UDK 811.163.6'35"200r' Vojko Gorjanc
Filozofska fakulteta v Ljubljani
OBJEKTIVIZIRAN POGLED NA JEZIK IN SLOVENSKI PRAVOPIS
Slovaropisje že po tradiciji temelji vsaj na minimalnobesedilnem gradivu, po prvih na korpusu temelječih slovarjih v angleškem prostoru pa sodobni slovarski priročniki v zadnjih dvajsetih letih nastajajo na podlagi korpusov, ki v slovaropisno delo z objektiviziranimi aktualnimi podatki vnašajo novo kvaliteto. V tem času se slovarski del SP 2001 (dalje SSP) glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) oddalji od ideje objektiviziranega pogleda na jezik. Če je SSKJ temeljil v glavnem na definiranem besedilnem gradivu z jasno metodologijo izpisovanja in je ob pomoči terminoloških svetovalcev oblikoval nabor slovarskih iztočnic (SSKJ: Uvod), pa SSP temelji na gradivno zastarelem SSKJ, nedefinirani zbirki besedja Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, pri lastnoimenskih pa na domačih in tujih slovarjih in enciklopedijah (Toporišič 2001: 2). Gradivna osnova je torej v celoti nebesedilna, opira se na slovaropisno sito, ki je bilo opravljeno že pri drugih slovarskih priročnikih. Hkrati pa je v slovensko slovaropisje namesto jasno definiranega gradiva in metodologije gradnje geslovnika uvedel »nabiralce besed«, »iztočničarje« in celo pooblastil posameznike za to, da so »predlagano besedje odobravali« (SSP 2001: VII). - Vir za preverjanje aktualnega stanja je bil Korpus slovenskega jezika FIDA <http:// www.fida.net>.
SSKJ kot dokument časa, v katerem je nastal, delu besedišča z vidika družbenopolitičnih okoliščin pripisuje pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki kot sestavina leksema obveščajo o zunajjezikovnih okoliščinah (Vidovič Muha 1999: 15, 18-19). Glede na čas nastanka SSKJ je zanimivo pomensko kvalifikatorsko pojasnilo v kapitalistični ekonomiki; leksikalne enote in pomeni, ki so nosilci tega pojasnila, so po l. 1991 dobili možnost ponovnega aktiviranja. Pričakovali bi, da nam bo SSP glede tovrstnega besedišča odgovoril na vprašanje, katere so danes aktualne in katere ne. Pri opazovanju rešitev v SSP nas je zanimalo: (a) zajetje besedišča glede na aktualno stanje, (b) odločanje o načinu slovarske obdelave besed, (c) normativno vrednotenje in (č) pripisovanje oznak.
SSP se je glede zajetja tovrstnega besedišča zelo nenavadno odločal; brez kakršnekoli časovne oznake predstavi namreč tisto, kar glede na korpusne podatke danes sploh ni več aktualno: apotr, ažiotaža, bankar, dekartelizacija, efekti, kartelist, veleindustrija-lec, velepodjetnik, veletovarnar; profitna mera, monopolna zveza, petrolejska družba, premogokopna družba; kartelirati se, notirati, zbankrotirati; igrati na borzi. Pri glagolu notirati sicer pripiše nadrejeno sopomenko kotirati, a je beseda prikazana kot nevtralna, čeprav se sploh ne uporablja. Še večja napaka je storjena pri izglagolskem samostalniku notacija; ta sploh nima sopomenke; korpus izkazuje le samostalnik kotacija. Kaže, da si je SSP pri naboru besed res v veliki meri neselektivno pomagal s SSKJ, saj je tam stanje podobno, v sopomenskem paru nastopata glagola kotirati in notirati, le slednji pa ima tudi izglagolski samostalnik notacija. Pod vplivom SSKJ se tako SSP pri
visokopogostni in vsakodnevno izpri~ani rabi odlo~i napa~no. Hkrati iz neznanih vzrokov izpusti aktualni glagolnik kartelizacija (navede le karteliranje) in pridevnik ko-manditni, ki v korpusu nastopa v pogostnih zvezah komanditna (delniška) družba, komanditni delni~ar, komanditni vložek. Presena~a nas, da je sestavljalcem SSP uspelo narediti napake pri najbolj o~itnih leksemih, v SSP se npr. ob besedni zvezi družba z neomejenim jamstvom, ki jo pozna SSKJ, pojavi družba z omejeno odgovornostjo, v SSKJ družba z omejenim jamstvom.^ Ker gre za par poimenovanj, ki v pojmovnem polju nastopata skupaj, je razli~na sestavina stalne besedne zveze nerazumljiva.
