskali in našli biser največje vrednosti Da, Mabel, kar zaslepljen sem bil glede* na blagostanje svoje rodovine; pa Bog je za me in za moje več in bolje preskrbel, nego bi jaz bil zahteval ali mislil." „Oče, vsi smo prav srečni," rekla je Mabel, dosta srečniši nego oni čas, ko nas je svet zarad velikega bogastva zavidal." »Draga! to vidim sedaj so sedaj razumem," rekel je stari mož z radostnim smehljanjem. (Daljo pilh.) bovalo se je več kakor pol leta, da se je nabralo kakih 30 družabnikov, mej katerimi so tudi nekatere gospe.) V čast rodoljubnega ženstva Bistriškega okraja bodi tu povedano, aa ni jedna izmej vseh, katere so bile vabljene, ni odrekla pristopa k podružnici. Pač — jedna gospa se je vender našla, katera se je branila pristopiti, ali ta plemenita gospa ni domačinka Bistričanka. Morebiti je nemškega rodu? O kaj še — v beli Ljubljani je tekla njena zibelka, slovenskih starišev je hči, in dober je zaslužtk, katerega išče njen gospod soprog — potomec znanega unetega Slovenca in Slovana — mej čisto slovenskim prebivalstvom Bistriškega sod-nijakega okraja, — ali mrzko je vse drugo, kar prihaja od inferiornih Slovencev, — mrzek njih jezik, mrzko občevanje ž njimi! Kdo izmej prave gospode bi se tako ponižal, da bi se družil Ž njimi? Zakaj to omenjamo? Ne zato, ker gospa ni pristopila k podružnici — svobodno je vsakemu pristopiti uli ne — temveč zavoljo motivacije, s katero je odbila dveh čaBtitih dam osobno vabilo: „Kaj bode meni vaša družba, — jaz sem upisana v „Schulverein"!" — Tako je odgovorila visoka ta gospa. Dobro, da se poznamo; to se nam še sanjalo ni, da ima glasoviti „Schulverein" tudi mej nami svojo častilko in družabnico. Imej jo, ali mi pravimo: Kdor zaničuje Slovence in podpira njihove zatiralce, ne išči kruha mej Slovenci, sicer se nam ne bode zdel „nobel". Basta! Želeli bi bili mladi podružnici tudi od neke druge poklicane strani malo manj malomarnosti, katera bi se lehko krivo tolmačila. Nikdo ne odtegni narodnemu ženstvu moralne podpore! Konečno izrekamo — želeč novi podružnici mnogo uspeha in požrtovalne vztrajnosti — svoje prepričanje, da bi se dale tudi v drugih krajih naše slovenske domovine osnovati jednake in še močnejše podružnice, ako bi bilo manj mlačnosti in malomarnosti, a več trdne volje in narodnega ponosa. V to ime Bog pomozi 1 Iz Topile 19. avgusta. [Izv. dop.J Majhen je naš kraj in vsled tega tudi majhno število prebivalcev, a velika je lojalnost, s kojo so se zopet letos odlikovali vrli Topličaui o priliki rojstnega dne oušega presvetlega cesarja. Na predvečer so že vihrale cesarske in narodne zastave z javuih poslopij in bile vse hiše razsvetljene. Krasno odičen je bil kuežev grad, potem pa tudi jako okusno vojašnica. Bil je mirozov Topliške godbe, katerega se je udeležilo mnogo občinstva. Zjutraj ob i. uri je igrala godba budnico po ulicah. Ob 9. uri je bila sv. maša v farni cerkvi, katero je služil gospod župnik Bab-nik z asistencijo. Navzočui so bili vladni svetnik g. J. Hočevar, polkovni zdravnik g. Tnurnwald, nad-poročnik g. Andrijan, župan in poveljuik gasilcev g. Kulavic, več drugih gostov, vojaki in tukajšnja požarna bramba z godbo. Petje cerkveno oskrboval je mej sv. opravilom šolski voditelj g. Kalinger s posebno spretnostjo Pri tej priliki moram pohvaliti izvrsten glas tukajšnje pevke Mete in moški kvartet. Videlo se je, da so pevci Topliški prav dobro izvežbani, kar je omenjenega gospoda gotovo veliko truda »talo. Po dokončani službi božji so defilovali vojaki in brambovci z godbo na čelu pred svojimi predstojniki. Ob uri je bil slavnostni banket imenitnejših osob v Gradu. Pri istem je napil zdravico g. Thurnvvald na presvetlega cesarju, za njim pa gosp. župnik llozman ua