Naročnin« nie«PČno 25 IJiu. (t uiozeni-stvo 40 Din — nedeljska izdaja celo lel oo ib Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo Je » Kopitarjevi ui.b/III
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2<m, 2994 in 2050
j
izhaja vaak dan zjutraj, razen ponedeljka Ii dneva po praznikn
ček račun Ljub-l|Hll« Št tllhMl IB 10.540 za liist-ralej Sarajevo šl* 75b3. Zagreb štv 39.011, Praira-Duimj 24.797
Uprava; Kopitarjeva 6. telefon 2993
Krik brezposelnih
»Kaj stojite tukaj brez dela?c
»Ker nas ni nihče najel.t
Sv jiismo.
Brezposelnost je šiba in proklt tstvo sodobnosti. Delavec, kmet, meščan in izobinženec — vse toži, vse zuhteva, da, že kar kriči da mora biti teh razmer konec, in vse je tudi prepričano, da v nobeni državi ni luže kot v naši Jugoslaviji, ker je zvečina agrarna država. Umljivo je, da so take razmere sprožile že dokaj čiankov po raznih časopisih: Ta trka zgolj ca krščansko usmiljenje, drugi snuje deluvske bataljone tretji jih odklanja in zahteva <xl države denarja in javnih del, visoke plače in neomejeno svobodo. Vsak spis razodeva svojsko mišljenja vsakemu pa je prilit konec posebnega političnega in svetovnega nazora. Ne gre drugače. 1'o'itika |e skrb za javni blagor — to skrb in ta blagor si vsak po svoje izmišlja in zamišlja, zati toliko razprtja. Ob vsem razprtju je pa vendarle ena enotnost. Vsi soglašajo: Nujno je in nujprvo, da se te skeleče rane lotijo vsi: obla-ti in vsi, ki jim je sreča ugodna, du še kaj zasluzijo Zato mi dovolite, da se še jaz vtaknem v ta prepir. Sodim, da imam pravico pisati, ker ima moja župnija okroglo 2000 brezposelnih (z družinskimi člani vred) in mi je usojeno da te nesrečneže, žrtve sedanjega času. poznam z vseh plati, dobrih in slabih Zato naj skušam ugotoviti sedanje razmere brezposeln ih.
Zdi se mi, da ni večje bolečine za še količkaj moralnega človeka, kot je ta /.tlrav sem. zmožen sem, pripravljen sem za delo — in ga ni. Izučil sem se karkoli — delt ne dobim. Dovršil sem univerzo — službe ni. Prestradal se je (z domačimi vred) do kruha, ko bi pa iinej pravico seči po njem — ga zanj ni. In če je še družinski oče in se gnete z ženo in Otroki v tesni izbici. če ne že kar v baraki ali brlogu — je to do koncu obupno lil kaj sedaj? Za življenje so sumo tri steze- delo. beračenje in tatvina. Dela ni — torej najprej beračenje. Da, najprej beračenje. Ali ne čutite vsi. da je prosjačenje in beračenje zu zdiavega človeka sramota? In dn jo ta sramota z.a človeško občestvo, ki to trpi in pusti ter mirno gleda, trikratna sramota? Je pa v človeški naravi, da človeka delo stvarja plemenitega, ga veliča. brezdelje skvarju in čisto demorulizira Le verjemimo kmečki modrosti, ki trdi: Komur je leto in dan jezdurila beraška malha na plečih — ne bo nikoli več delal, lako je. I/ najboljših ljudi nam je brezposelnost že rodila lenuhe in pošto pače, nasilne in grozeče berače tr pokazala pot otrokom, kako se brez dela živi - od ulice in trkanja na vrata. Da je od vsega tegu gorja do tatvine in ropa samo kratek korak vam lahko razodene kriminalna statistika ludnjili let. — Da je pa to beračenje nalc/.ljho, je dognana stvar. Ponos v ljudeh gine. Ko sen. ob začetku vojne pozval kmečke gospodinje, da nuj napravijo prošnje za podpore, ker so možje na fronti, so se ogorčeno uprle, češ naš gruut še ni nikoli beračil in tudi ne bo. In danes? Pripeljala bi se taka gospodinja s purom konj in v žametu pred rotovž iskut podpore ker ji je veter polomil nekaj starih plunk in tepk. - P'ide zadovoljivo plačanega uslužbenca žena moledovat, tla ji narediš prošnjo na kneza Pavla ker ji jo podnajemnik odnesel par tisočakov najemnine!! Porečete: to je pretirano — a so vendarle dejstva. In še drugih je brez. konci To samo za dokaz, du tonemo nekam, kjer nehava vsak pogum, borba in individualna samozavest tudi pri listih, ki niso brezposelni in niso v bedi. Izgubljamo se v čredo, ki gre slepo če/ skalo, ako pahneš pred njo zvončarja v prepad
Zu odpomoč takim razmeram so vsi dosedanji naši poskusi le bencin na ogenj.
Oglejmo si miloščino. Dandanes se organiziranih milodarov razdeli na mili ione Za koliko milijo ov pa je še tistih skritih, od kljuke do kljuki nabranih durov, kdo ve? In kaj se je doseglo? Nič, manj ko nič Delomržnost raste, število brezposelnih se množi v dobrih in prav dobrih so ubija človeški in moralni čut —■ jiroš-n ja se spreminja v grožnjo priprosjačeni denar nima cene, troši so prepogosto zu pijanstvo in razvratnost Poznal sem fanta, ki -e bil izvrsten delavec in varčevalec. Zgodilo sc jc da mu je neka teta zapustila 400 goldinarjev. — Ta dediščina ga je privedla v prisilno delavmoo in je sam priznal, da je vse nesreče kriv podedovani denur ter hudomušno dodejal: »Največ sem nu svetu trpel tedaj, ko som tetino doto zapravljal.« Neko okrajno glavarstvo jc sporočilo, du se še nikdar ni toliko prepijatičevulo v neki vasi, kot tedaj, ko je vas dobila zaradi brezposelnosti denarno podporo Po Cankarjevo bi so reklo: »Sam župan sc jo tukc napil, da je ležal noč in dan v jarku, preden se je toliko streznil. dn jo mogel nazaj v krčmo« To ie prekletstvo priberačenega denarja! Letos jo bilo »milih« prošenj za božič vse polno jio časopisju. Ljubljana je delila z. obema rokama Prav jc bilo. Da jiii je pa mnogo darove, ki s jih dobili, potoma prodalo in denar v prvi krčmi z.apilo, je tudi prav. Če me že človeška družba izpljune, bom še jaz pljunil nanjo in na njeno miloščino Miloščina je in naj bo za revne starčke, sirote otročiče in bolnike. Za zdrave je delo z delom kruh in morala.
Bridko poglavje je bednostni fond. Saj je že ime sramotno in nesrečno šc večja sramota je to, da je vanj tekel denar revnih, denarja resnično imovitih ni bilo tja Krog 24 milijonov se jc nabralo iz. teh dinarjev in vinarjev in kaj se je za to storilo? Naj pokaže, čc kdo more. javnost tegu ne vidi prav nič. dasi so ti milijoni presneto imenitna vsoto Je pa to samo dokaz, do je ta uredba nezadostna in ni smo-trona in kot je. tudi krivična Nezadostno ker tu vsota niti zo eno leto ne zudošča zi- brezposelne. nesiTlotrena. ker se je denar trosil za neplodno podjiore in kilo ve za kaj; Krivična, ker ljudje z lepimi in visokimi dohodki, tudi podjetja s težkimi dobički niso nič prispevali. '1 i» nnredba je bila v prvotni zamisli do-ti pavična, a se je nekaj točk kar porazgubilo in pozabilo Zato jo treba tu zagrabiti. Zaradi brezposelnosti trpi nas narod, zato mora ves narod pomagati. Po-
Kulturni boj besni v Nemčiji
Aretacije katoliških voditeljev po vsej državi
Kljub vedno budni cenzuri nemške tajne policije, tako zvane Gestapo, ki se skrbno prizadeva, da prepreči vsako vest o tem, kaj nemški katoličani v resnici mislijo, prihaja v svet veliko poročil o tem, kaj se v Nemčiji v tem oziru godi, skozi Švico.
Tako smo zdaj dobili priliko, da beremo vsebino pastirskega pisma, ki je bilo preteklo nedeljo prebrano v vseh katoliških cerkvah Germanije.
Klic nemških škofov
Dolg in svet običaj predpisuje, da se nemški episkopat vsako leto zbere v Fuldi ob grobu sv. Bonifacija, ki je Nemčijo pokristjanil. Iz Fulde je slavni škof Maksimilijan Ketteler svoj čas poklical nemške katoličane na obrambo njihovih svetinj, ko jim je bilo prepovedano, da se zbirajo v društvih. Tako zvani Kulturkampf, ki ga izvaja narodnosocialistična Nemčija, pa je brez dvoma veliko hujši, nego je bil Kulturkampf, katerega je bil začel konservativni pruski plemič BPmarck bolj iz političnih nego iz svetovnonazornih razlogov. Tudi sta Bismarcka kolikor toliko zadrževali ustava in pa krona, dočim razpolaga Hitlerjev režim z vsemi sredstvi sile in pritiska ter se tudi ne ozira na inozemstvo, ki je za take stvari skoro popolnoma otopelo.
Spričo tega pač moramo občudovati pogum katoliškega tednika »Die religiose Woche«, ki je, komentirajoč izjavo vodje • Hitlerjeve mladine (»Hitlerjugend«), Baldur von Schiracha, da bodo vsa mladinska društva, ne izvzemši katoliških, od novo ustanovljene mladinske zveze »Reichsju-gend« pogoltnjena, zapisal: »Borba, v katero smo s tem potegnjeni, se suče naravnost okoli vprašanja obstoja krščanstva v Nemčiji.« Še bolj pogumno so seveda izpregovorili nemški škofje, ki v svojem pastirskem pismu svarijo ljudstvo pred narodnosocialističnimi nauki, ki poganstvo postavljajo nad krščanstvo, ter spominjajo, da je nemški narod vstopil v kolo kulturnih narodov šele, ko mu je bil vtisnjen pečat krščanstva. Dobesedno pravijo škofje: »Mi smo storili vse. da narodu prihranimo Kulturkampf. Kljub temu ta borba ne pojema, ampak je narobe začela le še bolj divjati.« Škofje, ki se skrbno prizadevajo, da bi se kolikor le mogoče ne motil mir, so prepovedali katoliški mladini, da bi brala dela znanega Rosen-berga ter obiskovala večerne tečaje in prosvetna taborišča, ki so naravnost mozeg narodnosociali-stične stranke. Vsemogočni režim je seveda začel z represalijami in v Kolnu je bil pater Spicker iz Družbe Jezusove obsojen na 18 mesecev ječe, ker je med pridigo v cerkvi rekel: »Kristus je naš vodja (Fiihrer)!« Še bolj značilna je motivacija sodišča, ki je v tem vzkliku našlo zločin žalitve državnega vodje, »ker je obtoženec pripisoval Kristusu funkcije, ki jih ima pravico izvajati samo Hitler!«
Aretacije, obsodbe
Drug tak primer se je zgodil 13. t. m. pred sodiščem v Paderbornu, kjer je bil kaplan Rupiter obsojen na ogromno kazen 7 let robije in 5 let izgube časti. Državni pravdnik je nanizal celo vrsto obtožb radi nekakih goljufij in ga celo dolžil krivde, da je bil ubit narodnosocialistični agitator Koch — resnica pa je ta, da je kaplan Rupiter branil katoliški nazor in cerkev ter opominjal vernike, da ne smejo čitati poganskih knjig. Iz tega je državni pravdnik napravil obtožbo, da je »obtoženec letal od hiše do hiše , da dela razpoloženje proti nemškemu narodnosocialističnemu gibanju«.
Tudi preganja narodni socializem naprej redovnice, ker so skrbele za denar, ki ga imajo naloženega v dobrodelne namene, kar hitlerievsko sodstvo imenuje »devizne goljufije« Dne 11. februarja so bile obsojene v Berlinu redovnice tako zvanega Kanizijevega reda in sicer prednica ter 4 sestre na celo vrsto let prisilnega dela in izgubo državljanskih pravic.
Razume se, da se razburjajo nad tako tiranijo katoličani vsega sveta. Westminster«ki nadškof je v svojem in v imenu vseh katoliških škofov Anglije pisal nadškofu, kardinalu Bertramu pismo, v katerem obžaluje borbo novega poganstva proti katoličansl vu v Nemčiji, izraža polno sočustvovanje angleških katoličanov z nemškimi brati ter svetu-e odpor do skrajnosti Tudi na Francoskem bi katoličani radi javno zavzeli stališče proti preganjanju verskih bratov v Nemčiji.
toda nemški katoličani so Francozom to sami odsvetovali, ker bi nemškemu režimu taka manifestacija s francoske strani le služila kot j>ovod za še hujši pritisk.
Poganski predpisi
za sklepanje zakonov
V zadnjem trenutku smo izvedeli, da režim proučuje načrt o ločitvi zakona, ki bo sodnikom dovoljeval, da bodo lahko izrekli neveljavnost zakonov, v katerih bi en zakonec bil nasprotnik narodnosocialističnega rež;mal Če bi se ta postava sprejela, o čemer ni dvomiti, bi to pomenilo tako nasilje nad osebno svobodo človeka, da bi proti temu moral pač protestirati ves svet.
Svarilo iz Vatikana
Vatikan, 14. febr. AA. Aretacija velikega števila mladinskih voditeljev v Nemčiji je izzvala veliko vznemirjenje v Vatikanu. V zvezi z aretacijo 150 duhovnikov in mladinskih voditeljev v Diissel-dorfu, ki so obtoženi zarote proti državi, objavlja »Osservatore Romano« sledeči komentar: Vsaka resnična zarota proti varnosti cerkve se zaključuje z imaginarnim komplotom proti državi od strani katoličanov. To je stara pesem. Vatikanski organ tudi izve, da so zaprli učni zavod katoliške organizacije, katere sedež je v Miinslru. Prav tako so oblasti zaprle šolo za vzgojo voditeljev katoliških ir^adinskih organizacij. Na ta način je delavnost katoliških mladinskih organizacij postala nemogoča na podlagi uredb o zborovanjih in sestankih.
Laž in hudobiia
Pariz, 14. febr. Pariški »Temps« poroča iz Berlina, da je nemška tajna policija vprizorila pravi lov na kaioliške voditelje. Aretacije katoliških voditeljev so na dnevnem redu in se izvajajo po vsej Nemčiji. Policija je namenoma izdala uradna poročila, češ da je prišla na sled »veleizdajal-
skemu komplotu katoliških organizacij s komunističnimi celicami«, ki ima namen zrušili narodno-socialislično državo. Ofenziva se je začela s hišno jtreiskavo pri kaplanu dr. liosserju \ Diissel-dorfu in so se nadaljevale po vseli odsekih katoliške mladinske organizacijo. Policija se hvali, »da je zaplenila lislo s sumljivimi imeni, kar dokazuje, da so bile katoliške organizacije v zvezi z prevratnimi elementi.«
„Da potolažimo lačne in žejne...'
Berlin, 14. febr. b. »United Press« jioroča iz : Berlina, da se je po vsej Nemčiji začela nova ofenziva proti Židom in katoličanom, Io pa zaradi tega, ker potrebuje narodni socializem novega goriva za navdušenje, ki liilro pada. Gospodarska stiska poslaja neznosna, delavcem se godi vedno slabše, obljub, ki jih je narodni socializem sejal i okrog sebe, ni izpolnil nobenih, nezadovoljnost | povsod rasle. Zato je treba, pravi »Uniled Press«, ! da požene narodni socializem nemški narod v i ofenzivo proli »sovražnikom domovine«, da bo la nova borba zaposlila nezadovoljnež.e, da ne bodo čutili, da so lačni in žejni. Na polju zunanje politike ne rastejo za Nemčijo nobene lavorike več, torej od lam ne morejo črpali gradiva za navdu-ševanje propadajočih ljudskih mas. Treba jim je vreči zojiel židovsko kosi in po starem receptu preganjalcev ver, »poslali kristjane pred leve«. Schirach, vodja poganske hitlerjevske mladine, je lo napovedal. Vlada je na lem, da grožnjo sedaj izvede. Zunanjega svela jia nobena GESTAPO in njena lažnjiva poročila o »konitilolih komunistov in katoličanov« ne bodo preslepila, da ne bi vedel, čemu hillerjanstvo zopet preganja katoličane.
Povrhu še neolikani
Berlin, 14. febr. b. Na protestno brzojavko kar-dinala Scliulteja zaradi aretacije katoliških funkcionarjev v Nemčiji nemška vlada sploh ni odgovorila. Zato je kardinai Scliulle zahteval, da ga Hitler takoj sprejme v avdienco, toda tudi na to svojo zahtevo ni dobil nobenega odgovora.
E-M<rhf94rff • ,Pot v Berlin pelje skozi
organizirano Podonavje'
Pariz, 14. februarja. AA. Predesednik češkoslovaške vlade dr. Milan llodža je sinoči izjavil diplomatskemu uredniku agencije llavas:
Moji razgovori s člani francoske vlade kakor tudi z ostalimi uglednimi francoskimi odličnimi osebnostmi so bili preželi z zaupanjem in z duhom prijateljstva, kakor tudi s popolno ;skrenostjo. Čez nekaj dni bom v Pragi in se bom nato sestal z našimi prijatelji v Belgradu, s katerimi bomo proučili, pod kakšnimi pogoji se lahko ustvari gospodarska organizacija 1'odonavja.
Bilo bi zelo zgrešeno, če bi se ta poskus organizacije Podonavja na nemški strani tolmačil tako, da je naperjen proti Nemčiji. Zgodovina mojega naroda, kakor tudi zgodovina naših sosedov, istočasno pa tudi odgovornost, ki pada na nas, ki živimo v tem delu Evrope, nas poziva, da skupno lojalno delamo brez kakšnih zahrbtnih namenov. Sedaj je prišel trenutek, da se potegnejo jasne in končne črte tega in takšnega sodelovanja.
Naša moralna in politična dolžnost je, da najdemo v srednji Evropi temelje za sporazum. Kadar se podonavske države trudije, da hi uredile med-selioine odnose s političnimi pogodbami in gospodarskimi sporazumi, potem to pomeni, da narekuje gibalo teh naporov potreba, da se ustvarijo neobhodno potrebni psihološki in gospodarski pogoji in d? bi se tako pripravilo vse. da bi prišlo do sporazuma tako z Nemčijo, kakor tudi z drugimi državami.
Naravno je. da mora jiot, ki vodi v Berlin, iti skozi srednjo Evroro, toda samo skozi srednjo Evropo, ki ho organizirana.
Kar se tiče Italije, nikdo ne misli delati proti njej, ker ves svet ve. da je Italija upravičena, da zahteva spoštovanje svojih interesov v srednji Evropi. Delo za orpauizacijo srednie Evrope se je začelo že prej. sedai pa se nadaljuje v Parizu, odkoder ga bomo nadaljevali v vsej resnosti
Berger-lValdenegg potrfuie
•Dunaj, 14. febr. c. Danes je |iodal avstrijski zunanji minister daljšo izjavo dopisniku poljskega Kurier Ilustrovani Czodzieni. V tej svoji izjavi je Berger VValdenegg povedal med drugim sledeče:
V zadnjem času menim, da je bilo najvažnejše polovanje kanclerja Schusclmiggn v Prago. To potovanje mislim, da je olvorilo novo dobo v podonavski politiki. Podčrtati pa moram zopet izjave, ki sta jih glede avstrijske notranje politike zadnji čas podala Schuschnigg in Starhemberg, posebne izjave, ki sta jih podala na zadnjem zborovanju Doiuovipske fronte na Dunaju.
Starhemberg k Mussoliniru
Rim, 14. lebr. c. Semkaj je dopotovai dr. Fuller, višji uradnik avstrijskega zunanjega ministrstva, ki so mu poverjeni zunanji trgovski |ios!i avstrijske republike. To potovanje je važno radi tega, ker je biio izvedeno prej, predno ie šel Starhemberg v Rim.
Starhemberg bi že pred nekaj dnevi moral oditi v Rim, da poroča Mussoliniju o razgovorih v Parizu in Londonu Toda sedaj se trdi, da bo šel Starhemberg v Rim šele tedaj, ko bo ta visoki uradnik uredil vprašanje, kako bo Italija najhitreje iz plačala zaostanke za naročila, ker te avstrijsko go-spodarstvo preveč nujno rabi.
Bolgari v Bnlhans^o zvezo
Sofija, 14. februarja, b. V bolgarskih političnih krogih se mnogo govori o vstopu Bolgarije v Balkansko zvezo Večina politikov nima niče=ar proti pristopu Bolgarije k Balkanskemu paktu, le njihovi nazori so zelo različni. Tudi tisk zelo obširno raz-motriva to vprašanje Nestor bolgarskih politikov Madžero zagovarja vslop Bolgarije v Balkansko zvezo Tudi bivši ministrski predsednik Musanov je tx>dal v »Zori« iziavo, da ni nobene ovire, da bi Bolgarija ne pristopila k Balkanskemu paktu.
moč pa mora biti toka. do bo lelavec kruha vesel, ne pu da go bo sram Minimu'iie mezde delavcem je treba določiti. Podjetniki ki gredo pod dostojno ceno zato. du bodo deloven iz-žemoli. noj so od dol. ki bi se vršilo « tem fondom, izključeni. Zato naj bodo proračuni človeški: če so pa že Ii stisnjeni p-d življenjski minimum, bomo jiač v Sloveniji licttirnli brez ponudnikov, kar dokazuje zadnji nriiner s cesto pri Mednem Osrednjo vlada naj skrbi za naš izvoz in naj ga podpira ne po ovira Druge države, n pr Poljska, daje lepe procente na fakture za izvozno blago, da zmaguje konkurenco in du imajo doma ljud|c zaslužek. Pri nas pa mora izvoznik plačati carino!! Kako noj konkurira? Torej zapri tovarno — delaven pa vrzi na cesto. Avstrija je sklonilo — tako trdijo losui trgovci — dosti ugodno pogodbo s I' run-cijo za izvoz lesa. Avstrija, ki sc nc drži sankcij, mi se jih moramo in smo tudi zavezniki Francije — pa nič!!! Kje so zastopniki naše države v inozemstvu?
Jasno kot lo kaj je. da se mora oskrbeti delo. Dela naj bi bilu plodonosnu. ceste, močvirju. reirulociic rek. delavske' hiše, treblienie
zaraslih planin. Do. tudi regulacija kake pristne kmečke vasi. da bi bilo vzor drugim in tujcem bi povedala: glejte, to je naše! - Delo več ko preveč. Za vsako delo je treba denarja. Denarja zo toliko število pa ni več mogočo priliernčiti. To zmore le javna oblast, ki naj / nujmodrej-šimi in pravičnimi ukrepi zbere tf "n dajatvah z.a tak zaposlitveni fond. ki noj bo najstrožjo nadziran in naj vsa javnost ve zo loj so je trosil to denar in kaka koristna dela jo rodil. S premnogimi ljudmi iz vseli slojev sem sc že razgovorjul o tem in, še prav nobenega nisem našel, ki bi ne bil pripravljen rade volji prispevati — po pravičnem ključu icveda. Kako se bo to izvedlo, jo stvor poklicnih strokovnjakov. Neizprosno pa moramo zahtevati, da bo vsaj toliko, kolikor bi žrtvovala banovino, dodala tudi država.
Kaj pa / delomržnež.t? Vem. da so prišle od raznih 'korporuci j prošnje na banovino, vem. da vsak posameznik iskreno prosi isto: olrebiino ceste brezposelnih! Visok odstotek brezposelnih bi iz duše rad delal. Nekaj po jih je >e zašlo in se skvarilo. Te pa no v /opor - Bog varuj _ v — recimo — zbirališča, zo kar bi bile gra-
ščine kot nalašč. Tam imaio delo na |xdjn. tonili morali imeti pouk. zabavo, oddih — in seveda tudi plačo Obrtniki (čevljarji kroiuči) naj bi delali obleko zo brez|)ose!no — odnosno za to. ki bi bili v delu i/ tega londn: iz takih zbirališč bi hodili ti ljudje oli košnii. ob gradnji cest itd. po potrebi nn delo Kol-ko ljudi, k' bodo siccr sebi in drugim Ic v nadlogo, bi sc otolo človeški družbi kot dobri člani- delo ie prvi temelj zo moralno življenje in koliko korist bi bila to zo vse druge sloje, zo kmeta, za obrtnika, trgovca. In tudi zo izobraženca Koliko pisarniških moči bi prišlo do kruha, mladih inžcnjerjev. tehnikov itd.' In ves denar bi ostajal doma. krožil doma in večal splošno blagostanje. Vse to naj bi bilo /učno glasen klic osrednji državni upravi, do jo treba rosno začeti in takoj! Naj bi bilo to /rtvr tudi grozeč krik zoper vsako korupcijo, ki ji je treba zaviti vrai.
Banovinski svet bo zboroval. Naj nc prezre te splošno bolečino, naj ne pritisne ko"čck duh-tečego oliližo na to gnoino rano fzn zimo jo pogumno in temeljito! In takoj — sicer bo prepozno.	Finžitur.
