St 27.
V Gorici, dne 3. julija 1896
Te6i*j XXVI.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in volja  s  prilogo  ...ispiJinkl Lil' vred p.) pojli prejemana ali v (iorici ua dom poiiljana:
vse leto.....»Id.*-«.
pol leta......3-9».
četit leta      .   .   -   -     ,    H<>-Za   tuje   dežele  toliko  ve.',   kolikor je vceja poSlniua. IMavreii   in   družini   manj  premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oglase pri upnuniStvu.
..Priairit"  izhaja   vsakih 14  dnij  vsnk  »Irujri torek in velja za telo leto *» kr.
„Hevpad*,*kl Lisi" izhaja in se prilaga vsak mesec v oh-sei-'u 16 sUanij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in ,MSIbII0E" plačujejo se za petstopno pelit-ralo; 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7   ,               ,      2   ,
6   -        .       .      3    ,
Večkrat — po pogodbi. — Za vcoje črke po prostoru. Tosainulne Slcvilke dobivajo se v tobakarnah v Nunski filici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fahra po 8 kr. Dopisi poJiljajo naj so uredništva, naročnina in reklamacije pa upravnistvu „Sočo". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  ~  Hokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj in odgovorni uradnik   AndraJ Gabrsček.
—  „ Bog' In narod!«
Tiska »Gorlika TIskarna A. Gabriček" (odgovoren Josip KrinpoU."
Javni shod v Št. Petru.
Kiikor smo naznanili, v nedeljo ob .">. popoldne jf bil v !>t. Petru pri Gori« i javni shod. Vabila niso povedala, k ((o v a ti i na 11 -hod. Toda vlogo na glavarstvo ~>f.i podprla kaplan K na v h in Anton J a k o n č: i č, uradnik pri »Montu*.
Ob določeni tiri m* je zbralo na dvo-riMii Gemieeve gostilno okoli :{.**0 oseb; na drsni'! predsedniške mizo jo bilo ljudstvo ^iisto natlačeno, vsi sedeži zasedeni. Na le-vin |o pa bilo praznih pr.iv voiiko sedežev \ ohližju dr. M ali nit'a in nokatorili drugih dnliovnikov iz okolico. Na istej strani po -topuicah in lindniku jo bilo polno otrok.
Za vzdrževanje roda jo bilo poplavljenih \ii dom.ičinov. ki so iiosiii na rokavu '/na* milijo bol traf-ok, s k.tkoršnim si pripro-<,lo zon-ke p(idvo/ujt«jo nogavico, kur jo vsakomur padlo v oči. Ali pokazalo so jo. da loilitolji (vsaj nekateri) so poslali najhujši raz-»ajuoi, kor so ji; zborovanje vršilo po volji ndolr-žnikov drug.no nego so želeli sklicatelji.
Zborovanje jo priM domači ksipl.ii; K it a v s, ki jo predstavil vladnega, zastopnika okrajnega komisarja g. Prinziga in povedal v splošno presenečenje, da ta shod jo ž.o dolgo pripravljalo in naposled vendarle sklicalo ,KatuSi~ko-politično (!) pevsko in bralno društvo .Slovenska Zveza*, »"o tinti jo izjavil predhodnik toga društva par minut poprej vi-r-ji družbi gospodov, da društvo nima nič opraviti s toni shodom. Torej eno so je govorilo (ihla.-itnijuui, drugo pa občinstvu, ki je doMn v Št. Peter na a n o n i m n o vabilo. Toda iH-resnieiia trditev, izjavljena ob tako sv "ranem trenutku, jo imela določen iiameti, namreč ta-lo, da j>> par le iiiueMun kakor je dejal govornik Kitavs naj se izvoli tudi predsednikom zborovanja društveni predsed-
mk gospod.....Imena   ni  mogel izgovorili,
ker na neki klic jo zagrmelo po dvorišču: Hočemo dr. IIoj i a, živiodr. 1« o |ic. Ogromna vn.iiu je dvigala roko ali klobuke. Toda kaplan Kriav.s je ukijtib temu hotel koiistato-vati. da jo večina za . . . g. Aniona Jakou-čiea, i"e tudi njegovega imena poprej ni niti i/govoril. Otroci seveda — niso glasovali za •Ir. Kojca. kakor bi »najbrže" ne glasovali niti za Jakoneiea. Vendar je bil kaplan Knavs naposled prisiljen, konstatovali izvolitev dr. Aleksija Hoj ca.
S to izvolitvijo so bili seveda pokopani %-si skrivni načrti tako skrivno sklicanega shoda. — Dr. Rojit je izjavi!, d» pri sedanjih okoliščinah bi ne sprejel prcdM-dništvj, ako bi ne bil videl na svoje oči. da ga hoče iiiK-ti ogromna večina zborovalcev. (Viharno pritrjevanje. - Predsedniku se izroči listek, i.m katerem so prilastijo za besedo sest govornikov). Ali ker vidi že naprej, da bo težko vodili današnje zborovanje, poživijo udolež-nike. naj so strogo drže parlamentarne discipline. ZapiMiikarjuu predlaga -.mi tiskarja, in urednika A. G a brščt'4ka. kar so je zgodilo po prvem preseutreuju h-nekoliko mirneje. ¦ Na to naznani, da se (• oglasit prvi za besedo potižiijsan dornber--ki, f. Ferdinand 1'eroKzi. To je bilo dru/o pre-enecenje. Zdaj jo pri-topil k pr«tUidniku neki (J ost in ('ar iz Ljubljane in se naznanil kot {tovornik: za njim jo priletel listek z edinima t»e>edi;ama .dr. Krek*; obe inu-ni sta so zapisali po vrsti kot sedmi in osmi govornik. Torej strogo pravilno!
Gosp. Perrozi je jrovoril dosiovno tako-Io:
Slavni shod! Izprosil som si besedo, da frovorim o edini torki današnjega dnevnofra reda in da stavim v tem oziru posebno resolucijo. Ali najprej mi bodi dovoljeno, da stvar nekoliko utemeljim.
Ko sem preJital vabilo na današnji Hiod, mi je takoj rekla moja skromna pamet:
,Kaj pa je   tebe   treba  bilo?!"
(''.emu je treba pri nas poriških Slovencih še-le pivoriti o krSčansko-socijalnih načrtih, ko imamo in točno vršimo edino pravi krščansko -socijalni propram:' Mi imamo vrlo politično društvo .Sloga*, katero sloni popolnoma na katoliški podlagi.
Poslanci, ki so izvoljeni kot »Slogini* knndidatje, so najtesnejši z a v e z n i k i krščanskih socijalistov dunajskih.
Ko je bit na velikonočni ponedeljek ur. Lueger v Gorici, sprejeti so ga naši poslanci in od strani »Stoginih* somišljenikov je bil prirejen Luegru na čast znani zaupni shod v Sudovem hotelu. —To jasno dokazuje, kako globoke korenine je pognal na (ionskem krščanski socijalizem, torej nam ni treba govoriti o kakih načrti h.
Kako naši narodui voditelji v društvu »Sloga8 tud: dejansko izvršujejo ta program, je dovolj znano, kajti v deželnem in državnem zboru se drže   krščansko-socijalnih na-
Ali naši prvaki gredo še dalje: oni bole popolnoma osvoboditi naše ljudstvo židovskih in luzilibovokuli okovov. — V Gorici so ustanovili delavsko podporno društvo, posojilnico, priporočajo pri vsaki oriliki tudi bolj imovitup občinam lastne posojilnico, snuje se trgovsko iu obrtno društvo. Da l<i naši otročici ne zašli v take zavode, kjer bi utegnili zgubili v o r o in pozabiti mili j o z i k mat orni, so ustanovili tri otroško vrte in oseinra/.redno šolo. - •
Da bi dobili izomikauih rokodelskih in obrtnih mojstrov, so ustanovili posebno obrtno šolo za rokodelske in obrtno učence, Ta šola jo vtlike važnosti za našo ljudstvo v (iorici in okolici. • - Da bi pa tudi deklice, ko odrastejo ljudski Soli in ko jo nevarnost še vedno velika, da bi Zašlo V slabo družbe, poslale kthij o m i k a n o Slo v o n k o, dobro g o s p o ti i n j •' in b o g a b o j o r o m a -t o r e, jo društvo »Sloga* že ustanovilo višjo šolo za deklice. Sam gospod državni poslanec, n uš ljubljeni voditelj, velečasliti g. dr. A u t o n G r e g o r č i č, je dal že naprej v ta namen 7<M) gld„ kakor smo rilali v zadnji .Soči*, dasi začne šola delovali še le v jeseni.
Glcjlo! tako delujejo naši voditelji za narodno blaginjo! Ali hočemo zapustiti tako svojo prijatelje in iskati novih? No, iu stokrat ne!!
Ali hočemo '/.pustiti svoja naj/asliižni-a voditelja, veleč. g. dr. Antona Gregorčiča iu neustrašenega mu sobojevnika visokorodiioga gosp. grofa Alfreda (Inrniiiuiju in poslušati drugo može, o katerih še niiVs.i ne vemo, kaj prav za prav so in kaj namera« \iijuf-       No, tisočkrat no!!
Da. slavni shod! Mi že imamo svojo prvake, katerim popolnoma zaupamo usodo slovenskega naroda na Goriškem. Iu v tem zaupanju sloni trdno kakor skala naša na-r o d u a o r g a n i z a c i j a ! Kdor se loj organizaciji noči! udati, kdor prihaja ua svojo pest. pred narod z nekakimi novimi načrti, Iu je nemiren rušilec naše narodne organizacije, lega imenujemo izdajalca naroda, kek- sojo le /dražbo in razpor v deželi na korist najhujši m s o v r a ž n i k o m slovanskega iu — krščanskega i m e u a.
Proč s takimi izdajalci!
Pokažimo danes na najsvečanojši način, da na Goriške» niso ugodna tla za kvarne teorije, s kater. •¦" se mi nikdar ne sprijaznimo, katerim m, bomo upirali s skrajno douustnim orožjem. Proč z nemirnimi življi, proč z izt .ijalci.
Mi hočemo s žno delovati na katoliški podlagi za ,lioga in domovino* pod zašla v« naših prvoboriteljev in pod vodstvom našega Gregorčiča in Goroninija. I tog ju živi!!!
V zmi-iti tega, kar sem govoril iu čemur ste mi tako živahno pritrjevali, stavljam sedečo:
It o s o luči jo.
.Javni shod, sklican u.\ dan ^S. junija 1. l!%!Mi. v Št. Petru pri (iorici. izjavlja, tla goriški Slovenci že dolgo imamo svoj krščau-sko-sucijalni program, kateri skn^a izvrševati naše prevažno politično društvo .Sloga*. Ako društvi) ni moglo še uspešneje delovati, so krivi listi, ki nočejo ptipo/.navati našega uzoruega narodnega vod>tva, t. j. imenovanega društva ter državnih in deželnih, poslancev, ki ukljub vsem oviram dosegajo velikanske uspehe za slovenski narod na tioriškem. Shod se pa danes slovesno izreka za krščansko - socijalni program društva .Sloga*, za glavno vodstvo v rokah državnih poslancev veleč. g. dr. A. (i. in visokor. g. Alfr. grofa G. ter poživlja vse Slovence, ki hodijo svoja pola, naj se temu vodstvu uklonijo, ako res hočejo dobro slovenskemu tiarodu na Goriškem. V laki edinosti bo najlepše poskrbljeno za uspešno izvrševanje edino pravega krščansko-socijalnega programa. S to resolucijo bodi rešena edina točka dnevnega reda*.
Le s težavo je- dokončal g. Perozzi svoj govor. Večina je res precej viharno pritrjevala, ali peščica naspro'nikov je hotela večino Se prekositi z oporekanjem. Značilno je, da so uprav gg. duhovniki iz okolice (na čelu njim dr. Mah nič) izpostavili dostojanstvo svojega stanu v položaj, da mora pasti njega ugled pod ničlo v očeh vsakogar, ki je videl, kako so se gospodje obnašali. Ne bomo imenovali nikogar, niti slikali posamičnih prizorov. Le toliko rečemo: Gospoda, kateri mora bili v prvi vrsti pri srcu ugled tako važnega stanu, le nadaljujte svoje delo; bodete videli, kakošno spoštovanje si bodete pridobivali!
Ko je predsednik naznanil drugega govornika, starosto »Prvaškega Sokola" J. Mozetiča, je vskliknil jeden duhovnikov: »Oho
Sokol, saj se pozn.. no!" Pri loj priliki so se pokazali v svoji pravi luči neki Ljuhljan-čanjo, ki .so došli na ta shod. Zakaj ? po kaj V Neki Gostinca r, menda krčimir, krojač P a v s n c r in prodajalec cerkvenega po-sodja K roga r (ta so zna res izborim kre-g a I. i!) so obsuli predsedniško mizo in kričali : Kakošno je to predsedstvo, kakošim jo ta goriška pravičnost itd,, da s» postopa tako nepravilno, češ, da so se oni prej oglasili za besedo itd. Predsednik jih je zavrnil, da so govorniki zapisani po vrsti, kakor so so oglasili, tako jim da tudi besedo. Ali silovito drzni in sitni so bili ti ljudje in rinili ;-e v predsednika, da jo moral ta dvakrat odbili od sebe Gosliučarja. — Tudi g. Mozetič je le s težavo dokončal svoj govor, ki se je glasil:
.Prav lepo je govoril gospod Perozzi, gotovo iz srca vsega zavednega naroda ua Vipavskem. Zares, stavljena resolucija jo prav umestna, da celo potrebna! Mi že imamo v svoji narodni organizaciji vse, česar potrebujemo, kakor je krasno govoril gosp. Perozzi, Nam ni treba še le kovati novih načrtov, ker žo imamo cel program; ¦ti treba iskati novih voditeljev, ker jih žo "iiamo lakih in toliko!
Gospod Perozzi nečesa ni omenil, kar jo z;i nas Vipavce velikanske važnosti. Kdo so no spominja shodov pri Itobkti, v Šem-pasii, v Doriiiiergn, v Hiljah? Kdo no ve, kako vročo smo takrat prosili železnico, In glejte, zdaj jo lukorokoč žo imamo, ker denar je dovoljen, načrti so odobreni, Javilo pa so lahko govori, da la železnica je izključno zasluga naših vrlih poslancev, Iu še zadnji hip sla učni poslancu Goroitini in Gregorčič izposlovala KH).(HH) e,ld„ da jih nebo treba dali nam, ampak jih da država.
iu teli voditeljev so bomo držali Vipavci tudi zimiiproj! S lom podpiram stavljeno resolucijo, Živili naš; voditelji!'
