St. 21b pttnniapntzuvgraimomitmntcaupiflD V T- jlsfisja. i?' - poođeMek. vmk dan ljutraj AsiSkepr " I. nsdslrotfe Dopisi nsj frfstnn rc *preJc«asjD, rotopist se IProf. F. Perle. — Usta* tiskarna rnača za mtste L 7.—, 3 mesece L 2b inoacmstvo tnescčn« 5 lir veC. — o: uHea sv. dnUtvu. HeteeeHr?««: f _ v^oVOCB? p tfj&i* . at Edtnor ^ - ta celo l« Mi uprave 6 tortK s* Mptemora 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLJX IN OST Številke v Trata in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent hvale, poslenice in vabita po L I.—, oglasi denarnih zavodov ps L S. — Mati oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Ogiaai, ta reklamacije se poSHjajo izključno uprav* edinosti, v Trata, alfea sv. ftaiiflka AsiSkega dtev. 20, L nadstropje- — Telefon uredoiitva in npsavs Urez ovinkov, da je namen Gentilejeve šol. reforme, kolikor se tiče novih pokrajin, ta, da spremeni Slovane in Nemce v Italijane. Vlada se torej ne zadovoljuje s tem, da postanejo Slovani in Nemci dobri italijanski državljani, temveč hoče, da bi se tudi narodno preobrazili in prelevili v Italijane. Taka je najavtentičnejša in najnovejša razlaga Gentilejevega zakona o ljudskih šolah. Če pa si ne delamo mi prizadeti Slovani in Nemci nikakih iluzij, če ne pričakujemo po takih krutih izjavah nikakega zboljšanja nagega položaja v šolskem in kulturnem oziru. temveč moramo biti pripravljeni na še hufši pritisk, potem si menda tudi vlada ne dela nikakih iluzij, temveč računa tudi ona s tem, da bo naše in nemške ljudstvo storilo vse, da bo uporabilo vsa dovoljena sredstva, da odvrne od sebe nevarnost narodno-kulturne smrti. Dve sta poti. po katerih se more razvijati naša akcija: a) posredovanje pri vladi, da popravi krivico in da izda za šolstvo narodnih manjšin posebne in pravične predpise; b) prispevanje — po naših močeh — k splošni zmagi mednarodnega manjšinskega prava, ki ga je v načelu sprejelo Društvo narodov ,in ki ga je tako sijajno zastopal naš poslanec dr. Wi!fan na konferenci interparlamentarne unije z govorom, ki smo ga objavili v nedeljski številki našega lista. Prva pot je najdirektnejša in najkrajša ter je v najpopolnejšem skladu tudi z interesi dražve same. Vsled tega je poslanec Wilfan v rimski zbornici slovesno izjavil, da bi bilo naše ljudstvo najzadovolj-nejše, ko bi ostalo manjšinsko vprašanje v Italiji čisto notranje vprašanje. Kakor je ^čitateljem že znano, je obljubil ministrski predsednik Mussolmi našim in nemškim poslancem ob otvoritvi zbornice, da bo sklical posebno konferenco, na kateri se bo podrobno razpravljalo o, zahtevah obeh narodnih manjšin. Mi bi bili prvi, ki bi z radostjo pozdravili uspeh take konference, ako bi nas rešila pogubne kulturne borbe, ki nam jo vsiljuje sedanja politika m od katere tudi država nima nobene koristi. Toda aH se je po onih izjavah ministra Casatija mogoče nedejati takemu uspehu, ki bi ga mogli Slovani in Nemci pozdraviti kot rešitev tega velikega in kočljivega vprašanja? Druga pot bi bila indirektna, nerazme-roma daljša in bi zahtevala od prizadetih narodnih manjšin nesorazmerno večje vztrajnosti m odporne sile. Toda dejstvo je vendar, da ideja posplošenja pogodb o zaščiti narodnih manjšin in o njih raztegni-tvi tudi na one države, katere niso sprejele tozadevnih formalnih obvez, napreduje, počasi sicer, toda stalno. To načelo je bilo sprejeto in potrjeno od Društva narodov kakor tudi od Interparlamentarne unije. Prej ali slej se bo moralo tudi praktično izvajati po vseh državah. Iz tega sledi za nas pouk, da Po eni ali drugi poti zopet pridemo do svojih pravic. O tem ne more biti nikakega dvorna in vsako obupovanje bi naš položaj v šolskem pogledu samo poslabšalo. Potrebna je