Sinu i
SLOVENKI'., fino 13. lenroarja 1030.
Štev. 38.
Seja Narodne skupščine
Poslanec Cvrhic odgovarja opoziciji
i
llelgrad. 11. febr. in. Tuili današnja seja namilile skupščini' jo biki neprestano motena z razgrajanjem, razbijanjem in vpitjem skupščinske o| ozirije, ki je storila vse. ilu l>i še bolj zavrla lielo. Nn govorniški oder je pi slalu ve«- svojih govornikov, ki so imeli čisto politične govore, čeprav je bila nu dnevnem redu še vedno interpelacija poslanca ti jo rg je Jevtiča o preskrbi ljud siva s semenskim žitom v l<»carskem in lukovskeiu okraju. Izvajanja lega poslanca so razumljivo naletela nn viharen protest s strani poslancev večine. \a v-e te očitke je odgovarjal poslat,ec Vojko t v r k i č (JRZ) ki je s svojimi krepkimi izvajanji pobijal -pro!i vse očitke skupščinske ojiozi-i-.je let- dokazoval dn o vseli teh vprašanjih opozicija nima pravice govorili Njegova izvajanja so liiln s strani večin-kih poslnticev nagrajena z. burnimi in dolgotrajnimi ovacijami.
Današnja sem je liilu zanimiva tudi radi tega, ker se je na njej pn dolgem času zopet enkrat po-iniensko glasovalo liiub poimenskega glasovanja l;i -_:n |e -lulno zahtevala opozicija, ki se je širo-konstila da vlada nima večine. ,|e hilo lo glasovali,e naravnost porazno za upo/ieilo. Čeprav je hilo trucgo posalncev ,IKZ in skupščinske večine ttil--otuih. je vlada dobila 158 srla-ov. opozicija pa -a mu liti Izid slapovauja so poslanci .IHZ pozdravili / /i«uhuini i/klikaujem vladi. poslanci opozicije I a -o -e kmalu porazgubili i/ dvorane, spremljani / i/kliki vladi - struni slovenskih poslancev .IRZ. "lako ie la opiiziriin poslala bogatejša za novo razočara nje.
V skupščini je hil danes rekorden obisk. Polne so bile galerije za občinstvo, enako ludi časni-ka: -ke lože. Seja se je začela opoldne in je trajala nepretrgoma do štirih. Pred sejo so imeli sestanek skupščinski klubi; od 10 do 12 so se sestali predstavniki teh klubov ter se nizgovnrjnli o delu v skupščini.
-.ejo je otvoiil podpredsednik Fran jo Markič.
Ko je Markič prešel na dnevni red. se je ob krohotu poslancev JRZ zopet javil k besedi Voja Lazič da bi govoril o prekršitvi poslovnika Ker pa sc je javi1 prepozno, mu predsednik ni dal besede. Krt prvi govornik ie nnsiopil Jcca Georgijevič, član takozvanega delovnega kluba. Govoril jc o kmetijski ti o gospodarski politiki sploh. Za njim je v istem smislu govoril tudi poslanec Voja l.azič, ki je v svojih izvajanjih večkrat zašel v nestvarnosti ter nato iznesel čisto politična vprašanja, za-rr.di česar so irni vpadali v besedo Poslanci JRZ. Naslednji govornik ie bil dr. |anko Baričevič, eden najožjih sodelavcev Boška Jevtiča. Tudi njegov govor je bil čisto političnega značaja Nanj je odgovarjal poslanec Vojko Črvkič (JRZ). ki je med drugim izjavil, da je prišla JRZ zato, da izvaja v državi politiko nomalizacije političnega življenja, in • ato. da dvigne pokrov Papinovega lonca, ki so ga mnogi politiki, ki so sedaj na strani opozicije, zaprli. in če b' ne bilo tega ventila, hi vsi z narodom žel: viha1- (obrnjen proti opoziciji), »ki ste ga sejali vi« Nato izjavlja, da poslanci skupščinske večine in JRZ zastopajo princip popolnega parlamentarizma in demokracije.
Nato navaja Cvrkič vse očitke opozicionalcev proti vladi, ki je od prejšnjih režimov prevzela strahotno dedščino tako na političnem kakor na gospodarskem poliu. Izjavil je, da je njegova naloga, braniti lo politiko. Prejšnji avtoritativni režami so spravili državo na rob gospodarskega propada Radi lega se inoramo politično organizirati, da bi državo spravili iz tega stanja, v katerega so nas prejšnji režimi privedli. (Burno odobravanje na desnici, protesti na levici.) Lahko vas zagotovim da se JRZ ne ustvarja od zgoraj, temveč da je sestavljena iz komponent treh strank, ki so močno ukoreninjene med ljudstvom Gospodje poslanci. ko sedai prihajamo, da izvedemo demokratični reziin. lahko takoj naglasim, da se vsakdo v tej državi zelo vara, če misli, da ne bomo mogli najt" zakonitih sredstev. (Burno odobravanje.) Radi" tega Čvrkič opozarja levico, nai vpošteva to. da se je v zadnjem času vsled postopanja s te stran-ustvarilo tako vzdušje, da ni niti malo odveč če vam navedem primer iz rimskega parlamenta, ko je govornik zaklical z rimskega govorniškega odra: -Kako dolgo boš zlorabljal še našo potrpežljivost. Kafilinal- Ko živimo v tem ozračju ko slišimo razbijanje z lopaticami po klopeh in brlizgan'e s piščalkami, zvonenje z zvonci (nekateri člani opozicije imajo kravie zvonce, za katere naše ljudstvo pravi, da so jih vredni samo ovni-vodniki), tedaj, gospodje poslanci, ni neumestno z moje strani, če re.em gospodje z levice, kako dolgo boste Je z'o-rabljali potrpežljivost ljudi, ki sc tu bore, d=> bi vzpostavili državljanske svoboščine in državljanske pravice. (Protest na levic', ploskanje na desnici.)
Nato nadaljuje: Vi stalno ponavljate, zakaj dajemo svobodo tako počasi, kakor bi dejal zdravnik: na vsaki dve uri po eno žličko, toda. zakaj tako dc-lamo? Slabo vodena politika prejšnjih režimov je dovedla do tega. da je razdražila "narod iz razloga, ker sle vodili varilstvo nad njim, da ni vedel za po titično svobodo on, ki je ustvarjal to svobodo, ki je ustvaril politiko narodne Jugoslavije, In če bi bili, gospodje, takoj dopustili politične svoboščine, tedaj bi bili mnogi od gospodov s te strani (Cvrkič kaže na levico) liiičani od naroda. Toda mi smo si postavili za nalogo, da državo vodimo skozi mir v tihi pristan napredka, in. gospodje, tudi radi vas, da vas ne bi narod linčal. ne moremo dafi svobode iz usmiljenja do vas. O svobodnem volilnem zakonu ne morejo govorili oni gospodje narodni poslanci. ki so bili poslali poslanci samo radi lega, ker so bili na vladni listi, in so v lo skupščino prišli po zaslugi d'Hontovfga sistema. Ta legitimacija, gospodje poslanci, mnogim, ue pravim, vsem s te slrani. ker gotove spoštujem, ue dovoljuje, da bi govorili o svobodnem volilnem zakonu. Pa ludi radi •ega. Ver sle vi tedaj pravosodnemu ministru iz jrvtičevega kabineta, ki jc primerjal ta volilni zakon / angleškim volilnim zakonom, v zboru ploskali. Gospodje, jaz ne trdim, da bo skupina, ki ji pripadam iaz. izdala angleški volilni zakon, ker mi nismo Angleži. Najprej morate postati Angleži vi. Toda. gospodje, obljubili smo. da bomo izdali desetkrat svobodoumnejši volilni zakon, kakor je bil oni. ki so ga bili izdelali gospodje, za politiko katerih vi danes razbijate po klopeh.
Težnja .111 Z. je dejal Cvrliič. ki pozuii težave naseica kmečkega naroda, je 1». da bo vodila lako politiko, ki Ih> zagotovila obnovitev in nn|iredrk v-ega gospodarstvu. K tej nalogi si Imi postavila Še drugo, brez katere sc tudi prva ne tla uresničili. namreč ustvaritev političnih strank, da jio-tom njih izvrši izbiro ljudi, da bodo v parlament prišli boljši ljudje, ki ue ImuIo v skupščini delali - poleni in lopaticami, temveč bodo konstruktivno proučevali vse narodnogospodarsko probleme ler jih rešili lako. da bo imel od tega korist sam narod. nikakor p« ne politični koristolovri. (Burno in dolgotrajno odobravanje pri poslancih .11!/. in skupščinske večine, protest na levici.)
Xa izvajanja poslanca Cvrkiča ie odgovarjal jioslanec Janko Baričevič. Nalo je zopet dobil
besedo čvrkič. Za njim p« Došen (opozicij«), nato |iu Žarko T o m a s e v i č (JHZ), končno pa kmetijski minister Sveto/ar S I n n k o v i č . ki je odgovarjal v svojem daljšem ekspozeju ua vse kritike. ki so jili iznesti opozinoiiulri o delu zaupanega mu rosorti.
Zu dr. S i ti ii k tt \ i <• e m je dobil šo besedo jioslaiice JRZ /tii'ko I o ui tiš e v i č. nato pu je predsedujoči Markič izjavil, ilu sm predloženu tlva predlogu za prehod nu dnevni red. Prvega je motiviral poslanec V o ju l.uzic (opozicija), drugega pa I oiiiušovii- (JRZ). in sicer za prost prehod nu dnevni red. kmetijski minister je v imenu v lailo de jal, da sprejema jnedlog Tomu-šoviču zu prost prehod na dnevni red. Predsedujoči Markič jc nato odredil glusovbiij«- in to po predpisih poslovnika z vstajanjem in sedanjem. Večina |)os|unecv je obsedela tci s tem sprejelu predlog [joslunca I omušev iea. Ker so opozicijski poslunri vpili, tlti vlada nimu večine, je predsedujoči' odredil poimensko glasovanje. \ segu jo glasovalo 2tn |>osluncev, od tega 153 za \ ludo. i to jtu proti predlogu
Nato je predsedujoči Markič izjavil, ilu pre-litijti nu interpelacijo poslancu di Djordja Markov iea. ki ga pa ui bilo v dvomili Interpolacija jo bila stavljena z dnevnega redu
S tom |in je bil dnevni red današnji skupščinske se je tudi izčrpan. Prihodu ju seja bo v ponedeljek t", februarju ob 10 dopoldne.
Slorcrts i poslanci JRZ
Belgrad, 14. febr. ni. Slovenski poslanci, ki so včlanjeni v JRZ so po sklepu na zadnjem sestanku pred par dnevi obiskali danes ministra za socijalno |X>litiko iu naredilo zdravje Dragiso Cvetkoviča, ter mu izročili spomenico radi prehrane prebivalstva v logaškem okraju. V tem predlogu so ministru g. Cvctkoviču navedli tudi potrebno količino brane za prehrano prebivalstva. Minister Cvetkovič e de-putacijo slovenskih poslancev prijazno sprejel, ter ji obljubil vso podporo Delegacija je prosila ministra Cvetkoviča, naj bi io podjirl in priporočil tudi pri predsedniku vlade, na katerega se je obrnila v ra devi cc me in železniške zveze Slovenije / morjem.
Pos-cii?sb' klub JR7
Belgrad, !8 febr. Danes ob 11.80 popoldne se je nadaljevala seja poslanskega kluba JRZ in kluba skupščinske večine Seji je ptedsedoval g. Dra-iiis:- Cvetkovič. Prisoten je bil tudi predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič z ministri gg. Sloševičem. belico in dr. Kožnljem. Predsednik kluba je reterirnl o delovanju Finančnega odbora za (»roračun in o stadiju, v katerem se to delo nahaja. Potem se je začela debata o prehrani pasivnih krajev V debati so sodelovali gg. |ioslan-ei Uroš Nedeljkovič, Milan Mijič. Voja Junjič. Ste-vun Simič, Ljuba Božinovič. Milovan (irba, t'era Ivaniševič. Mihael Brenčič, Dušan Miloševič, Mili-voje Krslič, Peter Stojisavl jevič, Nikota Zuber in Vojko Cvrtič. Kei je to vprašanje zelo važno in se je zn debato prijavilo še mnogo poslancev, se ho seja nadaljevala jutri ob šestih zvečer. Današnja seja se je končata ob osmih.
Z abesinskih bojišč
Italijanske izgube
Proračun Zagreba
Zagreb, 14. februarja, b. Na današnji seji je bil sprejet mestni proračun zagrebške občine v višini 226,429.073 Din
Trgovina z dekleti
Belgrad, 14. (ebr. m. Novosadska policija je prišla ua sled novi skupini brezvestnih trgovcev z belim blagom, ki so imeli središče za svoje umazane kupčije v Subotici. Doslej je bilo aretiranih že več oseb. ki so vmešane v lo zadevo.
Reuter jtoroča: V Ogadenu se ruzvija borba in pričakuje se. da bo kmalu prišlo do ziiačilnejših operacij. V abesinskih krogih se govori o novi abesinski ofenzivi nu severni fronti, dasi abesinske čelo nimajo dovolj municije, če se lahko veruje nekaterim informacijam, ki temelje na dejstvu, ilu je abesinska vlada protestirala pri francoski vladi, ker ne dovoljuje dovoza vojnega niaterijnla na železnici Džibuti Addis Abeba,
Reuter jtoroča iz Addis Abebe, da je italijanska kolona v torek zvečer napravila najiad na Abe-since med Indijo na reki Uebisebeli in Narando.
Posebni llavasov dopisnik jtoroča: Vesti o poteku vojnih operacij so zelo skope Na severni fronti so |io uradnem poročilu abesinske vlnde Italijani imeli 20.000 mrtvih v teku poslednjih bilk na Tembijenu. Sedaj se zopet širijo glasovi o bilki, ki se razvija v Hausljenu med Mukalo in Adigratom.
Kar se tiče južit" fronte. |>otrjuje abesinska vlada uspeli abesinskih čet ■ pri Guratiju jugovzhodno od Cas»barft\ Pričakuje so, da se bo prav kmalu začela ofenziva na jugu Tukaj se tudi širijo glasovi, tla so bili v teku zadnjih bitk ubiti nekateri višji italijanski častniki. Ras Našibu. ki |>o-veljuje četam v Ogadenu, je obvestil vlado, da bo lahko kmalu sporočil novo in končno zmago.
Abesinke na fronto
Addis Abeba, 14. februarja, b. V Abesiniji so sedaj izvežbali šlevilne mlade Abesinke, ki bodo dodeljene posameznim abesinskim poveljnikom kot napadalni oddelki. Tudi četam, ki jih vodita ras Kasa in ras Sejnin bo dodeljenih nekaj ženskih napadalnih oddelkov. Trdi se, da te abesinske mladenke prav nič ne zaostajajo glede borbenosti za dobrimi abesinskimi vojaki, in bodo morah Italijani prav tako resno računati z njimi. Abesinke so tudi dobro izvežbane v streljanju, ker so jih dolgo šolali.
Cejirav je zaradi j>rometnih težav v zadnjem času pričelo Abesincem na severnem bojišču primanjkovati municije, je morala Abesincev odlična, in tako se ras Kasa. kakor tudi ras Sejum ve«liio bolj omejujeta na taktiko bojevanja na nož, ker pri tem varčuteta z nniniciio. Istočasno pa dajejo take borbe mnogo boljše rezultate, ker ne morejo italijanska letala bombardirati Abesincev zakadi nevarnosti dn bi lastnim četam prizadejale njihove bombe enako ali pa še večjo škodo, kakor samemu sovražniku. —
Po vesteh iz južnega bojišča pa oddelki pod |x>veljstvom rasa Našibuja še dalje prodirajo proti italijanskim utrjenim postojankaiti ui pri tem ne naletijo na večji odpor Italijanov, ki se dokaj hitro umikajo Cele rasa Našibuja so setbj že v dolini reke Fatan in so prispele včerai do mesta Maranda, ki leži 40 milj severno od Goraheja.
Nova italijanska armada na severu
Rim, 14. febr. TG. Iz Asmare poročajo, da je že prišla na severno fronto nova, tretja italijanska armada, ki so jo zadnje tedne na tihem zbirali in ki ima nalogo, da napade Abesince ter osvobodi Ma-kalo iz abesinskih klešč. General Bastico je bil imenovan za poveljnika te nove armade, ki ima nalogo, da zasede fronto ob armadi generala Santinija. V tej novi armadi so večinoma saino izbrane čete, ki so prišle sveže iz Italije. Nastop nove edinice pomeni torej, da namerava v kratkem maršal Badoglio začeti z novo ofenzivo na severu.
Italijansko uradno poročilo
Agencija Štefani priobčuje komunike št. 123: Na sonialijskeni bojišču blizu Vačbalea ob reki Uebi Gestru je neki naš oddelek presenetil neki abesinski oddelek in ga popolnoma uničil. Zajtle-
SSeilinova zahvala Franciji
Kominierna daie navodila
Pariz, 14. februarja. AA. Današnji »Ami du Peuple« poroča, da je dognal nova odkritja o vmešavanju moskovske koniinteme v francosko notranjo politiko. List pravi, da je kominterna j>o-siala pred kratkim svojim somišljenikom na Francoskem podrobna navodila za bodoče delo. Ta navodila zahtevajo cd francoskih komunistov:
1.	d;: delajo skupaj z ostalimi levičarskimi stran-kami za ustanovitev posebne proletarske milice;
2.	da ustanove tajna skladišča municije;
3 da z vso silo delajo za ustanovitev čim več tajnih komunističnih celic med železničarji, poštno-brzojavnim osebjem, pomorskimi upravami in osebjem velikih občinskih podjetij;
4. iz najzanesljivejših in najsposobnejših članov teh celic je treba sestaviti posebne skujiine za izredno važne in nevarne akcije tako. da se ima lo pripravljalno delo izvršiti v največji tajnosti:
5 z vsemi sredstvi je treba pritegnili čim več odlcčnih in borbenih komunistov v vrste organizacije bivših bojevnikov tako, da bodo ti bivši bojevniki komunisti z raznimi izzivanji nacionalno kompromitirali te organizacije in jih spravili v spor z desničarji;
6. radijsko postajo glavnega strankarskega organa Humani'c ie treba čini bolj okrepili, da ho za primer revolucije služila za izdajanje naredh in okrožnic.
Zaradi Bluma:
Komunistični atarm po vsei Franciji
Pariz, 14. (ebr. c. Današnje časopisie se obširno razpisuje o včerajšnjem napadu na Leona Bluma. Dopoldne je ž.e izšel v uradnem listu dekret o razpustu lig Action Fran<;aise in Camelots du Roi. Ponoči je bila do polnoči preiskava v prostorih lige in so bili še tekom noči zaslišani vsi uplivnejši voditelj lige in mladinskih organizacij Camelots du Roi.
Popoldne je bilo objavljeno zdravniško poročilo o zdravstvenem stanju Leona Bluma. Poročilo pravi, da so rane resnejše nego se je v začetku mislilo. Rane so globoke in bo moral Blum dalje časa ostali v postelji.
Kar se tiče političnega ozadja napada, se ne sme pretiravati pomen tako napadenega kakor ludi napadalcev. »Action Frantjaise« predvsem ni politična stranka v našem smislu. To ie predvsem intelektualno in literarno gibanje iz devetnajstega stoletja, ki kol lako torej sloni predvsem na čuv-slvenih podlagah in je zato za resno in orgvni'-rano politično d«lo nesposobno, l o gibanje je bilo
nekoliko važno, ko je še bilo katoliško in je bilo predvsem naperjeno proti framazonskemu liberalizmu mladih radikalnih strank v Franciji. Ko pa je v tem gibanju začel prevladovati Charles Maur-ras, ki je skrajen nacionalist in v svojem filozofskem pojmovanju nek starogrški pogan, je to gibanje jelo hirati in iti pota, ki jih je Cerkev pred leti odločno obsodila in pripadnost k »Action Francaise« tudi prepovedala katoličanom. En del nacionalistične mladine je še ostal v organizaciji, vsa katoliška mladina pa je pre^a v svoje mladinske organizacije, ki so naravnost vzorno izvedene in pri sličnih političnih obračunavanjih ne sodelujejo. Toda »Action Frantjaise« si je za nov čas ohranila nekoliko svojih »šlagerjev.«, ki so včasih toliko užigali. To je predvsem zelo veliko nasprotje proti židovskim uplivom v francoski politiki. Kakor znano je Leon Blum tudižid. I oda tudi v tem oziru so Bluma napadali le v toliko, kolikor je bil vodja enotne fronte s komunisti in sedaj varuh Sarrautove levičarske vlade.
Popoldne je Charles Maurras izjavil časnikarjem, da se oblastem ne bo posrečilo odkriti kaj pomembnega v arhivih lige. Pravi, da njegova liga ni sodelovala pri napadu na Leona Bluma. Izjavil ie tudi, da je popoldne skupina odvetnikov-somi-(•'jenikov vložila prošnjo pri Državnem svetu, da se odlok vlade o razpustu razveljavi.
Po vsem se pa zdi, da ne bosta ravno Leon Blum in njegova stranka tista, ki bosta lahko najbolj izrabljala ta včerajšnji spopad na ulici. Vodstvo boja so že vzeli v roke komunisti, ki so danes ves dan zasedali in sklenili, da morajo — braniti socialiste pred desničarji. K socialistom so posk-i delegacijo, po kateri so jim sporočili, da so pravkar sklenili, da se morajo v nedeljo vršiti v vsej Franciji velike manifestacije proti delu desničarskih lig. V Parizu samem naj bo velikansko zborovanje na Plače de la Republique. Ne ve se še, kaj so socialisti odgovorili na la predlog. Socialisti imajo namreč v parlamentu nad 100 poslancev, dočim jih imajo komunisti <aittn desel in bi torej sami že lahko dovolj dostojno počastili svojega voditelja. Sedaj pa so jih prehiteli komunisti na ta način, da se bo težko umakniti izpod komunističnega poveljstva. In v tem je druga hiba izrabljanja spopada, čigar žrtev jc bil Leon Blum. Naravno pa jc. da bodi: sedni skušali levičarji ta dogodek volilno čimbolj izrabiti.
T ročki um'ra
Rim. 14. febr. AA. Agencija Šlelaui |>oroča iz i.-ave, da Trockij umira Trockij živi kakor /nami, zadnje čase na l'oljskun
nil je vso orožje in ugotovil, da je angleškega Izvora.
Pri Dauiparmi je neka naša motorizirana kolona pri Dibmibi 80 km jugozahodno od Negelija trčila ob abesinsko kolono in jo napadla Prizade jala ji je velike izgube.
Veliki abesinski oddelki so napadli 10. februarja pri Guratiju neko našo opazovalnico. Po ogorčenem boju so premočne sovražne čete to opazovalnico osvojile.
Na eritrejskem bojišču ni bilo pomembnejši!" dogodkov.
Italija bo zasegla denar?
Rim, 14. februarja, b. Uradno se demantirajo vesli, da namerava italijanska vlada zapleniti 10 odstotkov vseh vlog pri banikah in hranilnicah, kakor tudi vest, da namerava izvršiti hipotečne vknjižbe na vse jjremičnme privatnikov in javnih ustanov do 10 odstotkov njihove vrednosti.
Eksplozije se vrste v Italiji
Rini, 14. febr. AA. Iz Benetk poročajo, da je v predmestju eksplodirala tovarna mehaničnih ur. V tej tovarni so izdelovali tudi mehanične zažigalnike. Skoda znaša en milijon lir.
Boji na mongolski meji
Moskva, 14. februarja, c. Iz mongolske meje poročajo, da so Japonci in Mandžurci napadli pri Bulindorenu. Njihov oddelek je bil močan 500 mož in imeli so s seboj dva lanka. Toda bili so odbiti in so imeli 10 mrtvih in 20 ranjenih. Iz Tokia prihajajo alarmantne vesti, ki pravijo, da tam smatrajo, da so odnošaji med Jajionsko in sovjeti silno napeti. Japonske oblasti so baje že sklenile umakniti svoje državljane z obmejnih [»krajin. Danes so japonski listi objavili vest, da so sovjetska letala napadla mandžtirsko ozemlje. Nervoznost se je radi lega še povečala.
Reuter |3oroča: Po vesteh iz Moskve, je mongolska vlada poslala protestno nolo tnandžurski vladi o priliki incidenta pri Olahodki. Mongolska vlada zahteva v svoji noti, da lnandžurska vlada takoj odredi preiskavo, in da se krivci najstrožje kaznujejo. Vlada mora poskrbeti, da mandžurske čete ne bodo več prekoračile mongolske meje. Ob koncu note se poudarja, da je mongolska vlada zbrala vse podatke, iz katerih se jasno vidi, da so japonsko-mandžurski vojni oddelki izzvali napad in da so ob tej priliki razpolagali z dvema tankoma in dvema vojnima letaloma.