Podoben prizor, kakor pri Mozetiču, so jo pričel pri imenovanju tretjega govornika - posestniku Ktirola P r i n č i č a. Imenovani lijiibljančaiije so hoteli imeli besedo bodisi za Gosliučarja ali Kreka. Ali vrsla govornikov jo bila formalno določena, vsled česar se je ostalo pri parlamentarni disciplini. Ali tega ni marala peščica znane gospode --- in nastal je zopet velik šum. — Od duhovske strani so prihajali klici: Dol ž njim ! Večina je seveda vihamo proleslo-vala. Le počasi jo prišel do besede. — Dejal je, da jo tudi on za prečilano resolucijo: nadeja se, da se ludi sprejme. Dovolj Žalostno bi bilo, ako bi se še-le danes razgovar-jali o kakih krščansko-socijaliiih načrtih. Imamo pa voditelje, s katerimi smo zadovoljni, a neki neminieži razdirajo, kar oni zidajo. (Velik hrup: večina viharno pritrjuje, peščica kriči, vsak za tri, ljubljanski krojač Pavsner pa najmanj za pet njih). Zato potrebujemo delavcev pod vodstvom dr. Gregorčiča iu Coroniiiija, ali takih razsajačev iz Ljubljano nič no potrebujemo. V Ljubljani oslanilo iu pometajte smeti, katerih je dovolj, napravile slnvensk" ulične napise.... (Tu jo nastal nepopisen hrup; večina je viharno pritrjevala, nasprotna kopica pa ugovarjala. Ker se je prav živo udeleževal tudi dr. Mahnič, zaklical mu je govornik in pokazal nanj s prstom : Nikdar ne bodete poslanec !) — Med govorom g. Priučiča se je že videlo, da ne bo mogoče daljo. Zalo sla so odpovedala besedi župnik Hlazij Grča in urednik Gabrsček, a Šlefan Makuc je predlagal — konce r a z p r a v e. Ta predlog je bil sicer sprejet z veliko večino, ali predsednik je hote! napravjti še protiposkus, ali do glasovanja sploh ni moglo priti, ker je bil hrup prevelik. Ni bilo mogočo daljo in — vladin zastopnik je shod razpustil. Na to so sklicali kakih i.'.") domačinov v bralni sobi društva .Slovenska Zveza*, kjer je izpustil dr. Krek svoj govor: njega so poslušali tudi nekateri duhovniki, a ko je začel govoriti neki drugi Krekov .tovariš", so odhajali drug za drugim. — S tem je bilo vsega konec. Upamo, da ta lekcija je došliin Ljubljančanom najlepši dokaz, da na Goriškem niso ugodna tla za prineseno kranjsko some, katero so morali lepo shranili in nesli zopet d"inov v Ljubljano.
Obrtna šola y gorici.
V dan 29. junija je sklenila slovenska obrtna šola v Gorici svoje drugo leto s leni, da je razstavila risarsko izdelke odgojencev na ogled onim, ki se za to zanimajo. Kdor se je na dan sv. Potni potrudil v prostore »Sioginih* zavodov, prepričal se je lehko, da je obrtna šola pod izvrstnim vodstvom ter da napreduje mladina, ki obiskuje to šolo, vrlo dobro. In res, s komurkoli smo imeli priliko govoriti o imenovanem zavodu, se ni mogel prebuditi,  kako je mogoče pri-
praviti obrtne učence in rokodelce do takih izdelkov, kakor so bili lam razstavljeni. Pomisliti jo namreč, da mladina, ki se podu-čuje v tej šoli, je ves dan    - če   ne  dušno
-  pa gotovo telesno uprožena v delo, in ni  zahtevati  od njo onih   proizvodov   nego
-  recimo -- od roiilkiuili učencev, katerim jo učenje jedini posel. In vendar tolik napredek, tolik uspeh! Žal, da se niso potrudili v one prostore na dnu sv. Petra (udi oni gospodje, ki so v deželnem zboru loli nasprotovali lomu zavodu; uverjeni smo, da bi se bili vsaj nekateri izmed njih nekoliko sramovali one neopravičene in neutemeljene opozicijo proti loj šoli. Seveda oni, ki ne privoščijo Slovencem izobrazbe, omike in napredka, bi so celo hudovali, da niso brezpogojno zapročili zavoda, ki je iu bode Slovencem v veliko korist, — Skoda, da niso prišli pogledat ludi listi po kapelanili na-liiijskuui okoličani, ki govore, da Slovenci v iiieslu nič. ne storimo za napredek obrl-nikov.
Ob K), uri zjutraj so se zbrali v učni sobani učenci in učiteljsko osebje obrtne šolo iu precejšnje število gospodo, ki se zanima za slovensko šolo ali zu napredek Slovencev. Med lomi so bili tmš deželni iu državni poslance dr. Gregorčič, prof, Zoni, dr. Keršovani iu drugi, Gospod cesarski svetovalce Vodopivec je pozdravil došle gospode, poudarjal potrebo iu korist lake šolo, na-glašal, da 110 moro ohrlnik, rokodelec in trgovec napredovali brez omike iu višje izobrazbe ter da ne more tekmovati h svojimi sovrstniki, ki so so kaj učili, Poudarjal je tudi, du napredek iu uspehi slov, obilne šolo bi bili še lepši, ako bi mladina bolj rodno iu stalno obiskovala zavod, ki ji dajo lako lepo priliko, da so oboroži z umu svil-lim mečem za svoj poklic in svojo bodočnost. Priporočal je mojstrom iu slarišem, naj po svoji moči pripomorejo v to, da se po možnosti odstrani tudi ta uepvilika, ki je hilroji inu in večjemu napredku ua polu, ter dodal nekoliko dal o šoli sami, iz katerih posnemamo sledečo:
Šola ie imela letos dva razreda: v obeh so biti učenci, ki so hodili k vsem naukom, iu taki, ki so obiskovali le nedeljski tečaj. Učilo se je 102 dnij v letu po 2 uri iu HS nedelj po '.{ are v vsakem razredu sploh po <J ur na leden, in sicer spisje po i! uri, računstvo po dve uri, risanje pa po 5 ur. V zavod se je opisalo .V.) učencev, a od teh se je preselilo v druge kraje med letom 7, UJ jih je izostalo, jeden je bil bolan. Koncem leta je bilo klasifikovanih 38 in sicer 0 s prav dobrini, 12 z dobrim, 0» s povoljnim, i z zadostnim in 7 z nezadostnim uspehom.
Nadzorni odbor je obdaroval tudi letos 17 učencev s zneski od 2 do 5 gld. katero je vložil v .Goriško ljudsko posojilnico* na ime dotičnili odgojencev. Obdarovani so bili: Gavdek Janez, Dizors Fr„ Gotič Avgust, .lug Anton, Vižin Avgust, Saksida Jožef, Lnkcžič Vincene, Vižin Filip, Komel Franc. Dell ram Franc, Primožič. Florjan, Lulman Al., Pavlin Ani., Lovec Al.. Leban Anton, Spazapan Ludvik iu Jug Al.
Dne 14. junija je obiskal šoio g. nadzornik Karol vitez Hesky, ki se je ugodno izrazil v napredku v obeh razredih kakor ludi o pravilnem poučevanju. Tudi drugi strokovnjaki so obiskali i\.zstavh/na dela iu so se zelo laskavo izrazili o napredku in pravilnem poučevanju.
Prihodnje šolsko leto začne s 1. oktobrom, vpisovanje se bode vršilo zadnjo nedeljo v septembru. Najtopleje priporočamo slarišem, mojstrom in vsem prijateljem napredka na obrtnem, rokodelskem in trgovskem polju, naj skrbijo, da se vsa slov. mladina te vrste v Gorici in njeni bližnji okolici vpiše v to Šolo, ter naj pripomorejo po svoji moči v to, da bi jo redno obiskovala.             x. y.
*     *
Od strokovnjaka v risartlvu smo prejeli te vrstice:
»Ne delo po človeku, ampak človek se sodi po delu! Teh jedernalih besedij r^m se spomnil, ko sem si preteklo nedeljo ogledal v .Sloginih" zavodih razložene risanke, katere so v skoraj neverjetno kralkem času izdelali učenci tukajšnjo slov. obrtne šole. Iz risank je razvidna povsem strogo logična učna pot, okusna in bogato izbrana tvarina raznih motivov s posebnim oziram na njihovo uporabo v praktičnem življenju. Uzorni izdelki sami kažejo, koliko marljivosti in požrlovalnosli jo trebalo, bodisi od učitelja, kakor tudi od učencev; učenec je razumel učitelja — in obratno.
Pričeli smo, nadaljujmo ludi pričelo delo ter podpiraj je vsak po svoji moči, saj seme, kojega vsejemo, obrodi mnogo dobrega sadu. »V slogi je moč, pomagajmo vsi, pomagaj nam Bogi"
DOPISI.
V Gorici, 2, juliju. — Vsi prizn,. t„io, da je naše kmetijstvo urejeno v vseh zadevah. „po starem kopilu«, Premnogo potrebe in dolžnosti, ki so nalagajo našemu kmalu, silijo posestniku, da  si  svoje gospodnrulvo          '
uredi rueijomiliio ter ga izkorišča, kolikor je le mogoče. V to svrho jo nujna potreba pošiljati po deželi iičileljn-alrokovnjiike, da bodo kmolovulcn učili odstranjevali oviro uinnogu gospodarstva.
Kmetijska šola na slov, odd. Ima )o dva učitelju, ki komaj zadoščala domačim velikim In silnim potrebam, Ta dvojica no moro nikakor poleg svojega opravila vršiti tudi dolfc-noslij potovalnega učitelja s predavanji, ker bi se polom zanemarjalo učenje na kmetijski šoli, kateri jo pač v prvi vrsti namenjena kmetijska kultura, Druge šole te vrsle imajo povsod v Avstriji najmanj Iri strokovno učitelje. Umljlvo jo loroj, da so lahko razpošiljajo v teh deželah potovalni uftiloljl.¦vaflOuki, kor pri vsem lom zadoščajo poduku v kmetijstvu po šolah.
Pri nas delala ložkočo že dva deželna jezika pri kulliiroliiein napredku, • Ml nismo krivi, ako ,no dosegamo dovoljnu svojega namena". Zavhlno pnujodimimn dvigajoče se gospodarstvo sosednjih dežel, kalom je ua neenako višji stopinji napredku.
Tako ludi ostane, dokler nuni pomanjkuje stroko vitih učiteljev, dokler so no ustanovi obširnejši praktičen list, ki bi pnIJodolcom tolmačil napredek nkupiH.gu gospo-darulvu, in jih ludi seznanjal stoli-uiškimi priponiočk modernega poljedelstva jih seznanjal, kolikor Je treba, s kupčijo iu o hrtu i j o, ter jim slednjič rešil vsa njihova vprašanja v lom o k I ? n.
Kam pridemo, čo oslnne vso pri dosedanjih razmerah? Nista li poljedelstvo In živinoreja n n j i m o u i t n e j M i z-vir n a c i j o n a I n e g a I) I ti g o s l a u j a V Nista H ona podlaga vsej obitniji, ki more vspevuti le, oko daje kmet m e s a iu k r u-liu? — Pomagajmo torej onemu, ki nas živi, pomagajmo mu, da bo lehko zastopal koristi svojega slami nasproti zahtevani kupčije, ohrttiije in države.
M, Ivančie.
I/, Ord: - - Novi odbor „Slovonskegu Jezu" v Brdih si je izvolil dne 2-2, junija tajnikom«, g. Andieju Grgolet-a, župnika v Šlovrencu, blagajnikom bi. g. Antona Zucchiali-ja, veleposestnika v Medani, podpredsednikom J. g. Štefana Valentin-čič*u, kuruta v Mirniku. — Kdor želi biti ud katol. političnega, narodnega društvu »Slov. Jez*, plača 50 kraj. na lelo v blagajni«), d;< se pokrivajo stroški društva. Žrtvujlc za narod!
S Tolminskega. (Iz učiteljskih krogu v). — Letos se nieiidti vendarle uresniči, na kar se je že več časa delalo, da pride namreč c. kr. okrajni šolski nadzornik stalno v Tolmin, a ne kot učitelj, ampak samo kol nadzornik. Z učiteljskega stališča moramo lo odločitev le hvalili in odobravati, ker bo v vseh ozirih v korist in napredek našemu šolstvu. G. nadzornik je bil do sedaj z delom preobložen iu zato ni mogel, ako bi tudi bolel, narediti za šolalvo kolikor bi bilo potrebno. Sedaj pa, ko mu ostane samo nad-zoriiislvo, obrne veliko lože vse moči napredku našega šolstva.
S lo spremembo ostane prosta in bo namestili službo na c. k. pripravnici v Kobaridu. Ta šola je za učiteljske pripravnike in prihodnje učitelje velike važnosti, ker je težaven prehod, dolg in širok most iz ljudske šole na učiteljišče. Skušnja je dokazala in ši vedno dokazuje, da učenci, ki pridejo s takih pripravnic z dobro in trdno podlago, tudi na učiteljišču dobro in vspešno napredujejo, in nasprotno. Da pa ta šola kar najbolj mogoče doseže svoj važen in obširen načrt, treba je za tako šolo ludi popolnoma veščega, izvrstnega učitelja. In takega učitelja, z vsemi potrebnimi učiteljskimi zmožno-stimi, z redko učiteljsko elelavnostjo in navdušenostjo imamo na Tolminskem. Mož je do sedaj le delal iu trpel večinoma za druge, a vendar ni zavidal drugim, ko so vživuli boljše deleže, med tem, ko je tičal on pozabljen v tolminskih hribih. On je imel vedno najboljše in najčistejše namene; čo so ga pa nekateri uierodajno činitelji včasih krivo sodili, ni monhi njih krivda. Potrebno bi lorej bilo, ga vsaj tedaj podkrepiti, da ne zgubi vstrajnosti in navdušenosti. Treba ga je ohraniti svojemu okraju, svojemu narodu,
Merodajne učiteljsko oblasti dobro poznajo Ivana Krajnika in njegove zmožnosti in ukosega spomnijo sedaj, ko je mesto učitelja na c. k. pripravnici v Kobaridu prosto, bo to v korist šolstvu in učiteljskemu  duhu
n& Tolminskem. Ta dvojna sprememba bi bila nam veselo znamenje, da se scddj prežene in ublaži duhOnorna, strupena in ne-zaupna megla, kateia je kakor mora tlačila, morila in zavirala delovanje učiteljstva na Tolminskem. To nam bo nekak uvod v jasneje dneve, nada, da polagoma jenja tamed-sobni boj, da bo polagoma konec prepira, ki ne zida, le podira, in si izvolimo skupno pot k vzajemnemu delovanju, a ta pot mora niti ravna, in potem bomo z veseljem delali: vsi za enega, eden za vse.
Te besede, napisane z najboljšim namenom, naj bi merodajna učiteljska oblast c svojem Času nvaževala, in gotov sem, da bo kobariflska pripravnica v najizvrstnejših rokah, in to bo tudi blagodejno uplivalo na učitelje tolminskega okraja.
Iz (VpOTiina, — Na dan Sv. Janeza K., varulia tufcajšne farne cerkve, je bil sklep misijo*«, ki je trajal osem dnij. PrečnstUi gospodje Lazaristi iz Ljubljane Nežmah, Krivce, Navinšek (zadnja dva sta še mlada) so JRjeJi vsak dan po eden govor. Ker je bil misijon omejen !o za čepovansko faro, zato so bili domufini preskrbljeni z listki. Proti koncu so se sprejemali tudi tujci. Posebno veličastna je Stilu ob sklepu procesija z Najsvetejšim. Krepka beseda častitih gospodov Lnznrfctov je odmevala po cerkvi. V nedeljo i)l. jun. in ob 10. uri na dan sv. Ivana, zarodi preobilne množice ljudstva, je bil govor zunaj cerkve nn pokopališču. Dasi jo govorjenje m j.roslem jako težko, vendar jo g. Krivec častno rešil svojo nalogo.
/nano je, da po več let sosed soseda m pogledal; v večnem sovraštvu živijo. Navadni, vsakdanji pripomočki ne izdajo veliko pri takih, treba je izvenrednih in čeznator-nih uplivov, da se sovraštva poravnajo. Prav sv. misijoni so najpripravniše sredstvo v take namene, Cepovanci so hvaležni gospodu župniku, tla je prevzel ne posebno lehko in prijetno breme ter svojim župljanom priskrbel izrednih pripomočkov za poboljšanjo moralnega stanja, Misijoni so tudi primeren način, dn se rešuje socijnlno vprašanje na kmetih. Hvala mu!
Iss Idrijsko doline. — S prvim julijem se je spremenil vozni red za poŠto. Odslej pojde pošla ob 6. uri (do zdaj cb 7.) iz Gerkna in pride po enajstih zjutraj že v Tolmin V Dolnji Trebuši se bo oddajala samo torija za uabiralnico, tako da odslej se bode cerkljanski poštar ustavljal na Slapu in no v Dol, TrebttSi, dočim se tolminski voz koj po odpravljanju pisem na Slapu takoj v "ne nazaj v Tolmin. To na znanje popot-niKom.