vera v zmago pravice in vztrajnost. Dotlej, do- kier ^^^lEtePlozlJii v foSlstooskem krožku memkaJ1hT£yf organizacij, da rešimo, 2 mrtva, 5 ranjenih kar se kljub vsej neizprosnosti šolske re- FIRENZE, 8. Včeraj popoldne, ko so se forme še reitti da. To je ona drobtina, la IvrSle v sedežu fašistovskega krožka pri-se je privožČila v obliki dodatnih ur pravc za sprevod po mestu ob priliki zbi- iz slovenščine in hrvaščine. Take dodatne r^nja fašistovskih čet, je nenadoma s stra-ure pa se dovolijo le za tiste učence, kate-1 šnim pokom razpočil naboj. Na mestu je rih stariši naznanijo ob začetku šolskega bil takoj mrtev četnik Pezza Enrico leta tozadevno željo. Edum, kar je pustil zakon slovanskega od naših preisnuh novi šol je U drobtina, katera se ne sme poteptati pod nogami, temveč jo moramo rešiti. Sveta dolžnost vsakega slovenskega in hrvatskega očeta, vsake nase matere je, da zahteva ob začetku šolskega leta za svoje otroke dodatne ure iz slovenscme oziroma hrvaščine. Toliko v Trstu kolikor na deželi naj stariši že sedaj mislijo na to svojo dolžnost, izobraženci naj poučijo manj zavedne, tako da ne bo niti enega slovanskega otroka, ki bi ne bil vpisan za dodatne ure iz materinega jezika. Ako bi se zgodilo, da bi prišli po lastni krivdi ob to edino drobtino, bi s tem ne samo zagrešil* pravo izdajstvo nad svojo narodnostjo, temveč bi se taka nemarnost izrabila proti nam samim kot dokaz, da odobravamo poitalijančenje naših šol, ko pač odklanjamo celo še one pičle pravuTe, ki nam jih novi zakon nudi. To se ne sme zgoditi! ter smrtno ranjen Canpesi, ki je zvečer umrl v bolnišnici. Ranjenih je bilo poleg tega še pet fašistov, med njimi tudi neka gospodična v črni srajci. Po mestu se je takoj pomotoma razširila vest, da je bil izvršen atentat na krožek. Kongres »Dante Alighieri» na Reki REKA, 8. Danes ob 10. uri se je vršila v gledališču «Verdi» svečana otvoritev 29. kongresa znanega propagandnega društva «Dante Alighieri*. Navzočni so bili med drugimi prosvetni minister on. Casati, minister državnega gospodarstva Nava, državni podtajnik Celesia ter general Vac-cari. Goste je pozdravil občinski komisar oomra, Divorio. Za njim je stopil na tribuno podpredsednik društva sen. Luigi Nava, ker je bil predsednik Paolo Boselli odso-Končno Občni zbor mm narodov »^"lil^^lS Jugoslavenski krajpode ▼ Rim BEOGRAD, 7. Ob priliki zadnje konference med italijanskim ; poslanikom generalom Bodrerom in jugpslovenskim ministrom zunanjih poslov dr. Vojo Marinko-vičem je bilo dogovorjeno, da se minister Marinković pri povratku iz Ženeve sestane z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem v Milanu. Na tej konferenci se ima pretresati vprašanje razmejitve za sklicanje mednarodne konference za razorožitev 2ENEVA, 8. Po govorih angleškega in francoskega ministrskega predsednika na zborovanju Društva narodov se je vsa pozornost delegatov osredotočila na problemih razorožitve in razsodišča. Pojmi so se na podlagi izjav zastopnikov še drugih držav razčistili, nakar je bila po ponovnih prizadevanjih in toplemu prigovarjanju _ ___ ^_______ , Herriota in MacDonalda soglasno sprejeta med Jtalijo in Jugpslavijo. Razpravljalo se sledeča resolucija: j bo tudi o balkanskem vprašanju. «Novo- « Občni zbor Društva narodov je vzel na j ^ opozarjajo, da se ne sme pozabiti, da znanje izjave zastopanih vlad ter ugotavlja j eksistirajo še danes različni revohicijonar-z zadoščenjem, da je v njih podana podla- j nj komiteti v Bolgariji in Albaniji, ki imajo ga za sporazum, ki stremi po ustalitvi j baje svojo podporo v Rimu. V tej zadevi končnega miru; ter sklene: «Za ublažitev nesporazumljenj, ki ostajajo po podanih izjavah in da se bo po dosegi splošne