V SSP je na sploh težko ugotoviti tipološke značilnosti slovarskega prikaza: kdaj se v pokončnem oklepaju pojavi t. i. identifikacija, torej podatek o pomenu, kdaj se pripisujejo različne sopomenke (nadrejena, enakovredna domača oz. manj navadna domača), kdaj le besedna zveza, kdaj pa sploh samo oznaka.2 Vprašanje, kdaj se iztočnicam pripisuje določen tip razlage, še posebej pa, kakšno normativno vrednost jim pravopis pripisuje, pa ostaja odprto. Še posebej nenavadno je, da med t. i. identifikacijo in sopomenko včasih sploh ni tipološke razlike, tako da se postavlja vprašanje, kako SSP sploh definira sopomenskost. Ker gre pri leksikalni sopomenskosti za različno poimenovanje istega denotata (Vidovič Muha 2000: 158), bi pričakovali prekrivnost pomena, hkrati pa v jeziku izpričana poimenovanja. SSP v teh primerih vzpostavlja normativno vrednotenje besedišča na neustrezen način:
(a) S sopomenskimi pari, ko v pravopisu nadrejeni v rabi ni izpričan oz. ni izpričan v prekrivnem pomenu, npr. principal - lastnik, podjetnik; sobesedilni nizi v korpusu kažejo na drugačno ubeseditev in tako izključujejo možnost zamenjave, na kar sugerira SSP, npr. principal - /koncesija, provizija, pogodba, partner/, /sprejeti med, pla~ati/; podjetnik - /obrtnik, posrednik, posojilo/, /obdav~iti, nuditi, predstaviti/;; lastnik - /ste~aj, podjetje, zemljiš~e/, /zaslužiti, vrniti/. Prav tako pa se pojavljajo v različnih stalnih besednih zvezah: tuji principal, principal dražitelj; mali podjetnik, zasebni podjetnik, samostojni podjetnik; zasebni lastnik, ve~inski lastnik. S takimi rešitvami se na poimenovalni ravni po nepotrebnem na novo vzpostavlja jezikovnosistemska nestabilnost. Podobno situacijo povzročajo tudi t. i. manj navadne domače sopomenke, kjer bi geslo samo lahko razumeli kot nadrejeno sopomenko, a se tudi pri teh pojavljajo pari, ko manj navadna domača sopomenka ni pomensko prekrivna, npr. konzorcij - sosvet. Tudi tu kaže korpus na drugačno besedilno okolje: konzorcij - /odvetnik, sporazum, svet/, /organizirati, dolgovati, upravljati/ in stalne besedne zveze ban~ni konzorcij, kooperativni konzorcij; sosvet - /predstavnik, ~lan, predsednik/, /imenovati, sestavljati,
1	Družba z neomejenim jamstvom je uvrščena pod iztočnico neomejen, natančneje podiztočnico neomejeni, družba z omejeno odgovornostjo pa pod iztočnico odgovoren, natančneje, pod iztočnico odgovornost. Uporabnik SSP mora tako uporabiti vso svojo iznajdljivost, da določeno besedo v SSP sploh najde.