Goriške novice.
LaiHtn!.'.'.t ;.*..iiom je bil izvoljen tifte-ruj v Uolc »isokor. g. Alfred grof Goronini. •¦•'¦ Župan Jonko y naznanil izvolitev s lo-le brzojavko:
aStarnSinstvo jo imenovalo v današnji seji enoglasno Vaše Visokorodjc častnim tr-zanom bolskiv. — Župan Jonko".
Grof A. Coronini je takoj odgovoril ta-ko-le:
.Prosim, izrecite slavnemu starašinstvu najsrčnejšo zalivalo za laskavo počaščenje. Ponosom se bom imenoval častnim tržanom prijaznega Boka, kjer sem radostnim srcem preživljal dneve polne najlepših spominov. Sprejmite zagotovilo, da bom svoje skromne moči do zadnjega hipa posvečeval edino le vsestranskemu blagru našega zanemarjenega ljudstva. — Coronini".
Castitamo Bolčanom, da so s tako lepim činom počastili — sebe in dokazali, da narod naš zna ceniti svoje zaslužne može.
l*ro dor.t-.*. — Sitno je, ako človek mora govoriti o samem sebi; ali včasih je to storiti dolžan svoji časti in poštenemu imenu. To je zdaj pri meni.
»Slovenec" in »Primorski List" ter njiju vojska so se spravili zdaj naravnost na mojo osebo: udrihajo po sedlu, ker se boje konja; najbrže si tudi domišljujejc, da treba najprej raztrgati sedlo, da bi potem lože prišli konju do mesa in je razkosali. — Pri takem udrihanju ostajam čisto hladnokrven; enako mirno sprejemam vsa najnovejša udrihanja Mahničeve klike, kateri smo dokazali uprav te dni prav sijajno, da njena drevesa pri nas ne bodo rasla v nebesa. Res, k temu dokazu sem nekaj pripomogel tudi jaz; enako zastavim vse svoje moči, ke-darkoli se ponudi enaka prilika.
Toda plemeniti katoličani v krogu »Primorskega Lista" gredo dalje in se dotikajo na drzen način osebnega poštenja. In na to odgovorim čisto ob kratkem:
Kdor je slišal solkanskega kaplana v ponedeljek pod Mozetičevimi murvami in moje odgovore, ta naj posebno pazno prečita notico v zadnjem „P. L.", v katerem pravi, da si hočem jaz kot tajnik »Sloge1* pridobiti patent za narodno delovanje, da se sme delati za narod le pod mojo zastavo itd. Jaz sem zahteval, naj se vse vrši v spo-razumljenju z našimi deželnimi in državnimi poslanci, a jaz nisem ne to ne ono; v »Slogi* vršim le tajniška dela, katera pa sem hotel odložiti že pri dveh občnih zborih, ker imam svojili poslov čez glavo.
Potem ,P. L." upraša: »Kako pa G a ti rš ček deluje?"
Težko mi je pri odgovarjanju na tako napadanje! Kaj še zahtevate od človeka, ki po vašem mnenju nima niti akademične izobrazbe, ki vam niti do kolen ne sega? Izdajanje in urejevanje »Soče*. »Primorca", »Slovanske knjižnice" in »Knjižnice za mladino" — nič ni? Lahko bi navedel najrnerodajniše hrvaške, češke, polj ske in ruske vire, katerim se čudno zdi, da je združeno v jednih rokah toliko in takih književnih podjetij, — Poleg tega sem prisiljen po okolnostih vršiti vse tajniške in še druge posle pri društvu ,3loga", moram stali na čelu »Goriškemu Sokolu", sem predsednikov namestnik podružnice sv. C. in M., denarničar kuratorija  slov. obrtne šole. Več
let sera bil tajnik »Goriške ljudske posojilnice", a ko je moral odstopiti denarničar, sem moral prevzeti še njegove posle jaz. Zdaj so ves denarni promet in denarni posli v mojih rokah! Ta odgovorna naloga me je naredila že nervoznega. — Jaz bi najraje marsikaj prepustil dragim močem, ker je nemogoče, dobro vršiti dolžnosti tolikih častnih poslov. To je znano on:m, ki sodelujejo.
Zakaj pripovedujem le sicer znan« reči? Zatč, ker se upa jeden solkanski kaplan, ki je prišel komaj učeraj med svet. še le po-praševali: »Kako pa G. deluje?" — Da, kaj pa zahtevate še od mene? Ali bom jaz delal za vse tiste, ki lenobo pasete in se ma-stile na žulje ubogega ljudstva? Večina vas je, ki imate po 23 ur prostega časa na dan, a kaj delale? Spletke kujete in načrte, kako bi podrli,, kar zdaj sloji!!
Da bi podprl opravičenost svojega vprašanja, prinese! je na dan zopet že stokrat pojasnjeno vprašanje o nekem društvu, katero se je imelo zasnovali v Gorici. Pripoveduje namreč, da so prišli iz Trsta nekateri slovenski trgovci (!), ki so hoteli tu osnovati trgovsko (!) društvo itd. — A kaj je res? Hotelo se je ustanovili tu — k o n s u m n o društvo po uzoru nekega drugega, ki nam ne more bili za uzor. Jaz sem načelno nasproten k o n s u m n e ni u društvu v Gorici, ker bi uničilo slehernega slovenskega t r g o v e a. Mi pa moramo množiti število svojih trgovcev, ako hočemo okrepiti slov. živeij v Gorici, v čemur je največja nada boljše prihodnosti. Zato s<>m bil jaz za ustanovo trgovskega društva. P r o t i moji volji sem bil izvoljen predsednikom; izjavil sem že naprej, da ostanem v odboru le do ustanovitve, ker imam drugih opravil čez glavo. Laž je, kar trdi ,P. L.", da nisem sklical nobene seje, ampak bilo jih je prav veliko; pravila smo sestavili in dognali vse podrobnosti. Ker v izvoljenem pripravljalnem c !born nismo imeli dovolj mož, ki bi lahko izpolnili vsa potrebna mesta, smo ga sami pomnožili. — Ali, ko je prišlo do lega, kdo naj bo predsednik, kdo denarničar itd. - je vsakdo odklonil izvolitev, kogarkoli se je prosilo. Jaz sam sem hotel vzeli 100 delnic po 30 gld., ali naj me pustu v miru, ker nikakor ne morem voditi takega društva, ker nimam ne časa ne sposobnosti. Nikdo veljavnih mož ni bolel in ni mogel sprejeti izvolitve — in vsled tega je bilo vse odloženo. Vse to je dobro znano, vendar katoliški list danes tako pisari. Razumnikom dosti.
Dalje pravi »P. L.*, koliko sem v »Soči" pisa'. o trgovskem in obrtnem društvu, — a naposled sem pustil zopet vse na cedilu. ¦--Vprašam: KukA prihajate k meni s tolikimi zahtevami, da moram Jaz izvršiti najle-žavniše načrte, ako sem jih zagovarjal v »Soči" ? Ali nisem pisal, da to čisto gospodarsko društvo naj bi bilo ono polje, na kateicm bi skupno delovali možje »Sojine" in misprotne stranko? Ali nisem izjavil, da od mene nuj se nikar ne pričakuje, da bi osebno sodeloval? Ali nisem izjavil, da darujem takoj za začetek JiO gld., naj rodoljubi le prično. Kje je bil »P. L* takrat? Molčal je, — njegovi patroni so niso zganili! Saj se me ogibajo, kakor peklenšček križa, a pri tem delu bi jih ne bil motil! Zakaj so niste zganili! — Ko se n i k d o ni zganil, a so dopisniki odušcvljeno razpravljal: isto vprašanje, lotil sem se konečno dela sam in proučaval razna pravila in osnove, na ka-koršnih slonu enake zadruge. Sestavil sem pravila. Zdaj jih ima že več časa dr. Turna, s katerim sva imela že nekaj pogovorov; on je mnenja, da bi s tem društvom zjedinili tudi enak način posojevanja, kakoršno vidimo pri goriški »kooperativi". Reč se proučuje in utegne priti do uresničenja. Toda tu je treba delavcev! Oglasite se torej listi, ki imate vsestransko sposobnost in voljo, vodili tako društvo. Jaz sodelujem proti svoji volji pri ustanovitvi, naprej pa ne bom mogel, ako ne opustim nekaterih sedanjih opravil v raznih društvih. Lahko opustim tudi vsa, samo oglase naj se delavci, ki bodo mogli vršili to ali ono nalogo. — Jaz pa naravnost protestujem proti zahtevani, naj si še kaj naložim na vrat, ko me že sedanja opravila potapljajo.
Zdaj naj č. čitatelji sami sodijo katoliško pisarijo o mojem »nabarvanem delovanju" — in to iz peresa in pobožnega srca oni!: mož, ki stopajo vsak dan k oltarju in prosijo Boga, naj: jim odpusti, kakor oni odpuščajo ...,
Še jedno! Začeli so hujskati proti meni, češ, da sem tiskal v svoji tiskarni vabila goriškim socijalnim demokratom. Začela se je tudi agitacija, češ: take tiskarne ne podpirati itd.
Na to najprej izjavljam, da mora biti gospodi dobro znano, da »Goriška tiskarna" ima posebnega vodjo, ki je odgovoren nasproti občinstvu in oblaslnijam; kol tak je naznanjen in sprejet pri politični oblasti. Jaz kot gospodar, obložen z najraznovrstnejšimi opravili, se ne morem vtikati v navadne tis-karniške posle. Zategadel tudi nisem vedel do nedelje, na kaj prav za prav cika ono podtikanje. Reč je taka:
Znano je, da južna železnica najsilneje izkorišča svoje služabnike in delavce. Ti si skušajo pomagati; kakor drugod, organizujejo se tudi oni. In tako je sklicala podružnica strokovnega diuštva železniških služabnikov — v Gorici shod, pri katerem naj bi se razgovarjali o svojem razmerju do južne železnice. Za to društvo sem tiskaj že marsikaj; svoje denarje vlagajo pri »Goriški ljudski posojilnici". Tako je sprejel vodja tiskarne tudi vabilo na omenjeni shod ter oskrbel tudi laški prevod. Vabilo je brez barve.*) — Da bi bilo to društvu socijalno-
*) Dostavck vodstva tiskarne: To vabilo se je glasilo: ,Podpisnni Vas uljudno vabi !: shodu pornjuga društva, ki bode v 20. aprila ob 8. uri zvečer v gostilni g. Visintina. Dnevni rod: 1. Volitev novega odbora. 2. Predavanje in razlaganje o L avstr. kongresu železničarjev: o namenu in koristi organizacije.   Go.oruik  eodrug Kopač z
i SHnN,a* S- Pre<H°8» in upraSanja.   -Železničarji!
I Udeležite se sbeda tnpogobrojno, da pekažete a tem.
1 da popolnoma razumete «¦», v kojetn živite. Pripetile
demokrntiško, meni nt znano, kajti doslej =e v javnosti ni kazalo. Ako se pa bori proti židovski železnici za bolj človeško ravnanje, treba le odobravati in ga podpirati. — To je vse! Prepričan sem, da isto vabilo li* tiskala   tudi   »Katoliška   tiskarna"   v Ljubljani.
—   Iz tega naj č. čitatelji sodijo sami, s ka-košnim priimkom bi bilo mogoče vredno označiti »krščansko - katoliško" bratoljubje v »P. Listu". — in s tem končam. - A. Ga-brščefc.
itopotanjo proti „S«ei". — V Biljah je vikar Rojee pripovedoval v cerkvi (v ponedeljek), da: kdor bo čita! »Sočo', bo imel smrten greh, za kateri ni odveze, torej vsakdo pojde v peke!. — Učeraj je prišel veijavr-n mož iz Bilj, ki se je takoj naročil na »Šoto* in ^Primorca". To je bil prvi odgovor.
Tudi v Komnu je dekan hudo ropotal proti »Soči*, katera se — »še nt poboljšala'*. IVejelt smo obširen dopis, katerega ne moremo priobčiti iz znanih razlogov.
»Soča* je danes vtriko nu holjem nego v začetku majnika, kajti novih naročnikov je precej več nogo je odp.ii trnkov. — Ropotajte torej dalje!
Zakaj nI s* potrjrti učiteljski zakon ? — Git.iteljom, katerim so pri-tt prod oči neki dopisi iz učiteljskih krogov, je znano, kakošna podtikanja so morali slikati slov. poslanci v tem poginili. -~ I/.vedefi smo, d.i je minislorstvo res zopet ptsHalo načrt ua/aj v Gorico, ker je bil v itulijaii:-:kvm tekstu nekje bistveno važen izraz, ki se ni skla-dal s pomenom slovenskega. Deželni odbor je reč hitro popravil v duhu slov. izraza ter poslal takoj zopet na Dunaj. l'pali je, da bo načrt potrjen še ta mesci.
Soeijiiliitt demokracija. — Pravijo, tU je veliko iztisov socijalno -demokratskega »Delavca* v d'leli. Nas urednik ga je videl prvič v nedeljo pri shodu v Št. Petru.
»P. L." pripoveduje, da je nekdo iz naše srede dvignil »Delavca* in dejal: pod tem znamenjem sir borimo. ¦- Poizvedovali smo o leni in — kaj smo izvedeli ? Da je dotičnik Se-le par tednov na Goriškem, došol sem s— Kranjskega. Da bi ta človek bil naše stranke: o Um nikdo no ve. -- Govorjenje o zvezi naše stranke z »Delavcem* je potila — lu m pari j a. Ali ste nas razumeli ? !
Luž ima kratke no?«. « Nekdo» je opisal uasiop po shodu med našim urednikom in biljenskim .vikarjem, ki so je proslavil s svojim obnašanjem že pri shodu samem. Da znajo gospodje tako zavijati resnico in iti potom v cerkev, to nam je znano.
—  Le toliko bodi .povedano: Vsem Riljen-ccin in drugim je znano, da s tem gospodom je pameten razgovor nemogoč; or* ima vedno prav ! Zato so ljudje kričali;   »Pustite
.....pri aiiru !" in so urednika   odvedli v
gostilno, kjer je bilo   vse   živahno   in veselo
—  le dr. Roj c a ni bilo nikjer, katerega je videl dopisnik v razgreti domišljiji vrtečega se puiega kolesen,
Koiistimiio društvo v Solkanu. -Solkanski kaplan č. g. Dormastju je ipztiunil v nedeljo zbranemu občinstvu poti Mozetičevimi murvami, da na vsak načini ustanovi
—   ko n s u mno društvo. To je s^eor jako lepa misel, ali izvršitev ne bo lahka. Posebno bo treba pazili, da bi zadružnike nekega lepe/a dno ne doletelo presenečenje, kakor pri nekem drugem enakem društvu nedaleč od nas, katero se je poslavljalo nam Goričanom za uzor. — Vedite, da tudi za laka podjetja je potrebno znanje, spretnost in skrajna natančnost. Kdo bo lo izvrševal, to je reč Solkancev. Ne moremo pa dovolj odločno obsojati pikro tendence izjav, katere smo slišali iz ust gosp. kaplana. Ako govori ljudstvu v lepih frazah o potrebi koiisumncg.i društva, o zadrugi itd. in potem pravi: Kdo se je kaj pobrigal za nas, kje je bilo; doslej narodno vodstvo? itd. — tedaj je to čisto navadno hujskanje v jako »hvaležni obliki". Ako bodo Solkanci čakali, da jim pridejo drugi ustanavljal zadruge in društva, tedaj bodo čakali najbrže zastonj. Tam je župnik, kaplan, več učiteljev, .-^anslvo itd., to so faktorji, ki se morajo zganiti. Ali pri vsem svojem delu bi potrebovali prav gotovo moralne in gmotno podpore tistih, katero prezirati si jo postavil solkanski kaplan za svojo krščansko dolžnost !