V izjavi, ki jo je podal časnikarjem predstavnik zunanjega ministrstva o dogodkih pri Olahodki, je izjavil, da še ni sprejel nobenega jx>ročiIa od generala Miamija. ki je japonski jioslanec v Mandžuriji, Kar se tiče sjx>pada z dne 30. januarja, je predsednik zunanjega ministrstva rekel, da ni dokazano, da bi pri tem spopadu aktivno sodelovali dezerterji iz Mandžurije. Preiskava je težka, ker je v borbi padel japonski oficir, ki je jx>veljeval varnostnim oddelkom. Manjka torej najvažnejša in najverodostojnejša priča tega siiopada. Predstavnik zunanjega ministrstva je nadalje rekel, da bo jajx>nski velejx>slanik v Moskvi, predložil sovjetski vladi celotno |x>ročiIo o preiskavi in predlagal, da naj se sestavi mešana preiskovalna komisija, ki bi se po potrebi spremenila v stalno obmejno komisijo.
Škotom je zavrela kri
London, 14. febr. AA. Havas jroroča iz Edin« btirga: Tukaj je prišlo do manifestacij proti katoličanom. Do teh manifestacij je prišlo o priliki sestanka, ki ga je priredilo škotsko društvo naše Lttrd-ske Gospe. Na tem zborovanju bi se moralo govoriti otrokom o čudežnem ozdravljenju v Lurdu. Okoli 200 mladeničev in deklet, ki so člani društva za protestantsko akcijo, se je zbralo pred hišo, kjer je bilo zborovanje. S smehom in jisovkami so sprejeli katoliškega nadškofa mgr. Macdonalda in katoliško šolsko mladino, ki je prišla v spremstvu šolskih sester. Ker so manifestacije proti katoličanom zavzemale zmeraj večji obseg, je policija zahtevala oja-čenja in je bil vzpostavljen red in mir.
Grčija brez vlade
Atene. 14. febr. b. Politični krogi so mnenja, da so vsi izgletli za sestavo vlade narodne unije padli za sedaj v vodo. Včeraj je ves dan zasedal kronski svet, ki je iskal ohliko, po kateri naj bi se dosegel sporazum med vodilnimi političnimi strankami. Na zasedanju kronskega sveta so bili navzoči vsi vodilni politiki Grčije. Voditelj grške monarhistične stranke Teotokis je izjavil, da njegova stranka ne bo sodelovala pri sestavi koalicijske ali koncentracijske vlade. Iz krogov, ki so blizu vladi, se čuje. da bo kralj poveril mandat za sestavo koalicijske vlade liberalnim pristašem, ki jih votli Caldarie, ter pristašem Metaxasove stranke.
Drobne vesti
Pariz, 14. febr. A A. Havas poroča iz Telerifa: Sprejet je bil radiogram, ki poroča, da je padlo v morje veliko letalo, na katerem je bilo 30 potnikov. O tetn je bil obveščen angleški parnik Ftirious, ki je takoj odplul, da |io;šče hidroavijon.
London, 14. febr. b. »Times« poročajo iz Bejruta o novih nemirih. Poveljnik francoskih čet je prepovedal vsako zbiranje na ulicah ker smatra, da so sedanji nemiri jx)slali nevarni za red. Stavka traja še naprej.
Nadaljevanje Ga-Pa iz 7. strani
Polog vseh teh posebnih vlakov vozijo v Garmisch redni vlaki, dalje |>a j poskrbljeno t/ bližnje okolice /d avtobusni promet, ki bo istotako omogočil tisočerim športnikom tla bodo mogli gledati veliko skakanje nu olimpijski skakalnici. Sodeč po teh pripravah sc bo v Ga-Pa zbralo jutri toliko ljudstvo, kakor trn ni /vabila skupaj še nobena prireditev
Današnji program:
Ob 8: Stairt na 50 km;
•"b 10: Hockey (finale);
-b 14: Umetno drsanje za dame
Anglija češkoslovaška po drugi tretjini 5 0
V krasni igri so Angleži premagali Cehoslovake v prvih dveh tretjinah z rezultatom 5:0. Prvi del igre se je končal z 2:0. dočim so v drugem delu igre Angleži zabili tri nadaljne gole. Vnaprej so previ-devali, da bodo Angleži zmagali, zato so spravili Cehi na tribune svoje rojake, ki so v Ga-Pa, da bi s tribun kol navijači pripomogli vsaj k boljšemu rezultatu. Pa vse to proti odličnim Angležem ni nič zaleglo in se pričakuje po odigranju zadnje tretjine vprav katastrofalen poraz.
Dunajska vremenska napoved Povečanj* oblačnosti nagnjenje k snegu, temperatura se bo prehodno dvignila,
Baragovo semenišče v Ljubljani
Ljubljana, 14. febr.
Ljubljanski škof prevzv. g. dr. Gregorij Rožman je izdal pastirsko pismo za leto 1936. V prvem delu govori o sadovih evhai isličnega kongresa in o pogostem prejemanju sv. obhajila, v drugem delu pa o veličastni proslavi škola Friderika Barage v Cle-velandu, kjer so mu katoliški Slovenci postavili lep spomenik v kulturnem vrtu. V zvezi s škofom Barago piše g, škof dr. Rozman:
»Naša škofija nima nobenega spomenika škofu Baragi razen skromnega kipa v župnijski cerkvi v Dobrniču, kjer je bil krščen. Dobiti mora tudi pri nas dostojen spomenik. Toda kakšnega? Naša škofija nujno potrebuje novo bogoslovno semenišče. Sedanje je staro, nezdravo in pre-maTino. Po najnovejših cerkvenih in državnih odredbah bodo morali bogoslovci študirati šest let v bogoslovnem semenišču, torej mora biti za šest letnikov prostora. Tega pa v starem poslopju ni. Povečati se pa ne more. Kaj naj storimo? Ali naj odklanjamo tiste, ki se hočejo posvetiti duhovskemu poklicu, ker nimamo za vse prostora? To bi bilo škodljivo. Saj še v naši škofiji primanjkuje duhovnikov, da niso vsa dušnopastirska službena mesta zasedena, kakor bi morala biti, povrh pa še tolikanj prosijo izseljenci v Južni Ameriki, Franciji in drugod za slovenske duhovnike. Ako jih jim ne pošljemo pravočasno, se morajo pogubiti. Torej ne preostane drugega, kakor da pozidamo novo bogoslovje, ki bo dosti veliko in bolj zdravo. In to novo bogoslovno semenišče naj bo spomenik škofu Baragi, naj nosi ponosno ime: Baragovo semenišče. V njem naj se za bodoča stoletja vzgajajo duhovniki v duhu apostolske gorečnosti, da bodo vsi podobni svetniškemu škofu Baragi in tako vsak njegov živ spomenik,
Seveda porečete, da sedanji čas gospodarske stiske in pomanjkanja ni prikl den za zidanje tako velikega in dragega zavoda, ker zanj ni denarja, saj ga mnogi še za vsakdanji kruh nimajo. Prav dobro poznam veliko stisko, v kateri živi ves svet. A vedno je še dosti ljudi, ki niso brez vseh sredstev, ki morejo še brez lastne škode Bogu kaj posoditi. Vemo pa tudi, da je največji blagoslov na tistih malih darovih, ki si jih človek tako rekoč od ust pritrga, ker so znak velike požrtvovalnosti in ljubezni do Boga. Zveličar je pohvalil mali vdo-vin dan, s katerim je dala vse, kar je imela, ne pa bogatinov, ki so od svojega izobilja neznatno malenkost bahavo darovali. Na drugi strani pa je prav v časih brezposelnosti primerno, da se izvršujejo večja dela, pri katerih morejo mnogi zaslužiti vsakdanji krrh Najboljša podpora brezposelnim je priložnost za delo in zaslužek. Kako naj dobijo ljudje de'o, ako bi se vsi držali načela: v tej gospodarski krizi se ne smejo nobena dela vršiti, za katera se sredstva splošno med ljudstvom pobirajo, saj se pobira to, kar kdo prostovoljno in rad da v veliki in sveti namen. Slovenci v Ameriki so za Baragovo semenišče zložili temeljni kamen. — Zdaj mora domača škofija nadaljevati. Vem, da boste po svojih močeh radi dali za lepi in veliki namen, da postavimo Frideriku Baragi dostojen spomenik, za škofijo pa oskrbimo primerno semenišče. Posebno trkam na srca tistih, katerim je Bog tudi v teh težkih časih naklonil imetja več kot ga zase nujno potrebujejo. Način zbiranja se bo pozneje razglasil, danes Vam samo povem, da je novo semenišče nujno potrebno. Vso zadevo pa priporočam Vaši pobožni molitvi in prav posebno prosim, da jo vneto priporočate služabniku božjemu Frideriku Baragi.«
KonSerenca za regulacijo Savinje
Celje, 14. februarja 1936.
Preteklo sredo je bila pri okrajnem g'avarstvu 4. konferenca za regulacijo Savinje, ki jo je vodil podban g. dr. Majcen. Konferenci so prisostvovali banovinski tajnik g. Mramor, okrajni glavar g. dr. Zobec, višji tehn. svetnik g. ing. Sturm, višji tehn. svetnik g. ing. Marek, predsednik celjske občine
etape (pri Košnici) do promenadne brvi v mestnem parku, da bi se dela mogla izvršiti v krajšem razdobju ter stroški odplačevali na daljšo dobo. Stroški za ta del regulacije znašajo 26,000.000 Din, in sicer 13,000.000 Din za regulacijo Savinje, 13,000.000 dinarjev pa za preložitev železniške postaje (odstranitev obeh železniških mostov in preložitev že-
Ovinek v Rifen-gozdu
Foto Pelikani, Celje.
Mihelčič, tehn. svetnik g. ing. Pristovšek, za železniško direkcijo tehn. svetnik g. ing. Leskovšek, g. ing. Šapla in višji svetnik g. ing. Ladiha, zastopnik okrajnega cestnega odbora iz Laškega, in gradbeni vodja g. ing. Mursa kot poročevalec.
Gradbeni vodja g. ing. Mursa je poročal o poteku del pri regulaciji Savinje v prvi etapi, ki so bila dovršena 1. decembra preteklega leta, bila ludi že kolavdirana in je ministrstvo za gradbe kolav-dacijo odobrilo. Sklepalo se je o razdelitvi prekoračenega proračuna za prvo etapo v znesku 64.000 Din, ki se razdeli med posamezne prispevne faktorje po dosedanjem ključu. Nadalje je bilo sklenjeno, da se dela na inhumaciji nasipa, katera je podjetnik pustil nedovršena, izvršijo v režiji gradbenega vodstva, čim bo nastopilo lepše vreme in bo prenehala nevarnost povodnji.
Nato je g. ing. Mursa poročal o stanju predhodnih del za drugo etapo ter o kritju stroškov v znesku 2,470.000 Din. Sklenjeno je bilo, da je treba izposlovati prispevek države, preden se začne z deli. Za ostale izdatke naj velja isti ključ, ki je bil v veljavi v prvi etapi. Za odškodnino za razlaščeni svet za potrebe regulacijskih del v prvi etapi je bilo sklenjeno, da se ti stroški porazdele po ključu, veljavnem za prispevke v prvi etapi, izvzemši državo. Nadalje je gradbeni vodja g. ing. Mursa predložil elaborat z vsemi podatki za najetje posojila za regulacijska dela od konca druge
lezniške proge. Če bi se posojilo odplačevalo 15 let s 6% obrestmi, bi znašala anuiteta 2,620.000 Din in bi odpadlo na celjsko občino letno 214.000 Din, če bi se pa moglo najeti posojilo za dobo 25 let, bi znašala anuiteta 2,000.000 Din, in bi odpadlo na celjsko občino letno 164.000 Din. Na predlog g. podbana je bilo sklenjeno, naj se predvsem zasigura prispevek železniške uprave k tem strbškom, preden se bo začelo izvrševati ta dela.
Pri konferenci so se obravnavale še razne pritožbe interesentov proti podjetniku g. ing. Taško-viču iz Skoplja, ki je izlicitiral delo v prvi etani.
Popoldne so si udeleženci konference ogledali izvršena dela na Savinji, G. podban se je za regulacijo Savinje posebno zanimal ter se interesiral za razna izvršena in po zadnji povodnji poškodovana dela.
Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se poka-zujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne
Fsranz»Josefove
grenke vode Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.	Ogl. rog S. br. 30474/35.
Ponarejevalci in vlomilci
Dve zanimivi razpravi pred mariborskim malim senatom
Maribor, 14. februarja.
Na okrožnem sodišču stu se vi šili danes dopoldne dve zanimivi razpravi. i\a zatožni klopi je sedela najprej družba ponarejcvaleev iz Slovenskih goric, samih Hrvatov iz Zlatarske okolice, ki so sc pred leti naselili v okolici Sv Marjete. Glavna krivca sta v tej družbi sicer manjkala, ker sta po razkrinkanju izginila ter ju še sedaj iščejo. O slučaju smo svoječasno v »Slovencu« že obširno poročali — Dne 4 oktobra lanskega leta so orožniki pri Sv Mrrjeti zvedeli, da se zadržujejo pri posestniku Jožefu Bajšiču v Sp. Ploderšnici sumljivi tujci, med katerimi je tudi neki Anton Hlebec, ki je presedel žc dve leti v Belovaru na Hrvatskem /araiii ponarejanja denarja. Napravili so pri Bajšiču obisk ter našli v gospodarskem poslopju celo ponareje-valsko kovačnico ter zalogo ponarejenih kovancev: 45 komadov dvajsetelinarskih in en komad 50 dinarskih srebrnikov Denar s't. ponarejala Anton Hlebec in Štefan klaiič, ki sto potem pobegnila. Na zatožni klopi pa so sedeli daucs posestnik Bajšič, njegovu brata Avpust in Andrej, strojni ključavničar Jurij Bibič iz Ko-lakov in kovaški pomočnik Janko Habulin iz
Illuuia. Baišiči so Donurcicvulcc fiuansirali,
Delo prolijetičnega dispanzerja v Ljubljani
Ljubljana, 14. februarja.
Borba proti jetiki v naših krajih še vedno ni razvila v taki meri. kakor bi jo zahtevale razmere v naši deželi, zlasti pa slab socialni položaj širokih plasti našega delovnega ljudstva. Vendar |w javnost z veseljem pozdravlja vsako gibanje ter vsako dejanje, ki skuša ublažiti oziroma odstraniti vzroke najbolj strašne socialne bolezni, to je jetike.
V Ljubljani je ves boj proti jetiki osredotočen v Culmettoveni dispanzerju proti jetiki. Delo tega dispanzerja je namenjeno predvsem mestu in njegovi okolici. Dispanzer ima vedno dovolj dela in se vrste v njem bolniki od jutra do večera. Zal pa je dispanzer že sedaj mnogo premajhen, ima dokaj skromne prostore v palači OUZD ler ga bo treba sčasoma razširiti, kai naj bi se zgodilo, ko v Ljubljani zra: te dolgo pričakovana stavba šolske poliklinike, ki je bila že dostikrat projektirana, toda nikdar ne pričeta, dasi je zemljišče zanjo (nasproti Srednje tehnične šole) že določeno.
Številke o delovanju tega dispanzerja v lanskem lotu so prav častne ter pričajo o velikem delu. Tako je bilo lani preiskanih 3007 oseb, pri katerih je dispanzer ugotovil 174 lnilnikov z. odprto tuberkulozo, med temi pa je bilo 5(i novih, do tedaj neznanih bolnikov, to je takih, ki so se rekru-tirali iz zdravega prebivalstva. Vseh preiskav v dispanzerju je bilo 8022 ter 4708 rentgenoloških preiskav, dalje 274 posvetov bolniških sester na domu. Dispanzer je razdelil med potrebne varovance okoli 40.(100 Din s tem, da je nudil 41 otrokom bivanje v počitniških kolonijah, 111 osebam dnevno mleko, 05 osebam živila in kruh, mnogim pa sredstva za vzdrževanje snage na stanovanjih ter za ruzkužbo.
Zanimivo je, da je dispanzer ugotovil med 34(51 ljubljanskimi dijaki 46 primerov odprte tuberkuloze ali 1.33%, med učiteljstvom vseh šol pa 7 primerov ali 1.07%. Ti učitelji so bili odstranjeni iz šole, toda so se mogli že čez nekaj časa vrnili v šolo, ko je bila odstranjena nevarnost, da bi mogli okužiti mladino.
Enako kakor v Ljubljani je tudi dispanzer s pomočjo okrajnega sanitetnega referenta dr. La-pajneta preiskoval mladino in učiteljstvo v ljubljanskem okoliškem okraju, ki sieer nima svojega dispanzerja.
Ljubljanski protituberkulozni dispanzer sicer bolj malo skrbi za lastno reklamo, njegovo blagodejno delovanje pa poznajo vsi številni bolniki, ki se vanj zatekajo Zato zaslužila tako dispanzer kakor njegov vodja gosp. dr. Prodan vso priznanje javnosti.
VERMOIITH
boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrflki
PERO KOiilČ - DUBROVNIK
veletrgovina z vinom
VZOREC NA ZAHTEVO 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80'—
AS&adentsSin zvzza
pticetU pecslairo
Mniis ktcnania papeža Pi|a KI
16. februatja 1.1. od pol 12. dc>^.
v ircliki duocaiu ..llnicno"
SPORED: Zbor teologov: TU ES PETRUS
POZDRAV PREDSEDNIKA A. Z. Govor: POMEN PAPEŠTVA ZA NAŠO DOBO
Simbolična igra: ...TI SI SKALA POVSOD BOGA
Ljudsko šolstvo v Ljubljani
Bežigrajska šola bo jeseni otvorjena.
Ljubljana, 14. februarja.
Prosvetni oddelek mestnega magistrata jc že 26. septembra lani prevzel vse spise in agende osnovnih šol vseh občin, ki so bile priključene k Veliki Ljubljani. Te dni je v glavnih obrisih izdelal osnutek proračuna za leto 1936 37. Po tem osnutku znašajo izdatki, vračunši stanarine učiteljstvu in plače šolskin slug, 1,881.500 Din za osnovno šolstvo. Za malo Ljubljano je znašal proračun 528.500 Din, v kateri znesek pa niso vštete stanarine in plače šolskih slug. Velika Ljubljana šteje 18 osnovnih šol, tridnevna zavetišča pri Sv. Florijanu, na Taboru in v Šiški, dalje zasebno zavetišče na Viču, ki ga vzdržujejo redovnice, 6 otroških vrtcev in 3 gospodinjske šole. Status učitelistva šteie 113 učiteljev in 213 učiteljic. Na vseh šolah je 3077 dečkov in 2685 deklic.
Bežigrajska šola se bliža h končni dograditvi. Sedaj izvršujejo razna notranja dela, adaptacije in inštalacije. Jeseni bo šola otvorjena. Vsi načrti so bili zasnovani le za osnovnošolske potrebe. To je treba poudariti, kajti sedaj se jc pojavila akcija, ki stremi za tem. da bi se tja preselila šišenska meščanska šola. To ne gre! Moramo imeti pred očmi, da mala šolska deca hodi daleč v šolo. Ker so k mestu priključeni tudi kraji, spadajoči k Jcžici, bodo ti otroci imeli bolj ugodno za šolo v bežigrajskem okraju, ko bi drugače morali po uro daleč hoditi v Ljubljano. Ne vpoštevajoč novincev in ne otrok iz ježenskih krajev, je šola že sedaj dobro zasedena. Šteje že danes 392 učencev in učenk. Jeseni bo gotovo število naraslo na 450. Na obeh straneh bo po 8 razredov. V šoli bo zavetišče, kjer bodo dobivali siromašni in oddaljeni otroci toplo hrano. V kuhinji se bodo vršili ludi dnevni in večerni gospodinjski tečaji za severni okraj mesta.
Krščanska Karilas v Celju
j ostala dva sta pa za te poskuse vedela Obsojeni ' so bili: Jožef Bajšič 5 mesecev strogegu zapora in 200 din denarne kazni Bajšič Avsrust 5 mesecev, Andrej pa 4 mesece strogega zaporu, pogojno na tri leta, Babič Julij na 4 mesece in Janko Habulin na 3 mesece strogega zaporu, pogojno na dve leti
Žn ponarejevalci so prišli na zatožno klop vlomilci. Zagovarjala sta se Maripci čana Ivan Gušpur in šofer Herman Trop. Oba sta izvršila 30. decembra lanskega leta znani vlon v pisarno veletrgovca Suppanza v Aškerčevi ulici. Trop, ki je bil pri Suppanzu šofer, jc obvestil Ga.špur-ja, kdaj je njegov gospodar dvign;I denar v banki ter mu je preskrbel vlomilsko orodje — iz trdega jekla napravljeno »svinjsko nogo«, Gašpur pu je blagajno navrtal ter odnesel 3263 dinarjev. Gumb, ki se mu je odtrgal z rokava suknjiču, je spravil policijo na sled obeli vlomilcev ter jima je dokazal dejanje. Gušpur je vlom priznal, Trop pa jc vse tajil. Gašpur je dobil 2 leti robije in 3 leto izgube državljanskih pravic, odsedeti bo pu moral še 9 mesecev pogojnega odpusta iz kaznilnice. Trop pa je dobil 10 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic.
Celje, 13. februarja 1936.
Pred dnevi smo poročali o tihem in nesebičnem delovanju Gospejnega društva dobrodelnosti v Celju, danes podajamo poročilo o delovanju Vin-cencijeve konference za leto 1935, kakor je raz-videti iz poročil funkcijonarjev, ki so bila podana na občnem zboru dne 12. februarja t. 1.
Občni zbor je vodil predsednik, mestni župan g. Mihelčič, ki je po uvodnih pozdravnih besedah ugotovil, da je konferenca tudi v preteklem letu kljub vedno večjim potrebam izvršila svojo nalogo, za kar se ima zahvaliti predvsem našim številnim dobrotnikom.
Iz tajniškega poročila je razvidno, da se je delo konference v preteklem letu podvojilo, če ne celo potrojilo, kar je posebno razvidno iz suhoparnih številk blagajniškega poročila. Ni ga bilo dneva v letu, da bi vsaj nekaj ljudi ne iskalo pri konferenci pomoči, v zimskem času je bil pa vsak dan tako rekoč pravi naval revežev in brezposelnih. V začetku poslovne dobe je konferenca vpeljal bloke za reveže, po katerih prav pridno segajo nekatere celjske tvrdke in tudi posamezniki. Z bloki so zadovoljni tudi reveži. Konferenca je v jeseni zopet napravila nabiralno akcijo pri okoliških kmetih, ki je uspela prav zadovoljivo. Posamezniki kakor tudi korporacije so omogočile konferenci, da je v polni meri izvršila svojo nalogo in da se je promet še povečal. O božiču je bilo pri
Sleparski posredovalec služb
obsojen
Ljubljana, 14. februarja.
Huda je borba med jeseniškimi in drugimi delavci za službe in mesta v tovarnah KID. Mnogi pridejo le po protekciji do službe. Ni čuda torej, da skušajo petičnejši fantje dobiti službo s posredovanjem zaupnih oseb proti nagradi. Tovarniški delavec, 28 letni Peter Šifrer, prav eleganten dečko, doma iz Praprolna, se je lani izdajal za posredovalca služb pri KID. Poiskal je boljše in imovitejše delavce, ki jim je natvezel, da jim lahko proti nagradi preskrbi stalno in dobro službo v tovarni, ker ima dobre in močne zveze. Njegovim sleparijam je nasedlo več delavcev. Vseh žrtev je 10, ki jih je oškodoval za okoli 8000 Din. Nekateri so mu dajali po 300, 500, celo po 1000 in še več dinarjev. Pravil jim je: »Na treh mestih moram dobro mazati, pa gre. Sam ne maram niti pare. Se mi smilite.« Kazal jim je tudi ponarejene službene pogodbe s ponarejenim podpisom tovarniškega uradnika.
Prvotno je bil julija lani le zaradi enega primera pred ljubljanskim okrožnim sodiščem obsojen na tri mesecev zapora in 300 Din denarne kazni. Te kazni ni nastopil. Bil je decembra amnestiran. Še pred to sodbo in tudi pozneje je izvršil še več sleparij, ki so prišle pozneje na dan. Bil je 11. oktobra lani aretiran. V par mesecih je zapravil denar in je sploh razkošno živel. Obtožen zločinstva goljufije, ki jo je kar obrtoma izvrševal, in zločinstva ponarejanja listin se je Šifrer danes pred malim senatom prav cinično zagovarjal. Priznal je v bistvu sleparije.
Zaradi zločinstva prevare in ponarejanja listin je bil Šifrer obsojen na 1 leto in 2 meseca robije, na 720 Din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Obtoženec je kazen sprejel s pristavkom: "Prosim za 14 dnevni dopust, gospod predsednik.: -Kaj? Dopust, da boste šc sleparili. Pri nas imamo dobro hrano ...«
božičnici obdarovanih okrog 400 revežev, predvsem družin, s potrebnimi živili. Razni dobrotniki so naklonili konferenci tudi oblačila in čevlje. Notranje delovanje konference se je vršilo po predpisih pravil. Sej je bilo 32, članov šteje konferenca 20.
Blagajniško poročilo izkazuje 16.472.40 Din dohodkov (prejšnje leto 14.099.15 Din), izdulkov 42 tisoč 717,75 Din (prejšnje leto 14.370.20 Din). Stalno je konferenca podpirala kakih 20 revnih. Za božič-nico je izdala 12.000 Din ter je prejel vsak obda-rovanec ovitek najpotrebnejših živil po številu rodbinskih članov od 20 do 50 Din vrednosti. Po nakaznicah za reveže segajo precej pridno, vendar pa nakaznice same ne donašaio konferenci nobenih dohodkov, nasprotno celo efektivni izdatek. Večina izdatkov je šla za živež, nekaj pa tudi za oblačila, čevlje, kurivo, stanarino, potne podpore, letovanje revne mladine itd.