sprave moglo v najkrajšem času sklicati mednarodno konferenco o oboroževanju se pooblašča. «1. — tretja komisija, da prouči listine, ki se tičejo zašičte in skrčenja oboroževanja; «2. — prva komisija dobi nalogo, da prouči posebne dogovore glede načina za reševanje sporov, dalje ima ta komisija proučiti, v koliko se dajo ugotoviti meje 36. člena, 2. paragrafa pravil mednarodnega razsodišča in to v svrho olajšanja sprejetja te klavzule in z ozirom na prizadevanja za utrditev varnosti držav in za bodoče reševanje sporov, ki nastati med državami, z miroljubnimi sredstvi. Za to resolucijo so glasovali vsi nače1-niki 45 navzočnih delegacij. Zvečer v soboto sta nato odpotovala MacDonald in Herriot z istim vlakom. Rnmftiiittt h Murnu! KtnOIe BERLIN, 8. Tukajšnji listi se prav malo bavijo z razpravami . na občnem zboru Društva narodov; le «Vossische Zeitung* in «Vorwaerts>» razpravljata o možnostih pripustitve Nemčije v Društvo. Ker je neki angleški list naznanil, da namerava MacDonald takoj po svojem povratku v London stopiti v stike s Strese-mannom, opozarja «Kreuzzeitung», da bi bilo treba v tem slučaju postopati z največjo previdnostjo. Po mnenju tega lista je Herriot govoril zelo spretno in je v bistvu ostal na svojem stališču. List povdarja tudi, da je končno zmagal Herriot nad Mac-Donaldom in to tudi zato, ker da so dnevi MacDonalda šteti. Drugo glasilo desnice, «Deutsche Ta-geszeitung», se strinja s to strogo sodbo o sedanjem delovanju v Ženevi ter izjavlja, da bodo vse pogodbe brez prave podlage, dokler bo Nemčija ostala izključena od sodelovanja pri reševanju evropskih vprašanj. Nemška nota o odgovornosti za vojno. Ravnatelj lista «Vossische Zeitirog*, ki se nahaja v Ženevi, je bil sprejet od Herriota, ki je z obžalovanjem izjavil, da ne more govoriti o francosko-nemških odnosa jih. «Vi veste — je vskliknil Herriot —, da sem v Londonu deloval za dosego sporazuma. Vest nekaterih listov, da namerava Nemčija poslati zavezniškim vladam noto glede vprašanja o odgovornosti za vojno, mi brani — rečem vam odkritosrčno —, da hi vam mogel podati neko izjavo. Zaeokrat bom počakal, da prejmem to noto, in bom v slučaju potreibe nastopil z največjo energijo*. V resnici so kmalu za tem odgovorom prejeli ministrski predsedniki Francije, Anglije in Belgije pismo kancelarja Manca, ki pravi, da se čuti prisiljenega objaviti proglas nemške vlade, kjer se na svečan način odklanja vsaka odgovornost Nemčije za vojno. Kancelar Mane dostavlja, da je odložil svojčas objavo te note, ker da ni hotel motiti londonskih pogajanj, ter zagotavlja, da nima ta objava nikakega pomena za potkiko Nemčije napram londonskim dogovorom. Francoski protest proti Marsovi noti PARIZ, 8. Ministrski predsednik Herriot je takoj po prejemu note kancelarja Marsa pooblastil francoskega poslanika v Berlina, da nsj sporoči nemški vladi, da bo ta nota napravila mučen vtis na francosko javno mnenje in da odklanja francoska vlada odgovornost za posledice, ki bi mogle iz tega nastati. je je treba, da pridemo enkrat do čistega, da se more priti do iskrenega in resnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Na tem sestanku se bo tudi govorilo o pose tu ju-goslovenskega kralja in kraljice pri italijanskem kraljevskem paru. Poset bi se imel vršiti po povratku jugoslovanskega kraljevega para iz Pariza in Londona. Razmejitev med Ju$osla«!]o In Albanijo Mednarodno razsodišče je prisodilo samostan sv. Nauma Albaniji HAAG, 7. Poslaniška konferenca spor, ki je nastal med Jugoslavijo in Albanijo radi ozemlja pri samostanu sv. Nauma, predložila mednarodnemu razsodišču v Haagu. Razsodišče je izdalo razsodbo, v smislu katere pripade omenjeni samostan Albaniji. S tem je razsodišče zaključilo 5 redno zasedanje. Nevolja v Beograda BEOGRAD, 8. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila veliko ogorčenje vest, da je mednarodno razsodišče v Haagu potrdilo razsodbo poslanske konference od 6. decembra 1922., v smislu katere pripade samostan sv. Nauma Albaniji. Časopisje protestira proti priključitvi dela ozemlja, ki je Že pred vojno pripadalo k Srbiji, k tuji dsžavi; o vsaj zadevi bi morala sklepati narodna skupščina. Nekateri listi gredo celo tako daleč, da grozijo z izstopom Jugoslavije iz Društva narodov, ako bi svet Dtnitva ne privolil v revizijo razsodbe mednarodnega razsodišča, še posebno z ozirom na okolSčino, da je Jugoslavija predložila nove listine, ki govorijo za jugoslovenske zahteve. ZHBBttoJt miautafli poide« notranji idilični položni četoslovoike Ekonomska situacija pred parlamentom PRAGA, 8. S prvim dnem jesenskega zasedanja čehoslovaškega parlamenta je pričelo v Čehoslovaški zopet živahno politično življenje. Težišče zanimanja se je osredotočilo na finančne predloge vlade in na boj proti draginji, ki se očituje v interpelacijah, predanih od pristašev opozicije in od zastopnikov koalicijskih strank. Na interpelacije je odgovoril minister dr. Franke, ki je rekel da vlada sicer uvideva resnost položaja, vendar pa se vprašanja draginje ne more rešiti nezavisno od ekonomskih prilik izven države. Opozarjal je na težkoče vlade pri regulaciji cen za uvažano blago ter izjavil, da vlada smatra boj proti draginji za najvažnejše vprašanje današnje notranje politike. Vlada pripravlja zakon proti kontelizaciji, da tako nrepreči monopolizacijo produkcije in sporazumevanje producentov o višini cen. Prepričana je, da se morejo cene življen-skim potrebščinam znižati samo s pomočjo konsumentov. V to svrho poživlja na sodelovanje vse javne korporacije, posebno pa občine, da pričnejo boj proti draginji v okviru svojih kompetenc in v mejah možnosti. Najvažnejši korak vlade v tej smeri ten. Končno je minister Casati otvoril ----V ----V ' i" i j •__ 29. kongres «Dante Alighieri». Ob 15. uri predstavlja zakon, ki veleva da se pšenica ^ - mora pri mletju izkoristiti do 80%, da se na ta način doseže znižanje cen moki in kruhu. Po poročilu ministra Franke je bila odpotuje minister Casati v Rim. Spominska plošča pisatelju Nicolo Tommaseo ZADER, 8. S torpedovko «Impavido»> so prispeli semkaj državni podtajnik za pro-sveto, general Montanari in druge odlične osebnosti. Sprejel jih je prefekt comm. Ba-sile in vse krajevne oblasti. Prispel je tudi parnik «Piceno» s 460 kongresisti. Ob 10. uri se je razvil sprevod po okrašenem mestu ter se ustavil na trgu dei Signori, kjer se je odkrila spominska plošča pisatelju Nicolo Tommaseo. Govorila sta, burno pozdravljena, poslanec Negret-ti in poslanec Dudan, ki je proslavljal velikega dalmatinskega misleca in itaKjan-stvo Dalmacije. Po odgovoru zadrskega župana Fabiani se je podal sprevod k svečani službi božji v stolno cerkev. S proslavo je spojen tudi učiteljski kongres, ki se je otvoril ob 14. uri. Brezuspešna borba proti soivjetom v Georgiji MOSKVA, 8. Agencija Rosta je prejela iz Tiflisa: Georgijski listi prinašajo izjavo odbora za neocKisnost Georgije, ki pravi, da je organiziral v svrho vzpostavitve neodvisnosti dežele oborožen upor Georgij-cev in skušal dobiti podporo v Evropi, posebno v Franciji in AngHji; toda nade odbora se niso uresničile in upor se ni obnesel. Poskus se je spremenil v aven-turo, ki jo je oblast z lahkoto j>otlačiIa. Priznavajoč svojo zmoto, proglaša odbor za neodvisnost Georgije, da je vsako nadaljevanje oborožene borbe proti sovjetski oblasti brezuspešno in vsled tega nesmiselno. Zato predlaga v sam strankam, da takoj opustijo