Kaj hočejo? - Sklicali so javni shod v St. Petru; ker se jim je t-i ponesrečil, so zbrali vsaj nekaj Ijudij v sobi bralnega društva. Drugi dan so zbrali nekaj solkanskih mizarjev in drugih mož in jim govorili o zadrugi itd. — Šempctorski kaplan na shodu in solkanski kaplan pred številnim občinstvom pod Mozetičevimi murvami sta zatrjevala, da sklicatelji imajo le blage namene, katcii nimajo zveze s politiko, da narodno vodstvo priznavajo itd. In solkanski kaplan je še zatrjeval: Tako bomo delali daljo, v vsaki vasi, a za to ne bomo še to hodili s klobukom v roki po dovoljenje v Gorico itd.
—  Na to je dobi! pred vsem ljudstvom la-!e odgovor: Naravno, da so morajo pobrigati za lokalno potrebe domači ljudje. Ni pa treba hoditi po d o v o I j e n j a v Gorico, pač pa je gotovo veliko iimcstncjc, ako se obveščajo o takih namerah naši narodni voditelji, deželni in državni poslanci, katere boste še močno potrebovali. Zdi se vam torej nepotrebno in nečastno, dogovoriti se s tako uplivnimi možmi v deželi, kličetejpa iz Ljubljane ljudi, katerih niso Solkanci še nikdar videli, in ki ne bodo mogli nič koristiti. Ako se osnuje mizarska zadruga, boste potrebovali zn zaloge v Trstu, na Reki, v Atenah, v Aleksandriji in Kajiru deželnih in državnih podpor, do katerih vam pripomorejo naši prvaki, ne pa oni, katere kličete iz Ljubljane. Kako ravnanje je to? — In na take odgovore je ostal g. kaplan odgovor — dolžan.
seboj tudi svoje žene, da se prepričajo n resničnosti Vašega potegovanja za zboljšanje svojega žalostncjra položaja J'» za boljšo prilio.inost svojili otrok. Pridite vsi, nikdo naj ne izostane.  Z bratskim pozdravom f.
—  llitutelji naj sodijo, kako je mogoče podtikali temu vabilu nlabo namene? Taka vabila bomo tiskali tudi zanaprej!
Povedalo se mu je dalje, da se ne veruje v nedolžnost namenov, pač pa, da je prepričanje splošno, da generali brez vojske so jo začeli iskati po takih ovinkih. Od I. 1SS1). naprej jo veljalo geslo : ..Gregorčič mora pasli — Gregorčič bo sramotno propadel!" (Mahničeve besede). Kak«) se je obnašd »Prim. List* pri zadnjih dožolno-zborskih volitvah, kako inf.imni je napadal grofu Goroninija. kako napadal Kranjca Grčo in tir. Tum.i, to je tudi vsem znano. Sploh imamo dovolj razlogov za trdno prepričanje, da znani nasprotniki so vedno enaki, le taktiko so premenili. Zato vlada prepričanje, tla so delovali pri sklicavanju shoda postranski poetični nameni. — Tudi na le »govore g. kaplan ni dal pravega odgovora, marveč se jo izognil z zatrjevanjem, da on (lu ne gre to':,co ne za njega ne za šempeterskega kaplana) rima m ne bo nikdar imel postranskih namenov itd. To je mogoče! AFi kaj z vsemi drugimi, ki so znani po nestrpnem sovraštvu do neljubih oseb psi narodnem vodstvu?!
Dostavljamo: Lahko ;r mogof-n, tla imata gg. kaplana v Si. Petru in v Solkanu najboljše namene- in dn .si ne bodeta pusliln, kakor j.- »mtenil t. g. Dennaslia v Solkanu, da se bo;io ti.-ki znani nemirni /ivtji njima obcs.iti z.i trak; uveij.-oš smo, da veliko gg. duhovnikov je v re.-oici l.ikm: ;s!i zakaj s> ogib.de narodnih vodile!;eV in kličete v deželo ljudi, katerih prav u\i: ii" potrebujemo 'i Kaj nam morejo ti po-eime/a povedati, kaj pomagati? N;e dobrega. !o Se večji razpor u.tiii mor;'jf» u'ihotapiti na Goriško. Piiitife t um-j take Iju.li ni miru. (iliesile si dobro svoje frake*, ako siiir.ijno še kdo visi na njih, delajte v.-< v sporuzumljoisju listih uglednih mož domačih. I::i!eiv bodeto potrebovali, ako boste hoteli res koiiditi dobri slvari potem bomo verjeli, da ie:^ nimate postranskih namenov ;di vsaj <\a nMe njihovo nezavedno orožje.
Beseda Solkaiicem. - • ..Soča" je vzpodbujala solkanske mizarje /.- pred leti, naj bi m* združili v zadrugo, kajti v edinosti je moč. Dajala ]¦¦ dobro nasvt le in pozivala može, ki bi lahko izvršili to lepo misel, naj se vendar /ganejo. Nič ni bilo uspeha. Da bi pa prišel kdo nalašč v Solkan ust.)navijal zadrugo, U-'r',.i ni mogoče pričakovali, kajti to je naloga domačih mož; iz Goriee bi bili zagotovljeni le moralne in (udi gmoto.- podpore, kakor so podpira vse, kar je v korist slovenskega lititi.-lva na deželi. Zadnji čas so jo začel zanimali za n-taiiovitev solkanski kaplan. Prav, čas je, da se je kdo začel brigati za uresničenje prelepe misli. „Soču* sama, ako so dobro spominjamo, je z veseljem pozdravila tako namero — in lo med Solkanci samimi, kar edino moro pripeljati do uspeha.
Toda zadrugo še ni! Kdaj bo in kako bo osnovana? To je f.e lo vprašanje. - • Reči pa moramo, da se jo izvolila ji-ko čudna pol v dosego postavljenega uamotia. Solkanski kaplan je izjavil, da bi bilo pod njegovo časi, ako bi naznanjal tako ui-črle v' Gorico, da h: povabil domače prvake na pogovor, — ali klical je doslej povsem neznane može iz Ljubljane. Zdaj, ko jo govoril dr Krek, naj Solkanci narode račun: z-t koliko so na boljšem? Ali bi ne bilo bolje za bodočo zadrugo, ako bi došli naši možje, naši poslanci, katere bodo Se radi klicali na pomoč? tu ti naši možje poznajo dosu.ičr razmero in potrebo boljo nogo dr. Krek iz Ljubljane. Ali kaplan Dermaslja je namenoma prezrl našo poslance, našo prvake! Zakaj? Ali no diši tudi lo po listi dodednosti v zahrbtnem rovarstvu proti našim voditeljem? ¦¦ - Vsakdo nas Goričauov, ki jo slikal v nedeljo govorili g. I)., je čutil, kako je bila vs'tka beseda kakor oster zob proti — narodnemu vodstvu, katero so nič no briga za — solkansko zadrugo in konsinimo društvo! iludno. tl.i nimajo v Solkanu še kake drugo boleiine. na katere zdravljenje je pozabilo lo zauiki run narodno vodstvo. Res, In namilim voiMv.i iiičosa no dela. Tnali v Podgon, v Šf. Petru in drugod bi bila potrebna kotisiiuiua društva, malo posojilnice ild. itd.         a gleile narodno može goriške, iiičosa ne sloro! Kdor tako govori, ta jo vreden najo-lrejše zavrnitve. — Takim načinom se litijska ono ljudstvo, katero ne more pojmili. kdo je Kriv. ak<> v tem pogledu premalo napredujemo. Trkajte sami sebe na prsi!
No, no. kako smo so razsrdi! — Naša vest »No, no, kako smo oblastni!* je dr. Mahuiča hudo spekla. Mi smo to že naprej vedeli, kajti dušovnost tega gospoda nam je predobro znana. Slovjnska mati ni še rodila ginu. ki bi tako oblastno bobna! po svojih »načelih* kakor Mahni«:, a tudi ni Slovenca, ki bi imel za svojo osebo tako občutljivo kožo fcakoi isM M. hnic. (.astihfepuiki, kateri bi našemu narodu radi ,pašovali*. so izteknili v- Ma-iniču n>p;.a. ki hodi rad za drugo po kostanj v žerjav"co. Da bi si ga naredili tii:i voljncjo sredslvo za svojo casli-lakomne nui.vve, so mu z.tčo': . ho?.una" ,>if.i, »slava" kričati in zaupnico po.-.'ljrti. To •noža ko oman,:'o, da jo začet t-iitilt v s.' nekaj nenaravnega, roks-kega rešitelja slovenskega naroda, a vselej in povsod so smatra nezmotljivim. Zalo ga ne moreš bolj razžaliti, kakor če mu odrekaš kako č/ou-ško zmožnost. To smo zadnjič mi storili, trdo, da se ni izkazal za svojega ravnateijcvanja v malem semenišču ni v gospodarstvu, ni v vzgajanju mladine. »Razžaljeni* gospod si je zaradi te trditve v svojem delavskem g!a-silcit (»Pr. L.") zavihal rokave tor nas Miče na dvoboj, zastavivši nam tri vprašanja. Evo nm odgovora! — Rekli smo: Maluiič je moral i/, mal. semenišča, a nismo rekli, da ga je zapodil nadškof sam ali poslal svojega služabnika, naj ga vrže ven. Tudi v odpustnem odloku, fe ga je sploh prejel, izvrstno ni bilo pisano, da mora iz semenišča, kajti take pisave uradni spisi navadno ne poznajo, tem manj proti možem, ki ne spadajo še med »staro železo*. Priznavamo dalje, da ni siišal M. iz ust prevzviš, nadškofa na lo strari nobenega imperativa, ali zapreke, ki so
se pojavile MahniCu v mal. .sem. vsled njegovih nezmožnostij v gospodarstvu in v vzgajanju mladine, so mu zrasle že tako ee?. glavo, da bi ga bile v doslednem času zasule. To jo bil vzrok, da je Mahnič moral iz semenišča. ¦— Ako trdimo o kom, da mu nedoslajo zino/.noslij za gospodarstvo, ne trdimo še, tla je dotičnik nepošteno ravnal, ali celo kaj v žep vtaknil. Kratko nikar! Možno je temveč, da je celo iz svojega žepa kaj dodal. Pri vsej svoji poštenosti in rado-darnosti pa je Se vedno nezmožen gospodar. - Nekaj podobnega jo z vzgajanjem mladine. Jedno je vzgojna pravila pisati, a drugo ta pravila dejanski uveljavljati. Zato jo pa ravnaleljevanje v mal. sem. Mahniču dokazalo ¦— če ima sploh oči, tla vidi — da je v papirnatem »Katoliku" jako velik po besedah, a v življenju jako majhen po dejanjih, dajo cvetoč besedovalcc, a ncplodovit zvrševalec, iz kratka: da je življenje v resnici drugačne, nogo v Mahničovi gbvi. — To dejstvo je pa tudi vzrok Mahničeve netiglednosli pri malo-semoniški mladini. Tudi mladina je po malem tzpozirrtla, tla so g. doktor v svojem simjar-stvu provoč oddaljuje od resničnega sveta, zato pa ga jo začela prav sodili - kot sa-njar.,.1. Ker pi no potrebuje človeška družba podirjajočlh reformatorjev, ampak pridnih delavcev, zato jo bila ginm. profesorjev kot vzgojiteljev iste mluiliii.! dolžnost, svariti jo pred f.in-tasliškimi nauki .IHm. Katolika'. To jo odo< bril i tudi šolska oh'isl. jznhčivši .Rim. Kat." iz srednjih šol. Kaj žuga torej zopet »IV. L." z objavljanjem imen omh ginin. profesorjev" !? Ali je ov.idu;lvo žo tako okužilo urednico soba ,Pr. Lisla". d.i m> more tudi sedan.i urednik brez nj-ga i/.li.t|iili> fladovodm smo, kaj n.sj dosi-žo sedanja nerodnost, ko ni mogla prejšnja zvijamo-d nič opravili?! No, uvajati koga z.iraib de anja, katero je merodajna i*ii!.isl /o uilohrd.1. jo pač smešno, lu ¦anešifi se hoč.e naš g. doktor. .Stara Soča* ga ni so dovolj •/•.učila! Sicer pi ne venn\ kako bi mogli srednješolski pnitosorj;, ki >¦¦, v očeh g. dnklorjt tako '»/.ko doli, izpodk.i-pavati domačo f/.gojo vsemožuega g, doktorja ! Kfilikr.it so že skii;;n'i tuk. nemški profesorji viicmuti mi-o srednješolsko mladino za nemško slavo, .smešeči našo narodnost in naše slovstvo? lu kaj so dosegli? Prav nasprotno temu, kar so hoteli. Domačo vzgoje naših priprostih .-darišev torej niso mogli nemški profesorji omajali, a vzgojo jodnega vsemožiiega Maluiiča naj )<• par slov, profesorjev kar izpodkopalo!! (J. doktor, ali ne bijete samega sebe po zobeh? In -c.ilt.ij je zdaj red v mal. semenišču? Ali jo morda Vaš naslednik IVamason? -- Znali, znali je treba. g. doktor; a tega Vam Uag ni dal. In zaradi lega sto morali iz semenišča.
Ko* ostane So vimIiio, Piše »Pr. L. — da se nahajajo v »Rimskem Katoliku" slovensko besede, katerih ni v novem slov,-nem. slovarju. Ni tako, .Soča* ? - - Tako flove pičli odgovor na našo Irditev, da ni šo Mahnič slovenski jezikoslovec. Na vpr.i-fanje: Ni tako »Soča"? odgovarjamo: Prav res. Tudi v Pohlinoveni slovarju: ,Tu muhi liese.liše treh jezikov", so nahajajo slovenske lir.-rde (i!, pr. biigral, liršt, 1'ulk ....), katerih tudi ni v novem slov.-nem, slovarju. Zdaj vprašamo pa mi:  Ni tako, ,l'r. Lisi"?
Veselica v prhi Purlanoiu. V ponedeljek zvečer je bila veselica v prid vsled povodu ji pi nesreč enim Kurlaiiom. Veselico jo počastil (udi namestnik Riualdiui tor podaril v svrho -)<> gld. IMeložili so so jo tudi Slovenci v lepem številu, kar so jo splošno opazovalo. Dež jo škodoval dosti veselici, (»pazili smo tudi pri ti veselici, da gospodje prireditelji niso mogli opustiti veselici laškega značaja, kajti razvrstili so po vsem trgu in pri Dreherjh .skoraj izključno papirnato sve-til.iice v laških trobojuicah.
Za slovensko propoved v Gorici. --Že večkrat so je naglašalo, da za Slovence v Gorici ni zadostno poskrbljeno v verskem pogledu, posebno pa ne, v kolikor so tlost.ija propovedij. Ako sploh želi slišati Slovenec propoved, mora ustaii zgodaj zjutraj, da moro ob .">. uri biti navzoč pri verskem razlaganju. Koliko ovira tako zgodnja ura marsikomu udeležba, jo umevno, kajii ni vsem mogočo, vstali tako zgodaj. Pkljub !;iko zgodnji uri je vendar obilo poslušalcev-Slo-vencev. - Kako jo pa z italijansko propo-vedjo n. pr. ob "all. uri v cerkvi sv. Ignacija ? 1'prav v nedeljo som opazil, da jo bilo navzočih So oseb pri isti, in mej temi jo bilo najmanj Italijanov, niti deset no. Ostali so bili vsi Slovenci, ki so pa težko umoli losk.utšeino, s katero jo razlagal duhovnik božjo resnico. Tako revno obiskovanje italijansko propovedi od strani onih, za katero jo namenjena, jo žalostno, ali dati bi moralo povod, da so kaj več poskrbi za Slovence v Gorici, ki no morejo biti deležni hkrati že pri tako številno obiskani zgodnji propovedi. Pričakujemo, da oni, katerih se tiče, ukrenejo nekaj v tem pogledu.