Sledilo je poročilo mladinskega odseka. Odsek je imel v preteklem letu 3669 Din dohodkov in 2075 Din izdatkov.
Pri slučajnostih se jc razpravljalo o raznih aktualnih zadevah, predvsem kar zadeva mladinsko vprašanje in so bili napravljeni v tem oziru nekateri važni sklepi. Predsednik g. župan Mihelčič je nato zaključil lepo uspeli občni zbor z zahvalo vsem dobrotnikom in članom za njihovo dosedanje delo in požrtvovalnost in s prošnjo, da bi ostali konferenci naklonjeni tudi v bodoče.
Ptuj
Volilni imenik za mesto Ptuj. Ptujski mestni magistrat je nanovo sestavil voli j iti imenik, tako du bo pripravljen zu morebitne volitve. Število volilnih upravičencev ziiašu 1143 Na novo je bilo vpisanih 130 volilcev, brisunih pa je bilo 79 volilcev. V Ptuju sta dve volišči, in sicer ima prvo volišče 646 volilci v (pre j 624), drugo volišče pu ima 4')') volilcev (prej 450). Volilni imenik je predložen okrajnemu sodišču v Ptuju v potrditev.
Poškodbe. V ptujsko bolnišnico so prepeljali 9 letnega Sluvka Zorca, sinu ini/.urskega mojstru iz Grajene. I/, vurberške sole grede jo nastala med šolarji prava bitka. kamenjem so se šolarji obmetavali, kakor razbojniki. Nekaj jih je lahko ranjenih. Zoreč pa je dobii tako nevarno poškodbo, da bo najbrž oslepel. — Jožef Erhatič, 22 letni kovaški pomočnik i/ Zagorcev pa jo žrtev zavrntnega napadu. Neznanci so gu s koli pobili, da je obležal.
Zagorje
Sprememba nn zagorski šoli Ta teden je nastopil" svoje službeno mesto nu tukajšnji šol: domačin gospod Vinko Guna. Prejšnji JNS režim gu je zaradi njegovega katoliškega prepri-| čanja tiral iz enega hriba nu drugi. Agilnemu prosvetnemu deluvcu želimo v demučem kraji: veliko uspeha!
Živahno vrvenje je postalo na naših ribnikih. Vse hiti, da se napravi dovolj ledu. kajti letošnja zima je bila precej muhasta m vse jc kazalo, da bodo ostali naši marljivi mesarji fire/. ledu.
Na Lokali pri Zagorju je po dolgi in mučni
bolezni umrla 80 letna Herman Neža. Naj v miru l oočival
Drobne novice
Koledar
Sobota, 15. februarja: 1'nvstii. uiučcnec; jordun, spoziuivulec. Zadnji krajec oti 10.45. — llerschel napoveduje lepo vreme
Osebne vesli
Diplomski izpit je na filozofski fakulteti ljubljanske univerze napravila gdč. Sabina Pod-bojeva, učiteljica na Grosupljem, hčerka vodje zem-liiške kniige g. Podboja. Čestitamo!
Pri napetosti
/enivojii orev, preobilni želodčni kislini in zastoju olca pomaga prirodna
Franz-Josefova
grenka voda.
ileg. IM> iiniii	imjI. iii llar. /.tir. S-br. Ijl8.">. 35. V. 35
Bnn in podban ne sprejemata. Prihodnji torek m petek, 18. 111 21. febr. 0 ban dr. Marko Natlačen in pomočnik bana dr Stanko Majcen zaradi zasedanja banskega sveta ne bosta sprejemala strank
—	Razdelitev poslov pri apelacijskem sodišču. Vodstvo sodišča dr. Vladimir Golia, predsednik, dr. Al. Gradnik, podpredsednik. Sekretariat: dr. Ju-vanc Maks, vodja. Kobal Bogomir, dr. Štrukelj Stanko in Javoršek Karol. vsi sodniki okrožnega sodišča. Civilni sanal za zadeve okrožnega sodišča Ljubljana: predsednik dr. Eberl Erik, člani: Janša Josip, dr. Kovča Fran, Klenovšek Karel, Debeljak Alojz in dr. Prešeren Jakob. Civilni seuai za zadeve okrožnih sodišč Maribor. Celje, Novo mesto: predsednik dr. Gradnik Alojz, člani: dr Mastnak Lavo, dr. Kranjec Mirko, dr. Vičar Leopold, Tdler Fran in dr. Stojkovič Gašo. Kazenski senat trojice: predsednik dr. Golia Vladimir, člana: Strasser Vinko in dr. Petelin Bogdan. Kazenski senat petorice: predsednik dr. Golia Vladimir, člani: Strasser Vinko, Klenovšek Karol, dr. Prešeren Jakob in dr. Petelin Bogdan.
—	Razveseljiv pojav. Zajednica »Doma in šole« na gimnaziji v Cačku je menda prva organizacija na našem jugu, ki priredi 16. februarja akademijo, posvečeno Slovencem in Simonu Jenku z izrazito slovenskim programom, ki obsega sledeče ločke: l. Dr. Joža Lovrenčič: Manom viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja. 2. Simon Jenko, predava prof. Dragomir S. Popovič. 3. Jugoslovanska himna. 4 Fr. Prešeren: Pod oknom. 5. Anton Jakel: Slovenski biseri, orkester. 5. Ivan Cankar- Domovina, ti si kakor zdravje. 6. Slovenske rožice, proste vaje učenk. 7. Simon Gregorčič: Soči, deklainacija. o .Davorin Jeuko: Strune, milo se glasite, duet 10. Narodna Prešeren: Lepa Vida, deklamacije. 11 Nedved. Domovina, zbor 12 Simon Gregorčič: Domovini, deklainacija 13. Anton Hajdrih: Jadransko niorje. zbor. 1-1 Davorin Jenko: Naprej, telovadni nastop. Poleg tega bodo razstavljene slike Simona Jenka, Antona Aškerca, Ivana Cankarja in Otona Zupančiča, ki so jih napravili učenci. — Registrirali smo ta razveseljivi pojav in želimo, da bi tudi po drueih gimnazijah na jugu na ta način delali za medsebojno kulturno spoznavanje, ki naj ublaži vsa nepotrebna in umetna trenja ter pripomore k pravemu bratskemu sožitju in spoštovanju vseh vrednot katere je ustvaril genij posameznega naroda iu ir. irajo biti vsem svete
Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze
mite zjutraj ua prazen želodec kozarec na ravne »Franz-.losef irrenčiee«.
—	Še vedno teror krajevnih činiteljev. Nekaterim krajevnim činiteljem, ki so prišli do moči pod vlado JNS, najbrže še vedno nikakor ne gre v glavo, da uživa revno ljudstvo, to so predvsem pristaši b'vše SLS. sedaj JRZ, državljansko enakopravnost ter iste pravice (in seveda tudi iste dolž-noslil. kakor redko posejani pristaši dr. Kramerja in Puclja. Taki krajevni činitelji se sicer tresejo, da utegnejo vsak čas izgubiti svoj stolček ter da utegne v prihodnjih dneh veljati velika računica tudi zanje, svojo onemoglo jezo pa stresajo še vedno nad »punktaši« in »protidržavnimi klerikalci«. Z začudenjem slišimo v Ljubljani n. pr. o neznosnih razmerah v nekaterih krajih na Dolenjskem, kjer pristaši JRZ sploh ne dobe zaslužka pri raznih krajevnih javnih delih. Naši ljudje se seveda tudi ne puste tako zapostavljati in posledica je, da romajo v Ljubljano cele deputacije, ki kar konkretno navajajo, kako so zapostavljeni ter celo še vedno preganjani. Kakor kaže, so nekatere kranjske butice izredno trde ter jim kar v glavo ne gre, da so se časi od 1. 1933 in 1934 znatno spremenili ter da se dandanes tudi na deželi ne smejo državljani deliti več v državljane prve in — desete stopnje! Ob priliki bomo spregovorili o zapostavljanju pristašev JRZ še nekaj določnih besedi!
Kdo organizira deputacije brezposelnih? Zadnje čase skoraj ne mine sprejemni dan na banovini da se ne bi zglasila vsaj ena deputacija brezposelnih, češ, da zastopa toliko in toliko brezposelnih delavcev. Po navadi zahteva taka deputacija sprejem pri g. banu. Kolikor poznamo sedanjega g. bana, vemo, da on ni mož, ki bi imel za prošnje revežev in bednih zaprta ušesa, toda čimdalje bolj številne deputacije, ki prihajajo sistematično enkrat iz enega kraja, drugič iz drugega, so vzbudile sum. da so te deputacije od nekod organizirane ter nalašč poslane k g. banu. Zlasti »Jutro« in »Domovina« redno poročata o takih deputacijah. Brezposelni so sicer že pošiljali deputacije k prejšnjemu banu, dobivali pa so zgolj same obljube. V resnici tem organiziranim deputacijam tudi sedanji g. ban ne more drugega reči, da bo storil za brezposelne več. kakor je možno. Predvsem pa se morejo brezposelni zanesti na to, da bo bednostni fond uporabljen resnično samo v svrhe, v katere je namenjen in v nobene druge. Gospodje narodni socialisti, ki so bili priganjači prejšnjih režimov, naj si pa nikakor ne prizadevajo še nadalje, da bodo z različnimi deputacijami mogli diskreditirati sedanjega g. bana ali pa sedanjo vlado.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 34 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 5 tednika =>Od-jek«, ki se tiska v Zagrebu.
—	Davčne plačilne olajšave. Davkoplačevalci, ki imajo zaostanki; na davkih izza leta 1952. in prej, se opozarjajo, da poteče rok za plačilne ugodnosti teli zaostankov koncem topa meseca. Zato se prizadeti v smislu odredbe ministrstva financ odd. davkov z dne 28 januarja 1936. br. 5791-111., ponovno vabijo da «r navedenih ugodnosti poslužijo v lasti eni interesu. Pojusnila dobe pri davčni upravi Po preteku gornjega roku se IkkIo vsi obroki, ir si nc bodo poravnali ob dospelosti, izterjali prisilnim po lom. Uok za plačilne ugodnosti st jo razpisih finančnega ministrstva nc bo podaljšal.
— Požar. Iz Prihove nam poročajo: V soboto, S. t. m. malo čez poldan p pričelo goreti v Spodnjem Grušovji. Pogorela je Dobajčeva koča in Medvedovi hlevi. Ogenj |r nastal i/ neprevidnosti v Dobajčevi koči, kjer stanuje stara žena. po domače imenovana Kozja mati. V hiši ima železno pečico. Okoli t« je naložila treske, da bi se sušile, peč dobro zakurila, pustila moža, ki jo ležal, v hiši, vrata zaklenila in odšla v vas. I ačas pa so se tre«ke okoli gaš-petčka užgule iu kmalu je. vse > hiši gorelo. Mož je bil pa zaklenjen v hiši. Vzame kramp, ki je bil slučajno v hiši. razbije vrata in se tako reši v zadnjem trenutku Od goreče koče je veter zanesel ogenj še na slamnati s lelio Medvedovih hlevov, ki so tudi pogoreli
Ljubljana
0 Proslava obletnico kronanja sv. očeta Pija XI. V ljubljanski stolnici bo ju>ri ob pol desetih slovesna pridiga prevzvišenegu gospoda škofa dr. Gregorija Rožnimi«, ob II pu ponti-likalna škofova sv. maša. Po sv. maši sc bo zapela zahvalna pesem iu papešku hiu.ia — Kon-gregacije in društva vabimo, da pridejo k proslavi z zastavami Vhod skozi strunsko zakristijo.
© /.a razširjenje bolnišnice. \ nedeljo dopoldne ob IU. bo v dvorani Dela*-ki zbornice na Miklošičevi cesti ustanovni obča zbor akcijo /a razširjenje ljubljanske bolnišvce. Važnosti tegu zbora pač ui treba poudarjat' Vabljeni so vsi. ki jim jc ua tem da ta akcija doseže svoj cilj.
0 Maša za turiste, izletnike m smučarje bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih
KINO SLOGA Telet. 27-30
Danes ob 16, 19.15 in 21.16 url ga -oi)e ir. Ionu«
popularni komik $Z6hE SZAKALL
v burki, ki |e žela «UT Jk T 1 7L. mnogo uspeha	■ JP
Olto tVallbiirg in glasba Paul Abraham MATINEJA ob 14,16 po matinejski ceni 4.50 D. BlTKA Inkišinov in Anabella v glav. vlogah
i mmmmmmmmmmmmmmmm
H*
0 Gled; viški oder v Rokodelskem domu. Ker
zadnjo nedeljo mnogo tudi stalnih obiskovalcev predstav v Rokodelskem domu ni dobilo vstopnic za novo veseloigro »Kurentova nevesta«, bodo igralci lepo uspelo igro v režiji g. .1. Novaka jutri zvečer ponovili. Nujno svetujemo vsem obiskovalcem, da si oskrbe vstopnice jutri dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Predstava bo jutri zvečer ob osmih.
0 Predavanje o novi Nemčiji. Ljubljanski klub slovi že dolgo po visoko kakovostnih predavanjih, ki jih prireja v predavalnih sezonah skoraj vsak torek v svojih društvenih prostorih v Kazini. Snoči ob pol 8 se je zbralo zopet lepo število odlič-občinstva, da prisostvuje predavanju bivšega I). ljanskega podžupana ter izbornega predavatelja g. prof. Jarca, ki je že svoj čas seznanil članstvo tega kluba z nekaterimi važnimi prometnimi vprašanji Ljubljane. Tokrat si je izbral prof. Jarc za temo svojega predavanja »Socialno in gospodarsko politična vprašanja tretjega carstva«. Predavatelja in zbrano občinstvo je pozdravil predsednik kluba dr. Windischer, nakar je predavatelj podal obširno sliko iz današnje Nemčije. Njegova izvajanja so bila zelo optimistična in pohvalna za današnji režim v Nemčiji, zlasti je predavatelj obširno opisal borbo nemške vlade za zmanjšanje brezposelnosti, za večjo produkcijo itd. Važna so bila predavateljeva izvajanja zlasti glede soudeležbe današnje Nemčije pri zunanji trgovini z našo državo, ki se je v teku zadnjih treh let skoraj podvojila. Navzočni so predavatelja za jasna izvajanja nagradili s toplim aplavzom, posebej pa se mu je zahvalil še dr. Win-diseher.
O V Križankah jc jutri |>opoldnc ob petih izvenccrkveni sestanek članov moške in mlade-niške kongregacije in po nji Ji vpeljanih prijateljev
0 Akademija Podmladku Jadranske straže
nu mestni ženski realni gimnaziji bo v nedeljo 16. t. m. ob 18. uri v kazini pod pokroviteljstvom g. županu dr. Adle.šiča in časti« ga Jamskega komiteja, bogat buffet. prosta zabava, Ronny jazz. Čisti dobiček je namenjen izletu na morje. Prijatelji Jadruna vljudno vabljeni!
© Občni zbor Društva likovnih umetnikov bo drevi ob osmih v restavraciji Slan.
© Nad 700 minul zamude. Skoraj rekordno zamudo je imel Orient Simplon ekspres v četrtek. Ta vlak bi moral dospeti v čelrtek zjutraj nekaj minut pred 8, toda zaradi velikanskih snežnih žametov v Bolgariji ter tamkajšnjih prometnih nezgod je bilo zjutraj iz Belpruda sporočeno ljubljanski glavni postaji, da bo Simplon Orient ekspros dospel v Ljubljano z zamudo 760 minut. V Jugoslaviji os je mednarodni ekspresni vlak zamudo za nekaj minut popravil, tako, da je dospel v Ljubljano okoli pol 9. zvečer. Torej še vedno / zamudo nad 700 minut. Že več let nazaj ne pomnimo tako velike zamude kakšnega vlaka. Drugi vlaki so vozili redno in tudi danes je ekspre« Orienta dospel v Ljubljano le z malo zamudo, to je 80 minut.
© Jugoslavija ima kolonije. Svetovni potnik Jovanče Micič katerega so nepričakovano iz-krculi na neznanem otočju zarar!' ponesrečenega dvoboja, je ugotovil, da so prebivalci Mo-hamskega otočja samo Jugoslovani ki so pu ža-libog zaradi županske kandidature ncediui. — Naš potnik Jovanče Micič prevzame predsedstvo in ostane vsaj nekaj časa predsednik oblasti naših kolonij. — Zu kolonije in bocočo kolonizacijo vlada velikansko zanimanje — O poteku parlamentarnih zadev bomo poročali. Veseli nas, da imamo v inozemstvu tako odličnega Jagodin-ca, ki bo znal z energijo vršiti državne posle.
© Skrajni čas je, da vašemu sinu uli hčerki preskrbite inštruktorja. Ni namreč vedno slabega uspeha pripisali učencu, temveč mnogokrat premalo individualni razlagi v šoli. Z malimi stroški dobite v hišo odlično moč in uspeh \ šoli je zajamčen. Inštruktorja vam preskrbi akademski urad dela -- A. U. I). — na univerzi, dvorišče, desno. Uradne ure vsak dan od 11—12.
© »Beli teden« Vam nudi ugoden nakup. K. iSoss. Mestni trg 18/19.
0 Revna družina prosi dobrosrčnega dobrotnika za staro posteljo. Nashiv v upravi »Slovenca« pod Revna družina«
0 Tatvina v cerkvi sv. Krištotn. V četrtek /večer sc jc neznan lat skril v stari cerkvi sv. Krištofa zu oltarjem v prazni omari ko jc cerkovnik /upiral cerkev. Ponoči ie lat razbil dve patentni ključavnici, vzidani \ oltarju in pobral ve? denar, ki je bil v njih Potem je razbil šc dve leseni skrinjici pri oltarju sv Antona
so si osvojile »vet s čarobnim gianom! • Zato si morate privoščiti uaitek in ogledati J. SCHMIIVTOV nalnovejšt film
3 svetle zvezde na pevskem nebu: KIEPURA, TAUBER ir,
IOSEPH SCHMID1
zvoki mladosti
KIMA UMI AN Tolef- Danes ob 16,	»—	v - -
mil« uraivra 22-21 19.16 in 21.16 uri, • Današnje in Jutrtšnle matlne)ske predstave odpadeto
in Male Terozike. Pobral je gotovo nad 500 din. Škode pa je nuredil za približno 2000 din kajti poškodoval jc tudi skrinjice iu m pruvil druge poškodbe v cerkvi. Drugih reči st ni dotaknil Najbrž je odšel iz cerkve skozi okuo /.a velikim oltarjem stare cerkve sv Krištofa, kjer je odtrgal mrežo iu prišel tako nu pločevinasto streho nad zakristijo nove cerkve
0 Kolesar podrl staro ženico. Na Nabrežju 20. septembra, to je pod Kresijo, je včeraj popoldne podrl neki kolesar 71 letno Ano Premmerstei-novo, vdovo, stanujočo v Kolodvorski ulici št. 26. Zenica je dobila resne poškodbe na glavi. Kolesar jo je mislil naglo popihati, toda občinstvo je vpilo za njim, tako da je kolesarja nekdo ustavd ter ga izročil stražniku. Težko ranjeno ženico pa je moral reševalni avto prepeljati v bolnišnico.
Maribor
O Drevi oh osmih v Unionu slavnostna akademija v proslavo 14. obletnice kronanja papeža Pija XI. iu 1050 letnice smrti apostola Slovanov sv. Metodu. Vstopnina: Sedeži Din 3.— do (i.—, stojišču Din L—. Iskreno vabljeni!
U Slomškarji imajo sestanek v nedeljo ob 10 dopoldne v dvorani v Gledališki ulici 2.
□	Gasilski tečaj za učiteljiščnike. Pri tukajšnji gasilski čeli se bo kmalu začel enomesečni tečaj za učileljiščuike iz V. letnika, da se praktično in teoretično izvežbajo v gasilstvu.
□	»Rejec malih živali.« V Mariboru se snuje društvo Rejec malih živali«. Sestanek interesentov bo jutri dopoldne ob 10 v restavraciji Narodnega doma, kjer bo pomenek o ustanovitvi imenovanega društva
□	Kovaški in podkovski mojstri so zborovali v Mariboru. Občni zbor, katerega se je udeležilo od 186 včlanjenih mojstrov 84, je vodil mnogoletni zaslužili predsednik Verzel, ki se je spominjal umrlih članov ler nalo govoril o križih in težavah kovaškega stanu Blagajniško in tajniško |K>ročilo g. Berložnika izkazuje laui Din 10.044 dohodkov in Din 0573 izdatkov. Članarina se je določila na 30 Din za mojstre. 20 Din za pomočnike in 10 Din za vajence, "ri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom Josipom Pečarjem 1111 čelu. Zaslužnemu dosedanjemu predsedniku Verzelu so izročili člani priznalno diplomo
□	Poper tihotapijo v Avstrijo. V Št. Ilju so zalotili finančni stražniki neznanega moškega, ko je skočil pred postajo s tovornega vlaka, ki je pribijal iz Avstrije. Brezposelni pekovski pomočnik Otmar Lorger i? Maribora je priznal, da se je v Upnici vtihotapil na tovorni vlak. da bi tako prišel čez mejo V Avstrijo je šel pred nekaj dnevi po skrivnih poteh pri Št. Ilju ter je nosil čez mejo poper, ki ga sedaj močno tihotapijo iz Jugoslavije v Avstrijo.
□	Nevarno drsanje. Mladina je napravila na nekaterih ulicah cela drsališča. Na takem drsališču se je ponesrečila 15 letna učenka meščanske šole Ma rija Spaninger ki si je pri padcu zlomila desno nogo.
□	Ribe na trgu. Včeraj so se prodajale na trgu igle po 26, girice po 12, cipli po 24. kalamaj po 26, postrvi po 32 in karpi |>o 12 Din za kg.
□	82 letna starka pod avtomobilom. V četrtek zvečer je pripeljal v bolnišnico neki avtotaksi močno pohabljeno staro ženico, ki jo je povozil nekje v Mariboru na ulici. Oddal jo je v bolnišnici ter ee odpeljal. Ženica ima hude požkodbe: zlomljeno nogo, ranjeno glavo, pretresene možgane in močno ranjen jezik, tako da je z veliko težavo povedala, da je slara 82 let in da se piše Antonija Bečela Ne ve se prav nič spominjati, kje in tako je bila povožena. Tudi se ni dalo ugotoviti, kateri avto jo je povozil. Zaradi starosti' in hudih poškodb je njeno stanje zelo resno.
□	Tajne Avgusta Šabea prihajajo na dan. Včeraj je policija zaslišala ženo in ostale sorodnike poštnega sleparja Avgusta Šabca. Izkazalo se je, da njegove izpovedbe niso bile resnične. Pripovedoval je namreč pri zaslišanju, da mu je v Tacnu pri Ljubljani neka prijateljica odnesla 12.000 Din, njegovi sorodniki pa so povedali, da je bil doma radodaren s tisočaki ter je med nje razdelil okrog 5000 Din. Verjetno je. da ima ostali denar kje spravljen za slabe čase.
□	Pdročilo o tatvini zastavljene ure moramo popraviti v toliko, da je bivši lastnik ure Franc M. ni ukradel.
□	Saharin v peči. V Lokovici je napravilo orožništvo hišno preiskavo pri nekem posestniku, ki ima hišo tik meje. V peči so našli 367 škatljic saharina.
□	Smrt v hlevu. Včeraj dopoldne so našli v hlevu v Taborski ulici obešenega bivšega izvoščka Konrada Pukla Pukl je bil nedavno ohsojen na 7 mesecev zapora, ker je lansko jesen zažgal hlev v Jezdarski ulici ter se v gorečem hlevu obesil. Gasilci so takrat rešili hlev in njega Ze takrat je dejal, da se bo drugič bolje obesil in to se mu je sedaj posrečilo.
Ljutomer
Prihodnjo nedeljo, dne 10. februarja popoldne ob pol 4 ponovi Prosvetno društvo znano Moliero-vo komedijo »Scapitiove zvijače«. Igra je že pri prvi predstavi zbudila obilo smeha. Lepa pred pustna zabava Druga predstava bo še popolnejša. Ne zamudile prilike, da se zopel enkrat od srca nasmejete. Društvo si je za lo predstavo nabavilo vse nove obleke. Sosedne župnije imajo lepe zveze z vlakom.
Jugoslovanska knjigarna v Lfubllanl
Za postni čas priporočamo sledeče postne
pesmi: I'ocrster A., Lainentacije in očitanja za mešani zbor. 8 din: Canfica saera, III. del. za n.aški zbor, 30 din. G r 11 d n i k I Sest postnih postni za mešani zbor, 15 din Hribar p A.: Postni in velikonočni napevi za mešan zbor, purt. 50 din, glasovi po 10 din J o b s t Pet postnih pesmi /a mešani zbor 20 din štiri postno pesmi za mešani zbor, 7 din Ki 111 o v e c Sveta maša in pesmi, lb din; Rinar renatus 21 pesmi našemu Gospodu za mešan zbor, pur-titura 24 din, glasovi po 8 din Pumri St.: Cerkvena ljudska pesmarica, pni t. 30 din. glas 24 din; Cerkveni moški zbor. 40 din. SaMner p. IL: Golgotu, 8 postnih pesmi /« mešani zbor in orgle, partitura 20 din, glasovi po > din; Osem postnih pesmi za mešani zbor in orgle. part. 20 din, glasovi po (1 din Vodopivec V.: Božji spevi. Zbirka cerkvenih pesmi 'a vs-1 dobe cerkvenega leta. SO din. / c I e / r ' k M Dopolnjeno jc. 12 postnih pesmi /a mešan zbor 20 din.