cesarja in cesarico. Pri banketu je svirala godba. Točno ob 4. uri popoludne so se zbrali vojaki in gasilci na glavnem trgu ter potem z godbo odkorakali v prelepo okrašen park, kjer se je na to pričela ljudska veselica. Godci so godli, mladina je pridno plesala in Topliški pevci so nas razveseljevali s svojim ubranim petjem. Le škoda, da je bilo vreme neugodno, drugače bi se bili še veliko boljše zabavali. Za to pa, da se je ta dan tako slovesno praznoval, stekel si je največ zaslug naš vrli gospod župan, kojemu se danes javnim potom najiskreneje zahvaljujemo za njegov trud in požrtovalnost. _ Domače stvari. — (Iz Celovca) 22. avgusta: Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda Tomo Zupan se je z zastopniki 4 biskupij poklonil danes imenom družbe Celovškemu kuezoškofu Kahn-u. Spremljali so g*> kan Debeljak; vodja prof. Legat j župnik Še ♦■»inik Flego; prof. Paučur; žup- Du *••»*. Kržič; mestna kaplana - deputacijo uzorno *bi želi božjega blagoslova in naj je duhovščini in ljudstvu po Koroškem priporočena. -- Sam je blagovolil potem razkazati poslanstvu svojo lepo palačo in je vso omenjeno družbo, posebno še iz tega razloga, da je prišla od tako daleč Častit Andreja Einspielerja, povabil k sebi na obed. — (Dijaški veselici v Rudolfovem) došli so nastopni telegrami: Benetke: Junaškemu studenstvu slaven-skemu k dnešni jeho slavnosti volam srdačnS: Na zdar ! Jur. dr. Edvard Lederer. Z Frahf. Idrija: Vsem udeležencem srčni „Na zdar!" Rupnik. Kamnik: Živeli zbrani dijaki, živeli gostoljubni narodni Novomeščanje. Brešar, JanežiČ. K r š k o: Vsem zbranim abiturijeutom, upu slovenskegs naroda, kliče sokolski: „Na zdravje!" Ljubljanski Sokol, Valentinčič starosta. Vipava: V duhu z Vami praznovaje veselico podajajo Vam roko v bratski pozdrav in kličejo: Slava! Kostanjevec, Poljšak, Petrič, Florenini Višnja gora: Zavednemu slovenskemu dija-§tvu kličemo gromovit: Slava! in Živio! Zbranim dijakom klićemo gromovit: Živio! Dijaki Jurja Ščavniškega. Ljubljana: Tisoč zdravic pošiljajo vrlemu slovenskemu dijaštvu GregoriČ, Turkovi. Idrija: Pri VVolfovi slavnosti zbrani Ljubljanski, Goriški, Mariborski dijaki kličemo vsem udeležencem i Živio! Slava! — (Društveno poslopje katoliških rokodelskih pomagačev v Poljskih ulicah) je že dogotovljeno in se bode prihodnjo nedeljo blagoslovilo. Vse poslopje je jako solidno in praktično zidano. V pritličji sta dve bralni sobi, prostorna restavracija s čedno kuhinjo, stanovanje za hišnika, soba za tujce, kopelj. V prvem nadstropji prostorna in lepa društvena dvorana, spalne sobe za društve-nike, ki nemajo stanovanja pri mojstrih, soba, ki je že oddana v najem itd. V drugem nadstropji sta dve jako lepi zasobni stanovanji z lepim razgledom na Kamniške planine. Pod restavracijo je lepa klet, prostorna dovolj za par sto veder. Zadaj bode društveni vrt s kegljiščem. Kdor Bi ogleda lepo fasado in vso notranjo tako prikladno uredbo, bode jedva verjel, da se je vse to s prostorom vred zgradilo za 27.000 gld. Društveni načelnik g. Gnezda si je s to hišo postavil lep spominek in stekel velike zasluge za društvo. — (Ogenj.) V Tschinkelnovi tovarni v Ljubljani začelo je včeraj popoludne ob 5. uri goreti. Vnelo se je' v sušilnici, kjer se suši ovočje. Na srečo so hitro priskočili mnogoštevilni delavci in ogenj kmalu udušili. Le tej hitri pomoči je pripisa vati, da ni nastal velik požar, zlasti, ker tovarniško vodstvo prostovoljne požarne brambe ni poklicalo na pomoč. — (Na Reki) bila je preteklo nedeljo desetletnica tamošnje požarne brambe, ki se pa ni poSebno obnesla, kajti deputacija požarne brambe Ljubljanske, ki je bila tudi prisotna, se ne izraža ravno preveč laskavo. Ureditev bila je vse prej nego dovršena in nekateri ognjegasci so nam zatrjevali, da jim je žal, da so sploh šli na Reko. — (Razpisana) je služba učitelja na jedno-razfednici v Poljanah. Plača 400 gld., službena do-klada 30 gld. im stenovanje. Prošnje do 16. septembra na okr. šolski svet v Rudolfovem. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 23. julija. Koburžan semkaj dospel, naudušeno vsprejet. Župan ga pozdravil, da je obljubo držal in prišel na Bolgarsko. Koburžan odgovoril priporočujoč jedinost. Zmernost bode iz Bolgarske napravila idejalno, jako močno državo. On upa na Porte spravljivo mišljenje. Sofija 22. julija. Nemčije diplomatski agent, baron Thielinann, dobil ukaz, naj odpotuje v Darmstadt. Rim 22. julija. V rimskem letovišči Tivoli začela je kolera. Veliko poletnih gostov ostavilo Tivoli. Zahvala. V najprijetnejšo dolžnost svojo iskreno zahvalo yw blagohotno pripon-v Idriji dne^1 in povoljer'' viti ki so ^sti nemo mestnemu odboru' za zdatno gmotno podporo, knezošlrofijskemu zastopniku, prečest, g. kanoniku Ur basu, in domačim gg. duhovnikom za daritev slovesne sv. maše in prijazno udeležbo, preblago-rodnemu g. J. Novaku, c. kr rudnijskemu nad svetniku, za njegovo gostoljubnost, zanimanje in požrtvovalnost, visokočast. gg. c. kr. okrajnemu glavarju Rusu, državnemu poslancu dru. Poklu-karju in deželnemu odborniku dr. J. Vošnjaku, da so slavnost počastili s svojo navzočnostjo, slavnemu pisateljskemu društvu za prijazni pohod, čest. društvu „Slavec* za lepo navdušeno petje, vrli rudarski godbi za neutrudljivo sviranje, Idrijskemu delavskemu bralnemu društvu in čitalničuemu pevskemu zboru za pomoč pri pripravah in pri petji, slavnemu veteranskemu društvu in oddelku uniformovanih rudarjev, milim svojim rodoljubnim gospem in gospo-dičinam, ki so v proslavo krasnega narodnega praznika toliko lepega in vzglednega storili. Slava! V Idriji, dne 20. avgusta 1887. Odbor za VVolfovo slavnost. Avstrijska speclfatiftefa; Mnogoletna izkuvstva bo dokazala, da se je „Moli o v S eidlitz-prašek* pri vsakerSnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založit k t a Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (19—6) „LJUBLJANSKI ZVON" t* tuj i (192—111) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. TllJCl : 21.. avgusta. Pii t<>um Heflfter \» Lipsije. — Diiter iz Studt-garta. — Stampfl iz Trage. — Šunp iz Budimpešte. — Kudler iz Maribora. — Lenk s Krškega. — Mank grof, Ci-okovich, Duma, Manrer, Litscher iz Trsta. — Kummer iz Gorice. Pri »»»»ll^lt dr Benda iz Berolina. — Hoffmann iz Dunaja. — Ledner iz Prage. — Ginzel iz Plzna. — Kolo-jani iz Trsta. Pri »vatr ljubem eeaarjl: VVechsol iz Monakovega. — Pethoveo iz Zagreba. — Svoboda \n Trsta* — Bntič iz Ajdovčine Pri Virnntu: Rohrmann, Valinjen iz Trsta. — Krištof iz Goric. — Rossi iz Pulja. — Mullev z Vrhnike. — Murgel iz Veličin Lašic. V deželnej bolnici: 20. avgusta: Marija Mazi, gostija; 50 let, za vodenico. 21. avgusta: Matija Skube, mizarjev sin, 7 let, za vnetjem obistij. — Janez Kunaver, delavec, 28 let, za je-tiko. — Josip Makovec, gostač, 75 lit, za starostjo. 22. avgusta: Martin Krilc, delavec, 52 let, za plm'- nico. Meteorologičiio poročilo. S Casopa-lj^jJ Ten*. a zevanja ,7^''j perutur« Vetrovi Nebo *> 17. zjutraj 780-50■■. | 12 0 C si./.ah. obl. * 2. pop. 1788 69 sa. I 17 2° C si. vzh. obl. ci 9. »ve6er'7:{«-:Wmm. 12 4 C hI. vzH jas. Mo krina v mm. 0-001 Srednja temperatura 13*5°, za 4-r,° pod noruialom. IDvLinaoslsrsi borza dne 23. avgusta t. 1. dzviruo telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81-55 — gld. Srebrna renta.....„ 82-85 — „ Zlata renta...... „ 112 70 — „ 5°/0 marčna renta .... „ 96* "5 — „ Akcije narodno banko . . „ h85*— — „ Kreditne akcije...... 