Radodarno doneske za »Slogine* zavode priobčimo prihodnjič.
Za Orhovlnov spomini k v proslavo petdesetletnice vladanje, prosv. cesarja je sprejelo prcdsednišlvo U. prim. veteranskega društva dalje šo te darove: Po 10 gld.-. General baron Monlluisant v Gradcu; baron p!. TeiilVub.uh; županstvo Šl. Peter pri Gorici; c. kr. div. art. polk št. :t. v Krakov u: deželni glavar grof Coronini. — Po ."> gld.: Gesarja Maksimilijana veteransko društvo v Prac-i: FZM. baron 'l iommi-1; veteranski oddelek v Mavhinjah; Leopold Holko v tfr-ničah; dr. Jos. Osleitag v Sežani: baron Albert pl. Glanz. — Anton Orzan, trgovec v Gorici :: gld. — Pt> ^ gld: Bognar, c. kr. polkovnik; Iv. Kr. Dean v Flumičclu; Galli-gaiis Angel, župan v Zagradu — Po gld. I\jO: Jernej Kopač v Gorici in rodoljubi v Dorr.bc-rgu, — Po 1 gld.: Erjavec Matija, dekan in Rajecvič Fran kaplan v Vipavi: Anton Jerkič, fotograf v Gorici; Ignacij Doljak, c. kr. kancelist v Korminu; pl. Gla-ricir.t, c. kr. nadp.; Grcgorič Vinko v Prva-cinj. —Po ,"i0 kr. Andriati Andriano, Collus Valeilin in Dotula Alojzij iz Flumi-čela;  Križman   Lucija,   Križman   Frančiška,
Jelšek Amalija, Vodopivec Anton, Pavlica Jožef Mrevlje Jožef, Budin Ivaa in Basa ffnce v Dornbergu. - Po 30 kr.: Dean. Anton in Volpet Anion v Fluuučelu. ~- F o Tkr.: Bresai: Anton in Pavlin Tomaž v Flumicelu. - Po 10 kr: Bev. aqua \nM, Stafuza Anton, Iv. Kr. Andrian, Gohlas Jakob in Rusin Kanil, - - V t. r u i-j>ah nabrano gld. 23-40. katere so daroval.:
ceni od obe. volitve, gld. 2 2... - Po 2 gld.: Lebaii Fran in neimenovani. - Po 1 51 d.: načelnik Jos. Kosovel, kaplan Lt-op. štii^eli PHiatari Fran in Ivan. — Kosovel FLnibk?-Po 50 kr: Nodus Fran. Loik Jos., L*ajj Anton in Lša.i Ivan, v Lc-Kičdi- Snarapan Fran v Ozcljanu; Pelicon tfartin v Sempasu. - Lojk Tomaž 40 kr. ... po :S0 kr.: ITsaj Iv., Kosovel Iv. in Ker-%van (v. _ Faganel Ivan iT kr. — Po- 20 kr: PeiSič Andrej, Frign Josip. Rijavec Jos. in Živec Anton. — Po 10 kr.: Badaiič Jan. in Faganel Fran..— Vsega skupaj nabrano doslej gld. 105005, več 100 gld. dež. zbo^i «orišV-ga. PredsedniSlvn. zahvaljevaje darovalci- =«* toplo priporoča si. občinstvu za daljne doneske.
Krswji'i-SIo venci.          .Slovenec*   se
je baje strašno začudil, d.i se je postavila .Soča* na ozko stališče in da note nič, ah-*ali o Kranjrih itd. — Na to odgovarjamo: Naša stranka je volila zadnji? dva Kranjca v deželni zbor in jodnega celo v odbor, a .P. \»" j'* ropotal načelno proti Kranj-• No, /.daj smo pa mi  načelno  proti
!fiii!i,  da   bi   take   vr.de    ijndje   ii  1; itiurar,  Kroga r, PaVler romali s Kranjskega na Goriško svoje modrosti prodajat.  Takega kranjskega   štrtmarstva (slovenskega vendar ne moremo reči ) ne trebimo!
Gosp. dr. Kreku pa povemo, da kakor kilo v gozd trobi, tako i/, njega odmeva. Na; urednik je vedno enak in dosleden znata] tudi nasproti d ihov.Vini, ali dr. K r c k m je uakrat spremenil i/. Inuleg.t nasprotnika vseh »farjev, ki so sami k..,*, kakor se je rad izražal in se ostentativno ogibal farov-/r\, v vročega zagovornika krščansko - smi-jalnili idej in obleki! celo duhovsko suknjo, ker ni mogel iti na vseiičili-Ve. ¦- Povemo lahko se marsikaj, da dokažemo resnim prej označenega reka. .Surovosti bomo zavračali z re/ko resnico.
Ako je dež.-lni zi.or kupi! /a ISO g|. ,K:iji/.i(T: za mladino«, je storil veliko dobroto s voj i iiita.lini, kateri je kupil zi malenkostno ceno veliki* dobrega gradiva, Pri nas ii,t Goriškem se skupno naroči .Vrt.-cY že ud nekdaj, a še nikomur ni padlo v glavo, da bi kdo očital »gorske nVove* Kranjeem. Kam pač ljudi .drast tiru!                                 I
\l> društva .Slog;«". ™ S'  .IMino*li* od četrtka je zopet dopis   ,Z   Goriškega* iz učiteljskih  krogov.  Tam se  zbadljivo  pred-ba« uje, da lansko letu je bil občni   zbor na I tak dan, da se g,i učitelji!vo ni moglo ude-/iti. Na t u k zadržek odbor ni mislil.  Sklical je shod na tak dati, ki ni bil mogoč  po viharnih dežcInozborskih   •olitvali in z ozirom i na zasedanje državnega zbora, —- I)a se je takoj predbacivnlo postranske namene, J kaže le neko nervozuo^t, s kakoršuo ni lahko j hladno razgovarjati se.
Dalje se nudi   trdi,  da  so  pričakovali shode,     • a ni jih bilo.  Tako V   I,. 1S01. je j bilo   sest   velikih   shodov; I. Is'.»5. pa   so \ bili dva \ Gorici, v liiljani, tia Nabrežini  in i v Sežani.       /a shode je treba mož; čim več   shodov — toliko   več   mož!   Menda   ni treba jasneje govoriti!
Naposled pride najlnilj zabeljen oevi-rek : »Vodstvo .Sloge* je zgubilo (r) imenik iloposlanih mu drustveniknv, !e svoto 7 gld. je shranilo, ker jih ni zgubilo....."
Reč je taka-te: Go?p. Peler Med-vešč e k, nadučilelj v Križu, je poslal društvu 7 gld. in imena novih udov. - - Ko se je bila bližata odborova seja. v kateri bi bilo te ude sprejeti, tajnik ni mogel i:a-ti oglasilnii e. Prav lahko je mogufc da jo je založil, ker prt njem je vsak dan cele kupe pisem najrazličnejših vrst. Zato je pisal g. M., da bi Magmolil poslali še enkrat oni imenik, ker sUu',»jno ne more najti njegovega listka. Ali g. M. ni dat odgovora; /daj pa se tako tendenetjozno pkiri v časopisih ! Svet naj sodi: Kc-košno je tako ravnanje! — Da se kak listek lahko založi, je vsakomur umljivo; ali neumljivo bc vsakemu razumniku, d-i se dotičnemu javi neljub slučaj, prosi ga za znpetno naznanilo. — a s o t e tu u ne u s t r e ž e, pac pa po časo-i'1-rh tendencijozno pUari.
Iz Solkana: ,Ze eno leto je, ml kar se govori pri nas o konsumnem društvu in o mizarski zadrugi. Ali ostalo je le pri (epih besedah. Mizarji so se zjr.dipjli le za enakomerne cene, da si ne delajo ncamselne konkurence, a to je vse. Kje je pa zadruga-— Gospod kaplan je d.-jal v ponedeljek pred občinstvom, da on oboje ustanov: in preskrbi tudi timarja. -- Ta obljuba se glasi prav lepo, toda — dejanja bi radi videli. Torej le na delo;"
Iss dol. Vrtojbi*. — .V nedeljo, 2S. Junija, so se zbrali udje .Slovenske čitalnice" •n iiidi nekateri tieudje v gostilni ,V Gradu1, k skupni napitiiici. Pri tej priložnosti se je marsikaj govorilo v spodbujo druMvenikom. Med drugim je opozoril cenjeni g. Fr. pl. Lokalelli navzoče kako potrebna je podpora •.Sloginim" zavodom. In res, njegov opomin ni bil brez upliva in uspeha. Nabrala se ,ie v ta namen svotica 22 J-ron 48 vin. — V Kod sv. c; f j \ a ;„ Metod a bode v dol. Vrtojbi društvena sv. maša. Istega dne pred sv. mase se vabijo vsi udje Čitalnice b* dvorišče g. Fr. p]. Lokaklii-ja, odkoder pojdejo z zastavo skupno k sveti masi.
Iz nflteljskJh krogov ajdovskega okraja smo prejeli dopis v obrambo znane okrožnice. — Priobčujemo vse bitstvene odstavke, ker vsega n* mrtremo priobčiti. Dopisnik pravi:
»Podiika se naši okrožnici več rečij, katerih mi v njej ne trdimo. V okrožnici pravimo: »Zadnji dogodki kažejo, da preobrat, vrsivfii se leta 18i>9» tudi s pomočjo učiteljstva
ni ustanovil stalnih razmer. — Katera stranka , zmaga? S katero naj učiteljstvo deluje*? — «Soča» meni, da smo tukaj mislili na narodno in Mahničevo stranko; to pa ni res. Znano je*) da ste nastali v zadnjem času v Slogincm taboru dve stranki: ena ki hoče, naj bi imela Sloga svoje lastno od g. Ga-bižčoka neodvisno glasilo, kakor društvo Edinost v Trstu, in druga, ki je za to, naj ostane g. Gabršček" še nadalje lastnik Soče in Sloga brez lastnega glasila. — V okrožnici smo hoteli reči, naj učiteljstvo prevdari, kateri teh dveh strank naj bi se pridružili. Na dr. Uahnica, s katerim smo malo znani, pri sestavljanju okrožnice nismo mislili. Hoteli smo reči, da z eno omenjenih strank hoče iti učiteljstvo v boj, a ne kot zamorec, tovornik ali hlapec, ampak kot enakopraven zaveznik. Vprašanje je bilo tedaj, ali se hočemo pridružili g. Gabržčeku proti Slogi, ali Slogi proli g. Gabrščeku.**) Obe omenjeni stranki se držite istih glavnih načel in imate skupen smoter: zato se lahko pridružimo eni ali drugi; zato smo se odloČili za tisto, ki nam več ponudi. Nekateri izmed nas smo že videli v g. Gabrščeku moža, za katerega naj bi učiteljstvo delalo, da bode pri prihodnjih volitvah izvoljen za deželnega poslanca, drugi zopet so se na vso moč upirali taki misli. Tedaj je prišel g. Gabršček, ki nam veli: „Sch\vainm daruber"! (fftrjpnmetnejo je storil. Zares: Selitvam čez take načrte. Le pustite G. na miru! Pred.) V okrožnici smo mislili na slučaj, če bi Se nadalje ena kot druga omenjenih strank nas kokor do sedaj prezirala. Dogodek lanskega leta ko je sloga z nami kaj čudno postopala, nas je opozoril, da moramo biti tudi na to pripravljeni. Pristopilo je k Slojri 11 nas učiteljev. Vplačali smo letnino. »Post iVstiim* dobil je eden nas povabilo, naj bo tako dober, tla pošlje Zopet iim uik dntičnih II učiteljev, ker se je prejšnji nekam zdožil. (Ni res, da »pust festum*. ampak pred zborovanjem. Ur.) Slogiuega zborovanja se ob volitvi tudi tisti Učitelji niso mogli udeležiti, ki so bili že poprej udje društva Sloge, ker je bilo odločeno na šoli-ki dan. Za tak slučaj smo se odločili na to delati, da nobeni omenjenih strank ne pojdemo na roke, č e s e t u d i v drugih rečeh, ki ne zadevajo učileljstva, še tako vjemanio. To vendar sinemo, kaj S* - - Po kateri morali je kaj takega prepovedano? (Prepovedano ni, ali - čudno! I IV.) Podtika se nam, da v okrožnici kličemo k .'lužueiiiii delovanju, a da sami slogo rušimo. To ni res! - Izstopili so res j nekateri iz učiteljskega društva, a zaradi tega, ker vidijo, da nam društvo s svojim dosedanjim postopanjem premalo koristi in ker ni zaradi daljave in stroškov v njih moči, da bi mogli spraviti vesla v druge roke, Nam oddaljnim učiteljem je hudo, ako pridemo v mesto k zborovanju ter porabimo čas in denar, ne da bi s tem sebi ali drugim kaj koristili. Naše poti so predrage, da bi mogli hodili v me.do <ližnlkat>. Kako hočete, da ostanemo Se nadalje v društvu, kjer nam, ako položimo oreh na društveno mizo, zavržejo jedro in pričnejo razpravo, kako naj se porabite obe lupini v korist drustveniknv?
Kar se tiče nafte deZele, moremo reči, da je ona dosedaj zanemarjala učitelje. • Soča« in «F.diuost» sami se z nami vjeiuate, da je sramotno, da je pri nas soduijsk ob* hodnik in finančen stražnik boljše plačan nego učitelj v trgu, ki službuje že od 15 do H) let. In pri takih razmerah Se hočete, da bodemo polni idejalov! Odkod naj jih uzumemo? Najprej se moramo iznebiti dn-homoruih postranskih opravil, bre-. katerih sedaj, naj se tako varčno živimo, ne moremo izhajati, potem bodemo mislili na [dejale.
Izdali smo okrožnico na učiteljstvo. ne da bi hoteli katere posamezne ali vse slovenske deželne poslance napadati, ampak, da vzdramimoučiteljslvo naše dežele k skupnemu delovanju ter si pridobimo ono pozornost merodajnih krogov, katero smo do sedaj pogrevali***). Iležela je postavno dolžna nas tako plačati, da bodemo mogli izhajali brez postranskih zaslužkov. To od nje pričakujemo, to od nje v njenem iu svojem interesu za-htevan.o.
iJvnmi se, ali je podpis «Več učiteljev* opravičen.         T«kemu   dvomu odgovarjam,
da za omenjenim podpisom stoji devet učiteljev, ki so okrožnico dogovorili, sklenili in izbrali tri tovariše za odpoSiljanje.
Eden sodelovalcev učiteljske okrožnice. Iz Defitia nam poročajo, da je prodal knez Hohenlohe svoj malin v Sv. Ivanu tržaškemu društvu za čiščenje riža, katero ga preuredi za svojo obrtno svrho. Tako sča-so soma zmanjšuje moč devinskib knezov.
Iz Bolca: Vojaško veteransko društvo v Boku bode- imelo v nedeljo dne ."». julija t. 1. v gostilni pri .Ekseluu* občni zbor. K obilni udeleži)! uljudno vabi              odbor.
Znppiistva na tolminskem in sežanskem, pozor!           Naša tiskarna ima pripravljene tiskovine po uradnem obrazcu za popis v o 1 i le e v v novi volilni skupini za državni zbor. Županstva v goriškem polit, okraju so že oskrbljena s takimi tiskovinami.