Celje
Fmtovski odsek KPD v Celju ima svoj redni sestanek v nedeljo, dne 16, t. m. ob 9 dopoldne v Domu.
0 Vincencijevi konferenci je darovala koloni-jalna družba Union na mesto venca na grob gosp. Suppanza s Pristave 250 Din. Iskrena hvala!
& Celjska posojilnica in minister dr. Kramer proti Stanetu Vidmarju. V ponedeljek, dne 17. februarja se bo pri celjskem okrajnem sodišču v sobi št. 6 ob 8 zjutraj nadaljevala razprava o zasebni tožbi ministra dr. Kramerja in upravnih svetnikov Celjske posojilnice d. d. proti g. Stanetu Vidmarju.
0 Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da sta sklepni račun za leto 1935 in proračun za leto 1936 gotova in v pisarni Združenja v Razla-govi ulici št. 8 na vpogled članstvu od 18. februarja dalje skozi 15 dni.
0 Rezervnim podporočnikom in poročnikom. Vsi rezervni podporočniki in poročniki, ki se žele udeležiti priprave za izpit kapetana II. razreda, pa se še dosedaj niso prijavili, se obveščajo, da se vrši prvo predavanje 17. t. m. ob 19 v vojašnici Kralja Petra 1. V. O. v sobi št, 34 in se lahko tam naknadno prijavijo.
0 Razpis zdravniške službe pri bratovski sk;.adnici. Pri krajevni bratovski skladnici v Celju je razpisano mesto zdravniške službe na podlagi pravilnika. (SI. 1. kr. banske uprave dravske banovine št. 248-40 1930.) Prošnje je treba vlagati do 27. februarja 1936 pri bratovski skladnici v Celju.
& Nesreča na drsališču v mestnem parku. V
petek dopoldne je padel 20 letni brezposelni vrtnarski pomočnik Franjo Mačkovšek na drsališču v mestnem parku in si zlomil desno ključnico.
& Sijajen plen celjske policije. Celjska policija je aretirala starega grešnika 37 letnega Gfro-rerja Jožefa ki ima na vesti že brez števila zločinov in tatvin. Svojo srečo je poskusil tudi v Celju, vlomil v stanovnje branjevke Marjete Hoč-nik v Gaberju in ukradel 3024.50 Din ter zbežal. Že čez eno uro je bil pa v rokah policije, ki ga ■e 00 zaslišanju i.ddcla v zapore okrožnega sodišča.
Šoštanj
Nekaj statistike o poslovanju okrajnega sodišča v letu 1935. teritorij šostamskega okrajnega sodišča združuje 6 občin z 19 do 20.000 prebivalci. V lanskem letu je imelo sodišče 545 opominskih tožb (v letu 1934 455), 287 navadnih pravd (259), 884 prisilnih izvržb (747), troje prodaj posestev (0), dve deložaciji (0), 240 zapuščinskih razprav (219), 15S4 varstvenih razprav (1595), 403 skrbstvenih razprav (400), pet preklicnih postopanj (1), 103 pravnih pomoči (99), 13 odpovedi stanovanj (14), 664 občih stvari (701), 148 overitev iz zemljiške knjige (123), 506 sodnoupravnih stvari (486), 31 civilnosodnih komisij (18), 379 postavk denarnega poslovanja (383), 578 plačilnih nalogov (401), 15 kazenskih mladinskih sodstev (8), 3)5 ka-zenskih zadev (295), kazenskih sodb 171 (f^B), 16 prizivov v kazni (15), 125 pravnih pomoči v kazenskih stvareh (121), 79 zločinskih preiskav (88). Število dni obsojencev in preiskovancev je znašalo v lanskem letu 840 (1579). Sodišče je po možnosti spore poravnalo pri tako zvanih poskusnih razpravah; takih poskusnih razprav je bilo 540 (525) 111 se je v tri četrtine slučajih dosegla poravnava pred vložitvijo tožbe.
Novo mesto
Za 3,508.372 dinarjev tobaka smo pokadili v preteklem letu. Da tudi novomeški in okoliški kadilci niso zaostajali za kadile iz drugih krajev in so tudi oni doprinesli svoi obulus aa oltar domovine, jasno priča gornju številka, ki je sicer v primeri s prejšnjimi leti nrocej nižja, znamenje, da so se kadilci omejili i,a najnižji minimum, vendar pa še vodno dort: v-soka. Kadilci so opustili kajenje boljšeea tobaka iu posegli po slabšem, cenejšem. Vseli ooljših vrst cigaret se je pokadilo le. 3900 komadov, dočim je bilo pokajenih med slabšimi vrstami Drava cigaret 8,499.000 komadov, Zeta pa 1,103.000 komadov. Vseh boljših vrst cigaret st ie pokudilo skupno 11,785.000 komadov Tudi p'i cigarah opažamo isto. Največ odjemalcev s imele kratke domače cigare in mešane inozemske. Prvih ie bilo prodanih 492.000 kom., drur:D pa 130.000 komadov. Vseli cigar pu je bilo pokajenih 698 tisoč komadov. Rezanega tobak. <0 pokadili 5706 kg, tobaka za noslanjc 11 ki' klobas 397 kilogramov, cigarne kolekcije so biie prodane štiri, cigaretnih pa 18. Cigaretnega papirja vseh vrst pa sc jc porabilo 117.000 zavojčkov.
Radio
Programi Radio Littblianat
Sobota, IS. februarja: 13 Pl-ofiča /.a ploščo na. pov v uaipcv! — 12.45 Vroinon-ska napovoil, poročilu. — 13 Napoved i-a-sa, objava a)H>re<la, obvestilo. — 1:1.15 Pl«fi.:u za No«6o — naipav v mi.pev! -- l-l Vrcvinont»ko poročilo, borzni točujii. — 18 Na delopust! (Radijski orkester). — 18.4« O strnjenem pouku ur. Bra-tok Ifu-dolf). — lil Napoved časa, vremenski, nnipoved, ikho-čila, obju.va sporeda, obvenliiila. — 19.au Nac. ura: Me-sofuii kulturni i>ri-Kl«l (iz Belgrada). — 2(1 Poroča /.iiiiiaiii)e politična v-prašunja (g. dr. Alojzij Kuhar). — 30.20 Po slavni ribniški ilolimri — (.pester večer). Spisal in vodi: g. Jakob Zvan. — 4i Naiiovod ča»*n, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — -J2.IS Ura plesne glasbe, tavnja Radijski jam. Pevske vložke poje gdč. CarnuMi Anti-č. — Konec ob 23.
Drugi programi:
Sobota, ti. februarja: Helprnd-. 19.S0 KUvk. — 311.20 Plošče. - 20.30 Nnjvdui vgvor. — /.aureb: 20 Komorni koncert. 21 Vokalni koncert. - >2.13 Narodu« pomni. — Dunaj. 30.30 Kedula v operetni def.eli. — •Jl.tll Film. — 22.20 Zabavni koncert. — 2*.5fl Ciiruii-»k» glasim (ia Budimpešte). Hndiiiipetita: 20.10 1(8-dri-jski pol.puri Nekoč im sedaj (prenos /, Dutuujil). — 32.10 Plesna glasba. 23 Plošče. _ Milan: 20.9,1 Komedija. — Trti: 30 35 Pusler večer. Ftnn nra: 30.35 V\ olf-tVrruriievu opera lil Campiulo- Pravu-. I!l.,'i0 Operetna gliuslm. 31.15 Orkestralni im vl«lim«ki koncert. _ 22,30 Plesna glasba. - Variant; 20 Hyg,ietyn-Mfkog« »Hl-l« Od koče do koče-. 22 Lahti« glasba -22.80 Kigi rje v polipim slmrorjcv. 2J.3"i Plesu« gln«l>n. 77	A'-mč/>. 17 111 im 32.30 Prem*, v/. On. Pr. -
i,.. 0"'isberg: 20.10 Drugi pnrailn večen ninliv* radijskega orke-^r« - Uptko Kiiln: 20.10 Znimdno nemiki |>ri'j|ipn»t, _ pnm I,f url-Monakom: <0.10 Posler večer. _ Stiiltuart; '11.10 Znorel I nviikroron. Hcrv munster: 19.20 stare nemške nurndm pesmi 30.1.'. liolavskl koncert. - 31.15 lli«dlj*k(i opera. - 32 25 Plesne plošče.
\
tstov. 3S.
>SLOVKNhX.\, due 15. februarja 1936.
Gospodarstvo-
Odkup zasebnih železnic v Sloveniji
Pred vojno je imela avstrijska država v cks-ploutaciji samo nekatere železniške proge v Sloveniji iii sicer: Ljul Ijnna -Jesenice -Planica, Jesenice—Boh Bistrica, Novo mesto—Bubnjarci ter Ljubljana — Kamnik. Najvažnejša proga, ki je tekla skozi naše ozemlje, je bila proga Južne železnice, l<i je pripadala zasebni družbi. Poleg tega pa smo imeli celo vrsto železnic, ki so pripadale zasebnim manjšim družbam, ki so jih tudi zgradile s pomočjo države in dežele. Nekatere teh železnic pa so bije ludi v eksploataciji državnih železnic, kot n. pr. dolenjsko železnice.
Po vojni pa se je naš železniški sistem izpre-menil in je prevladala tendenca, da morajo biti vse železnice upravljane po državi. Najvažnejši korak v tej smeri je bilo podržavljenje bivše Južne železnice pri nas, drugod pa vicinalnih železnic. Po vojni je zgradila država progo Ormož—Ljutomer—Murska Sobota v Sloveniji, pozneje pa so prešle v državno last za primerno odškodnino tudi še proge Celje—Velenje, Pesje—Skale in Dravograd—drž, meja. Lela 1930 pa je država zgradila progo Rogatec—Krapina.
Nerešeno pa je ostalo vprašanje ostalih zasebnih prog v Sloveniji, katere je od prevrata sem eksi>ioatirala generalna direkcija državnih železnic deloma proti odškodnini, deloma pa brez, odnosno je v letih ti®!—1935 sploh ustavila plačila za zasebne delniške družbe, ki so bile lastnice nekaterih prog v Sloveniji.
Potrebno pa je bilo, da se vprašanje zasebnih prog čimprej reši, ker so bili lastniki velikega števila prog prav za prav naši ljudje z domačim kapitalom in pa važne javne korporacije. Upniki družb pa so bili lastniki prvenstvenih obligacij, ki so bile izdane v svrho financiranja gradbe ter je bilo v njih naloženo mnogo domačega kapitala. Zalo je pozdraviti dejstvo, da je država odkupila od družb Dolenjske železnice. Lokalna železnica Kranj—Tržič in Lokalna železnica Ljubljana—Vrhnika ,proge, ki jih je doslej eksploatirala država, dočim delničarji niso dobili obrestovanega kapitala, lastniki obligacij pa, katerim so obresti garantirale lako država kot dežela, teh niso dobili. Tako je bila za odkup teh prog sklenjena med predstavniki družb in države kupoprodajna pogodba, jx> kateri preidejo za gotovo odškodnino v last države omenjene proge.
Gre za te-le tri družbe s temile progami: Dolenjske železnice s progami Ljubljana—Grosuplje—Kočevje 76 km. dograjena 1. 1898, Grosuplje— Novo mesto—Straža Toplice, dolga 57 km, dograjena in otvorjena I. 189-1, ter Trebnje—Št. Janž 21 km, otvorjena 1. 1908; glavnica družbe je znašala 31.000 osnovnih delnic z imensko vrednostjo 200 kron ali 6.2 milij., kar se je kasneje izpreme-nilo (»o uradni relaciji 4:1 v 1,550.000 Din. Poleg tega je družba emitirala za 14 milij. kron (3.5 mi-
lijonov Din) 4% prvenstvenih obligacij, katerih je v obtoku še za 11.2 milij. kron (2.8 milij. Din). Družba je že lela 1918 prepustila državi eksploa-tacijo svojili prog, kar je bilo deloma v zvezi z dograditvijo zveze s Karlovcem, ki je bila otvorjena 1. 1913. Avstrijska država oz. njena železniška uprava, ravnateljstvo v Trstu pa je itak imelo večino delnic v svojih rokah: od 31.000 kom. 25.000 kom. Te delnice je avstrijska država pjo-dala po prevratu jugoslovanskim državljanom.
2.	Lokalna železnica Kranj—Tržič je bila otvorjena 1. 1908, družba je imela glavnico 3i20.000 kron, 4% prvenstvenih obligacij pa je izdala za 1.8 milij. kron (0.45 milij. Din), za katere je garantirala država, ki pa od 1923 dalje ni plačevala nič več. Dolžina proge znaša okoli 15 km.
3.	Lokalna železnica Ljubljana—Vrhnika je bila otvorjena 1, 1899, dolžina pa znaša od Brezovice do Vrhnike 11.5 km. Glavnica je znašala 100.000 kron, 4% prvenstvenih obligacij pa je bilo izdanih za 800.000 kron (0.2 milij. Din), za katere pa se od leta 1924 niso plačevale nobene obresti, še manj pa se je vršila amortizacija.
Skupno so imele vse te družbe 6,500.000 kron, prvenstvenih obligacij pa je bilo prvotno izdanih za 16.6 milijona kron ali pretvorjeno v dinarje 4.15 milij. Din., taktični obtok pa je manjši zaradi doslej izvršenih amortizacij.
Dne 14. februarja 1936 so bili občni zbori vseh treh družb, na katerih so delničarji odobrili računske zaključke družb za dobo od 1929 do 1935, nadalje pa tudi kupoprodajno pogodbo z državo. Ta pogodba določa v glavnem, da država odkupi za 52 milijonov dinarjev vse proge družb, in sicer da za dolenjske železnice 13 milijonov Din, za železnico Kranj—Tržič 6 mili j. in I jublja-na—Vrhnika 3 milij. Din. Lastniki prvenstvenih obligacij dobe za vsakih 100 kron imenske vrednosti obligacije 2.90 Din. Država bo plačevala |>o-trebne vsote skozi 8 let v dveh enakih obrokih vsako leto, in sicer 15. maja in 15. novembra. Prvi obrok zapade že 15. maja 1936 in bodo izdani zanj državni boni.
Pri volitvah v upravne odbore in revizijske komisije je bil za predsednika uprave vseh treh družb izvoljen g. Rado Hribar, za podpredsednika pa ravn. A. Tosti.
Vsekukor je pravilno, da je država odkupila te proge in je prenehalo sedanje stanje, ki je bilo tudi v škodo države. Posebno pa je rešitev pomembna za laslnike obligacij ,pa ludi za delničarje, ki bodo dobili one vsote, ki preostanejo po ureditvi obveznosti do obligacionarjev Delnice in obligacije pa se, kot smo že poudarili, nahajajo v rokah domačega kapitala in je država rešila to vprašanje v zadovoljstvo svojih državljanov, za kar je izraziti zahvalo onim faktorjem, ki so pripomogli k rešilvi lega vprašanja, j>osebno pa ministrov gg. dr. Korošca in dr. Kreka.
Dohodki v novem banovinshem proračunu
Ko sino priobčili podatke o predlogu novega banovin6kega proračuna za 1936—1937, smo navedli tudi cenitve dohodkov in katere dohodke predvideva novi proračunski predlog. Povečanje proračuna v dohodkih od 83.65 na 97.3 milij. Din r;je' V veliki meri prividno, kot smo poudarili že feWaj, ker so v novem proračunskem predlogu dohodki in izdatki banovinskega cestnega fonda ter fonda za pospeševanje kmetijstva zopet v proračunu občne uprave.
Zato tudi novi proračun v davščinah ne prinaša bistvenih izprememb. Na novo je predlagana taksa na ukoriščanje vodnih sil, katere donos je cenjen na 1.2 milij. Din. Pripomniti je, da je ta taksa zamišljena v enaki višini kot je že veljala v letu 1933—1934 in sicer v proračunu bednosl-nega sklada. Povečanje postavke: banovineke administrativne takse in doklada k državnim taksam od 0.4 na 1.5 milij, ni pripisovati uvedbi novih taks oz. doklad k državnim taksam, ampak je ta poslavka samo realna cenitev dohodka banovine, dočim je bila dosedanja cenitev donosa prenizka.
Povečan je proračunani donos trošarine na mineralne vode od 0.G2 na 0.85 milij. Din. Proračunski predlog namreč predlaga povišanje trošarine za mineralne vode pri steklenicah, ki drže manj kot 1 liter od 0.20 na 0.25. pri steklenicah od 1—2 litra od 0.30 do 0.50 in pri večjih steklenicah od 0.20 na 0.25 Din za vsak začeti liter.
Dalje je v novem predlogu proračunan donos trošarine nn bencin na 4.5 milij. Din, dočim je sedanja cenitev 5 milij. Din. Predlog proračuna predlaga povišanje banovinske trošarine na bencin od 100 na 120 Din za 100 kg tekočine.
Nova je postavka tudi med dohodki državna dotacija v znesku 2.7 milij. Din. Zadnjikrat je bila predvidena drž. dotacija v proračunu za 1983 1934 v znesku 1 milij. Din ,kar je pa odločno premalo z ozirom nn to, da je šteti našo banovino med pasivne pokrajine in ker ima toliko nalog, katere ji je dala država brez odgovarjajoče dotacije pri dohodkih.
Stanje naših ktiringov
Po poročilu Narodne banke se je od 6. tlo 13. februarja izpremenil saldo v naših aktivnih kli-ringih sledeče:
Nemčija: saldo je zmanjšan od K>3 na 152.7 milijona Din.
Italija: saldo se le polagoma zmanjšuje in je v omenjeni dobi padel le od 173.3 na 170 85 milijonov Din.
V prometu z Bolgarijo je saldo narastel od 103.000 na 195 001) Din, v prometu s Turčijo pa od 1,682.700 na 1,925.600 Din.
Javna dela v 'urni Srbiji
Iz helgrajske »Politike« posnemamo, da se bodo žo spomladi začela dela na gradbi velike mednarodne festo Skoplje Veles Djevdjelija grška meja. Delo se Ihi vršilo v posameznih etapah. Najprej je določen kredit 2 milijona Din za popravilo dela progo Veles—Ciradsko, nadalje 3 milijone Din za drugi sektor na tej cesti, 21 milijonov pa za zgradbo sektorja od reke Balnine do Sv. Djordja, 4.5 in 5 milijonov Din pa je določenih za zgradbo nadaljnjih dveh sektorjev do mejo. Vsi ti posli se bodo izvedli z drž-avnimi krediti za javna dela: od 10 milijonov Din, kolikor je bilo dodeljeno vartlarski banovini iz zneska 1 milijarde in iz |>osebnega kredita 26 milijonov Din, ki je odobren banski upravi v Skoplju. Nadalje se bo porabilo iz rednega državnega kredita 11 milijonov Din zn popravila važnih cest v banovini. Skupno se računa nn vsoto 60 milijonov Din, ki bo služila za javna dela.
Ustanovitev Zveze
hmeljiščih podružnic
Celjsko zemljepisno okrožje ni znamenito samo po specifični |>oljedelski kulturi, po savinjskem hmeljarstvu, marveč tudi po drugih kmetijskih pa-i nogah. Vsaj uživa savinjski krompir sloves v vsej ! Sloveniji in je ta iskan predvsem v Dalmaciji iu j Zagrebu. Pa tudi sadjarstvo si- ;o v zadnjem času lako močno povzdignilo, da vzema sadjarska panoga v celjskem okrožju za mariborskim okrajem in Slov. goricami že drugo mesto v dravski banovini. Prav priljubljena so tudi lahka in prav pitna vina iz drameljsko-frankolovega in šmar-skega okraja. Zal pa prodajne težkoče vseli navedenih pridelkov v tukajšnjem okrožju, predvsem • v bolj oddaljenih krajih, niso nič manjše kakor , drugod.
Zaradi tega so zborovali preteklo nedeljo za- ! stopniki 25 kmet |>odružnic iz celjskega, šmarske-ga, slovenjgraškega, gornjegrajskega in laškega okraja v Cejju »Pri zelenem travniku« Na zborovanju sta poročala dr Kovačič iz Maribora in kmetijski referent VVernig ter so v prav živahno de-I bato posegli mnogi zastopniki kmet. podružnic in | banski svetnik g. Kuder.
Zborovalci so ustanovili »Okrožje kmet. podružnic« in so sklenili uvesti za kmet. podružnice celjskega okrožja (navedenih 5 okrajev) najširšo a v t o n o m n o s I zadružno-tigovskega poslovanja, i Za načelnika okrožja je bil izvoljen obče priljnb-! ljeni agilni gospodar g. Rebov Martin iz Čreta pri Teharju, za prvega tajnika pa g. Senegačnik iz Sv. Tomaža pri Vojniku.
Borza
Ljubljana, 14. februarja.
Denar
Neizpremenjeni so ostali le Berlin, Curih in Praga, dočim so vsi drugi tečaji narasli.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 9.30—9.40. na zagrebški borzi se je celo neznatno učvrstil na 9.345 do 9.445, dočim je v Belgradu notiral 9.35 - 9.45. Grški boni so notirali v Zagrebu 83.025—83.725. v Belgradu pa 32.82—83.52. Angleški funt je 1111 naših borzah popustil na 253 20 -254.80. Španska j pezeta je notirala v Zagrebu 6.45 blago, v Belgradu |iu 6.60 blago.
Nemški čeki so noMrali v Ljubljani 14.70 do 14.90, v Zagrebu 14.5050—14.7050, za ullimo februarja 14.35—14.55. za medio marca 14.33—14.53, zn ullimo marca 14.30—14.50. V Belgradu je bila notacija 14.4738—14.6738.
Ljubljana - Tečaji s primom Amsterdam, 100 hI. gold. . . . 2931.01—2975 61
Berlin, 100 mark ......1752 05—1705.93
Bruselj, 100 helg...... 738.82 738 8«
Curih, 100 frankov..... 1421 212—1431.29
London 1 funt.......21519—217.25
Newyork. 100 dolarjev .... 429575—4332.06
Pariz, 100 frankov..... 287.86— 289.:'0
Praga, 100 kron......180 61— 181.72
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2 264<i«8 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.21, London 15.145. Nevvvork 304.25 Bruselj 51.57. Milan 24.80, Madrid 41.875. Amsterdam 207.90. Berlin 123.20, Dunaj 57.10, Stockholm 78.10, Oslo 76.10. Kopenhageii 67 65, Praga 12.69 Varšava 57.70, Atene 2 90 Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.675, Buenos-Aires 0.83875.
V r»»»i is o« t ti i pn ni r i i
Ljubljana. 7% invesl. posojilo 77 79. agrarji 44—46, vojna škoda proniptna 354—356, begluške
obveznice 62 04, H% Blerovo posojilo 80—82, 7% Blerovo posojilo 71 72, 7% |>osojilo Drž. hip. banke 79—81.
Zagreb. Državni papirji: agrarji 17 hI., vojna škotla proniptna 355 358, 2. 3. 4. 357 hI., begluške obveznice ttu 61, N% Blerovo |>osojilo 83 bi., 7% Blerovo |K>sojilo 73 bi., 7"„ posojilo Drž. hip. banke 80 den., 7% stali. pos. 70—78. Delnice: Priv. agrarna banka 210 242, Trboveljska 120 den., Osj. sladk. tov. 130 1.V2 tsis 20 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko |K>sojilo 78.75 bi., vojna škoda prometna 358 358.50 (358, 356.50), 2. 357.50-358 (358 356.50), 4. 357.50- -858 (3T>8, 857.50). begluške obveznice 64.50 61.75; 62.75-63, Blerovo |xiso-jilo 83 bl„ 7% Blerovo posojilo 73 73.50 (73). — Delnice: Narodna banka 6,570 6.650, Priv. agrarna banka 238.50—289.50 (1236.60).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bč. 165)—171, bč. okol. S0111-bor 168—170, bč. ladja Tisa in Begej 170—175 slav. in srem. 170—172, lian. 169 173. — Oves neizpremenjen. — Rž bč. 137.50—142.50 — Ječmen bč. iu srem. 64 kg 181—136. - Vse ostalo neizpr. Tendenca neizpr. Promet srednji
Sombor. Pšenica bč. okol. Som bor 167—169, gornja bč. 169 171, srem. in slav. 170 172. južna ban. 170—172, gornja ban. 171—173, bč ladja kanal 169—171, bč. ladja Begej 172—174, bč. in ban. potiska šle.p 178—175. — Oves, ječmen iu otrobi neizpreinenjeno. — Rž ne notira. — Koruza bč. in srem. 113—115, bč. in srem. za inarc 115- -117 _ Moka bč. Og in Ogg 250—270, št. 2 280- -250, št. 5 210 230, št. 6 195-210, št. 7 165-175, št. 8 107.50 do 112.50. — Fižol bč. 210—215. — Tendenca omahujoča. Promet slab.