sleherni upor, razpustijo vse oborožene edinice in predajo oblasti vse orožje. Na podlagi teh smernic so bili razpu-ščeni v mestih in na deželi vsi odbori za neodvisnost Georgije. RIM, 7. Marodajna ob last v a so ugotovila, da je izginila iz izdelovalnice vrednostnih paffapev v Turintt gotova količina papirja, ki shfži izključno za trsk rentnih papirjev po 3Vk % • izp*atijivih nosilcu. Med tem ko si prizadeva putkljsbu oblastvo, da izsledi krivce, je ukrenilo finančno ministrstvo, naj interesiranci (lastniki rentnih papirjev 3y%%} stavijo te vrednostne papirje na ogled pri podružnicah «Banca dTtalia» v svrho ukrenitve potrebnih korakov. RIM, 8. Finančno ministrstvo poživlja vse one, ka imajo v posesti rentne papirje 3.50% (oamotidato) emisije iz 1. 190(2 in 1906, da jih položijo v lokalnih sekcijah kr. pokrajinskih zakladnic (Tesorerie pro-vinciali). Lastniki bodo prejeli od sekcij začasno pobotnico s kuponi za dvignjenje obresti ka zs«*adsjo 1. januarja in 1. julija 1925. Od 1. folija dalje bodo morali last- pobotnice; v zameno plcnibo polo* rad tirajo diSavas državna papirje. listov Podprefekt je odredil za-tednika «Idea del Povesti, ki diskredf-(StefJ Prefekt je dal zapleniti stranke «Popolo Valtal-ki bi znal kaliti javni gladio £ Bnese» mir. (StilU VICHfZA, K Tu sta bala zaplenjena dva tisto: «E1 Vmsntin* m «Bat>au». Prvi ker je hujksal ftt resoluciji, drugi pa radi svetovanj za Tifaaflm (SMJ otvorjena o teh vprašanjih zanimiva in obširna debata, ki je pokazala, da se večina ne strinja z imeonvanimi vladnimi predlogi, kajti od teh ne pričakuje mnogo uspeha. — Tudi poslanci koalicije so zatrjevali, da izkoriščanje žita in pšenice do 80% ne bo odstranilo draginje, pač pa bo v veliki meri poslabšalo kvaliteto moke. Ko se je izvedelo v javnosti, da pripravlja vlada te važne zakone, zainteresirala sta se občinstvo in tisk za zasedanje. To pričajo ne le polne galerije v parlamentu, marveč tudi pisanje vseh čeških listov, ki komentira jako obširno nove vladne Projekte. Medtem ko so agrarni časopisi zadovoljni z ukrepi vlade, ne smatrajo ostali lrsti koalicije tako reševanje draginjskega vprašanja za jako srečno. Vznemirljiva statk)Afc&a DUNAJ, 8. Te dni se bo vršil v Grazu mednarodni kongres za pobijanje prostitucije in proti trgovanju z dekleti. V svojem poročilu zatrjuje predsednik pripravljalnega odbora Hude, da je iz uradnih podatkov razvidno, da je v času od 1. oktobra 1919. do 1. maja 1920. izginilo iz samih velikih mest Nemčije brez sledu 3700 deklet in odraslih žensk. Večjidel da so te ženske padle v roke trgovcev, ki zbirajo dekleta ter jih potem oddajajo na Balkan in v velika mesta Amerike. V gotovih mestih Nemčije — kakor na pr. v Hamburgu, kjer je nič manj kot 30.000 žensk podpod policijskim nadzorstvom — obstojajo dobro organizirani uradi za trgovanje z dekleti. Slučaj trgovca Cornelinsa Ritter-ja, ki je poleti leta 1923 prodal na Nizozemsko kakih 50 deklet za 80 milijonov lir, dokazuje, kako da je dobičkanosna te vrste trgovina. Na omenjenem mednarodnem kongresu, ki hoče začeti ostro borbo proti takim gro-zovitostim, bodo zastopane vse civilizirane države. DNEVNE VESTI Politični položaj Politični položaj je v zadnjih mesecih po Matteottijevem umoru postajal čedalje bolj napet, tako da so nekateri Usti že pričeli razpravljati o padcu Mussolinijeve vlade. A Mussolini je v znanem razgovoru z ravnateljem liberalnega lista «Gioraale d'Italia» odločno izjavil, da pojde, ko se ga bo narod naveličal, m v tolažilo onim, ki se bojijo kakega krvavega prehoda iz sedanjega «revolucionarnega* stanja v normalno, je ministrski predsednik dodal, da ne bo takrat zaloputnil vrat za seboj. Te izjave niso nikakor prestrašile