.Najcenejša in najhitrejša obrodlter opustosenih Tinoisradov* je naslov knjižici, katera jo kot ponatisek iz .Kmetovalca" ravnokar izšla v založbi deželnega odbora kranjskega.. Knjižico je prav poljudno spisal deželni polovalec učitelj Frančišek Gombac v Ljubljani ter ji v pojasnilo dodal 28. slik. Knjižica se dobi v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za 20 kr. izvod s   poštnino   vred.   Ker    vinogradarstvo    po
•) Nam ni nič mano o vsem lern. Tac j»a je res, da je uredn.k sam i>re<llutwl. naj bi se povsem ločili „Soča* in .Sloga*, da bi videli. kat6 bi znani Ijudjč potem pokrivali svoj« splelkars-tva. U r c d.
**) Kaj takega ni nili mogoče, ker Gabriček proti tedanji ,Slogi* ne bo nastopal, k večjemu bi kaj podrezal, da bi se storilo Se to in ono. Kako viditt, tu odpade sleherno premišljevanje. Lv r e d.
*•*) Pozornost se res vsbujn, ali ne taka, ka-katorJno ste pogreSali. Takim načinom se merodojni kroiri ne pridobivajo marveč odbijajo. To je nas vznemirjalo, ker se resno bojimo za dobro stvar naSega učileljstva. — Ure d.
naših krajih vslcd trtne uši tak6 silno nazaduje, z veseljem pozdravljamo tp knjjžicp^ v kateri nas gospod pisatelj poučuje, kak6 z amerikanskimi eepljenkami zopet lahko za-. sadimo vinograde, katerih nam trtua uš no uniči nikdar. Ves navod je pisau lepo pregledno, v oddelkih s svojimi naslovi. Na koncu knjižice je gospod pisatelj tudi opisal dve najhujši trtni bolezni, grozdno plesnobo in strupeno roso, ter je povedal, kakč se jih je treba braniti.
Naročnikom. — Pričeli smo drugo polovico leta! Vsakdo naj popraša svoj spomin. kak6 kaj sloji z naročnino. Saj vidite, kak6 nas preganjajo, kak6 bi radi .Sočo" kar zatrli. Naši zvesti sobojevniki naj nas torej podpirajo s točnim plačevanjem. V avgustu bomo pošiljali plačilne naloge za čas do 30 junija t. I.
Društvene vesti.
Vabilo. — Goriška m ozka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda bo imela svoj letošnji občni zbor v nedeljo \± julija ob II. uri predpoldne v prostorih goriške Čitalnice, z dnevnim redom, kakor je v pravilih določen. Gospodje društ-veniki se uljudno vabijo, da bi se udeležili občnega zbora v obilnem številu. V Gorici i', julija I Stili.                            NačeluiStvo.
Slovensko bralno in podporno društvo v Oorlcl vabi svoje p. n. gospode člane k sv. maši. ki se bo brala prihodnjo nedeljo Tu j u | i j a na god društvenih pa-tronnv sv. Cirila in Metoda ob S. uri v cerkvi sv. Antona pod Koslanjevieo, V Gorici, 1, julija 1S%.                                            odbor.
.Goriška ljudska posojilnica" j(> jmi.|ii prometa v prvi polovici letošnjega !ela gld. *20*J.;1I0*51. To je napredek nad vsa pričakovanja. Leto 1H{)1. je končalo s prometom 150.1100, a I. 1N%. konča, ako poje tak.', naprej, s 100.000 gld. prometa. Kolika je to dobrota za naše ljudstvo, more presodili 1i> oni, ki pozna oderušlvo nekaterih brez-srčnežev v Gorici in drugod. Ljudje plačajo v denarju iu blagu velikanske obresti. Seveda treba tudi posojilnici redno plačevati obresti! 2al, da mora tudi naša posojilnica cesto po sodni poti izlirjali glavnico iu obresti! ¦ ¦• Zdaj ima posojilnica veliko denarja na razpolaganje. -- Za službo knjigovodje se jo oglasilo veliko prosilcev.
Mestna hranilnica v Radovljici. ~ V mesecu juniju 18% jo Jil strank ulnžilo 17.KC.I gld. :.S kr„ i» stranki v/dignilo 1<K) gld., 1 stranki se je i/plačalo posojilo UOOO gld„ slanje ulog I7.UH gld. 5S kr„ denarni promet ;t|..00(» gld. oli kr.
Ostala Slovenija.
Trst. — Važni« prenieiube na primorskem so se zgodile v soiNlvii in pri finančni oblasti. Na iiichIo Iu teden umrlega predsednika pri/.ivnega sodišča primorskega pl. Pecka je imenovan trd Nemec dvorni svetovalec, na najvišem sodišču dr. Edvard Ki ud inger. Višji državni pravilnik dr. G e rise h e r iz Trsta je Šel na mesto dni. A bratu a na Ihitiaj. Finančni ravnatelj baron Plen ker je. Sel v pokoj, njega zameni mi-nislerijalni svetovalec dr. S c h u s t e r pl. Ii on not. Ti vsi novi gospodje menda ne razumejo nikakega slovanskega jezika, pač pa so, kakor poroča «Maltiuo», odlikovani z raznimi odlikovanji, kar njemu baje zadostuje, da je ž njimi zadovoljen. Kaj naj porečejo k temu primorski Slovani? Dobili so svojega škofa v Trstu, radi tega pa se morajo zadovoljili na drugi strani z Nemci kot najvišimi deželnimi uradniki na Primorskem. Sicer pa počakamo na dejstva novoimeno-vanih gospodov. Ker je sedaj izpraznjeno mesto višjega državnega pravilnika v Trstu, radovedni smo. ako zasede ta sedež zopet kak Nemec ali sploh človek, ki ni zmožen slovenščine. To prevozno mesto bi moral dobiti uradnik, ki je popolnoma zmožen slovenščine ali hrvaščine, kajti Slovenci in Hrvat j t, na Primorskem ne odnehajo zahtevati slovanskih obtožnic iu slovanskega uradovanja od strani državnih pravilnikov. — »Slovansko pevsko društvo» priredi v nedeljo Ji. t. m. koncert na vrtu *Mondo Nuovo*. — Istega dne bode tudi redni letni občni zbor polit, društva »Edinosti* cb U. zjutraj v prostorih »Tržaškega Sokola«. K zborovanju pridejo tudi državni in deželni poslanci tržaški in isterski.
Imenovanja In prcmeSčenJc na pošti. - - Poštnimi ohcijali so imenovani poštni asistenti: Konrad Deskovič, Karol Majcen, Anton Zavrlanek, Robert Janda, Josip Streinz, Emil Marin, Karol Hussak, Josip Prandi, Fran Hafner, Viktor Klinar, Ivan Cerne vsi za Trst, nadalje Krnest Nastran za Rovinj in Josip Kurent za Ljubljano. Poštni oticijal Fran  Lotiš premeščen je u Rovinja v Trsi.
Istra. — ,Nasi Slogi" poročajo iz vasi Livada pri Oprleju, da se je taniošnje ljudstvo posluževalo vedno z vodo iz vira v cesarskem gozdu. V zadnjem času pa se ljudstvo ne sme več posluževali starinske pravice* kajti postavljeni stražnik to prepoveduje kmetom, gospodi pa dovoljuje. Ker v tem kraju sploh druge pitne vode ni, je ljudstvo zelo razkačeno, da se mu odvzema ta božji dar! — Šolsko-polilično društvo „Lega Nazionale" je imelo svoj letošnji redni občni zbor v Kopru dne 28. in 20. pr. m. Ni treba noglašali. da so Koperčani napeli nadnaravne svoje moči za čim krasneji sprejem svojih polit, somišljenikov. Šolsko leto na c. kr. učiteljišču jo končalo na hitro roko, da so knndidatje in profesorji lahko odšli, ker drugače bi se utegnili pripetili kriki neljubi prizori. Čas bi že bil, da bi se učiteljstvo vzgajalo v kakem drugem !i>obMi h? no v irrcdentovskeni gnezdu.
Kranjaka. — Berolinska »Eleklricits-gesellschaft" »e je obrnila na ljubljanski ma-
gistrat, da zgradi v Ljubljani na lastne stroške ehVkiricno železnico, če je le kaj »panja, da bi se podjetje obrestovalo, če tudi hizko. Društvo je prosilo mestni magistrat za potrebne podatke. •-- Pri podiranju hiš v Ljubljani so našli ostanke nekdanje naselbine ribičev in brodarjev; ki so bivali okrog cerkvice sv. Miklavža. Ogljona plast dokazuje, da je to naselbino pokončal ogenj. — Olepševalno društvo se snuje v Radovljici na Kranjskem. Društvo bode imelo namen, delovati za olepšanje mesta in okolice in privabljati letoviščarje v Radovljico in okolico. Bilo bi dobro, ko bi v tem smislu ukrenila nekaj tudi naša županstva l
Štajerska. — Volitve v okrajni zastop celjski so že določene, in sicer voli veliko posestvo dne 13. julija, veliki trgovci dne 14. julija, mesta in trgi pa dne 15. juliju, kmečke občine dne IG. julija t, 1. Ali bodo v novem okrajnem zastopu imeli večino Slovenci ali nemški Celjani in nemškutarji, o tem odločuje volitev v velikem posestvu. V tej skupini so Slovenci že dvakrat zmagali. Rog daj tudi tretjič! — Hotel .pri kroni" v Celju je sedaj zbirališče narodnjakov. Opozarjamo na ta hotel Slovence, ki prihajajo v Celje ter! tamkaj prenočujejo. -- Velika nevihta dne 24. t. ni. provzročila je v celjski okolici mnogo škode. — posojilnica v Gornji Radgoni je imela lani 107.005 gld. prometa, 764 gld. Milega dobička iu 3fi72 gld. zadružnega   zaklada.           Ljutomerska
posojilnica je imela :)71.4.i0 gld. prometa, :HO0 gld dobička in 25.017 gld. rezervnega zaklada. — Ormožkn posojilnica je imela lani 1)50.220 gld, prometa, 2()6:J gld. dobička 29.2115 gld. resorvno zaloge. ¦•- Posojilnica v Pisec i h pri Brežicah je Imela dohodkov iu izdatkov skupim :J2.84t gld., 115 jo pridobila in itrteln aaložnih novcev 25«il gld, • Posojilnic« na SI a I i ni je izknztiln I0.M8 gld. prometu, 150 gld. dobička in 1052 gld. rezerve. — Posojilnica v S o S t a n j i je prometa 179.808 gld,, pridobila si 000 gld. in ima 5020 gld. ustanovne iu 10,071 gld. posebne rezerve, — Posojilnica v Žalcu j« izkazala 277.07(1 gld. prometa, 2124 gld. dobička, »150 gld. splošne iu 18 527 gld. posebne rezerve. •— Notar za Brežic« g. Kazimir Brnlkovič se je preselil /, dnem 1. ju-lljtt z Rogatca v Brežice. Ravno o leni času pa je zapustil g, notar dr. Franc Firsms Brezi™ iu se preselil v Maribor. --• Štajerska kmetijska družba je Ido; odlikovala 20 oseb radi zaslug, katere so si pridobile za napredek umnega kmetijstvu. Med temi so trije Slovenci,
lUviioi>ravuoN< našega Jralk* uu ¦}.«-Ic/,iiicali. - .Domovina" piše: Samo uu KraujHkeiu uživa slovenščina na državni kakor nn južni železnici še nekoliko pravice, Tod no imena postajam napisana vsaj na drugem mestu (udi v našem jeziku, čeprav bi marala bili slovenska imenu im prvem ineslu, Tiskovine se dobivajo slovenske, urad" .".iki znajo slovensko in kondukterji kličejo imena posluj na Kranjskem tudi v imrtein jeziku. Kako je pa drugod po Slovenskem: po Štajerskem, Primorskem in Koroškem? Vsak, kdor se je že vozil po teh izvenstranskih »'o-venskih pokrajinah, ve, da jo tod naš jezik hudo preziran iu da o  kaki  ravuopravnosli
ni duhu  ne sluha.....Pred  kakimi 10
teli se je že bila začela živahna agitacija za ravnnpravnosl nase slovenščine pri železnicah,
kolikor jih je po slovenski zemlji.....Pa
kmalu je cela agitacija pala v vodo. Taka agitacija za ravuopravnost našega jezika po slovenskem ozemlji se mora z nova začeti. Zdaj, ko imamo posebno železniško mini— slerslvo, pojde morda lagije . . .». Marsikomu je še neznano, da so dolžni kondukterji v Avstriji postajo imenovali v vseh v deželi navadnih jezikih. V etnslruction fur die Maiiipulatiou beun Traiisporldicnsl* či-tam v členu 7, v 1. odstavku: Sobald eiu angekommener Personcnzug in der Station vollkommen stille stebt, haben die Conduc-teure sovvohl dm Stalionsmmen als auch die Dauer des Aufcnthaltes laut uud deullich in den nblichen Lamlessprachcn drcimal ausziimlen . . . . Nu vsaki postaji leži v na-čcluikovi pisarni pritožna knjiga za popotnike. V to knjigo naj >.apišt vsak gori navedeni ukaz na konduklerje in naj dostavi vprašanje, kako je to, da se razen ua Kranjskem nikjer na Slovenskem ta ukaz ne izvršuje ? Nasloviti je treba pritožbo na obratno ravnateljstvo južne železnice.
Koroška. — Celovški župan je romal v Bcrolin k svojim nemškim bratom. Tam ga je sprejel, Kakor je sporočil Neuner celovškemu mestnemu zboru, bcrolinski župan posebno slovesno kol »župana najbolj južnega mesta*. Tn novico nemški l;sli s posebnim veseljem trobijo med svet. Radovedni smo, kako še bolj junaško bo sedaj g. Neuner branil .nemški" (?) Celovec, ko je romal celo v Berolin, da se bolj navz.i»ne nemškega pru-sovskega duha, ki je lam prav po ceni. — Koroška deželna hipotekama banka je začela poslovati dne 1. junija. — Občino .Slov. Smihel' so prekrstili v .Pokrče", nemški pa zapisali .PoggersdorfV To je vendar očitno pačenjc imen: Bog ve po kateri nemški slovnici so našli tako pokveko krajevnega imena. Naj bi se oglasil g. baron Mac Ncvin, kateremu je «čistost» in - pravilna > pisava imen toliko pri srcu, in odpravil tako grdo pače-nje! — Volitve za deželni zbor bodo, kakor pišejo listi, koncem saptorpbra ali začetka oktobra. Zato rojaki: na dolo! -— V St. Lovrencu v Loški dolini so je sam usmrtil učitelj F. Werzer s lem, da si je z britvo prereza] vrat, menda zavolj lega, ker so ga vaščani tožili pri deželnem šolskem svetu. «Mir».
Razgled po svetu.