Obrtno sodišče
Oglejmo si sedaj dobro iu slabo strau obrtnega sodišča, V pretežni večini Iščejo pri obrtnem soaišču zaščite delavci in sicer oni. ki imajo najmanj zaslužka, po 2 do 3 Din na uro, ki delajo po 8 do 15 ur na dan, ki žive takorekoč iz roke v usta, ki v 14 dneh lahko izgube delo, ki jih v malem obsegu ščiti zavarovanje OUZD. Boljše situ-irani uslužbenci so redkejši gostje tega sodišča; delodajalec pa sploh nikdar ne toži svojega delojemalca, čeprav bi bil k temu velikokrat upravičen. Ker se tedaj k temu sodišču zatekajo taki tožniki, ki jim ie vsak dinar neobhodno potreben, ie namen zakona ta, da se taki spori čim najhitreje , rešujejo. Zato predvideva zakon le ma lotilo po-j stopanje, izključitev odvetnikov od zastopstva in I samo eno prizivno instanco. Sodba se razglasi v . navzočnosti obeh strank in teče prizivni rok od dneva, ko je bila sodba razglašena. 1'riziv se lahko : poda na zapisnik pri sodišču, ne da bi ga moral podpisati odvetnik, kakor je to predpis za prizive drugih sodišč. O vloženem prizivu se obvesti nasprotna stranka, nato pa se spisi takoj predlože prizivnemu sodišču, ne da bi bilo treba čakati odgovora na priziv. To sodišče odredi na čim krajši rok prizivno razpravo, pri kateri pa lahko nastopajo tudi odvetniki kot zastopniki; seveda plača ona stranka stroške, katera pogori. Ker mora tudi prvo sodišče po možnosti odrediti razpravo tekom treh dni |K> vloženi tožbi, je možno, da se s|X)i pravomočno konča. V 2 do 3 tednih. To |x>-pešeno poslovanje je tedaj v veliko korist strankam; ne zgubljajo dragega časa ne ri?kirajo visokih pravdnih stroškov, izposlujejo v kratkem času sodbo, v ! mnogih slučajih tudi poravnavo
Hiba poslovanja pri obrtnem sodišču je le ua ' videz ta. da stranki ne smeta biti zastopani po odvetniku in da pravdno sredstvo ne more iti iu Stol setlmorice. Prvi nedoslatek pa se lahko odpravi na ta način, da si stranka vzame odvetnika ki v drugi instanci lahko navaja popolnoma nova dejstva in dokazila; strunka tedaj ni prav nič iz gubila, če ni bila na prvi stopnji zasiopana. Strar-ka, ki ima pravico siromašnih in to je pretežna večina vseh ložnikov — si lahko na'ame odvetnika, če hoče zastopati, uradoma sodišče ne po-tavi odvetnika za zastopnika, ker to ni predpisano za razpravljanje preti prizivnim sodiščem t obr'nih zadevah. V tem pogledu so tedaj stranke s pravico siromašnih, iti tožijo za odškodnino iz službenega razmerja v Tržiču, St. Lenartu. M«"tlik; itd. v to'iko na boljšem, da jim mora sod if če z j zastopanje pred sodiščem druge in tretjp stopnje ro-I staviti odvelnika.
Z dosedanjimi članki smo orisali delokrog i obrtnega sodišč? v Ljubljani; v vseh drutrih krajih ' spadaio mezdni snori za s od a j pred redna okrajna cod;šča Kai na predvideva novi obrtni zakon, bomo slišali prihodnjič.
Kulturni obzornik
Ksaver Meško: Pasijon
Velikonočni misterij v sedmih skrivnostih in s tremi predpodobami. — Mohorjeva knjižnica, zv. 81.
Po misteriju »Henrik gobavi vitez« je Ksaver Meško napisal nov misterij za naše odre, namreč Pasijon, primeren za predstavljanje za bližajoči se velikonočni čas. Meško ni pisal naturalistične drame o Kristusovem trpljenju, kot so deloma naši pasijoni, temveč se je naslonil na srednjeveške misterije ler na takozvane klasicistične jezuitske drame, ki ne vežejo slik Kristusovega trpljenja na način psihološke drame, temveč samo ilustrirajo oziroma parafrazirajo svetopisemski tekst ter pro-povednišiio vplivajo direktno na bogoljubno življenje poslušalcev. Zato je Meško vpeljal tipičnega recitatorja, ki razloži pomen prispodobe ter jo približa našemu notranjemu religioznemu čuvstvo-vanju. Meško je tako zvezal — prav v slogu v6eh inisterijev — dramo z živim poslušalstvom ter mu direktno s podobo in besedo govori na vest ter tako vzgaja dobrega religioznega človeka. Tako je napisal pasijon poj>olnoma v slogu nove preproste ljudske igre, kolektivne in religiozne, kot jo propagira pri nas Ljudski oder. — Vsebinsko se Me-škov »Pasijonr ne pričenja z Jezusovim trpljenjem, temveč s svetopisemskimi prispodobami Jezusove žrtve in Njegovega odrešenja. Zato prikaže v uvodu posledico prvega greha, Kajnov brntomor, kjer je postavljen Abel kot predpodoba Jezusova, katerega kri ne vpije po maščevanju, temveč po odpuščanju. V Abrahamovi daritvi Izaka vidimo novo prispodobo, kot jo na nov način pokaže tudi dober Pastir, ki išče izgubljeno ovco — Juda Iškarijot pa obupa nad ljubeznijo dobrega Pastirja in se obesi. — Z Jezusovim vhodom v Jeruzalem se začno velikonočni dogodki. Vse trpljenje Kristusovo razdeli v pet slik: V vrtu Getzemani, v dramatičen prizor, kako Peter zataji Jezusa, v Judeževo izdajstvo Krislusa. pri katerem se poslužuje znanega ljubezenskega nagnenja tlo Magdalene, v množični prizor, ko Judje vlačijo Jezusa od Kajfe do Pilata »n zahtevajo smrt, v Križev pot, ki ga Meško strne v en prizor od začetne poti, ko sreča mater, do (iolgote. S tem se Pasijon lahko konča, lahko pa e*1 mu doda še prizor Jezusove smrti na križu.
i Pasijon se zaključi z recitatorjevo besetlo. ki skozi r ves potek tolmači podobe, ter z veličastno himno | celotnega zbora Jezusu v zahvalo, ki je s svojim 1 trpljenjem svet odrešil.
| Pasijon bo zelo primeren za naše podeželske | odre, ker ne zahteva preveliko režijskih potreb : ter ga za velikonočni čas priporočamo, ker bo s povezanostjo svetopisemskih podob ter toplo recitatorjevo besedo znal nasloniti naše življenje vsaj v , teh praznikih na cerkveno leto in v nas znova vzbudil religioznega duha, ki nam ga je v današnjem materialističnem času tako potreba.
Heinen: Igra o dobroti
Ljudske igre, zv. 15.
Ta »Zgodba v štirih slikah iz težkih dnu govori o pravi krščanski karitas, ki dela dobro iz ljubezni do človeka brez vsakega ozira na svojo laslno osebo ter je primeren vložek pri kakih dobrodelnih predstavah, kot ga doslej nismo imeli ter bo zategadelj dobrodošel. Sicer pa nima kot tlelo dramske umetnosti nikake vrednosti. Priporočljiva je za vsako prosvetno društvo, (<er so očitki, ki so v njej navedeni, na smisel naše »dobrodelnosti« le preveč resnični. Igra je vsekakor vzgojna, tudi ne dolgočasi, dasi je po zgradbi sila preprosta.	td
Zbirka mladinskih ali ženskih zborov »Poj'mo spat« od sklad. Brede Šček. Za vsako šolsko prireditev, veselico, slovesnost išče skrbno učitelj-stvo pesmi, ki bi bile lepe. efektne in da ne za-dajejo pri učenju posebnih težav. Včasih je ravno takih zelo 'ežko najti in v pričujoči zbirki nam jc skladateljica postregla z materialom, ki prav lepo odgovarja vsem omenjenim zahtevam. Zbirka obsega enajst pesmi, ki so za eno-, dvo-, tri- in štiri-glasne zbore, pri nekaterih je dodana tudi klavirska spremljava, ki ravnotako ne stavi velikih zahtev na izvajalca. Naslov je dobila zbirka po pesmi »Pojmo spat«, ki je uvrščena tako, da zaključi celotno I zbirko. Naslovni list je napisal Tone Kralj. Ako si ! zapojemo prvo pesmico »Kraguljčki«, vidimo, da se je v lej veseli in brezskrbni pesmi skladateljica j oslonila na lahko narodni motiv, ki ga je potem po svoje predelala. Pesmica je skozi dvoglasna. Pri drugi (»Lenka se šeta«) iz Cicibana nastopa 1» načinu fantovskega petja najprej en glas, kateremu I odgovarja celi zbor Ko govori o Kokotičku, ki
skoči v lončiček, se lepo stopnjuje do konca. Polna prisrčne melodije nekako pastoralnega značaja je iz iste zbirke pesem »Kam bi s to pomladjo?« Ko govori o ladji, je v šeslerodelnem taktu motiv, ki posnema plavanje, motivi o ptički so v drobneiših notah in posnemajo ptičje petje. Četrta pesem o ciganu, ki je zniaknil klarinet, je glasbeno fino zadel »scherzo«. Drugi glas ituilira prvega in ga lahko objestno karikira, nekatera mesta so pa tro-glasna, da je harmonični efekt lepši. -Piska moja« je daljša I rog lasna pesmica, kjer se na šaljiv način recitira pogovor med Treziko in Kokoško Ze prvi motiv, ki je baza cele [>esmi, je lako lepo izmišljen in je zadela v njem tista prirodna naivnost, katero zamore napisati le oni, ki jc v vedni dotiki z otroškim življenjem. Na besedilo Cika Jove (prevel Gradnik) .Molitev« je dvoglasno postavljena pesem z imitacijami polna iskrene mirnosti in svetega rodoljubja. Pesem se da spremljati s klavirjem in je v sredini spojena samo s klavirskim par-tom. Tem sledijo tri pesmi, ki so daljše, nekoliko težje in primerne bolj izučenim zborom. — Zbirka se dobi pri skladateljici v Ločah pri Poljčanah in po knjigarnah za ceno 18 Din.	Iv. G.
Alja Rahmanova, ruska pisateljica, ie dosegla izredno velik uspeh v svetu, tako da se ceni število do zdaj izdanih njenih knjig na 210.000 izvodov. O dnevniku »Dijaki, luibezen, Čeka in smrt« pravi — založba Pustet —, da je izšel v francoščini, italijanščini, angleščini, madžarščini, hol«"dsctni, norveščini. švedščini, finščini in portugalščini v Braziliji, ne omenja pa, kar smo mu kot založniku javili, našega slovenskega prevoda, ki je izhajal svoj čas kol podlistek v našem »Slovencu«, prav tako kot drugi dnevnik Rahmanove »Zakoni v rdečem viharju«, česar tudi ne omenja. Pisateljica je zdaj izdala svoj prvi roman z naslovom 'Tovarna novega človeka«, ki je u*inkoval »kot bomba«. V njej je opisana tovarna v Rusiji kot simbol vsega zla, kajti tam se je vgnezdil komunizem in vzgaja svoje ljudi brez ozira na večne zakone človeške narave. Popolna moralna pokvarjenost je rezultat takega življenja, iz katere pa zraste Tanja, žena in mati, edina, ki ni komunistka, edina nosilka novega življenja, nove ljubezni, ki ima zadnjo besedo v tem romanu. Ruska žen« bo rešila Rusijo, je mnenje te zanimive rutke pisateljice, ki jo pri nas že dobro poznamo in ki ie s svo-I jimi dnevniki iz dobe revolucije zaslovela po vsem I svetu.
Slovaški literarni mesečnik Elrin prinaša v eni zadnjih številk na uvodnem mestu članek iz, Ljubljane poti naslovom »Veselja tlo življenja«, ki ga jc prispeval S 111 o I e j V. Tu podaja člankur oznako slovenskega ozemlja \ geopolitičnem, geografskem, kulturnem, kulturno-geogralskeni in narodopisnem oziru ter končno skuša skicirati razlike meti slovenskim ip slovaškim narodnim značajem. Pri Slovaku ugotavlja prevladovanje čustvene plati, velik član in mladostnost, neposredno in iskreno dojemanje življenja, več vesolji, tlo življenju: pri Slovencu pa prevladunje rucjonalističnih znakov, večkrat utesnjenost in utrujenost. Slovak ima bodočnost, Slovenec sedanjost. Pri Slovakih je vse kakor v imvojih, Slovenci pa sc /e nekoliki) staramo Imamo dcluvnost in vztrajnost in tudi več idealizma, toda naša prevelika organiziranost nus duši, du se ne /nanio sprostiti. Mi smo popolni zapadnjaki. »Notranje svobodnosti, ruzveza.nosti vseh tvornih sil pri nas še ni tako opaziti kakor jiri Slovakih. Moramo se pri Slovakih učiti življenjskega optimizmu. veselosti in brezskrbnosti, moramo se naučiti njih elanu. s katerim poprimejo zu vsako stvar. Toda nu drugi strani ne smemo posnemati slovuškegu nagnjenju do širokih gesl in besed njihovega nesmotrnega ognja. Vestnost, združena z mravljičjo pridnostjo in idealizmom ter slovaški elun. lahkotnost in smeh! To je najboljša sinteza! Več elementarne življenjskosti! Slovaki, dajte nam veselja tlo življenju!« Tako se končuje članek Med drobnimi literarnimi vestmi je tudi nekaj statistike o lanskoletni dramski sezoni v Ljubljani. Nas zanimajo tudi pesmice najboljšega katoliškega mladega pesnika slovaškega. 11 I b i 11 c, pod naslovom Razglednice, v katerih podaja nekaj vtisov s svoje poti preko Koroške in Primorske tlo morja. In v teh drobnih impresijah s poti piše Slovak o Klngenfiirtu, NViirthcr-See-ju. Isonzu. sinjorinnh na njegovih bregovih, kjer ga src čuje tudi celo Marrnctti, in o Udinah Nu koncu piše. du so pesmi nastale na potovanju skozi »Avstrijo in Italijo v avgustu I9VJ« . . Upamo, du bodo slovaški bralci Mlina v dogledncin času kuj zvedeli tudi o slovenskih pisateljih in pesnikih. ki bi jih bilo mogoče srečati nu obrežiu Soče ali Drave.
Poraženi poveljmh pobegnil p samostan
Verdun - smrt stotisočev
Obletnica vevdunskega pekla
Pred Verdunom ie pred 20 teti padlo tri četrt miliiona mož
Verclunsk o
Ta mesec mineva 20 let, l<o so se začeli tisli strahotni boji pri Verdunu, v katerih je izkrvavelo tričetrt milijona mož. Ti boji bodo v zgodovini nemškega naroda živeli po strašnim imenom »verdunski pekel«. Kljub silnim naporom in nadčloveškemu junaštvu se Nemcem ni posrečilo vzeti te francoske trdnjave. V teh bojih, ki so se začeli z nemškim napadom v noči od 11. ua 12 februar, je v teku leta 10'16 padlo na francoski strani 362.000 mož. na nemški pa '336.831 mož, tako da sta oba naroda v tej bitki izkrvavela. Zgodilo se je sicer tako, kakor je hotel nemški general Falkenhavn, da so krvaveli Francozi, toda krvaveli so tudi Nemci in tu izgubili cvet svoje armade.
Spomenik pred Verdunom padlim stotisočem.
Nemški neuspeh je kljub žrtvam dvignil francoski pogum, tako da je Nemčija pred Verdunom doživela svojo veliko tragedijo. Zavzeli so Nemci sicer nekaj utrdb, dalje .pa niso mogli, pa še od tu so jih Francozi avgusta meseca leta 1CJ17 vrgli. Kri sto tisočev je v potokih lila za prazen nič.
V »Kolnische Zeitung« upokojeni nemški general Ernst Kabisch popisuje zgodovino bojev p<ri Verdunu, ki so zahtevali strahotne žrtve na obeh straneh, zlasti pa pri Nemcih. General Kabisch piše, da je nemški general von Falkenhayn v začetku decembra 1915 sklenil, započeti bitko pri Verdunu, da bi z njo leta 1916 lahko že izsilili mir. S tem, da na tem bojišču stre Francijo, bi najbolj udaril Anglijo, katero so obenem hudo stiskale nemške podmornice. Vendar pa Falkenhavn ni absolutno verjel v uspeh podmornic, zalo si je hotel na ta nač:n pomagati. Šef avstrijskega generalnega štaba Conrad von Hotzendorf je bil sicer mnenja, da bi kazalo najprej stisniti Italijo, naio skupno navaliti od dveh strani na Francijo ter tako onemogočiti tudi Anglijo na evropskem bojišču Vendar pa Falkenhavn n napadu na Italijo ni hotel nič ve-cbti. ker ni zaupal Avstriji in ne njeni moči ter dobri volji.
Tega svojega načrta se je Falkenhayn tem bolj krčevito držal, ker je sodil, da so Francozi po zadnjih bojih precej izčrpani ter da francoska javnost izgublja potrpljenje. Falkenhavnu se je zdelo, da ni z zavzetjem Verduna tako podrl moralo francoskih čet in naroda, da bi bilo potem vojne kmalu konec. Ta načrt je potem predložil nemškemu česa'iu. kateri ga je odobril in podpisal Vendar o vs»m tem svojemu avstrijskemu zavezniku ni hotel nič zaupati in je delal skrivaj. Avstrijski Conrad pa ie vseeno slutil, da Nemci na zahodu nekaj pri-pravPajo in sicer brez Avstrijcev.
Med tem je general Falkenhayn začel pripravljati svoj načrt, ki pa je bil tudi za Nemce nevaren, česar pa Falkenhavn ni pomislil, oziroma na kij takega ni računal. Neva>rn«st je bila naj.prvo v tem. da bi se nemški načrt ne posrečil, vsled česar bi zelo trpela morala nemške armade in zaledja, torej prav tisto ,kar je bilo po načrtu namenjeno Francozom. 1'a tudi druge vojaške nemarnosti je imel ta načrt, katere general Kabisch odkrito omenja Vendar je bil Falkenhavn docela prepričan, da se mu bo načrt pesrečil. Sicer ni dognano, ali je Falkenhavn res liotel vzeti Verdun. vsekakor je hotel tu izzvati veliko bilko, v ka eri naj bi Francozi izkrvaveli. Sam je dejal, »da hoče pri Verdunu Francozom nastaviti krvno sesalko. ki naj Franciji izsesa kri «
Poleg lega pa je liotel udariti še s pomornien-'ii _ to,i/<> nr.ivi ccdai c/pneirflt Kabisch — pa
bojišče.
o tem ni obvestil voditelja nemške zunanje politike Bethmanna, ki bi mu povedal, ali Nemčija more prevzeti na se odgovornost poostrenega podmorskega vojskovanja. Naredil pa je v svojem načrtu še eno luknjo, o vsem tem ni prav nič obvestil avstro-ogrskega šefa generalnega štaba. Conrad sani se je Nemcem ponudil, da je pripravljen pomagati ua zahodni fronti, če tamkaj res kaj nameravajo, čeprav je pristavil, da bi bilo bolje udariti najprvo na Italijo. Falkenhavn pa je odgovoril, da avstrijske pomoči na zahodu ne potrebuje, da pa bo, čc bo treba, odpoklical nemške divizije iz Galicije. Conrad naj z avstro-ogrskimi četami le drži gališko in italijansko fronto, Nemci bodo s Francozi m Angleži že sami opravili. S tem je bil Conrad užaljen. Polejr tega pa so se začela nesoglasja v Srbiji. Po končanih bojih je Mackensen nekaj nemških divizij umaknil iz Srbije na levi breg Donave. Zato je sedaj Conrad 2. avstrijsko armado, ki je bila doslej pod Mackensenom, kratkomalo odpoklical in sam začel prodirati proti Črni gori. To pa ie zopet hudo prijelo Falkenhayna, ki poslej Cen rad u ni hotel nič več povedati. Ta pa je slutil, da Falkenhavn na Francoskem nekaj pripravlja, in se je sam začel pripravljati na ofenzivo proti Italiji. Velel pa je, da Falkenhavn o tem ne sme nič zvedeti. Tako sta oba vojskovodia šla svoio jiot, kar se ie hudo maščevalo. Strateška zgradba je v temeljih bila slaba — tako končuje general Kabisch svoj članek.
In še to lahko dostavimo, da je častihlepje dveh vojskovodij izkopalo - prezgodnji srrob stotisočem mladih ljudij. ki so razmesarjeni umrli na ver-dtmskem bojišču zato. ker je nemški vojskovodja hotel po vsej sili dokazati, da ima on prav.
»Takole torej .jo z menoj: kadar ne moreni zaspati, popijem on konjak; če ta ne pomaga, pojiijem še en konjak, in če še vedno ne pomaga, zvrnem šc enega.«
Ka.i pa. če tudi ta ne pomaga?«
»Takrat mi je pa že vseeno, ali spim ali pa bdim.«
Iz italijanske Asmare poročajo listi, da je bivši vrhovni poveljnik premagane abesinske južne armade ras Uesta vsak dan dobival od neguša ukaze, naj se opraviči. Seli, kateri so prihajali od neguša, so mu strašno žugali. Boječ se neguševega maščevanja, je ras Desta odšel v koptski samostan, da tam najde zavetišče pred cesarjevim maščevanjem. Neguševa roka je sicer dolga, toda v cerkvi je preganjanja varen. Listi poročajo, da si neguš prizadeva pregovoriti menihe, naj bi mu izročili rasa Desto. katerega mora kaznovati, če noče, da bi trpel njegov ugled pri drugih knezih.
* Italijanske izgube
Italijani so poročali 10. februarja, da so dotlej v Abesiniji zgubili le 844 mož. Abesinska vlada pa je na lo italijansko poročilo izdalo svoje obvestilo, v katerem naglasa, da s lakimi poročili Italijani hote goljufajo javno mnenje italijanskega naroda. Samo od 20 do 30. januarja t. I. so Italijani v gorovju Tembien v bitki izgubili na tisoče mož. V tem času je abesinsko arniaduo vodstvo moralo
500 tjusdi zmrznilo
v Ameriki
Take zime, kakršna sedaj že štiri tedne pritiska na Ameriko, ne pomnijo tam že vse stoletje Doslej je zmrznilo več ko 500 ljudi. Mnogo vasi je docela odrezanih od vsakega prometa Ljudem teh krajev primanjkuje živil in kuriva. V državah Jova in Dakota so farmarji morali začeti kurili s koruznimi storži, če so hoteli ogrevati svoje hiše. Ker je železniški promet mnogokje zaradi visokih žametov in mraza prekinjen, v ogrožene vasi dovažajo živež na saneh.
V	Nevv Yorku so prenapolnjena vsa zavetišča za brezdomce. V teh zavetiščih je doslej iskalo zavetja 7750 odraslih ter 150 otrok. Na cestah dela 26.000 brezposelnih, ki kidajo sneg. Reka Hudson je docela zamrznila. Otokoma Tangier in Smith, ki ležita v zalivu Chesapeake, morajo vojaška letala prinašati živež, sicer bi prebivalci umrli od lakote.
Gandijev sin
poslane kristjan
Gandhijev sin Hirala! Gandhi je časopisom poslal pismo, v katerem sporoča, da hoče postati kristjan. Kristjan hoče postati, ker se načelno ne strinja s svojim očetom. Časnikarskim poročevalcem je,rekel, da vendarle še ni docela odločen za ta korak, ker se pismeno še vedno (pogaja s svojim očetom, kateri ga hoče pregovoriti, naj bi kaj takega ne storil.
Slepar z bacili jeiike
V	Wallropu na Nemškem so prijeli 43 let starega Franca Seilerja, kateri je od leta 1914 do danes državo ogoljufal za 90.000 mark. Seiler je bil leta 1914 poklican v vojaško službo kot šofer. Kmalu pa se je zglasil za bolnega, češ da ga je na-vijalec motorja udaril v prsi. Končno je Seiler močno obolel ter je dobil veliko invalidno rento. Bil je jetičen. Zraven pa je tožil, da ga močno boli v grlu ter da je vedno hrijDav. To je trajalo leta in leta. Pred nekaj časa so ga oddali na kliniko v Minister Medtem, ko so poprej v njegovem grlu vedno pri vsaki preiskavi našli bacile jetike, pa jih pri preiskavi na kliniki v Miinstru niso našli. To se je zdravnikom čudno zdelo, zlasti ker so opazili v grlu čudne poškodbe. Sedaj so ga bolj natančno preiskali, in sicer ne samo njegovo grlo, ampak tudi njegov robec, V njegovem robcu so našli malo posodico s tuberkli Sedaj je bila stvar jasna. Odprli so še njegov kovčeg, v katerem so našli
sestaviti j>osebne vojaške oddelke, kateri so pokopali 15(X) belih Italijanov ter 5123 črnih italijanskih vojakov. Poleg lega naglaša abesinsko poročilo, da se je v januarski bilki na Tembienu Abe-sincem vdalo 333 aritrejskih Askarijev.