281-90 — „ London......... „ 125 80 — „ Srebro........, —•— — , Napol!........ „ 9'9"> — „ C kr. cekini...... „ 5*94 — „ Nemške marke....., 6155 — m 4"/,, državne sreOko Iz I. 1854 25'> gld. 129 gld Državne srečke iz 1. 1864 100 r 164 „ Ogerska zlat* renta 4%...... 100 , Ogerska papirna renta r>' „..... 87 , 5% štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ Dunava reg. srećke 5°/„ . . 100 gld. 119 „ Zemlj obe. avstr. 4»/i°/0 zlati zaBt. listi . 123 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — w Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ Kreditno srečke.....100 gld. 180 „ Rddolfove srečke .... 10 . 20 „ Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 , 107 „ Tramniway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 226 „ danes 81- 55 82- 85 112-85 M6-45 885 — 282- — 126-80 9 95«/, 594 61-52'/, 50 kr 25 60 , 45 J 50 50 , 50 n 25 „ 80 , 25 ; 50 l m se vsprejmo na hrano in v stanovanje na Sv. Petra cesti št. 37. (598-i> Praktikanta, mladeniča, ki je dovršil četrti gimnazijah)! ali realni razred ali pa trgovsko šolo, tei je zmožen slovenskega in nemškega jezika in razume vsaj nekoliko tudi itat janščine, vsprejme slovenska tvrdka v Trstu, ki se peča z jedilnim blagom na i'ebelo. — Ponudbe M prosi: P. ». At. 2, poste rostante Trat. (597—1) rVanoi« ^ 8* more vriifti od 1 do 10 let v majhnih UfcJflClI j mesečnih obrokih, reelno, diskretno in po HMBaMBaMsrt 1J Tli so izšle in se dbbivajo po znižani coni Bledeče knjigo': Ivnn /ho^r. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. JČf-USnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25' kr., po pošti 30 kr. ■incz Ncrrhr|aiit. Roman. Spisal grof A. K. "tolštoj, poslovenil J. P. — MI. 8*, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti BO kr. SV Iskl župnik. Roman. Spisal L. IIalhy, poslovenil Vinko, — Ml. K'', 209 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. 2Ra dragcfcteiilin korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8", 141 stranij. Sta&e 20 kr., po pošti 25 kr. Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal lienć Lefebvre. Poslovenil „■ * 0 Stat nomini* umbra. Ml. 8', 585 stranij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. Junak našega časa« Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8\ 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Diihrovskl. Povest. Spisal A. S. Puikin, poslovenil J. P. — Ml. 8% 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. M o v. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Milovrh. — Ml. 8°, 32 p6L Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal « * » Stat nominis umbm. Ml. 8', 19 pol. Cena 40 kr., po poŠti 45 kr. Tr|Je javni govori. Tri tltat v Hiuretii Klinu. Govoril prof. Fr. Wiesthaler. — ŽenMtvo v »lovenaki' n&rodni peanl. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeaiine d* Are, tlevleta orleanMhra. Govoril prof. Fr. Šuklje. Ml. 8°, 134 strauij. Cena 20 kr., po poŠti 25 kr. Zia, zn.Ižistra.o ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografya, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Rajč Boi. — Prešern, PrešoMn ali Fresiren, spisal ^V. Levstik. — Telečja pečenka, novela, »pisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vodnjak. — Čegriva bode, noveliea, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenls, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnino, za posamezne zvezke pa 5 kr. Učenci (591—3) dobe dobro lirano in stanovanje po ntzki ceni v Nemških ulloah št. 6, I. nadstropje. i Boks & Drops, ibMo (melMCB) i 1 in vse druge trgovinske j| FRANC ŠUMI, I Kongresni trg št. 13 (pri Fischerji) in fine sladčice iSBđclnjc v Ljubljani 0?92—10) Lastnina in tiBk „Narodue Tiskarne".