opozicijskega in liberalnega tiska, ki je še z ▼ečjo vnemo pričel napadati Mussoftnija sklicujoč se na ustavo, češ, da je še vedno v veljvai. Ta ustava je monarhična in ako hoče Mussolini iti mimo parlamenta, je še vedno tu kralj, ki ga lahko odslovi. Nekateri listi so se pri tem sklicevali tudi na zgodovino, češ, da je kralj Viktor Ema-nuel U. na tak način odslovil Cavourja. Morda je hotel opozicijski tisk s takim pisanjem indirektno vplivati na kraljevo osebo, da končno izreče svojo besedo. Muss) dne 1. sept. Pevsko društvo «Hirij*». Danes, torek ob 8.30 vaja za ženski zbor, ne za mc&ki, kakor je bilo sklenjeno v petek. — Pevovodja. • * • Vabim brate odbornike nocoj za 21. uro k izredni seji. — Podpredsednik. S. D. «Adrija». Vsi nogometaši II čete naj se snidejo dane« na športnem igrišču ob 7. uri. — Načelnik II. D. Ks N. Tommaseo. Danes točno ob 4.30 odborova seja. Odborniki so naproieni, da s« udeležijo polnoštevilno. —» Predsednik. Iz tržaškega življenja Smrtna uteha: dva delavca skočila pod vlak; eden pri Sv. Križu pri Trsta, dragi pa pred predorom v Rocoin. Današnja kronika beleži zopet dva slučaja samomora; tako so se torej zgodili v treh zadnjih dneh kar trije samomori. Kar pa je nekaj nenavadnega, je to, da so se zgodili vsi trije na eden in isti način. Evo poročilo: Težak Emil Matijašič, star 24 let, stanujoč v Barkovljah št., 315, se je nahajal v nedeljo zvečer v neki gostilni pri Sv. Križu pri Trstu. Pil je, da so se mu Ijudie kar ČudiH. Sele ob pozni irri je zapustil gostilniško sobo ter se napotil ©roti železniški progi. Tam si je slekel jopič Iz Sežane. Veliko se je razpravljalo v Vašem cenj. listu o občinski avtonomiji, o izrednih komisarjih ter o gospodarskih razmerah po naših občinah. Iz Sežane pa, kjer razsajajo naravnost neznosne razmere, ne ve javnost nič o tem, kar se tukaj dogaja, in to največ vsled tega, ker se marsikdo boji svoje kože. Zatorej po svojih skromnih močeh podajam le delno sličico, in to le o gospodarskih razmerah. Po razpustu občinskega zastopstva je bil, kakor znano, imenovan za «commissario pre-fetlirioB cavaliere dr. Runer. Evo njegovo delovanje: Pri računskem zaključku za leto 1922, kateri je bil javno v pogled, se je lahko seštevalo in odštevalo, kar zna že vsak otrok v drugem razredu ljudske šole. Glede računa za leto 1923. se je držal proračuna bivšega zastopstva, kateri je znašal okroglo 80.000 lir. Pač pa smo s strahom pričakovali proračun za 1. 1924. In res je bil nekega lepega dne razglašen in pripuSčen na vpogled, ali to samo v italijanskem jeziku, tako da je redkokdo razumel, AH čujte, ljudje božji, kaj je bilo zapisano: Stroški so preračun jeni na več nego 264.000 LI Torej so se stroški več nego pot rojil i! Ako jih hočemo kriti po hišnih številkah, bi prišlo na vsako hišo približno L 700, na vsako osebo pa L 160, Nai navedem tu nekatere zanimive postavke: Okrajni zdravnik okroglo L 12.000, živino-zdravnik okroglo L 14.000, komisar L 7.200 in 300; za občinske ceste, vodnjake itd. pa celih L 1,200. — Torej bomo imeli pri tako ogromnih stroških dobrot bornih L 1.200. Samo za zdravnike, katere itak, ako jih rabimo, moramo tudi plačati, pa več kot L 26.000. Ali je to gospodarstvo? In kje naj vzame ubogi kroetič denar? Na pripombo neke stranke, da bo protestirala, je izjavil g. komisar, da je rok že zapadel, kar pa nikdo ni vedel. Najhujše pa sledi. Minuli mesec je bil razglašen seznam občinskih davkov — ali — gorje ti uboga raja — mislim, da takih krivic ne more biti nikjer drugje. Samo nekaj primerov: Posestnik ima približno 800m* zemljišča; dohodek so mu računali L 2001. Drugi posestnik ima več kot 6 ha zemljišča, a njemu je zaračunjen dohodek le L 1.800. Dr. Rumer