Evropski častniki vodijo Abesince
Angleški zunanji minister Eden je v ponedeljek v jx>slanski zbornici izjavil, da je vzel na znanje italijansko brezžično vest od 17. januarja. Ta italijanska vest trdi, da je v bitki proli ras Desti bilo vnovič ugotovljeno, da so vsi abesinski bataljoni pod poveljstvom evropskih častnikov, med katerimi je največ Angležev. Eden je pristavil, da je angleški poslanik v Rimu dobil nalogo, naj proti takim vestem ugovarja.
Iz Rima poročajo, da so vsi italijanski listi prinesli novico, da je angleški polkovnik hlolt, vojaški svetovalec abesinskega cesarja.
7 steklenic tuberklov, neko kislino ter ostro krtačo. Kislino in krtačo je potreboval Seiler zato, da je z njima drgnil svojo grlo in s tem povzročil hri-pavost. Na ta način je Seiler državo oškodoval za 90.000 mark, katere je kot invalid v teku več kot 30 let prejemal od države, dasi mu ni bilo nič.
Brodolomca. »Od lakote naju bo tukaj konec.« — »Nič se nikar ne boj, saj imam dovolj denarja pri sebi.«
* * *
»Atek, prosim, daj mi no en dinar!« je zaprosil Janezek.
»Očka, ali bi mi dal 10 dinarjev?« je povpraševala hčerka.
-Oče, nujno potrebujem dva kovača,« je izjavil najstarejši sin, ki hodi na višjo gimnazijo.
»Ljubi Tone, bodi no tako dober in mi daj 100 dinarjev!« je prosila žena.
»Za božjo voljo, otroci, kaj se je pa zgodilo, da hočete vsi imeti denar od mene?«
»Ali si pozabil, dragec, da je jutri tvoj god?«
,SILO¥IlMllCe
pmd 6® M:
V torek 15. iebruarija 1876.
POLITIČNI PREGLED. Avstrijske dežele.
Češki listi objavljajo volilni oklic staro-česki in imenik kandidatov za volitve v deželni zbor. Oklic povdarja stanovitnost, s ktero češki narod brani svoje starodavne pravice; ker več ko tisuč let narod od nikogar ni sprejel kake postave ali kakega davka razun od sebe in svojega kralja. Pravice svoje hoče braniti tudi zanaprej, ker narod, ki se jirostovoljno odj>ove samoupravi, samega sebe živega poko|ilje ... Oklic povdarja, da orožja nasprotnikov so skrhana, od njih v podjarmenje Čehov napravljena dela- jiodrla, še glasoviti Cha-brus v lastno sramoto premagan;... zato naj se vsi v edinosti in složnosti zbero okoli voditeljev svojih s trdnim sklepom brezpogojno nikomur se ne podvreči, sicer pa radvoljno roko podati k spravi vsem, ki so dobre volje! Živeli vrli Čehi!
Vnanje države.
B i s m a r k je poslal kardinala Hohenloheta v Rim, da bi jiosrcdoval med vlado nemško in papežem. Pa Ilolienlohe predobro pozna sv. Očeta in še ni v misel vzel, zakaj je prišel, dasi je bil že večkrat pri papežu.
Laški minister Sella je prišel zarad razprav o ločilvi južne železttice na Dunaj.
IZVIRNI DOPISI.
Iz Štajerskega, 8. februarja. Tudi volil-ci šentlenarskega okraja so se bili 6. t. m. v sobani g. Ledererja pri sv. Lenartu zbrali, da bi se posvetovali o kandidatu za deželni zbor štajar-ski... Po nasvetu dr. Srneca je zboru predsedoval župan gospod P e č o v n i k , prof. P a j k pa je spi-soval zapisnik. Prvi je govoril dr. Srnec ter zbranim naznanil, da so rodoljubi okraja mariborskega za kandidata postavili g. dr Rad a j a. Potem je dr. Radaj razvijal svoj program, v kterem je povdarjal, da se bode potegoval za ravnopravnost jezika slovenskega ne samo v nižjih ampak ludi v višjih šolali. Katoliška cerkev naj bo samoupravna, med obema gosposkama naj vlada mir. Ojiomi-n.jal je dalje na preveliki izvozni eol, ki je kriv, da se domači pridelki ne morejo lahko prodali, na stroške, ki jih prizadevajo okrajni zastopi in ki so krivi, da je davek Čedalje veči. Konečno je prosil, rla naj mu kmetje sami razodenejo svoje želje, 'to so tudi storili in enoglasno zahtevali, da bi se hu-dodelniki ostreje kaznovali, okrajni zastopi odpravili, otroci v šolah manj predmetov pa listih bolje učili, da bi se župani z nepotrebnimi pisarijami ne nadlegovali... Zbrani so enoglasno z. veliko navdušenostjo g. R a d a j a sprejeli za svojega kandidata in navdaja nas veselo upanje, da bodemo pri volilvi tudi zmagali.
RAZNE REČI.
—	Dosedanji poštni zavitki za denarje (Posliimtl. Geidbriefcouvert) se smejo rabiti le še do 1. aprila I. L. odtlej pa le novi, ki se ravno tiskajo v dvorni tiskarni Kdor bo v kakem drugem zavitku pošiljal denarje, jih bo moral zapečatili s 5 pečati.
—	Ivo r o š k a hranilni c a je darovala čč Uršulinaricam v Celovcu 400 gl„ za vslanovilnv nove kmetijske in rudarske šole v Celovcu |ia ■55.000 gl. To je velikodušen z.a občinstvo gotovo jako korislen dar.
Na Hudičeve ošohe ~
poidejo marše; ski aŠeniatorji
Po?led na Hudičeve otoke, kamor bodo prepeljali marsejske atentatorje, kateri so bili obsojeni na
dosmrlno težko iefo.
IV. zimsko-športna olimpijada
70.000 gledalcev pri stokih za kombinacijo
Ga-Pa, 13. febr.
Kakor pri otvoritvi 6. febr., je bilo tudi danes ljudstva v Ga-Pa. Rudni in izredni vlaki so pripeljali ogromne množice ljudstva, tuko da so bile že v zgodnjih jutranjih urah razprodane vse vstopnice. Pa tudi oni, ki so imeli vstopnice, so se z največjo težavo prerili skozi množice ljudstva, ki so tvorile nepretrgane verige po vseh cestah in potih, ki vodijo no stadion. Najmanj 70.000 gledalcev je bilo danes na stadionu. Na sporedu so bili samo skoki za kombinacijo na mali olimpijski skakalnici in zato nisem mo*gel razumeti, zakaj naenkrat toliko ljudstva. Ko sem zagledal Hitlerja, ki je danes prisostvoval skokom na smuškem stadionu, mi je bila stvar jasna.
Kako so skakali?
Strel poči in prvi se spusti Nemec ftogner. Za njim Anglež Legard, Kanadčan Mobraeten itd., dokler ni prišel na vrsto zadnji tekmovalec. Vseh tekmovalcev je bilo 45.
Posebnih dolžin niso dosegli, kajti vsak skakalec je pazil na stil in na siguni doskok ter izvoz. Zato so bili v celem samo 4 padci. Največjih »kanonov« ni bilo, ker je bilo to le skakanje za kombinacijo. Višek v skokih bo dosežen po vsej priliki v nedeljo na veliki olimpijski skakalnici, ko nastopijo specialisti. O današnjih skokih zato ni dosti povedati. Najdaljši skok ie dosegel Finec Valonen s 54.5 m, ki je ludi stilno lepo skakal. Pri skokih se je plasiral na prvo mesto s 222.6 točkomi. Na drugem mestu je Nemec Eisgruber, sledi mu Poljak Mnrusarz itd. Od naših se je pla-silar na 29. mesto Baebler, ki ie skočil prvič 41, drugič pa 42 m ter je dobil 177.5 točk. Dečman je na 35. mestu (41 m, 42.5 m), jakopič pa na 36. mestu (skoki 37.3 m in 42m ). Med prvimi desetimi sla dva Finca, en Nemec, en Poljak, en Avstrijec, en Kanadčan, en japonec, dva Čehoslovaka in en Šved Čehi so se sploh dobro držali, saj je v kombinaciji zasedel šimunek 5. mesto.
Kombinacija
Vsa prva tri mesta so zasedli — kakor sem že včeraj napovedal — Norvežani. Kajii njihov naskok v teku jim je zmago žc vnaprej zasigural. Na prvem mesiu je Hogen s 430.3 točkami, sledita mu njegova rojaka Hoffsbakken s 419.8 in Bro-dahl s 400.1 točkami na drugem in tretjem mestu. Finec Valonen, prvak v skokih, je zasedel četrto mesfo, za njim pa je Čehoslovak Šimunek. Od naših se je najboljše odrezal Dečman, ki je s 331.4 točkami zasedel 33. mesto, sledi mu jakopič
s 327.7 točkami nn 35 in Baebler s 316.7 točkami na 37. mestu. Med prvimi desetimi so štirje Norvežani, trije Finci, dva Čehoslovaka, en Polak in en Sved. Torej v kombinaciji dominirajo severni narodi z Norvežani na čelu. Cehi in Poluki so sc kar lepo vrinili v to desetorico.
Naval na drsalni stadion
Prav ista gnječa, celo še večja, je bila pred drsalnim stadionom. Danes popoldne se je namreč vršilo tekmovanje prav v umetnem drsanju, kateremu je prisostvoval tudi Hitler. Kljub iemu, da so bile vse vstopnice že par dni preje razprodane, so ljudske množice pritiskale proti stadionu. Vhodi so bili lako oblegani, da rcdifeljslvo ni monlo drugače vzdržati reda kakor da je vse dohode zaprlo z mrežami. Koliko truda je bilo treba in koliko prerivanja, preden so prišli do vhodov fisti, ki so imeli vstopnice I e-te so spuščali nri spodnji polovici vrat. tako da se je moral vsfk^o skoraj splezati močno pripognjen v notranjost.
Krasno so drsale nekatere dvojice Madiarski nar jc brPiiral. tudi nemški ie bil izboren, sploh so imeli vsi zelo dobro naštuHjran drsalni program Umetno drsanje dvojice je res umetnost na ledu in če se nam nred-stnviio toki moistri, kakršne smo danes videli, potem mora vsakdo priznati, da ic bil to višek umetnosti na ledu. S tako eleganco, fineso iu siour-nostio so nam nredvaiale najtežje kretnje, da je nabilo poln stadion fntavdirnl vsaki izvedbi posebej Ogromno ie bilo zanimanje za današnje tekme parov, kaiti nledalcev se ie natenlo tn'iko da so zasedli tudi vse dohode slonnitča in izhode Čudil sem se na presoii nekaterih sodnikov O kaki nristranosti mislim, da se tu ne more govoriti, vendar ie čudno kako so presojah ne'">-tere pore. In knka razlika ie bila med sodniki Pač različni okusi
Red — disciolina
Poleg organizacije, ki ie pri tej olimpijadi taka, da ji ni najti primere, pa Nemci z isto vnemo forsirajo red. Red in disciplina morata vladati na cesti, v lokalih, na stadionu, red in disciplina povsod, kamor se obneš Ogromno število uni-formirancev je tu, ki skrbijo za to, da se vse tako odvija in odigrava, kakor si je prireditelj zamislil. Vse je po vojaško urejeno, kar daje toi olimuijedi še prav posebno lice Pri takih masah ljudstva je potreben red, toda včasih je pa te stvari toliko, da se olimpijada izgubi v hiperorganizaciji redi-teljstva in drugih kontrolnih organov. I. K-er.
Včeraj v Ga-Pa
Ga-Pa, 14. febr.
Zanimanje današnjega dne je bilo osredotočeno na patrolni smučarski tek vojakov. Start je bil točno ob 8.30 na stadionu, kjer je bil obenem tudi cilj. Udeležilo se je tega teka devet patrol sledečih držav: Finska, Poljska, Italija, Švica, Francija. Nemčija, Češkoslovaška, Švedska in Avstrija. Vsako patrolo so tvorili po trije vojaki in en častnik. Predpisana je bila popolna vojaška d6rema. Gotove kontrole so smeli vojaki pasirati skupno. Približno sredi proge je bilo postavljeno strelišče, kjer je moral vsak tekmovalec na leteče balone oddati 5 strelov. Favorit teh tekem je bilo finsko moštvo. Popolnoma nepričakovano pa je zmagalo italijansko moštvo, ki je v teku doseglo slabši rezultat kakor finsko, je pa daleč preseglo ostale tekmece od ostale ekipe pri streljanju.
.lasno je, da je za te tekme vladalo največje zanimtenje med vojaškimi krogi. Saj je pobudo za ta tekmovanja dalo nemško vojno ministrstvo, ki je te tekme tudi produciralo. Tekmam so prisostvovali najvišji predstavniki nemške vojske, med njimi minister general von Blomberg, glavni poveljnik nemške vojske general von Fritsch ter vojaški odposlanci vseh držav, katerih moštva so nastopila. Bilo pa je tudi več vojaških odposlancev drugih držav, ki so prisostvovali tekmam kot opazovalci. Proga je bila dolga 18 km z višinsko razliko 400 m. Tekmovanja vojakov niso v ofici-jelnem olimpijskem programu, temveč so samo prijateljske, zato pa se doseženi uspehi ne vpo-števajo pri končni kvalifikaciji posameznih narodnosti.
Rezultati današnje tekme so sledeči:
1. Italija 2:28:35, 2, Finska 2:28:49. 3, Švedska 2:35:42, 4. Avstrija 2:36:19, 5. Nemčija 2:36:24, 6. Francija 2:40:65, 7. Švica 2:43:39, 8. Češkoslovaška 2:50:08, 9. Poljska 2:52:27.
Zlato olimpijsko kolajno si je torej v tej disciplini priborila Italija, ki je s tem prvič na letošnji olimpijadi zasedla prvo mesto.
TEKME V BOBU
Na olimpijski progi nad Risserskim jezerom <o se vršile danes tekme parov na bobih. Te tekme so bile v znamenju rekordov. Tekom današnjih voženj je bil namreč kar štirikrat posekan rekord proge. Obenem pa postajajo te tekme vedno zanimivejše tudi radi tega, ker so se tekmovalci na progo že dodobra navadili in lažje vozijo, posebno na bavarskem zavoju. Na notranji strani zavoja je vedno zbrana nepregledna množica ljudi, ki kakor hipnotizirana opazuje tekmo na najnevarnejšem zavoju. Pri prvi vožnji je potolkla rekord najprej Amerika II. Takoj za nio pa je že bob Amerika I potolkel rekord svoje predhodnice. V drugi vožnji pa sta oba boba zopet potolkla svoje lastne rekorde iz prve vožnje. V bobu vodi sedaj Amerika, ki ima največ izgledov za olimpijsko zlato kolajno v bob tekmah. To je tem značilnejše, ker je Amerika bila že na olimpijadi v Lace Placidu splošni prvak. Ameriško moštvo ima med seboj tudi najčastitljivejšega olimpijskega tekmovalca, ki ni samo najstarejši od vseh, ki nastopajo v Ga-Pa, ampak ga splošno smatrajo tudi za najboljšega športnega gentlemena. To je krmilar ameriškega boba I Stevens, ki ima tudi največ zaslug, da se je Amerika v dosedanjih bob tekmah tako dobro odrezala. Po prvih dveh vožnjah so rezultati bob-tekem v dvoje sledeči: 1. Amerika I 2:43:52, 2. Švica II 2:46:45, 3, Amerika ti 2:47:00, 4. Švica I 2:49:14, 5. Anglija II 2:49:46.
HITROSTNO DRSANJE
Na drsališču olimpijskega stadiona pa je bilo hitrostno drsanje na 10.000 m. Favorit je bil zopet Norvežan Balangruud, kateremu pa so z vsemi močmi hoteli iztrgati prvenstvo ostali tekmeci; l)orba je bila danes zato res na višku. Bilo je videti prizore, kakršne more nuditi le olimpijada, ki sc je udeležujejo svetovne kapacitete. Iz borbe ie izšel kot zmagovalec Balangruud, ki si je s tem priboril že tretjo zlato olimpijsko kolajno. Na nobeiv olimoiiadi se še nikdar ni zgodilo, da bi
V vojaškem teku zmagali Italijani - v bobu Amerika - v hitrostnem drsanju Norvežani
si eden in isti tekmovalec priboril kar tri zlate kolaine. Norvežan Balangruud pa je z današnjo zmago dokazal, da je res najhitrejši drsalec sveta. Kakor rečeno je dosegel v hitrostnem drsanju tri prva mesta in eno drugo mesto. Pri današnjem hitrostnem drsanju na 10.000 m je zasedel drugo mesto Finec Birger Vasenius s časom 17:28 in tretje mesto Avstrijec Maks Stiepl s časom 17:30. Prvak Balangruud pa je rabil za progo le 17:24:3. Balangruud je priše' pred drugimi kakih 100 m. Nepopisno ie bilo navdušenje posebno Norvežanov, ki so priredili zmagovalcu viharne ovacije.
I TOČKEY
Danes so se začele finalne tekme v hockeju. Kakor smo že poročali, so se za finub plasirale Anglija, Kanada. Amerika in Če^kn Anglija pride v finale s prednostjo 2:1 semMiualne zmage nad Kanado, ki velja tudi zu finale. Ako bo hotelu torej Kanada zmagati, lic morala najprej premagati Ameriko in Češko
Pregled dosedanjih hockev tekem num nudi sledečo sliko:
T. skupina:
11.	februarja: Nemčija : M;>džarsku 2:1, Anglija : Kanadu 2:1.
12.	februarja: Nemčija : Anglija 2:1. Kanada : Madžarska 2:0.
13.	februarja: Anglija : Madiaiska 5:1. Kanadu : Nemčija 6:2.
Tozadevna tablica se torej glasi-
Anglija	3,	2,	t.	0	8. S	5	(I)
Kanada	3	2,	0.	I	+>■ 4	4	(2)
Nemčija	3,	I	1,	1 5	3	(3)
Madžarska	3.	0,	0,	3 2:22,	0	(6)
II. skupina:
11.	februarja: Švedska : Avstrija	1:0,
Amerika : Češka	2:0,
12.	februarja: Češka : Švedska	4:2,
Amerika : Švedska	2:1,
Amerika : Avstrija	1:0.
Tablica II. skupine je sledeča:
Amerika	3,3,0,0 5:1 6 (2)
Češkoslovaška 3,2,0,1 6:4 4 (2)
Švedska	3,1,0,2 3:6 2 (4)
Avstrija	3,0,0,3 1:4 0 (6)
Finalisti so torej: Anglija in Kanada iz I. skupine ter Amerika in Češka iz II. skupine.
Ker so tekme Amerika:Češka ter Anglija:Kana-da že odigrali (Amerika:Češka z rezultatom 2:0 in Anglija:Kanada z rezultatom 2:1), ostanejo za finale še sledeče tekme: KanadatAtnerika, Kanada češkoslovaška, Anglija češkoslovaška in Anglija:Ame-rika.
STARTNE ŠTEVILKE NAŠIH
Včeraj jc bilo žrebanje /u vztrujnosiui tek na 50 km, danes pa za tekme v skokih (kot samostojna disciplina). Za tek nu 56 km so dobili naši te-le startne številke: Smolei 6. K nap 17, /cnivn 28, Šenčur 38 Skupno tekmuje 45 tekmovalcev iz 15 držav. Zn skoke pn -o dobili: Novšak I. Jakopič 14, Palme 26 in PubovSek 38.
GA—PA: JUTRI 40 POSEBNI! VLAKOV
Vsestranski višek IV. olimpijskih iger bo dosežen gotovo jutri v nedeljo, ko se vrši sku kanje nu veliki olimpijski skakalnici \ Ga-Pa so zbrane svetovne kapacitete smučarskega skakanju in je razumljivo, da vlada zt to borbo svetovnih mojstrov največje zatvman.jc Pričakuje se. tla bo tudi promet dosegel jutri v Ga-Pa svoj rekord: V času od 2.?' tlo 7.45 bo privozilo po |>rogi iz Miinchena » Ga-Pa nič manj kakor 40 posebnih vlakov, ki si bodo sledili v razdalji od 8—10 minut. V-ačm se bodo vlaki začeli ob 13.25 s polurno razdaljo, od 16.20 pa z 10—20 minutno razdaljo Olveajni brzo-vlaki. ki vozijo na tej progi bodo jutri tiodvo-jeni. tako da si bosta ob času, ko ji dosedaj vozil en brzovlak. sledila dva drug /n drugim.
Nadaljnje vesti iz Ga-Pa dvej na 2. strani.
Nedeljski nogomet
Primorje t Ilirija
V	nedeljo se bo začela pri nas prvenstvena nonomclno sezona. Moštva sc bodo borila na | vseh frontah: v Celju, Mariboru, Cukoveu I iub- ' 'lanski športni publiki je bil žreb naklonjen, tako da bomo gledali žc v prvi tekmi moštvi Primorja in lliriie v borbi za točke. Publika si že>i za nedeljo res napeto borbo, ki ne sme prekoračiti meje športne lairnesse. Goreči pristaši enega in drugega kluba se morajo zavedati, da je v prvi vrsti od njih odvisno, na kakšni snorfni višini bo nedeljsko tekma. Zato resni športniki kličejo: Proč
z razgrajači! Prepustimo odločitev borbe enemu in drugemu moštvu Zmaga pa naj pripade boljšemu, to je naša iskrena želja - Cilpvnn tekma se začne ob 15.15, predtekma pa ob 14.
Hockev na ledu
VILLACHER S. V. : SK ILIRI1A
Danes zvečer ob 20.<n in jutri dopoldne ob
9.30 na drsališču SK Ilirije.
Za nocoj in jutri dopoldne je hockev-sekciia SK Ilirije fiovabila v goste simpolicno in nam : dobro noznano moštvo Vili eher S V Cioslie so 1 znano borbeno mošlvo. ki jc bilo vkijub 'zravna- i nemu boju pršim vedno trd oreh N.^ši fantje sc nam bodo v leh 2 tekmah v tri sezoni prvič in morda zadniič predstavili kaiti letnšnia zima športnikom pač ni nakloniena Roj naših ic težji 1 in tem vecieno upoštevanja vreden, ker imajo zn seboj Ic nekai dni treninna dočim so. imeli goslie bvaležneišo sezono Na*im bo dalo lo — prvo v tei sezoni t — tcžk'> nrieakovano srečonie vese'ja j in vo'ie do zmane Nasnrotnik ic nam nnznan kot i trd oreh vedno ie bit boi med navedenim« mo-štvima izenačen l.nr ho brczdvnmno tudi topol
Oostie kot Homifj se boHn r>onlj za zmnno m fair iorn obeh bn Pokazala hockev na ledu tak kot ic in mora bi*' 7nfo nodnrimo s svoio navzočnosti" borbo obeh moštev nihče nai ne zamudi prilike da ne bi videl teh dveh lekem.
CEI.ISKI ŠPORT
V	nedeljo dne 16 febr bo ob 3 ponoldne na Glaziji nod/ve/.na prvenstvene nogometna tekma med ?SK Hermesom iz Ljubljane in SK Celjem Sodil bo g. Čamernik
Slalom I,hib V TnjnlStro. V netlelln ie skupni Izlet nn (inrjnše Odhod v sobolo oli IS :I7 Smuku je idealna. Vabimo k obilni uilule*bl.
Smuku v planinah, .lasni, sončiui zimski itnevi nudilo smnParJii-platiilneii največ užitka Sli.kovilos<l zusinežonlh vrSncev »slane nepoz-nlicn vi K. Snežne prilike so prav. ugodne ter vabijo planince nit prostrana snmčiSč ii, katerih tu- prininujk ujc v naših planinah, bodisi za začetnika aLi irzurjoncgn smučmi«. Iz. Kranjske gore polje na Vršič l.nrli zu sinučnric .lol.ro upe-IJaua pot, na vrhn pa muli Erjavčev« koča vso udobnosti. ki si jih |Mr/,rt i človek Najlepši i-z,M jc nn Motne, odko-lei- so krasni pogledi mi Potim In .Inlovce tur na skupino Špik« in Skrlnlice, Tudi črti« pi-si tirni Hohinjem nudi krasim smučišču; S1M1 jc preuredilo Orožnovo ko"o tudi z« zimmki čns ter jc in postojanka OHkrlmv&nn oli sobotah i.-n nedeljah; interesenti na I se predhodno javijo pri oskrbnici Sniu.knvčovi v Holiinl-Sik.i IViMtrioi Kamniške planine glodamo v jut.ranje.iii žaru ter nas nehote vleče na Krvaviš- in Veliko Pla-nino. kjer mu lz daljav« kličeiio snežene poljane. Koče SPI) so l<xl oskrbovane. Planinci - smučarji, ur zamudil,n priložnosti zn uajiig«dn«|*o smuko v planinah.