Avstrija* — Državni zbor se snide zopet dne 20. septembra t. I. V jesenskem, zasedanju dorrSi domovinski zakon, predlogo o borznem davku in morda tudi še uvodni zakon k civilnopravdnemu redu. Državni proračun pride pa še le o novem letu
v zbornici na vrsto. Zastopniki mest bodo napenja vse sile, da bi zavlekli še premernbo domovinskega zakona; židovskim prijateljem pa posebno malo ugaja, da se misli povekšati borzni davek. — ¦ Odsek za civilnopravdni red je zavrgel predlog gospoda dr. A. Ferjanfiica, naj se določi, da morajo biti jednakopravni vsi deželni jeziki v občevanju s strankami. Pravosodni minister grof Gleispach so je upiral temu in zatrjaval, da pri sodiščih ostane vse pri starem in se ni bati, da bi se narodna jednakopravnost ne spoštovala. Glasoval je za Ferjančičev predlog jedini Slovenec v odseku g. Višnikar. Miadocehi so nas pustili na cedilu, sklicuje se na to, da bodo ob ugodnem času sami stavili mnogo obširnejši predlog. Seveda s lem nam ni nič pomagano, kajti verojetno ni, da bi položaj bil kmalu tak, da bi se »sprejel še kak daljo segajoči predlog. — Po vsej Avstriji so so brale maše - zadušniee za pokojnega cesarja Ferdinanda. — Hrvaški in srbski vse-učiliščniki so demonstrovali v soboto proti prof, dr. Jagiču radi njegove izjave v prid »bosanskega« jezika. Že v dvorani za predavanje so ga pozdravili posamičniki z .pe-reat-klici« in enako ko je odhajal. Na ulici so mu klicali .hrvaški izdajalec«, Radi (ega izgreda na ulici je bil kltonn pred rok« toral joden vsoučiliščnik iz Bosne, s katerim se je sestavil zapisnik, katerega pa dijak ni holel podpisuli oporekajo pravico roktoralu, dn se meša v rofti, ki so so godile zunaj vseučilišča. — 27. pr. m. jo bil sprejet od cesarja novoiinenovani kardinal A g 11 n r d i. Cesar ga je slavnostno pokril k kardimilskim klobukom. ¦- Nemški .Scluilvurein" opusti s prihodnjim šolskim lotom tri ljudsko nomškn šole v okolici Prago rndi slabih tlnančnlh razmer. • Malnrusko odposlanstvo je sprejo! 20. pr. m, sv. OCo, katero Jo prišlo xn* hvalil gn /,n Imenovanje Hoinlvutovfen kardinalom. - 28. pr, m. jo imel sojo ki i n i-sterskl svet na Dunaju pod cesarjovim prodsednišl vom. - Na Tirolskem v (kiju ob jezeru so odkrili spomenik našemu cesarju. — Finančni minister je izdal podro-jcnlm uradnikom odlok, s kalnrim naRNunja neko spremembo ob robu na komadih JO kron, - Liohigov predilnica pri Pragi Jo pogorela do t nI. Več oseb Jo zgorelo. Do 110 dolavcev je ian|enih, ker so morali »kukati skozi oktiii. - Imenovanja uradnikov v VII, plač. razredu, po poročilu nekega poslanokega časopisa,,jo prepuščeno sami vladi. Uradnike-v ti plačilni vrati je doslej imenoval sum cesar. Vest polrobuji) potrdila,  .....  Dunajski
mestni svet jo znižal podporo nemškemu izobraževalnemu društvu od 1)200 na 500 gld, — Vlada niiinerujo upeljatl obvezno »n-varovanje živino ler je žo m/posliilu imčrln vsem kmelijsklin druftlvom, dn torofipjo hvoJo uinenje,
Ogorskn. -- Veliko hrupa jo umiril navod, ki ho gn dobili ogoraki škofje iz Rima v pogledu poslopunja v verskem pogledu, V tem navodil ne pozivajo Skofjo. da obrnejo svojo pozornost vzgoji pravili duhovnikov let1 naj imnjo nn umu, da duhovništvo no sme se bati nikakega dela ni borbe, lo dn jio-more do zmago kristijunski reči. — 15. septembra bo v Budimpešti shod prijateljev miru. • Državni zbor je zaključen. ••» Mm« djurski frainasoiti ho imeli slavnost posvečenja svoje palače, ki se je vršila 21. pr, m. v navzočnosti prostozidarjev iz drugih držav. Godim svoboda I — Iz budimpeMiinskih zaporov, oduosiio bolnišnice, je popihal zopet zločinec Affendukis, član znane Udske družne. — Madjarski pisatelj Joka i je bil odlikovan od cesarja s svetinjo za znanost in umetnost. Ko je en sprejel to odlikovanje, je pisal neki niadj. cnsnik, da ni časi no za Madjarja, da je sprejel vzajemno odlikovanje za obe drž. polovici. Ukljub temu pisanju se je zr.hvalil Jokai cesarju na odlikovanju; drn-zega dne pa je napisal v onem listu podlistek, v katerem se je opravičeval, zakaj je sprejel to odlikovanje. To ni zadostovalo, kajti neki poslanec in član vladine stranke je napisal v istem časopisu zopet članek proti Jokaju, da on ni smel sprejeti tega odlikovanja. Taki so ti Madjarji. Oni smejo kljubovati tudi cesarjevi volji — a nikdo jim ne more do živega!
Ostalo države. — Iz Italijo prihajajo poročila, da zapusti Afriko general Balti i s ser a, njega da zamenja polkovnik Slovani, ki bo imenovan generalom, Barat-l i e r i je baje upokojen i general L a m b e r t i pa postane erilrejskim znpovednikom. — Pišejo, da se snide ruski car z nemškim v Darmštadtu. ¦— Znani Ar ton, ki je me-šetaril v panamski aferi, je bil obsojen pred pariškim sodiščem na šest let jsče. — Razprava proti dr. Jamersonu se ponovi 20. t. m. — Egiptovski časopis poroča, da odpošlje Angiija meseca oktobra 15.000 mož v Egipt. — Mej Francijo in Italijo se dela za sporazumljenje o trgovinski pogodbi in o političnih rečeh. — Piše se o trozvezi Rusije-Francije in Španije. — Laški tolovaji so zarobili kanonika G o m p a g n o ter so zahtevali za njegovo glavo veliko odškodnino. Kanoniku se je posrečilo ubežati tolovajem tako. da je ubil stražnika, ki je bil zadremal.
—  Na Kreti se polego ustanek. Upa se, da se kmalu uduši popolnoma. — V Bologni so odkrili spomenik Italijanu M ingot t i-ju. — V Nancy-ju so pa odkrili spomenik pok. frune. predsedniku Ca molu. — V zjed. državah ameriških je proglašen kandidatom za predsednika Mac - Kinlev. — Ustaja na otoku Kuba bode stala Španjsko za bodoče leto še celih 4-00 milijonov, ako bode bolela nadaljevati vojno proti ustašom.
—   Li-Hung-Gang, kitajski podkralj, ki jo zastopal svojega carja pri kronanju ruskega carja, je obiskal Berolin in nemškega cesarja. Iz Berolina se je podal v Friedrichsruhe k Uismarku, kateri ga je sprejel prav srčno in nnglnsil potrebo zbližanja Nemčije s Kitajsko.
—  Bivšemu ilal.' minislerskemu predsedniku Crispiju je odločena pokojnina 25.000 frankov na leto. ¦— Pišejo, da postane irredon-tovec Cavalotti minister v itnl. minister-stvu. — V Belgiji bodo kmalu splošno volitve za zbornico. Klerikalci se bojo poraza,
Razgled po slovanskem svetu.
liiraška. — Ker menda nimajo važ-nejega dela, proslavili so prošli teden na slavnosten način desetletnice službovanja petih velikih županov, posebno oseškega velikega župana grofa Pejafievifia in srem-skega Ervina pi. Cseck.*. Kot kakim kraljevim namestnikom so jima kadili podložni uradniki in zaslepljeni skupšCinarji, ki ne znajo lotiti osebnih simpatij od uradnih dol-žnostij ali slučajnih zaslug na tem poljo. Danes eden, jutri ">pet drugi se da proslavljati, zapostavljaje narodne koristi. V drugih deželah proslavljajo navadno štirdeselletn<j službovanje kakega vrlega uradnika, na Hrvaškem pa so drugačni; tam se je ugnezdil inadjarski običaj, da morajo proslavljati vsako petletnico pri vseh štreberskih uradnikih, pri-čenši od bana navzdol. Čim več zaslug ima tak uradnik za madjarsko misel, tem bolj prosto roko ima, da mora paševati po svoji mili volji. Štreberstvo in slavohlepnost takih uradnikov pa gotovo ne koristi narodni stvari. Obžalovati pa se mora, da se je sploh uce-pilo v naroda taka mameiuštvoj ki ne mara spoznati dejstva, da je uradnik plačan za svoj trud, torej da se ga le pohujšuje, ako se mu kadi po nepotrebnem. Uprav omenjena gospoda, grof Pejacevič in Csech, imata najmanj zaslug za hrvaški narod, največ pa za madjuržko državno misel. Oba povrhu še širita misel o .slavonatvu", kot Kallav o .hosenskem" jeziku v Bosni, Prvi se smatra za Sluvormn, kakor da bi bili oni nekako postnima nnrodnoat. In take uradnike- še pro-slavljnjo! Globoko smo padli, res! — Zraven teli proslavljanj je na dnevnem -du česli-Imiji! zupiiiiijakih skupščin m«*.,,irskemu yi-Ifžkeimi narodu na krasno uspeli milenijski razstavi. Pripravljajo posebne vlake v Budimpešto na deželne stroške. Kakor žene pastir ovce v hlev, tako si prizadeva jo javni oblast-tuiki, spravili čim -'eč ljudstva k tej razstavi. Že več vlakov je natlačenih prišlo s Hrvaškega. Dno 2u, pr. m. so odšli iz samega Zemuna trije posebni vlaki, ki 30 bili natlačeni kot sardolo v sodu. In to vse je šlo na zapoved od zgoraj, le da se pomaga Madjarjem iz gotove zgube, ali vsaj, da jo zmanjšajo. To počenjanje daje razmišljevati vsakemu 1rc.no mislečemu Slovanu! Kam jadramo po taki poli? — Sin hrvaškega pok. zgodovinarja Ivana Kukuljeviča, dr. Božidar Kukuljovie, ki je bil doslej v državni službi kot okrajni glavar, je izstopil iz le službe, da bo mogel posvetiti svoje moči v prid naroda, za katerega čuti njegovo srce. On je tudi na književnem polju delaven, posebno kot pe3nik!
Dalmacija. — Izpraznjeno jo mesto polovalnoga učitelja za poljedelstvo. Letna plača KMM) gl., za popotovanje SOO gl. Več se izve v uradnem časopisu »Objavilelj Dalmatinski''. — Le v mesecu maju se je izvozilo na Nemško lil.000 litrov črnega vina. — V Athnnuail pri Zadrti se ne dovoljuje razvili hrvaško zastave radi javnega miru. — V Ka-liniu so otvorili hrvaško čitalnico. Pri loj priložnosti so nameravali blagosloviti tudi svojo zastavo, a zaderski nadškof ni tega dovolil. Čudili odnošaji! — Dr. Ignacij Kestler, občinski zdravnik v trdnjavi Opus, poziva vse bolnike na bronkijalnem kroničnem ka-taru (Phtisis puimonom), naj se poslužijo zdravljenja z gotovini uspehom, ki se doseže z inhalacijo dima iz filtrovancga lesu. Inha- i lacija se mora vršiti dan in noč ter se more pripravili v vsaki hiši. Kdor bi imel potrebo takega zdravljenja, naj se obrne do imenovanega zdravnika v trdnjavo Opus (Narenta) v Dalmaciji, kateri radovoljno daja pojasnila.
Češka. — Prošli mesec je udarila strela v mestno hišo v predmestju Žižkovu nprav | v času, ko so zborovali mestni svetovalci. Strela je uničila električno razsvečavo ter j uzrocila precej veliko škodo. Človeških žrtev ni bilo. — »Frankfurter Zeitung" je prinesla iz Budimpešte dopis, v katerem se poudarja, da se dela na tem, kako bi prišlo do sprave mej Madjarji in Čehi, s čemur bi se dosegla najprej nova pogodba mej našo in ogorsko polovico. Da se doseže ta sprava, Madjarji bi baje priznali češko državno pravo in bili pripravljeni na češko kronanje. V dopisu se povdaija, da ne bo na škodo Ma-djarjev, ako se povzdigne na Šumavi slovanska trdnjava mej Nemčijo in Avstrijo, kajti vse bo odvisno od Nemcev v Avstriji, kako j se bodo držali Madjarji zanaprej. Češki časopisi ne dajejc nikake važnosti temu dopisu, dokler se ne pristopi k uresničevanju, kajti — pišejo — delo hočemo videti in potem še-Ie se odločimo....
Galicija. — V Tarnopolu je nastal razpor mej častniki in meščansko čitalnico, ker so prvi zahtevali, naj društvo upelje tudi nemščino kot poslovni jezik. Ker Poljaki niso hoteli ustreči tem zahtevam, so častniki izstopili iz čitalnice. Častniki si lahko pomagajo sami, ako ustanove svojo posebno čitalnico z nemškim poslovnim jezikom. No oni tega ne marajo, kajti radi bi ponemeili sedanjo poljsko čitalnico. Sam okrajni glavar si prizadeva pregovoriti člane meščanske čitalnice, naj bi prevedli pravila tudi na nemški. To vmešanje glavarjevo je razburilo či-talničarje, a se še ne ve, ali je zmagal glavarjev upliv. — Poljski časopisi poročajo, da začne rimski* kurija ostreje postopati proti patru Stojalovskemu, ker ne mara oditi y svojo škofijo ter še Vedno mašuje, dasi mu je to prepovedal nuncij, ter napada cerkvene dostojanstvenike.
SlovnSka. — Glasilo ogerskih Slovakov »N ar o d ni e Noviny« opozarjaje; da so bih pomiloščeni 8. pr, m. politični kaznjenci vseh nemadjarskih narodnostrj/ razun jedihih Slovakov, piše: „Mi Slovaki imamo dva politična sužnjav Ziaka in Polonija; no mejteav ko so srbski in rumunski polit, zločinci bili pomiloščeni, slovanskim je bik odrečena taka milost. Izgovor, da je bi! Ziak že kaznovan, tukaj ni umesten, ker se ni uvaževalMa okoliščina pri drugih. Tudi Popovič, Branist in Lucacm so bili kaznovani poprej, pa vendar so bili pomiloščeni. Drugi pol. zločinec slo-
vaški Polonij ni bil še nikoli kaznovan, pa tudi on ni bil pomiloščen. Pri tem pomilo-ščenju je torej odločevala narodnost, kajti neverojetno je, da je bil to le »slučaj". — Tako tožijo Slovaki, a ž njimi tudi mi.
Bosna-Herccgovina. — O poljedelskem uprašanju v B.-H. piše .Grazer Tag-blatf: »Olajšati položaj revnega kmeta v Bosni je res kulturno uprašanje. Kmet mora dati agi (posestniku) tretjino ali polovico svojega pridelka, a povrhu je aga še prost vsakega davka. Vlada sicer odkupi aginega gos-podstva 1000 do 1500 kmetov na leto; ker je pa čez 100.000 takih kmetov, ta pomoč ne zadostuje v tem pogledu. Odkup fevdalne pravice v korist revnih najemnikov je bilo za okupovanja jedno  najvažnejših  vprašanj,
—  in to vprašanje ni rešeno niti danes. To ni nikaka čast za avstro - ogersko upravo !K V daljnem sestavku poziva delegacijo, naj prestane biti vladni stroj ter naj spomni ministra na to »kulturno dolžnost* — Tudi letos je bila konjska dirka v Uidžu.
Srbija. — Črnogorski knez Nikolaj je bil slovesno vsprejet v Belgradu z vsem svojim spremstvom^ Občinstvo je kar tekmovalo pri sprejemu slovanskega vladarja. V Belgrad je došla velika množica ljudstva iz notranjosti dežele, ker so bile cene na železnicah zniža.:- za 50 odšlo. Kralj je posebno odlikoval svojega solirata. Na dvornem obedu, ki je bil v Čast gostu, so bili navzoči vsi ministri in diplomatje. Srbski kralj je napil knezu, na kar je on odzdravil naglasivši da oba si prizadevata voditi srbski narod, ter da ne hrepene po tujih deželah, hočeta le obdržati svojo posest. Kralj Aleksander je odlikoval z visokimi redi oba knezova sinova Danila in Mirka. Po petdnevnem bivanju v Belgradu se je knez povrnil na doni.
Itotairija. — h Sredea prihajajo vesti, da odstopi sedanji trgovinski minister Na-č o v i e\ ker je baje bolan. Načovič je jeden izmej prvih mož, ki so se borili za prostost Bolgarije, Bil je večkrat minister in tudi vladni  odposlanec na Dunaju in Btikareštu.
—  Knez Ferdinand obišče baje romunskega kralja Karola v prvi polovici tega meseca.