ima vsakoletno navadno postavko dohodkov L 22.000 in je bil obdačen z L 920. — Druga stranka ima vsled kupčije vpisanih dohodkov L 1000, a plačati mora od njih celih L 70. Torej kaka razlika je v procentih obdačenja na zemljišča in na dohodke? Ali takih postavk je nebroj. — Tukaj je tudi več posestnikov, ki posedujejo ogromna posestva ali, ker tukaj stalno ne bivajo, tudi občinskega davka ne plačajo nič. Ljudstvo je potrto in pobito in to vsled visokih in krivičnih davkov. Kje bo vzelo denar za plačevanje? Ako pojde tako dalje, nam za ret let sploh ne bo mogoče plačevati davkov, er ne bomo nič več imeli. Pritožb vsled davkov je veliko. Vprašanje je, aH ffli bo komisija upoštevala ali bodo šle v koš. Ali naj res ubogi kmetič plača vse, bogatin pa malo ali skoro nič?) Edino zaupanje, ki je k ostalo ljudem, so nove občinske volitve, pri katerih si h osno izvolili take zastopnike, ki bodo bolje razumeli in upoštevali naše težke razmere, nego se to godi pod g, komisarjem. Škoiija. Pretekli teden popoldne smo pokopali enega naših najboljših Škofijcev, gosp. Me ton Ivana, ki je preminul v dobi 76 let. Pokojnik je bil mož stare Melono ve korenine, priljubljen poštenjak in naš vedno zvest somišljenik. Vršil je dolgo časa službo zapriseženega cenilca zemljišč v občini Milje. Povsod so ga spoštovali in uvaževali kot značajnega moža. Velika udeležba iz bližnjih in oddaljenih krajev pri pogrebu našega nepozabnega Ivana priča dovolj jasno, kako *e bil priljubljen pri vseh naših ljudeh .Pri pogrebu je sodelovalo vrlo pevsko društvo iz Dekanov, ki je pelo pokojniku v slovo ganljive žalostinke tako | dvršeno, da so se vsem navzoČnim rosile oči. Pogrebne obrede je opravil velezashižni gosp. j župnik A. Slamič. Pokojniku, ki je tako goreče ljubil svod narod, večni spomin. Naj mu bo rahla domača zemlja! Pomanjkanje krvnih krogljic je navadno posledica neprimerne hrane, življenja v zaprtih prostorih, izgubljanje krvi in dojenja. Bledica se zdravi uspešno z železom in ar ženikom, ki se nahajajo v terapevtični množini v «ARSOFERRIL-U», ki ga izdeluje lekarna «AIla Madonna della Sahite», Trst, Campo S. Giacomo. Dobiva se v vseh lekarnah. fitfincria Mstaili Prsziasi družba z om ]. (21)) Trst - Via Artisti 9 - Trs* kupuje zlato, srebro,! platin in srebrn denar' ^jp^.čr i^ifij*-. prijateljem in znancem mati, oziroma stara mati hiserlralte o „Edinosti Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, da je danes izdihnila svojo blago dušo naša dobra in tašča gospa JOŽEFA GABRŠČEK Zemski ostanki nepozabne pokojnice ae popeljejo v torek, dne £ t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Gorica, Coiso G. Verdi št. 28 na solkansko pokopališče. V GORICI, dne 7. julija 1924. Andrej Gabrštek, Dr. Fcan GabrSček, sinova; Ivanka Gabrščck, sinaha; Metko GabršČek, Nada GabrSčeic, r vnak in vnukinja. Mali oglasi SLOVENSKA DRUŽINA v Gorici .prejme dijake ali dijakinje mi slan oua nje m hrano. Kje, pove gorička uprava »Rdi nos ti o. 1127 BUKOV ali hrastov goed vsake vcHkosti kupi Gulič, via Petronio 2, Trst. 1129 r sredini nesla, pet da. plm, vse preno*r$eoo, se cemo. SoliUsio 25/01 do YL Jp, vrt, voza saldo-1139 "4 Ne delate prm ako greste v lekarno In vprašate samo „čokoladni bonbon proti glistam". — Vprašati morate „čokoladni bonbon „ARRIBA", katerega dobite v vsaki lekarni. Prodaja se v zeleniti zavitkih in stane eno liro. □ dddddodododdddooo DDDDDDDO D □□□□□□□ □□□□□□□□□□ POD D a a D □ a a D o a a o □ a a □ □ □ o a □ □ o □ o n BANCA Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lk. 15.CIOO.OOO.