Turintilno-kportni odbor za dvig laltkc atletike in priprave atleta o ;a olimpijada. Trenina r Ljubljani.' Opozarjajo sp v*i atleti ljubljanskih klubov na redni trc.uuig v telovadnicah iu s.i<-cr: vsaki ponedeljek, sredo m potek od -JO do i! v telovadnic nn liecjti zn gruim: Ilirija, Jadran, Planina: vsak lore.k. čolirlek mi soboto od IS..10 naprej v telovadnici II. realne gimnazije nit Poljanski cesti, vhod i-/. Ciril-Metodove ulice za grupo Korotan. Primorje in Sloga. Atleti Slovana naj so priključijo drugI grupi. Vsako sredo od 17 naprel ln nedeljo od 9.;m dopoldne naprej eross-conn;lry trnning za vse »n-dnjc in dolitopi-oKHšc nn igrišču Primorja. Tst.ot.ain <- nedeljo oh istem ,'-n.su tehnični trening zn niolalce. Zaradi prcd.stoOe*iUi prireditev udeležit« vsoh lahkonllotov pri vseh treningih obvezna!
VREMENSKO POROČILO
JiuruNlovitiiMiko »iiiisko-SporliU« />vw.e im /,vo/«< z« tii|wk! promet r tiri d H. februar)« IfKHJ,
Kranjska {jora-Hatrfia ik> *iiMi<ju <laiMv»: —<I".'U C, barometer sloji ii»Lrno, jiw»uo, mirno. 10 cm prsi «. Smuka prav dobra.
Planira, Dom Ilirije i*> Htadiju M\. t. m.: —11« t jiis.no, mirno, barometer sc <h i^u, vzhodni vo!cr. nn 42 eni ihhIJ»k"1 um prAlfin. Šminka Klenimi S»k;«.kal n-iea in drwtlii5£e uiK»ral»nn. Skakal ua stila: < 1 u *%vn4 trentn k i
l'r.vi<\ Krnica in Tamar |h> stanju ilaiifn: lo< fin Iir&lAa. Smuku idralua.
lihi lica-Hoh i iijsUo jezero po klanju danes li;"C. jia»ino, mirno, '♦rn^ii 7 cm.
Planina na Kraju po stanju 12. t. ni.: lUM', J»*uo, mirAo, ua "JHU cm |K>(MiUc) 1.1 cm prftl^n. Hinii»ka prav dobra.
Pokljuka stanju KI, t. m.: l.V»C. 'ahmihi. mirti«. Hk) cm sncKa. prftl«' Smiftka Uleainn.
Kofc, i »o Mtanju KI. t. m.: 7" C, Ja?*uo. u cin |K>ill'atfc, src/. Smuka prav dobra.
ISlazznanilci
Liubliana
1 II. simfonični kotlet rt pririslilu IlUMbena Ma t,l<ia Ljii'tiljauHKa in llit.i11-^,11 oiUlnjnn ;.oslaja v Ljubljani, \ poncdcllck, dne 17. t. 111. uli '.n v Killtur-inoUKiiii dvorani. Spored jc zelo pcslcr. '1 n koncert itiin uauiiMi. tla sez.uani paslušnlcc s prcd-klnslcno i-II zgodnjo klasično gln«lto. Sledili IhhIo uadndiloii »imiimlčiil koncerti /. enotnim »pon-doin laiko. tln Itodo Itticli obiskovale! priliko sjiozuntl vkc faze v zgodovini sinil'o-mieuc glti.shc. lene so izredno uiz.ke, »čilimi ini Iti, stojišča po Dim 1'rcd.pi-odajn v Mnličnl kuj (Kurili.
1 1'rirodoslavno drunt vo iitnn dtntcs svojo S. predavanje v dvorani ini>nc!'}>l"škt-gn iiiNlJituil« iui iuiW(T /.1. (lovori! lw> ttnlv. prof. gosp. dr. A. Ko&lr nu temo: Nuj-nvvujHC o kal-rauski-m ruku, z ileinnn-d racijo. \ driMoi polovici predavtiiuja Im, il.-iui.iislrirni g.,sp. do iv*nl lit-. II. Nkeilj Kiekslcllovo rušilo kulU) Evrope. Vsi čl tuli in prijatelji društvu so vljudno viibijenl. Zadetek ob is.
1 Kino Kodfljevo Igra dn nos o>h 8 proulijero Sami.k« v tnoi-nnrici in Zuiui<nj«ti« /tn-očeu.ka .
I l'ras vel na tirnih;, Moste goslujc v nedeljo, dne lil. I. tn. oli l.'» v Pevsikiun domu v Stu-hcr.l«h z di-mno Zrlev spovedne niolčečnnsi,! .
1 Sadjarsko in vrtnarska tntdrulniea Masti tiri Ljubljani priredi dre\ 1 uli pol s s.kit>iil.i,'Mio predavanje v niirodni šoli n« Zalošl,i ccsli. Prod.tvnl l»i priznani sadjarski slrakovnjaik ito.sip. '.entti-d iz st. Vid« itnil IJublJano o pravilnem snjnn.pi siiduegn dreviu. Vsloii prosi.
I Notno sliiilu. imajo lekarne: tir. Piceotl, Tvrfc v« resi h II; mr. Hočovnr, Celovška cesta In mr. OlirtlBs, M o«t e.
Celje
e. 1'apeieea proslava za oblollli«) kronani« pit prva Plda XI. Ihi jmlrl, v nedeljo oh | popoldni- v ve liki dvoriiid i.jiKlske ixiso,lilnice. Program obsegu orke strni,nc točke. Petrov pridni lemelj miru, govori gosp. dr Ivo fesniik iz Ljubljane, Mini iu skiuptičnc slike Ictr h i nuno Povsod Itogn, ki io poje vsa dvorani«.
c Hedna letno sknpiHna celjsko gasilske župe Isi jutri, 1 nedeljo oh 9 doimldne v mali dvorani Cdj s kegn doni n.
Cerkveni vestnih
Cerkev r KrlSankali. .lulri slovesnno priiz.novn-nje obleifitiU-e kronnuj« sv o'eln. Ob |„>I 11 stoviMia sv. mnšit, izvnjn sc: Mi«sa in iion. Si. ('iicciline, zj. dr. Kr. Kiniovw, gradunte Scinittl genlcs. 71I. I'. Ilriiv-bachcr, bo ofori.- Tn iw Pet.rus. zl M. Ilnller. Te Ueiim, zl A. Koerslcr Po nuiAi: V prestol slttvc tl>a-pnšJ<a liinnin«) zl. I. ftliromp.
LJUBLJANA O r.l.FDAl.l^E
DRAMA:
Sobota 15 februarja Pesem erste Red 0 Nedelja. K. februarj« oh 15: Trije vaški svetniki. Izven, tflolioko zn iz,« ne cene od lil Din navzdol — (Hi SI: Tuje ilete. izven. /yoi'žnlil' cene.	,
OPF.RA
SolK»ln 15. februnrj«: Hoeeaeeio Im en. ffloTSvk.i z.rlii,'
žanc cene 0.1 M r>in unvztlol. N od olj«, li.. februarja »b 1.1- Sveti .Inton, vseh al.h ili--I jenih patron. Izven. Znižane cene od il Dim navzdol. — Oh 211: Katarina Izmajlova. I-zveii 7,ni živiie cene. Ponedeljek, 17. fokraarja: Zaprlo.
*f\RIRORSK() (,1 FD \ •
Sohotji, 15. februarja nb W: Ples v Savoi/a. Premi ler«
Nedotjn, lf, februarja oh 15: Trafika Znižane ce.......
01) 30: Majda. Znižane c.cne.
Gledališče in koncerti
Koncert liublj. Glasbene Matice
Koncert je zaključita Religiofonija . oralorij-ska miita za soli, zbor in orkester, ki jo je ustvaril Stoltzer-Slavenski. Delo je zajeto iz sveta religij in prikazuje po možnosti razvojno v glasbenem izrazu razne religije človeštva od primitivnega poganstva, skozi judovsko veroizpoved, skozi budizem, krščanstvo in niohamedanstvo do -glasbe (po skladateljevem mnenju šeste veroizpovedi) in zaključuje vse te ločene stavke s »himno delu«. Psihološka sli •an celotnega dela je sporna, še zlasti z ozirom na notranjo zvezo, ki nima jasne doslednosti. Zdi se, da je hotel skladatelj prikazati religiozno stran človeškega razvoja od pričetkov do danes. Ta |>si-hološka osnovna črta pa postane nejasna in sporna ob »glasbi* kot šesti veroizpovedi in oh himni delu« kot zaključku »r e 1 i g i o f o 11 i j e . T11 je skladatelj spregleda!, da živi v človeku religija na posebnem, hagiološkem čuvetvovanui, ki jo njena bistvena osnova, kar se pa ob umetnosti sploh (ki je kvečjemu le posredni člen do religije) in Se zlastj ob »delu pokietu in življenju« nikakor ne izkaže ,ker je v slednjem prenešena bistvena osnova na druge strani čuvstvovanja. — Značilno je, da se to nesoglasje močno občuti tudi iz glasbene snovi. Ob poganskem primitivizmu nerazumljivih vzklikov in v šumih zameglenih tolkal še odkriješ kako iskro naivnega religioznega čuvstvovanja. Ob judovskih spevih odkrivaš istovrstno, z le|>oto zvezano doživljanje že v izredni meri, saj so prav judovski tempelski spevi tako bogati na pristni religiozni vsebini. Prav tako in še bolj je v glasbi prepričevalno tudi budistično in krščansko veroizjKi-vedovanje ter končno |io svoje tudi muslimansko. Skladatelj je tanke prisluhnil glasbi, ki je izraz verskega življenja leh različnih veroizpovedi in čeprav ni prodrl do končnih duševnih globin vsake posamezne, je vsaj verno jiosnel akustično sliko in je s to zunanjo podobo, ki je skozi stoletja izkristaliziran izraz religioznega občutja, dal zaslutiti velike duhovne globine, iz katerih je zrasel la zunanji okvir Obdelava rožnih spevov pa je samonikla in grajena z veliko glasbeno občutljivostjo; umetniška vrednota se je zlasti povzpela v stavku budistične religiozne glasbe, dočim v krščanski glasbi |io mojem mnenju skladatelj 111 dosegel religiozno glasbenega bistva, ki leži v veličastni koralni preprostosti. Ob glasbi pa je skladatelj tudi muziknlno zdrknil na stranpot Zdi se, tla je vsebina lega instrumentalnega stavka vse |irej kot religiozna in da v njem niti ni |K>veličana čista glasbena lepota, ki v svojem bistvu živi pač v svetu kristalnih Ionov iu sozvočij, dočim jo je skladatelj |iognitl v zvočno zmedo in jo približal svetu šumov. Pa tudi -hinu.a delu . ki naj bi bila veličastni zaključek religiofonije . nima v sebi prave prepričevalne moči l)n živi v njej oster litem in udarjanje tolkal, je iz vsebine r izumi jivo, vendar je la zunanja učinkovitost preslabotna, tla bi dala končni pečal izrazili lepoti p'i'i opisane religiozne glasbe PaČ pa je celotno delu dokaz močne in
pristne skladateljeve muzlkalne potence, ki prodira do bistva glasbene lejKite, kar dokazuje la uniel-nina, ki hi utegnila hiti še močnejša v krajši, a bolj zgoščeni zgradbi.
Vsa opisana dela so bila izvedena solidno, čeprav Se ne dovršeno. Do slednje stopnje je izvedbi branilo pomanjkanje dokončne opiljenosli in pa neka mlačnost, ki se je vseskozi javljala iz celokupnega podajanja, čeprav je. dirigent napel svoje sile. Zato je igri nedostajalo življenja in izrazne napetosti Vendar pa je slika podanih umetnin zaživela pred nami toliko pristno, da je bilo mogoče prodreti vsaj do bistvenih potez (»osameznih glasbenih likov Ob navedenem pa se je vzbujalo še vprašanje akustiko Dvorana opernega gledališča. kjer se je koncert vrSil, takim prilikam ne ustreza v polni meri. ker žc Itak nima najboljše akustike. Poleg lega |>a je bil Se zvok šlevilnega izvajajočega ansambla razbit, vsaj za določena mesta v dvorani. Vse kaže, da jiostaja vprašanje dobre velike koncertne dvorane v Ljubljani vse boli pereče, in da bo treba resno misliti, kako se Ii, vprašanje reši; problem, ki zahteva po-ebnega razglabljanja.	y. U.
Sostahov'6: Katarina Izmailo
V opernem gledališču smo doživeli u prizori tov nove. iz napovedovanja že dalj časa znane operne umetnine, ki jo jc ustvaril mladi ruski .-»klndalelj Dimitrij SoštakoviiV Katarina Izmajlova je dosegla tudi pri nas svoj uspeli. O umetnini, ki je vsebinsko grobo naturalistična, ki pa diha neizmerno prvineko napetost mladega sodobnega skladatelja. bomo enako, kot o njeni uprizoritvi. |io:-o-čali podrobneje po reprizi.
va
Trgovska hi$€%
v Ljubljani, Stari trg št. 32, s c bo prodala v četrtek, dne 20. februarja 1936 ob 11 na prisilni javni dražbi pri sreskem sodišču v Ljubljani sob. štev. 16.
Cenilna vrednost 575.683.50 Din. najmanjši po-nudek 267.841.75 Din. Vadij 57.568 50 Din
Odda .se mesto
tainika
v denarnem zavodu v Sloveniji. Zahteva se dovršeni pravna fakulteta, po možnosti abiturientski tečaj sodna praksa, oziroma praksa v denarnih zavodih Ponudbe s točnimi podatki glede študij, dosedanje ga službovanja, znania iezikov itd . naj se pošliejo v upravo Slovenca« pod Tajnik« štev. 1949
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Di„ to-—. Mali oglasi se plačujejo takoi pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko
Sprejmemo
2 ženski pisarniški moči s prakso perfektnim znanjem slovenskega srbo-krvatskega in nemškega jezika, stenografije, knjigovodstva In korespondence Ena je namenjena za knjigovodstvo, druga za korespondenco. Lastnoročno pisane ponudbe s prepi* spričeval je poslati do 17 t. m. v upravo »Slov.« pod Stalno me-*to« št, 1940	(b)
Frizerka
dobra, zmožna trajne, vodne in železne odnula-cije, dobi stalno službo. Eranjo Žabjek, Ljubljana, Krakovski nasip 26. (b)
Vilo
z 2 stanovanjema in kras-
Posojila
na vložil« knnžice daie Slovenska banka ILiub-liana Ktekov tre 10
Hranilne kniižice
vseh zavodov lahko prodaste ali kupite proti takojšnjemu plačilu — naj-
nim, velikim vrtom, ugod- : ugodneje potom Trg, ag. no prodam 25 minut od ; bančnih poslov Planinšek glavne pošte. - Ponudbe ! Alojzij, Ljubljana, Bee-upravi »Slov.« pod »Ljub- j thovnova ul. 14-1., telefon Ijana mesto« 1979 (p)1 št. 35-10	(d)
Tinekove in Tončkove prigodo
254.
Svidenje je sladko.
Tako, zdaj pa brez skrbi lahko splezamo z drevesa in odidemo nazaj na prod,« je dejal Primožek, ko se je morje umirilo.
Poskakali so na tla in jo ubrali proti reki. Kuža Muki je spet hrabro korakal naprej, zadovoljno migal z repkom in molel jezik iz ust, kakor da ga nekomu škodoželjno kaže, češ: »Slek, šlek, pa sem te!« Je bil vrli kuža najbrž na žive in mrtve prepričan, da se je razbesnjeni val samo zaradi njega pognal nazaj v reko . ..
Ko so prispeli na kraj reke, so dečki ostrmeli io kar verjeti niso mogli svojim očem: njihov splav, ki je bil še nekaj minut prej igrača valov sredi reke, je ležal pred njimi na produ.
»Živijo!« so dečki začeli veselo kričali in skakati od tal. Tudi Muki se je nekajkrat od samega veselja prekucnil in navdušeno za-laial: »Hov, hov, hov!«
Insetitaite ir »Sl&rencu
Stroil za plisira^e
vseh velikosti po najugodnejših cenah. Brezobvezne ponudbe pošlje
A. Gut»mann - Zagreb - Marticeva 4
Tel. 58-21 Specitalna trgovina tekstilnih in ostalih šiv. strojev
DENAR
na hranilne knjižice, posredovanje za nakup in prodajo hranilnih knjižic in vseh vrednostnih papirjev (Vojne škode, Za-dolžnice Mestne občine ljubljanske, delnice Za-natske banke) in vse bančne in kreditne posle vam izvede najugodnej Alojzij Planinšek, trg. ag bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1 telefon 35-10.	(d)
Hranil, ftnjiž ce
vseh bank in hranilnic kupimo ter plačamo takoi Bančno kom. taviid v Mariboru
Hranilne knužioe
Ljubljanske kreditne banke v zneskih od 10.000 do 150000 Din - kupimo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kreditna lakoj« št. 1983.	(d)
Elektrarna
na Češniici je naprodaj dne 16 marca 1936 ob 9 na dražbi pri sodišču v Škofji Loki Cenjena ie na 478.240 Din - Najmanjši ponudek 239.244 Din Podatke da pisarna dr. 2i rovnika Janka, Ljubljana Knafljeva ulica 2 (o)
Sodna dražba
gostilniške hiše v Stoži-cah pri Ljubljani se vrši dne 20. februarja ob 11 dop. na sreskem sodišču, soba št. 16. Izklicna cena 66.000 Din. Pogoji ugodni
Vsa zimska oblačila
smo znižali 10—15% Anton in Vladimit Presker, Sv Petra cesta 14 (1)
Pisalni stroj Erika
s kovčegom, prodam za 1500 Din. Matelič, Ljubljana, Emonska cesta lOa.
Mizarji!
Vse mizarske potrebščine dobite najceneje sarno v ' železnini VCeiner, Zagreb, Ilica 55.	(1)
POZOR!
Vse vrste
&o$ansMh preprog
po nainižjih cenah dobite v novo odprti trgovini
Kopitarjeva ulica št. 1
Osman Haiovlievič
Bogata zaloga
Polnojarmenik
75 do 85 c m razpona, rabljen, dobro ohranjen -s kugličnimi ležaji — potrebujemo. Ponudbe poslati: Paropila, Bihač. (1)
jf ^ Telefon 2059
A PREMOG KAKBOPAKETK DRVA, KOKS nud.
Pogačnik
Bohoričeva ulica št. 5. Mizarji!
Vsakovrstno okovje za okna in vrata, pohištveno okovje, mizarsko orodje in vse železninske potrebščine dobite najceneje pri tvrdki Fr. Stupica, železnina. Ljubljana, Go-sposvetska 1.	(1)
Jn sera 11
v -Slovencu-
trna jo največji uspeh
Skozi 125 kontrolnih mest mora vsak
PHILIPS RflDIO
predno gre v prodajo.
Solidno delo, prvovrsten materijal in zadovoljstvo kupcev
so razlogi, da vsi zahtevajo PHILIPS

ODBOR SLOVEN. KAT. AKADEMSKEGA STAREŠINSTVA
naznanja tužno vest, da je umrl naš zvesti tovariš
LUKA ARH
profesor na zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano
Pogreb bo dne 15. februarja 1936 ob 9 dopoldne iz omenjenega zavoda na pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. Ohranimo ga v trajnem spominu !
Ljubljana, dne 14. februarja 1936.
mmm§mt
Zahvala
Za številne dokaze iskrenega sočutja ob smrti mojega nad vse ljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda
Kajšna Aniona
za poklonjene prekrasne vence in cvetje se vsem prav prisrčno zahvaljujem. Posebej me veže dolžnost zahvaliti se g. zdravniku dr. Jenšterlu za njegov trud in skrb, ki jo je imel za časa njegove bolezni. Posebna zahvala prečastiti duhovščini, stanovskim tovarišem za spremljanje, pevcem prosvetnega društva za ganljivo petje. Posebej preč. gospodu svetniku Gašpariču za tolažilne besede, in tovarišu g. Tomanu, korporacijam stavbinske zadruge in društev, ter končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili v prerani grob.
Trbovlje, dne 12. februarja 1936.
Žalujoča žena.
Ludvvig Ganehofer:
13
T
(lionian.)
Ko je Katica zapazila, da je miza pogrnjena samo za dva, je vprašala: »Frie, kje je teta Gundi?
Milostiva gospica je odšla ter zahtevala sifon in ledene kroglice.
O, ti, usmiljeni! Zdaj jo spet glava boli!« Katica je odbežala.
Ko se je po nekoliko minutah vrnila, je plaho sporočila: >Zaklenila se je! Ubožica!
Zdelo se je, da Tasilo ne posluša. Pravkar je bil začel jesti in med tem ko je z desnico v počasnih presledkih nosil k ustom čajno žlico ali vilice, je držal v levici časopis pod svetiljko. ki jo je bil bliže primaknil. Šele ko je zaropotal Katičin krožnik se je zdelo, da je opazil sestrin prihod ter je hotel dati časopis iz rok.
»1 je pusti, Tas!«
Če dovoliš. podnevi nimam nič časa za to. »Željno se je zatopil v pretrgani članek.
Tiha četrt je minila. Katica je vstala. Ti boš seveda še delal po večerji!'
Tasilo je odlašal z odgovorom in fina rdečica se je pojavila na njegovem čelu. Kasneje seveda. In ti?«
Kaj naj počnem? Ti imaš delo, in leto Gundi boli glava Spet grem. lahko noč, Tas!
Poljubila ga je, postala pred njim in zdihujoč rekla: i >Tas, ti si se postaral!«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Linbliani: Karel Ceiv
Misliš?' Čudno zasanjano se je smehljal. Jaz mislim, da se moja mladost šele pričenja.«
Katica se je prisiljeno nasmehnila. >To je gromozansko smešno! Mladost deliti po rožah, ti po aktih. Ubogi Tas! Na. lahko noč!
Hotela je oditi. Brat jo je trdo prijel za roko. Njegove oči so se lesketale in zdelo se je, da leži priznalna beseda na njegovem jeziku, pa se je spet nasmehljal. »Lahko noč. ti otrok!«
Katica se je odplazila, postopila skozi vežo, kjer so po stenah nalahno drgetale blodne sence številnega rogovja ler se povzpela po stopnjicah Stokaje je odprla vrata svoje sobice, stopila v temo ter nažgala luč. Mali prostor jo bil videti prijazen, a ni izdajal, da stanuje tu hči plemenitašu. čigar imetje so cenili na milijone.
Grof Ege. ki se na svojih lovskih pohodih kadar je veljalo napraviti dober plen. tli hal prenočevati na golih tleli, ludi svojih otrok ni nikoli razvajal: in sicer le napol iz prepričanja, napol pa radi neke lastnosti, za katero je varčnost najmilejša beseda. Stiskani je pri vseli stvareh, ki se niso tikala lova. Njegovi trije sinovi so imeli skopo odmerjeno deleže, toda njegovi jeleni zimske krme v izobilici. S Frankovskega je naročil naj-sočnejše doteljine z Ogrske najboljše koruze, iz Maina najdebelojšega kostanja
Najcenejše predmete za Kaljeno sobico, ki so jo uredili preteklo poletje za godno samostansko ptico so pač naročili iz bližnjega mesla. Pohištvo je bil pa izgotovil jezerskega krčmarja mizar In tapeciranje je bil prevzel Ca\ ner-Vastl vaški sedlar, ki jo drugače užival sloves vseznala in je v gradu Hubertu veljal za neke vrste vsetvora.
Stvar se ni bila povsem slabo končala. Bela volnina z medlomodrimi pasovi je dobro pristajala brezbarvno uglajeni lipovini. Nato svetla tapeta.
Sobica je bila videti kot da je sveža prišla iz perila. Deske so bile gole brez preprog. Le pred posteljo je ležala siva jelenja koža. Miza, kom oda dve polici in vsi drugače uporabljivi prostorčki so bili nagosto obloženi z lično šaro. s kolonami fotografij v bleščečih okvirjih, med katerimi je prevladovala večja, s francoskim posvetilom popisana slika višje šolske sestre kot pastirica nad čredo.
Katica je hotela zapreti okno. Zunaj je čebljal vodomet in vzhajajoča mesečina je že padala na drevesne vrhove. Zamišljeno se je Katica ozrla v to zmešnjavo temnih senc in soinračne luči; namesto da bi zaprla okno, se je spustila na stol ter se naslonila z obema rokama na napustek. Pred njenimi sanjajočimi očmi se je predla mesečina vedno dalje, preprezajoča obrise listja s koprenastimi hlapi. Okolica se je stopila z daljo v en sam bledosiv ton, tako da se je širno površje vrhov s parkom, travniki in gozdom videlo skoraj kot z motno somračino zastrta nepregledna pustinja.
Pred Katico je oživela slika: iz somračja se je pojavil«! zapuščena vijugasta steza, hrapava od kamenja, obrasla z nizkim trnjem iti med trnjem je ležalo onemoglo telo nekega genija z bolestnimi potezami, oblečenega v razcapane krpe.
Kako žalostno! so nalahno vztrepetale Katičine ustnice. Tako globoko se je bila pogreznila v ta spomin, da je preslišala korak, ki je šel počasi preko gramoznih tal pod njenim oknom ter je onemel v brestovem drevoredu.
i	o,
O	B c
t/i	>o
°	° S
E —
rt o)
C o.
3 c p
r2 =
E rt
...-moji ■K p o £
rt
o
-a s
•S>j=
3
M
4)
O J5 C O
£ IM
u
o 2
a
-a
o -
^ o
JC
š S
S t,
JI
a> o.
E »
v) O ca t; t* -O o
llllllIMIMillIllilllll
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Viktor Čenči*.