Rusija. — Delavski »štrajk* v Petro-grariu, ki j«? našla! še pred kronanjem. Se vedno nadaljuje. 50.000 delavcev je ustavilo delo v samem Petrngr.idu. Temu »slrujku* se ni dajalo nikake važnosti, vendar sedaj spoznavajo, da se ne da stvar prezreti ter da se mora računati tudi z delavskim stanom v Itiisiji. ttedfiivitvo je zaplenilo vso razglase na delavce, katere je izdalo društvo za zaščito korislij delavskega ljudstva v Itiisiji.
Foiilaril - Solile m Kr.
liis H.3-:i5 |i. M.j:i|>nn<-nisfh(\ cliirusisclu1 eh: in den tu-ii-e.Hlen Dossiiis umi Knrlicn, w>\vi<: srliiv.irzi', \vci.isc umi fiirliiirc Hannafcarg-fiaid« v«n &> kr. Lis II. 1 Ml.» |>cr Motor - ¦ j.'liill, KCHtroift. kurriort, trcimistr-rl, ll:i-mnsttt <<tc. (<\i. '2(0 vcrscli. Qual. umi i>tMM) vcr.-cli. Fnrlirn, HoFsiiHelc.) Corlo-umi sli!ui>ifrci ins Hinis. -Muslcr iiiiigclieiiiL I>o|i|iL'll(^ llrivfjmrlo imeli ilcr Hr!iwciis.                                                                         (i!)
K«ltt«u>Vabrlkpii (i.llcnnvlier^tk. u, k. Hoit.), •/ClliCH.
V znSftln posnamanja in ponarojanja  n;i|>r<>;
p. n. oiijcinniki, vrilno izrecno zahtevati
KROIDORFl'
Pidjetje studenca
Krondorf p. Karlsbad f S-J-li      .      .....
Zalogo t Gorici
:ikor   tudi   pazili   ti zamašili omot:
Na prodaj je
polovica  mlina
dedičev Furlani    '*::5 l
v Rihembergu za Gradom.
Kdor bi želel kupili, naj   se   oglasi   pismeno ali ustmeno v naši tiskarni, kjer dobi naslov.
Eteriška olja, esence, eferje, barve
kakor tudi vse k izdelovanju ž^aiijin potrebne Lvarine
ponuja po ugodnih cenah češka tovarna
Bratfi Janouškove
v  Pragi,  Karlin  čislo  23-t
(Odlikovana z mnogimi kastnimi diplomi in zlatimi
etinjami).                                                      J2i- -2 —i
S. 103 10-4      IZDELOVANJE       P, •» K-2 strojev In priprav vseh vrst
Ivan Schindler, DunaJ-Himberg. Priprave   in stroji  za  poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarje, sladcičarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad "OG podobami gratis in franku. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wien-Himbe;-g.
GostilnanaBledu
(Gorenjsko)
z novo opravljenimi sobami, dobrimi jedili, izvrstnim dolenjcem in Istri-janoni, s Kozlerjevim marčnim pivom
priporoča
3akob"pderne\,
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v v^akej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim oM'bain.
Pismena vprašanja po.i .»L32». Sradec,j.o^te rcslante.                                                            ;f-. -**—"
Za poletni čas!
Obilno zalogo
svetilk iz papirja
(Iampijonov)                   1«W». ."»
v narodnih, deželnih in državnih barvah
vsakoršne obliko proilnja po ziiHTiilIi crnalt
dnf. Jerefie
v Senifiiiski ulici *t/*\ v (ionVi.
Anton Vodopivec
gostilničar ulica Soiitario št. 12.
v Trstu
iniii v IVvačini |»otl si. \H>.   k;tkoi*
tudi v Trstu           n- i   i
lastno zalogo belega vina
(tudi iiioliti^.tj. I'ri|iorof.*i se čč. roilliinaiit, gospodom krfitiiarjcuii v okolici froriAki, k;ikor ludi Ir/aški. Vino oddaja po najnižji <«>ni. Kdor i»i rabil, naj si> javi pisuicno ali UKtmetm v Trstu ali v 1'rvarini!
na prodaj ali v najem za gostilno
ali poletno stanovanje v Ajdovščini pri A. Časa-
grande.                     im.-.
Za čuda  w ce:no'T
Le 2 gld. 10 nč.
N;K.i   .lun.ij^;!   trv.lka   n:in,ri!a    nam   y,   da
lc;.'ii i';iz|iruil,ijaiiH. tu /.<-U, li-|ii)i in k c. (i -1 r i i 11 |>u<il nieli.l- v reiii., L»kni'»ilc Se nik.l:u- ni i.ilo, z.i -,»,im '2 v;U\. 10 nf. in Mi<>r :
rim« /.a jcln.i letu ; 1 poiila.Vim .v<'riži.u.   Li.ji-   z.na.li    nje    -ij.ijm-
C Unia.iuv lUiuJmkiiviiili rolien;" I  Mi, l.-pn /.<')iiio zrealn s lino liniM-nim >.!.'kl..in: I kiii-n.! svilnat.,   inintisi.«,   iiajiin.j-..^.i   kn.j.i: 1 jak" litin   naprsnn   i|;ln 1. iiiiicleljniini   Inilj.uili:
iiM.ja:                                                    S.  IJ-J C.    •_'
'¦'¦ kmna.le Jako linili napiMiili   ciiimI>..n   i/ |M,nan-
j<'iic-a /.lata in iinii't<>ljiiiiiii l.riljaiili: 'J koiiiaila za|it\-tnili j_-ttml u .v iz punai-.jiiic^a zlala
I zd.V vUvMtlJ'\mr\Lo Z"pon.Y'/.!.''V.7,p,-.; I  lino torbi,-,, y,i sinolko; 1 fin ustnik /.a smotl.c; 10 koina.lov lin.^a anjtl.'3ke;.<a papirja z:i   pi.-n.a in 10 k..ma.li.v linili an^Skili kuvert.
Vm-Ii Idi 1(1 krasnih prnlmetov vkup.- z uro vrr.1 stane le                                                   |>. .V.' ,i    :i
2 goldinarja 10 nč.
Z nnrrif-liami treba se je kolikor niu/.tio po/n-rili. ker zaloga ne traja ilol^i in se nikilar vir v življenju ne pojavi tako ii^mlna prilika.
Itazpošilja   po    pošt.....n    povzetju    Krakov-ka
F   HINDISCH     {N
Krakov«. St. 7
Nil. Kar ne Ufraja. v^prejnie se takoj nazaj.
Veliki prazni sodovi
iz Srbije, iz li v a s t o v o g a lesa z železnimi obrodi, od 20-70 lioktov.
6-7 cm. debelosti v glavi.
popohioina zdravi, so na prodaj.
Natančneje poizvedbe dajo
u p ravni št v o  ali   v   hiši  via
tat «-2 s.   Dreossi Stv. 2.    :„, ^ P.
f    Anton Potatzky    J
*        v Raitelju itv. 7 v Gorici        j.
| prodajalniea drobnega * t. in niipnberškega blaga 3
4                     na iliolmo  in mi tlebelo.                     7
« -------------------------..                3
*                                       Jffdino                     7,*\-u\ 2
t   in najcenejše kupovališee. L
J                Posebna zalaga                L
«.  za ktipovalce in razprodajalce na aV/.t»Ii,  t
J            z« krošnjarje in cunjarje.           J
J                Največja zaloga                %
*   C-ovljarskilt, krojaških, pisarskilt, popn-   % J          lovainih in kadilnih potrebščin..         J «                Zimska obuvala.               t
*      Vozički in stoli na kolesih za olroke.    |'§ «               Strune za godala.              i
*   Posebnost: Semena za zelenjavo in Iravc.   g J          Prosim dobro paziti na naslov:         *
*  Na sredi Raštelja štv. 7. ,j
Anker             ••. »^7
Liaiment. Gapsici comp.
iz RielitiMjeve lekarne t Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le
ticfcterjev Limaent s »sidrom"
kot edino pravo  in vzame le Liko -sbtkientoo. ki je pre-    iVJLT^ videna s ,s:«Iror.i'' kot ?mm\o    r^^V^^fl za?t'itn« zirimfco.
Sic&tsrjm lekarna „pri zlatem levo" v Pragi.
f rgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrrt..i :i::-.. *       GORICA       Vb GhnKn.. s
Na dež. juhi!, razstavi odlikovan s srebr, drž, svctjnjn Na lvovski razstavi s prvo rto«   - srebrno svetinjo'
A.JU
Tovarna uzomih telovadnih priprav JOS. 'YIMDYŠ-A,
v Pragi na Smlhovu
(1'raha-Smioliov) VinohraiUka ulice ri*lo Siti. >e uriiiorii.-a
k popolnemu luornomu prirej o vanju sokoiskili in šolskili telovadnic
pi) najnovpjšili nrijmzminili in i>raktii-nili sestavili.
V ta dokaz je na razpolago mnnjro jiiipoinu:-oi-ih .-[iriral ilumafili in iiiuztiiutkili.
Zagotavlja jcdn.i Ie!o. Cene Zt-16 zmerne, plaruj,. .-<. jia na nit;.-e.':ne nimiku po volji in utnozno.sti.
jVavadue priprave so vedno y zalogi.
Ciniki, prorafuui irt narni z\\ popolno t.l„. '.:fliii<:._-   poS.ija   na   zahLevo   liri'/.pl:n"no   in   pOaLtini,'
i'i='-i'-                                                                r.i, r.2  j:
I'opni\f I/.vr«iiji* po najnižjih cenah.
Za mlekarje in gospodarje!   !
Tvnlkii <J. FiTil. Ki-slMTif v (Jo-rifi ji> s|»r;iii!;( v tr_f<»\iiui in*v<» vi>l moke z;i t*«*f»m*».E** /iviitf. k.iiiTu tip»>i-jil»-Ij.ijn /•• V [il.ifiitt-Kiii iiiv.rl.il! V-i /nilm-n>jci iti tnlcknrji. 'i':t                     >  i-!-'- s   -
moka za pitanje
ji> piipH/.iiaiiit po c. kv. kmetijskem pi>-sku>;ilivrit v lioriri '<ol izimnio sicil.^lvo z;i n-jeiij^ iti j.i pripomni odjcintiikom radi svojf i-nlilm- lastiu»ti /a IioIjmi kakovost  kravje;„'a  nili-ka.
Moka za pitanje «> «h»!»iva
v za/.tiatriovaiiili iu s svincem zapeeare-nilt žakljitt mi 7tU kn. po :f 'M. pri Ivniki
J. Kaučič v Gorici
i;a Koritjii ter pri Ivniki G. Fcrd-Resberg v Horiri v stari cukraini v kajiticinski ulici.                      !•. :,••. ;   i
1 V-I-.I Uiti.. ...k^nj- % .',;:..tijn /.iia in raznih 1 1 ...'iiicn p;i|ororan. »loj |iati'iitotun! »o«.lm       1
I čistilnih  mlinov za žito I
I   Mii..   v.  ft'-».   i.mi...- iiidi i,.Ai;.'a;i Lalnaki.l. 1 ¦  •••i.mi. i. 'h mlini    i^'.i>li>joii!ioiiililiko!n.,, kn 1 1  i-,,   t,.!.,!,,,   .J.,,,,   „.,   ,„.„..11,.   Ol,   .».n.....pn-l ¦  n>.".iin patriitoiaiil »o^tat                                   1
1      kamonitih srotovnikov      1 1 in slamoreznlc s ("'eškltni noži. 1
1        ><•<• /. /airotoiilom in po znn-nil ii-tii.        1
i &*• N-i i---/fil> ••"¦•,."¦¦ d. ¦.¦m .l"l.i« isajii;;-! 1 I imI.i,!,',.,ii^.i, en ikit pil ti-klinu.llijii (';.>,!|il!ili mlin..v 1 1 1.  ivif   v  liid, ko - i.il m..! mlin i.....! i:, (..- 1 i !i.,r'-i,-iv,fi'i",--.V.'1.v".!*!',lj;: Wn'' s,"|i"i,,":":t''" 1
i ..,„,!,,. ,.,,„,. ,,.,!.¦ d.M.l-p.V..laol,k..mv,!, 1 ¦ ¦«¦¦-:¦ l«-.lj.i «i.i /il."'*'. I.i./|.W.i.. m po:,...!.,' 1 1  pi..-!»                                                                   ll<»,   V.\     1.  1 1          Vaelav Zima,          S
1 ptva.-.^k.i .¦ ki  piiv.wd.l..v.i!i.i.iiri-hlndi mlinov 1 1                    /,;   ,:i!u.   -l.lliK.KV.lli.-   III   -.K.I.lUlik.M                    1 1 \ l'i'.'p>. harh n Oporna ii,i -,,iliu >tt.>.'.<¦ (iV;k;ii. 1
'/citttlrcni in oKrcpriijori
eliksir iz kine in železa
je p™-!,,.«-!                          ,;..>7
Cristofoletti-jeve lekarne.
i:ua vsi'!'itui /..ii-za itt kine \ jo.lnaki tniKi/.ini, je pnjeltii-uM nkn<a it lnez .liujjitt Skmlljivili tMirin. rzn.fnje tek. nlajšaje prebavo in premaguje slalidkrviin«;!.
Jeilna steklenica  -J."ilf gramov ptattf 80 kr.
Po odpravi proste luke so ilaca prosti:
Nepremočljlva pokrivaja, asfaltovani sfroinlki, lodan, dežni plašči in li-vraje, asfaltovani izolatorji za tlak, asfalt,  karbolinej,  cementovani  les.
Kri- ima stalnega tehnika, ki |e prev/.. i in i/viii! ileli. pn pckriviinrii javnih skluiii;.-- \ 'lr. Id, prevzema popolna dela v pokrivanju hiš, hlevov in drugih poslovi s cementovanim lesom.
i Velika zaloga rabljenih pokrival belih in črnih za vo-
zove vsake dolg. in širok.
atAr-lMjihio /u jadm-^atj surovo, črtano, v barvah iUtl. za soineobrane prodajalnle, kavarn,
gOStiln  itd.               Kit  KI   V
platno iz juhte in amerikansko.
Lastna i::delovalni3a ^asta^f za vce narodnosti itd.
Lniiji Zuciilin v Trstu.
uf^
o^jd^^^jj.**
Zastop rivokoles ,Swifi' iz orožarne v Sleyru >
imata po.ipi-ana                                         -^*
v (iorici. na cesti Fran .Josipa (Corso) :*
i!    % .-i.i-.fj..:; ,-!r.|:i,-K.. fc.n..iii.\                              X*
Lastna i/.<l<,io\jiliiHa dvokolrs JI i rin\  C^
žirnih l>l;r/.in iliriiilinmti-uizHi). poprovIjnI-  C^
nim dvokoles. .šivalnih s1r«»jrv. pušk ifil.   ^
#•*- Nunska ulica 14. -~mM          ;*,
Protlajsilnico sivainili strojev, pušk, stre-  5»
Ijlva lil dru/^ira orodja pa imata          :?*.
SAUNIG&DEKLEVA   >
v Nuri-ki iilis-i st. 10.             v i: ¦:*
# » jjf * Tjf * »' * Y » * *c * * * »' * '*' 'i' *4' $ "^
u ¦ n m mm m mm m m a« ¦ ¦ mu m m ¦ * » ¦ ¦ ¦ «_« * lijiiji
Prvi gornjekoroški pivovar
na par
Jchann Kern v Beljaku [Vi Um h] %
priporoča

izborna piva v sadeh in steklenicah,     ;«
odlikovana pri                                                 \i^
mecliiarocliii razstavi na Dunaiu #
I. 1894. z zlato svetinjo                 m
Bruselju
1896. s častno diplomo
k 2lali svetinji.
Gosp. Ivan Jrebše na Srpeniei   |
&                      ima tudi zalogo.                     U