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nfcoto 9 (Lastna palača). — FIUME - M] o Podružnice: ABBAZIA IILANO — ZAR4. Eskomptira trgovske menice. na blago, vrednostne papirje. Jamči Italijanske kredite v Jugoslaviji in Jtigoslovenske kredite v Kaliji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije, v Urah la Dinarjih ft*r Jih obrestuje najb jlie po dogovora. — Sprejema halttice ter JIH obrestuje po 4 •/• netto. D n ^ □ n □ D D O 'D O OD O O O O O O O □ □□□□□□□DaoonD □□□□□□□ODDanpoga □ d □ PODLISTEK Is Pm—hm, Predvčerajšnjim je prftaaovalo naše godbeno dreitvo dvajsetletnico tvojega obstoja. Čeravno je groetlo oblačno nebo ves dopoldan z dežjem, je zavladalo v popoldan- skih urah tako bt^no življenje na Proeekn, kakršnega ne pomnimo 2e več let. Od bliza in daleč so priili udeleženci, da pokažejo svojo naklonjenost do godbenega drnžtva, ki je po svojem dolgem in marljivem delovanja dobro znano ne le v tržaški okolici, marveč toda na Krasu, Vipavskem in Notranjskem. SlavBost se je vrtila na malem vrtu gostilne BalanČ. Prostor je bil nesrečno izbran. To nam 0REZ IMEN* (121) na obačaj- a). ali je vpražaL •tavam gospe darj«?» T > " —-- ■ r ripva *saw •Dobro, nam i*preboA*. dve uri čnsa, da mo kožo. To ft promitira pred Gospa Wcagge lepo zbirko «lfe bodite pratada z gps| lria in Ha ▼ svojo sobo ter _ Toda zaman. TruAaosl, ki jo je občutila, se ni dala pregnati s počitkom. Vstala je zopet, se Kak ina šibkeiša narava ne bi bila tako gk>- občtalila Frankovega izdajstva, bi se k prežam in iskala bi tolažbo i Strastne Magdaknana ljubezen pa ae je obupno oklenila potapljajoče se ladje svojih »Ne, j o- Ko je več kot eno uro mehanično zrla skoai w je začela pripravljati na resno dalo tistega dne. FfaigiaHi je po postelji dve svetli nežni obleki is nsiaseJina, kateri sta bali napravljeni pred letom v Cocnbe-Raven za poletje. Razen teb je hnrls saaso se eno poletno obleko, tisto, ki jo je krila na sebi, ko je obiskala Noela Vanstoneja. Ta ni prižla vpošiev, ne moeda toliko, ker ba se bala, da bi jo upraviteljica aaapajb ker je bila pretemna in se ji na tako lepo podajala« kakor je zahteval položaj. Izbrala si je belo m modro, ki se je naj-bolje podajala njenem« obličju, k temu ie bel ial iz mimaUna, spsetlosave rokavice in okrogel florentinaki slasan&. Na*o je zopet omaro zaklenila m spravila iz previdnosti ključ v žep. je rekla. «Saj sem dobro prenesla po i glede gospe Lecount in njenega gospoda. Nič šminke.» Kapitan Wrag£e jo je že čakal v družinski sobi oblečen v čedni poletni obleki: frak, svetlo kravato, visok bel klobuk, svetlorumen jopič, sive Hlače in gamaše. Ovratnik mu je bil viftji kot nikdar poprej, a v roki je noftil aov prenosljiv stolček. Kateremukoli trgovca na Angleškem bi se v tej obleki zdel zaupanja vreden mož. «imenitno!* je vzkliknil, promatrajoč Magdaleno z očetovskim pogledom. -Tako sveža in tako hladna! Nekoliko prebit d a, otrok, in nekoliko preresna. Sicer pa izvrstno. Poek«-srte se nasmehniti.« «Ko pride čas za to,» je odgovorih, -zanesite se na mojo gledaližko spretnost, da bom znala dati svojemu obrazu potreben izraz. Kje je gospa Wragjge?» • Naučila se je svojo nalogo«, je odgovoril kapitan, «in ie dobila dovoljenje, da sme ostati i . i?, . • • i. • j_t!i_____ o Wragge,» je poekraUia zaap re~ Nadio se ie oblekla m se le mimogrede po- P" svojem delu. Všeč mi je, da jc dobila veselje ^^ - - - - mTila svoje Obilne šivati obleke, ker je na ta načtn zaposfenn in dokazuje dejstvo, da niso mogle prisostvovati' naslonila na okno in gindnlj v motje. gledala v ogledalo, ko je spravila evoje lase pod klobuk. Prvič v življenja fi je bilo | pnklenjen* v sobo.» težko samo sebe gledati. f Stopit je k oknu in pomign «AE naj se naiminfcam?* se je vpraSala, ko>*°f« k je ^41» ^ pobledela. i «Evo juU je rekel m pokazal ven Magda!«1"' naj