2	Tu nam SSP z uvodom ni v pomoč, saj pravi, da ima razlago »vsak iztočnični sestavek /.../ Brez razlage /pa so/ npr. priimkovni sestavki, ti pa imajo krajšo vrstno oznako takoj za slovnično /.../ Včasih je v razlagi samo kazalka ali razvezava okrajšave /.../ Redkejši tip razlage je tudi samo zgled rabe v besedni zvezi, pripis nadpomenke ali t. i. identifikacija« (SSP 2001: 224). Kljub takim zagotovilom pa se lahko zgodi tudi, da se pojavi iztočnica, ki ima izključno le slovnične oznake, npr. veletovama -e ž (ea).
pridružiti se/ in stalne besedne zveze varnostni sosvet, strokovni sosvet, filmski sosvet, kulturni sosvet.
(b)	S pripisovanjem razlage kot nadrejene sopomenke. V SSP se namre~ kot sopomenke pojavljajo tudi definicije oz. identifikacije pomenov: multinacionalka -veliko mednarodno podjetje; zbankrotirati - povzročiti finančni polom; SSP nas torej prepri~uje, da je z normativnega vidika v besedilih ustrezneje uporabljati razlage kot poimenovanja.
(c)	Z zamol~evanjem dejanskega sopomenskega para. Ker SSP želi biti tako obvestilni kot normativni priro~nik, se kot problemati~no kaže tudi izpuš~anje poimeno-valne sopomenske možnosti: le menedzer, menedzment, menedzerski, menedzer-stvo, ne pa tudi manager, managment, managerski, managerstvo. SSP se tako prav na tistih segmentih, kjer bi pri~akovali ustrezno normativno vrednotenje, pokaže kot neu~inkovit.
Pripisovanje oznak je pri besediš~u, ki smo si ga tu ogledali, prav tako nenavadno, saj ni jasno (a) zakaj je nekatero obdržalo podro~no oznako, npr. aport, delnica, biti v konkurzu, drugo pa ne, npr. aziotaza, bankrotacija, efekti, še posebej, ker se tako s podro~no oznako kot brez nje pojavljajo besede, ki jih danes v rabi sploh ni ve~, (b) kako so se redaktorji odlo~ali glede samih podro~nih oznak; ob oznaki gospodarsko se pojavita še pravniško, npr. družba z neomejenim jamstvom, in finančno, npr. profit-na mera, (c) kakšen je bil kriterij, ki je dolo~eno besedo vezal na podro~je t. i. prak-ti~nega sporo~anja, npr. multinacionalka. Na zmedo glede ozna~evanja nazorno kažeta dva primera: (a) pri poimenovanju razli~nih podjetij glede na tip lastništva, kjer se nam tako pojavita brez podro~ne oznake delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo, medtem ko družbi z neomejenim jamstvom pripiše podro~no oznako pravniško; (b) dividenda je v SSKJ definirana kot 'del dobi~ka delniške družbe, ki ga dobi delni~ar na posamezno delnico'; v sami definiciji se nam tako pojavijo leksikal-ni elementi pojmovnega polja, ki sodijo skupaj: dividenda, dobiček, delniška družba, delničar, delnica. SSP med vsemi pripiše oznako gospodarsko le delnici in delničarju, prav tistima, ki sta najbolj o~itno prešla v splošni jezik.
Korpus kot obsežna na~rtno grajena zbirka aktualnih besedil je danes nujno potreben vir za ugotavljanje realnega stanja v jeziku. Tudi glede na tradicijo slovenskega slovaropisja bi pri~akovali, da sodobni priro~niki ne bodo nastajali brez definiranega aktualnega gradiva, ~etudi klasi~nega listovnega. SSP se nam glede tega predstavi kot pravi slovarski anahronizem, v slovenskem slovaropisju pa glede na ideje našega slovaropisja v 60. letih 20. stoletja pomeni velik korak nazaj.
Navedenke
SSKJ - Slovar slovenskega knjižnega jezika z odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki. Elektronska izd. na ploš~i CD-ROM, 1998. Ljubljana: DZS, SAZU in ZRC SAZU. Slovarska gradivo 1970-1991.
SSP - Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: SAZU in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Jože Toporišič, 2001: Novi slovenski pravopis. Gradivo ob tiskovni konferenci. Tipkopis.
Ada Vidovič Muha, 1999: Čas in prostor, ujeta v slovar 20. stoletja. 35. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 7-26. — 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.